št. 13
„SLOVENKA"
Str. 3
Za njim....
Zabućal je trobente glas,
Vojaki so pri>peli v vas,
Pred tilii dom stopili moj.
Junak je mlail 7avihtel meč,
Krepko veleč :
Tu, četa moja, stoj !
Obrnil name je oku.
'J'ako ljubo, tako srčno
Pozdravil gorki moj obraz,
Da njega lepim sem očem, —
Zakaj, ne vem.
Umaknila se jaz. '
i
Govoril v sanjah je z menoj,    i
Drt prvič vidi lue nocoj.
Da starisi mu mrtvi spe,
Da nima bratov, ni sestia,
A da ima
Za mene le srce.
Prekmalu je posinil zor.
Vojakov je odhajal zbor
Pi'e 1 mojim domovanjem spet.
Na okno se oprla sem
In zrla sem
Nemirna v mirni svet,
Pozdravil spet je moj obraz. —
In jaz — zakaj ga ne bi jaz!
Oh zdel se mi je tako sanii \
Vir solz mi je na lice vrel,
On pak je šel,
Bog vedi, kod in kam...
A. Medved.