Poštarina plaćena u gotovom Got*, VUI. Broj 51, 52 U Zagrebu, Božić l‘>36. Ovaj broj stoji dinara 2. SREČEN BOŽIČ m ra v r SRETAN BQZIC GUŠILO SAVEZA JlIGOSIOVENSKIH EMIGRANATA IZ IIJPJISKE KRAJINE NAŠ DEVETNAESTI BOŽIC BENEŠKI SLOVENCI I JULIJSKA KRAJINA Simon Rutar spominje u svojoj knjizi »Beneška Slovenija« kako su Beneški Slovenci 1848 i 1866 oduševljeno pjevali ovu pjesnicu: »Predraga Italija, Preljubi moj dom, Do zadnje moje ure Jest ljubu te bom. Si v kjetnab živiela Objokana vsa, 'Na dikla špotljiva Do zdaj ti si bla. Raztórgi te kjetne. Obriši suzó, Gor vzdigni bandiero V treh farbah lepó«. I — 1866 godine — Beneški Slovenci su glasoVali za Italiju. Danas — poslije sedamdeset godina — oni vrijede skoro jedino kao objekt proučavanja, ali u nacionalnom pogledu se može vrlo malo, skoro ništa, učiniti da se Beneške Slovence jezično 1 duhovno uklopi u njihovo narodno deblo. I kada ne bi bili danas u onakovim prilikama pod fašizmom, ni tada se ne bi moglo mnogo postići. Oni su 70 godina u Italiji u koju su došli dobrovoljno. Jer su pretpostavljali tadanju slobodarsku Italiju reakcionarnoj Austriji. Slovenci i Hrvati u Julijskoj Krajini su tek devetnaestu godinu pod Italijom. I nisu došli pod nju plebiscitom, i nisu ie dozivali u stihovima kao Beneški Slovenci. Ali današnja Italija hoće da od njih stvori isto onakove dobre talijanske gradjane kao što su Beneški Slovenci; Italija im ne da ni škole ni knjige kao ni Beneškim Slovencima, a i imena i prezimena im daje talijanska isto kao što ih je dala Slovencima u Beneško] Sloveniji. Devetnaest Božića — to je prosječna trećina čovječjeg života. To je mnogo u životu pojedinca, ali je mnogo i u životu naroda. U današnjem životu naroda možda još više nego u životu pojedinca. Jer život se danas odvija nezapamćenom brzinom, i ono što se nekada dogadjalo i izmjenjivalo u stoljećima, danas se dogadja i izmjenjuje u godinama. Devetnaest Božića je naš kraj pod Italijom. Preko osamnaest godina je prošlo od postavljanja novih granica. Oni medju nama i oni tamo dolje koji su mladji od osamnaest godina, oni su se rodili već u Italiji. A i oni koji danas prelaze u muževno doba — koji imaju 24 godine — oni su ušli u polu kada je škola prestala da bude naša. A oni još nladji, oni niti ne znadu da može biti u našoj zemlji školske djece koja ne nose crne košulje i koja ne govore i ne pjevaju u školi talijanski. A ljudi do 39 godine života služili su talijansku vojsku i nosili talijansku uniformu. Sve ono ispod četrdesete, sve je to neposredno bilo uključeno u talijansku državnu mašineriju i u talijanski zivo|> a skoro svi oni iznad tih godina osjetih su neposredno — kroz stotine kanala utjecaj te tudje države i tudjega duha. Devetnaest Božića se već u našoj zemlji nastoji izbaciti iz crkve pjesme u našem jeziku; devetnaestu godinu se zabranjuje djeci materinska riječ i devetnaestu godinu se već hapsi ljude kada zapjevaju u svojem jeziku. Devetnaest Božića provađaju mnogi između nas van svoga zavičaja — devetnaestu godinu postoji već naša emigracija. Ali osjećaj zajednice s našim zavičajem ostao je živ u nama kao da smo se jučer odijelili od svojih ognjišta. Ta naša emigracija — to je stvarno samo osjećaj. Osjećaj zajedničkih misli i zajedničkih težnja s našim narodom dolje. A naročito u velikim dogodajlma i u velikim praznicima, taj je naš zajednički osjećaj potenciran. Za vrijeme abesinskog rata i sada — za vrijeme tragičnih dana u Španiji — mi u emigraciji i naš narod dolje, osjećamo jedinstvo misli, nada i osjećaja. A i u danima ovakovih praznika — kada se u svima nama bude zajedničke uspomene na Božiće našega djetinjstva — mi naročito osjećamo težinu ovih Božića. Jer ovaj naš devetnaesti Božić u emigracije, je zajednički devetnaesti Božić patnja i nada nas ovdje i onih dolje. Do kada ćemo mi u našim emigrantskim listovima pisati božićne uvodnike s naslovima »Naš osamnaesti Božić... Naš devetnaesti Božić... Naš dvadeseti Božić... ?« Hoće li Julijska Krajina dočekati sudbinu Beneške Slovenije? I hoće II se i o nama do pedesetak godina pisati samo prigodno kao što se sada piše o Beneškim Slovencima? Hoće li oni naši mladići i ljudi ispod četrdesete koje je neposredno zahvatila fašističko-talijanska državna mašinerija, hoće li oni postati ono što su Beneški Slovenci u narodnom pogledu. I hoće li naša djeca koja su morala navući crnu košulju i postali »Sinovi rimske vučice« (I figli della lupa), hoće li ta djeca nekada, u odlučnom momentu, pjevati: — Predraga Italija. Preljubi moj dom. Do zadnje moje ure Jest ljubu te bom. — Ili će ta djeca i ti mladići ići stopama svojih očeva i svojih djedova, i ostati po jeziku i osjećajima ono što su bili 1 stari? Mi vjerujemo u ovo drugo. Iako ćemo izgubiti po neku obitelj, možda i po neko cijelo selo, deblo će ostati cijelo. Malo ofureno i okljaštreno, ali će ostati naše. Iako u povijesti našega naroda u današnjoj Julijskoj Krajini nema puno svijetlih dana; iako smo kmetovali i kulučili za njemačke i venecijanske plemiće; iako smo argatovali za gospodare iz malih talijanskih obalnih gradića; iako smo veslali na mletačkim galijama i tukli se na svim morima i svim bojištima za Cesara i Principa, ipak smo uspjeli da udjemo u novo doba iza 1848 kao narod. Narod koji je malo pomalo osvojio vinograde, koje je nekada za drugoga okopavao i brodove na kojima je prije služio. Narod koji je napokon sjeo na svoju zemlju i došao do svijesti da je dio velikog naroda koji ima svoju historiju i koji ima svoje mjesto medju ostalim narodima. Beneški Slovenci nisu do 1866 došli do te narodne svijesti. Bilo ih je malo i bili se na najkrajnjoj narodnoj j>eri-feriji. A ni Slovenci nisu bili potpuno probudjeni. Postojala je alternativa: Mazzinijeva i Garibaldijeva Italija s jedne strane, a Metternichovska i Bachova Austrija s druge strane. Beneški Slovenci su zvali 1848 i 1866 Italiju. Glasovali su za nju protiv Austrije. AH Italija je tada bila sinonim slobode, a Austrija je bila stup reakcije u Evropi. Onaj ko je htio slobodu — onaj je tada glasovao za Italiju. To su uradili i Beneški Slovenci. Jer treće mogućnosti nije bilo. Osim toga — Beneški Slovenci nisu proživjeli nacionalno budjenje. Sada je situacija obrnuta. Ko se danas bori protiv mračnjaštva, reakcije I ropstva, taj zna protiv koga mora da se bori: Ulogu Metternichove Austrije preuzela je druga država. Ta druga država ne može vezati srca omladine. Jer omladina — možda jedino zato što je omladina — hoće da se bori za pravdu i slobodu. Naša omladina dolje je pokazala na kojoj strani su njezini osjećaji. I to ona omladina, koja ie bila prisiljena da nosi crne košulje. Ta omladina je u velikim danima progovorila. Pokazala je smisao za borbu i spremnost na žrtvu. Ta omladina je dala svoju krv za pravdu i slobodu. Ako je ta naša omladina — ona omladina na kojoj je gradjena asimilatorska politika već preko osamnaest godina — ako je ta omladina znala progovoriti u odlučnom času i ako je ta omladina osjetila na kojoj strani je napredak, tada možemo vjerovati da će ta omladina u cjelosti znati u svakom odlučnom času na kojoj strani fronte je njezino mjesto. Ko hoće pravdu i slobodu, njega ne može privući današnja Italija. A ako još ta država uzimlje zemlju i kuću; kruh I krevet; tada ta država ne može nikakovim sredstvima privući polmili-junski narod, narod koji je preživio zanos narodnog budjenja i narod koji je stekao svijest o svojim pravima i o krivici koja mu se nanosi. Narod koji vidi gdje je u svijetu napredak i gdje je ropstvo; koji vidi na kojoj strani je kruh, mir i sloboda i na kojoj je glad. rat i tamnica. Od 1866 do danas je prošlo sedamdeset godina. I to sedamdeset godina od kojih jedna trećina pripada poslijeratnom vremenu. I radi toga, spominjući se sudbine Beneških Slovenaca, upore-djujemo Julijsku Krajinu s Beneškom Slovenijom — 1866 godinu sa 1936 godinom — i nadamo se, vjerujemo, da naši prigodni uvodnici neće uvijek po-čimatl »Naš dvadeseti ili dvadeset i prvi Božić«, već da ćemo jednog dana moći ogromnim slovima zapisati: Naš prvi Božić! (t. p.) JOŠKO ŽIBERNA: PRVI OPOMIN: PLEBISCIT V BENEŠKI SLOVENIJI LETA 1866. BENEŠKI SLOVENCI SO IMELI PRVI PARLAMENT V EVROPI NAŠ NAROD V JULIJSKI KRAJINI IN BENEŠKI SLOVENCI V oktobru (20. in 21.) tega leta jej je bilo treba braniti svoje krčevine, še šla mimo nas tiho in skoro neopazno t pred rimskim imperijem so, po n^ego-zelo važna sedamdeseta obletnica pie- \ vem mnenju, segali daleč do Centrai-biscita v Beneški Sloveniji. Ne gre za ’ nih Alp. Ime »Kuk«, kar pomeni »nekaj obletnico samo, ker ni potrebe, da se i štrlečega« je ražširjeno daleč po Italiji; baš ob obletnicah zjočemo, kakor se to | samo v Kamskih Alpah jih je naštel 18. pri nas še vedno dogaja od čitalništva1 pri Raveni pa 5 vrhov s tem imenom, dalje. Pečat, ki je za Slovence postal i zanimiva je njegova razprava o imeno-značilen in spremlja zlasti našo še z ! slovju v Alpah v Jadr. almanahu za romantiko navdahnjeno starejšo gene- j 1923. racijo. Ko taka obletnica mine, vesela j Tudi Beneški Slovenci so prvotno ali žalosna, pozabijo na vse in grudo živeli po furlanski nižini. Toda vsled spet isti ljudje, neizcisceni in popolno- 1 stalnih navalov z vseh strani so se prima neizdelani dalje kot, da se ničesar 1 gell umlati polj v gorate kraje, kjer m zgodilo. Razvoj okoli nas pa gre svo- j blll tudi varni ta ^ koder so i” T m 'k a0’, ,naS ! «e tudi lažje branUi. živeli so v starem zakaj’ rodovnem agrarno kolektivnem družbene da razumeli vseh gibanj. 1 . , . , ___,__ Prva nasilna odcepitev .slovenskega ne“ s^mri. v pozvanih zadrugah ozemlja pred 70 leti in to s »plebisci- ?a kriziscu vaznih zgodovinskih tom«, nam daje povod, da, s prej dogajanj, so teko Beneški Slovenci živeli do 1. 1805 cisto posebno življenje, ki se zrcali v marsikaterih omenjenim v zvezi, opozorimo na svoje napake, da opozorimo na ta težki nauk iz naše zgodovine, ki je ostal v nas popolnoma tuj, kot, da nas ne bi zadeval. Napako nosimo že od početka in jo nosijo vsi, ki nas hočejo voditi. Nikoli v zgodovini namreč še nismo iskali kulturne, politične in gospodarske moči v sebi, ampak smo šli iskati vedno zaslombo drugam, pa četudi samo radi enega groša. In ko so se morali leta 1866. Beneški Slovenci odločiti med Italijo in Avstrijo, se nam ni in se nam tuji ne zdi nič čudnega, če so to tako storili. Na tretjo možnost niti mislili nismo. Ne oziramo se tu na nasilje, ki so ga ob plebiscitu vršili, • niti na preteklost Beneških Slovencev, ki tretje možnosti skoro ni dopuščala. Važno je povdariti naše zadržanje od tu dalje. Za nas je bilo in je od tedaj menda nekaj naravnega, da je in mora tako ostati, ker razen prav redkih in častnih izjem se slovenska skupnost zanje od I tedaj dalje niti ni zmenila. Niti večera ' s spominskim govorom in recitacijami jim menda nikoli več niso posvetili. Beneški Slovenci so ostali za nas po I. 1866 pozabljeni in osamljeni. Med njimi, za mejo, je ostal le še Ivan Tri n njih posebnostih. Toda do 1. 1805 niso igrali podrejene ! vloge, že zelo zgodaj so poskušali celo prodreti, zopet v dolino. Po Liviju so že 1. 186 vdrli z gor prav do morja in se tu naselili. To je imelo za posledico ustanovitev rimske kolonije s 4,500 možmi na mestu, kjer je danas Oglej. Od tedaj se je pričelo pravo latinjenje Furlanije, kar pa v beneško-slovenske kraje ni imelo še dolgo vpliva. Po Furlaniji pa so še do danes ostala lepa slovenska krajevna in druga imena. S. Rutar trdi v svoji knjigi »Beneška Slovenija«, da je živel v Furlaniji močan in silen slovenski rod, katerega jezik je še do 12 stol. prevladoval in bil, kot bolj omikan kot furlanski, celo občevalni jezik po dvorih. Slovensko plemstvo (Čuki, Bojani iz Čedada) pa se je obdržalo tu še dolgo potem, ko je drugod že zginilo. Krščanstvo je storilo tudi svoje delo. Slovenci, po Furlaniji že redko naseljeni, še kot otočki, so se tako kmalu poromanili. V gorah, kjer so bili bolj ko ki si ii nade? še ime »Zameiški« krnjeni pa seveda ni šlo tako lahko in O^al ic in detel še do d?n J dS ni i baž nJih le&a- ki ^ 3e si«r P° eni živa klicali in opominjali na ta košček slovensko zemlje, dokler niso slednjič utihnili in pustili za seboj le še nedovršeno delo, ki nima, kot zgleda, nadaljevalcev. Javnost, ljudstvo, ali kakor se že hoče, pa je sploh ostalo ob vsem mrtvo in se ni ganilo. Gane se ne tudi danes, ko se je ta problem pomaknil že dalje, ko se je meja ponovno pomaknila globlje v narodovo telo in grozi z iste strani nevarnost že središču. Slovenci so, kot zgleda, ostali v večjem delu isti in se iz naukov svoje zgodovine niso ničesar okoristili. Svojega nacionalnega programa še sedaj niso ostvarili ni ga domneli. Nacionalno vprašanje je ostalo za njih še vedno »problem cmeravosti, nekakšne slovenskemu narodu prirojene liričnosti, božanske imaginarnosti, katolicizma ... itd. (Tone Brodar v »književnosti« 1. 1, str. 6) Ne gre torej zato, da bi izkoristili zopet to obletnico in se ob njej razžalostili. Opozoriti hočemo le na naše težke _____ ________________ ____ ________ _________ zgodovinske izkušnje, da bi se ob njih j običaje, oprostile jih plačevanja dav- prihajale z Benetk, ali s Čedada, zlasti cerkovne, pa tudi posvetne, so si hotele pridobiti njih naklonjenost, čedadski patrijarhi so jim uzidali samostan, pred katerim so slovanski kmetje in Seljaki potrjali oblast in ji prisegali zvestobo. Podrobnih podatkov o tem pa žal ni. Običaj pa je bil podoben ustoličenju vojvod na Gosposvetskem polju in je čisto slovanski običaj. S tem sicer niso igrali na zunaj nikake podrejenosti, a bili so pritegnjeni proti Vidmu in Benetkam, kjer je gospodarila cerkvena patrijarhija in posvetna oblast. Kanin in Kolovrat sta pričela prvič ločiti ta slovanski živelj od ostalega. Bilo je to v 12 stol. Benetke pa so kasneje znale še spretneje izkoristiti svojo oblast in si pridobiti naklonjenost ljudi. Zgodaj so namreč spoznale strateško in gospodarsko važnost teh krajev. Pustile so zato tem Slovencem vse, kar se ni križalo z njih interesi. Tako so jim pustile jezik in učili in se vzgajali k večji dozorelosti,1 borbenosti in samozavesti, ki naj išče moči in sil v nas samih. Le na ta način smo lahko dosegli, kljub vsej razceplji-vosti, v kateri smo danes, da bo slovensko ljudstvo do zadnjega kotička zahotelo živeti v skupnosti in se za to skupnost tudi borilo. * Slovani su na jugozapadu zelo daleč prodrli, ‘ čeprav se točno ne da ugotoviti, kdaj se je to zgodilo. Odločiti se za to ali ono domnevo zgodovinarjev o prihodu Slovanov, o času njih prihoda itd., je težko. Eni trde, da so tu stalno, drugi od dobe »preseljavanja narodov«. Proti temu je zlasti ostro nastopil dr. H. Tuma, ki je smatral to teorijo kot enostavno zmišljotino germanskih zgodovinarjev, ki so ustvarjali zgodovino za zelenimi mizami, kakor je pač bolj odgovarjala političkim zahtevam države. Od teh so se učili naši šolarji itd. .Zlasti pa utemeljuje to z dokazi, ki so proti teoriji i preseljivanju često močnejši, kot za njo. To seveda še ne iz- ! ključu j e, da so se tedaj vršila neka gl- ! banja. Dokazov pa, da so bili baš Slo- j vani tisti, ki so pričeli prodirati m iz-, podrivati prejšnje prebivalce, ni. Dr. Tuma stoji trdno na stališču, da 00 tu Slovani od nekdaj, da so celo segali zelo daleč v Furlanijo, kjer so kot poljedelci in pastirji živeli mirno, če niso bili prisiljeni prijeti tudi za orožje, ko kov, imeli so svojo vojaštvo, ki naj bi branilo mejo pred vpadi. Zato ni čudno če se je do Napoleona, ki je po zavzelju teh dežel, razdelil provinco v kantone in ko- mune, ohranila njih lastna uprava, ki je popolnoma svojstvena. Dr. Tuma upravičeno pravi, da so imeli Beneški Slovenci PRVI PARLAMENT V EVROPI. Skupina bivališč v kraju je tvorila »to-šesko«, katero je vodil starešina. Hišni gospodarji take toseske so se zbirali ob nedeljah pod košato lipo, ob kameniti mizi in sklepali v vseh, zlasti gospodarskih, zadevah. Župan je vodil zbor starešin, ki so tvorili »sosednjo«, ki je hodila tudi na prvi stopnji po običajnem pravu. Sosesk je bilo 36; na desnom bregu Nadiže 21, na levem pa 15 in so tvorile landrsko in mjersko skupino. Vsaka od teh je zbrala po 12 mož »dvanajstijo«, ki so potem reševali skupne spore, odločali o skupnih stvareh in smeli celo izrekati smrtno kazen. Sestajali so se na Sv. Petru. Beneški Slovenci so tako tvorili svojo državico s popolno avtonomijo, s svojo upravo, in s svojo malo vojsko — 80 mož, ki so jo morali izdržavati na meji. Pred sto leti jim je to vzela Francija. Od tedaj se prekine staro življenje in izvrši se velik preokret. Ko je 1815. prišla ta zemlja pod Avstrijo, je ta prepustila upravo — Italijanom, ker je gotovo mislila, da tu žive Italijan). Zato se tudi najde med B. Slovenci toliko italijanskih imen. Drugi vzrok temu pa je, da so morali ljudje od tedaj poleg imena pričeti nositi tudi priimek. To delo so zopet po svoje pričeli izvrševati Italijani. Hišna imena pa so še do danes ostala Slovenska. Kljub vsemu pa je bil italijanski upliv še do 1. 1866. zelo majhen. S to upravo se je avstrijska vlada ljudstvu, navajanemu starih pravic, silno zamerila, a tudi Italija se je morala poslužiti pri volitvah nasilja. Prvič v italijanski in naši zgodovni je bil uporabljen sistem plebiscita s »si« in »no«, fašiste pa so takrat nadomeščali garibaldinci, ki so preplavili slovenske vasi. Po statistiki je bilo le nekaj glasov proti priključitvi, prof. dr. Puntar, pa jih je do sedaj ugotovih že ok. 300. Težkoče raziskovanja pa so velike. JEZIK BENEŠKIH SLOVENCEV se je seveda tudi oddaljil od ostalega in šel svojoj pot. Sev. del pa zelo sliči po jeziku še danes onemu, kot ga govore Slovenci v Ziljski dolini. Do 1. 1805, pa še tudi do 1. 1866 so torej živeli ti naši Slovenci ločeno, se razvijali ločeno s svojimi običaji, narečjem, ostali pastirji in kmetje, če jih je bilo preveč so se zgubili v svet. Le redkim je bilo dano, da so se izobrazili, ker je cerkvena in posvetna oblast od njih vidno le primala, ni ijm pa ničesar vračala. Od leta plebiscita pa gre razvoj svojo, novo, pot pod Italijo, ki je polagoma vsesala ta odtenek, da smo skoro še mi pozabili nanj. Še bolj kot prej, brez opore k ostalemu narodnemu telesu, ki je pričelo baš živeti in se otresati vplivov, so se Beneški Slovenci odaljili od nas ni mi od njih. Prvi valovi prebujajočega se slovenstva so se ob novi meji odbijali, glasovi s »taborov«, da niso mogli preko nje. Od diuge strani pa je prihajal velik val nacionalizma zedinjene Italije, ki se je pričela gospodarsko dvigati v veliko kapitalistično državo, kateri je bilo treba tržišč, zemlje za iskoriščanje in končno tudi — strateško varnih mej. Mladi nacionalizem si je najprej začrtal mejo od Soči; prva žrtev so mu bili Beneški Slovenci. Po statistiki 'tal. geografa Cancstrellija (Rivista Tnj u Fojdi ( F aedi s) — Beneška dolina L .......... MŠ Stara žena iz Beneške Slovenije geografica Italiana 1914) jih je bilo teh v videnski pokrajini, na ozemlju 412 km2, 36,178; m sicer v Reziji 467), v okraju Sv. Peter ob Nadiži 17,291. terskih Slovencev je bilo 12,986, judrijskih pa 1230. Najbolj so ispostavljeni terski Slovenci in njih jezik zgineva dan za dnem, dočim so drugi kempaknejše naseljeni. Med terskimi Slovenci je zanimiva črnogorska naselbina Črni vrh, ki je ohranila svoje običaje in krasno narodno nošo. Tako vidimo, da položaj Beneških Slovencev z nobenoga vidika ni bil zavidanja vreden. Leto 1866. torej ni moglo prinesti čudeža. Politično niso mogli zrasti in se razviti, ker so bili odsekani baš v odločilnem trenutku, ekonomsko so padali čim dalje bolj v kolonatsko sužnost. Kultura naroda pa je zrcalo razmer v katerem narod živi. * Danes so se meje pomaknile še preko Soče, do mej, ki si jih je postavil italijanski imperijalizem in, ki mu nudijo strateško varnost. Beneški Sloveniji so se pridružile še slovenske pokrajine: Goriška, Trst iu hrvaška Istra. Razlika med njimi pa je velika. Beneški Slovenci, s par molitveniki in katekizmom v svojem ieziku. gospodarsko na tleh, še nižje kot se bili, ko so si sami odločili v soseskah, s primitivnim kultiviranjem zemlje, a obdavčeni do kraja. Te zadnje molitvenike in katekizme so jim vzeli pred letom. Inteligence, ki bi ljudstvu stala ob strani; pa skoro niso imeli. Drugi preko Soče pa so bili sprva na boljšem, gospodarsko skoro samosvoji, politično zreli in v razmahu, kulturno visoko. Pritisk je poterai inteligenco. Ostali so tu sami — kmetje in delavci, ki so pa pod silo izkoriščanja pahnjeni v gospodarsko sužnost modernega veka, njih politična in kulturna zgradba pa je strta. Vsa bodočnost sloni torej na njih. Zadnji Rezijan, ki še nikoli ni vedel kam spada, pa zadnji Beneški Slovenec, ki se ni učil nikoli slovenskega ui ne zna italijanskega, pa vipavski kmet, tržaški mandrijar in pristaniški težak, sl stojita danes skoro enaka med enakimi v borbi proti veliki razdiralni sili fašizma. Od njih zmage je odvisna, nadaljna bodočnost zemlje od Tilmenta in Rezije, pa od Žile sem, ki ne sme pustiti, da bi se še daljo ponavljala zgodovina v njih škodo. * P. S.: Na kratko srno hoteli podati par* ii.isli. Toda s svoje strani ne smemo stati ob strani vsemu dogajanju kot do sedaj. Opozorili bi le na eno. Vsa težka zgodovina naše zapadne meje je skoro neraziskana in o ujej nimamo razen Rutarjeve že zastarele knjige, sistematičnega dela. Zlasti organizirana emigracija mora poskrbeti in nuditi pogoje zato, da se omogoči enemu izmed mnogih naših študirajočih nadaljevanje začetega dela na tem polju. Zlasti mora poskrbeti, da se ohrani v celoti in neokrnjena dragocena zapuščina dr. Tume, ki šteje par tisoč knjig, ki obravnavajo naše narodnostne probleme, zlasti Beneško Slovenijo in Rezijo. Omogočiti se mora enemu vsaj pregled te zapuščine. Treba je, da zlasti mi, ki smo najbolj prizadeti, damo inicijativo za delo, ki naj spravi v gibanje vse slovensko ljudstvo in mu omogoči ob spoznavanju svoje preteklosti, ustvarjati novo pot in poglede v bodočnost. Doslej v tem ozivu ni bilo storjenega ničesar. OB 70 LET. PLEBISCITA \ BENEŠKI SLOVENIJI Moramo torej pribiti, da se slovenska inteligenca ni brigala za Beneške Slovence, kakor se je malo ali nič zanimala za Koroško; temu je pripisati, da se Beneški Slovenci prav nič, Korošci pa premalo tutijo Slovence ... Slovenci nimamo danes niti pravice reklamirati Beneško Slovenijo zase. Bila nam je vedno tuja, nepoznana; sama je čutila, da je Italija njena domovina. Henrik Tuma. Molči smo prešli letošnji 22. oktober kakor vsa prejšnja leta in nihče ni izpre-govoril besede, da bi nas opomnil dogodka pred sedemdesetimi leti, ko se je vršil v Beneški Sloveniji dne 22 oktobra 1866 plebiscit, ki je moral odločiti, ali pripade ta pokrajina Avstriji ali Italiji. In vendar bi nam morala bili ta letnica vedno Sivo v spominu in šteti bi jo morali med najpomembnejše datume naše novejše zgodovine. Beneški Slovenci so kakor prekomurski in rabski Slovenci vsa stoletja Siveli svoje posebno Sivljenje brez zvez z ostalimi Slovenci in pod drugimi gospodarji. Malo vemo o njihovi preteklosti, ker naši zgodovinarji še niso raziskali spomenikov, ki jih hranijo Beneška Slovenija in nekatere knjiSnice in arhivi. Kajti razen Simona Rutarja, Henrika Tume in Josipa Puntarja ni bilo in ni nikogar, ki h nam bil začel odkrivati ta kos naše zemlje, ki se je odtrgala od nas in se nam izgubila za mejo. Franki, oglejski patrijarhi in Benetke so bili gospodarji Beneške Slovenije. Toda ohranjeni spomeniki pričajo, da so Beneški Slovenci skozi vsa la stoletja vzdržali svojo ureditev dežele. Tuma pravi, da so slovenske soseske v Beneški Sloveniji ■imele svojo upi'avo, svoja sodišča, svoje finance in sroio vojsko, torej polno avtonomijo, vse do leta 1805. ko so Francozi po padcu Beneške republike zasedli tudi Furlanijo in Beneško Slovenijo ter odpravili domačo avtonomijo. Po dunajskem miru je leta 1816 Beneška Slovenija pripadla Avstriji, ki je uvedla v deželi trdo vlado političnega in gospodarskega pritiska. V teh letih je postajalo v severnih italijanskih pokrajinah sve močnejše gibanje za 0SVJ>' hoditev Italijanov izpod avstrijske vlade. Enak odpor proti Avstriji je rastel v Beneških Slovencih. Ko je Italija leta premagala Avstrijo, so se Beneški Slovenci s plebiscitom izrekli za Italijo. Dne. 22. oktobra 1866 je bilo vključenih v italijanska državo 40.000 Slovencev. Le vetdeset let so živeli Beneški Slovenci s Slovenci drugih avstrijskih pokrajin v me ah iste države. S plebiscitom leta 1866 pa je zarezala mednje državna meja in končno ločila Beneške Slovence od. slovenske skupnosti Lahko, je razumeti, da so se. Beneški Slovenci odločili za nejšo Italijo, ki je takrat nastajala, proti nazadnjaški Avstriji, v Beneški Slovenci preživeli dva absolutizma pod Melternichom in Bachom. V tem času „dušenega življenja je slovenska politika šele. naslajala, narod pa še ni bil dozorel ■ do zavestnega hotenja in dejanja, najmanj Beneški Slovenci. Na drugi strani se je Italijansko ' meščanstvo z določnimi smotri in jasnimi pogledi ob geslih svobode in enakopravnosti borilo za osvoboditev in zedinjenje. Ze leta 1831. je postavil njegov ideolog Mazzini Italijanske meje do Trsta, leta 1860. do Soče. L. 1866. je že uradna Italija zahtevala mejo ob Soči. Teh itali-janskih načrtov Beneški Slovenci niso razumeli in se niso zavedali, kaj bo zanje pomenilo, priti kot narodna manjšina y nacionalno italijansko državo, v kateri je bil njihov položaj čisto drugačen kot takrat. ko so branili vzhodno mejo Beneške republike. Kajti to dobo označuje nastanek nacionalizmov, ki so se v naslednjih desetletjih razvili v mogočne imperijalizme. Ti nacionalizmi in imperializmi so odločilno posegli v razvoj slovenskega naroda in ga postavili pred velike naloge, obraniti svojo narodnost pred njimi. Slovenci tem nalogam niso bili kos. Dogodki so ph p hitevali. Prvič se je to zgodilo leta 1866 ko se je nekaj desettisoč Slovencev ločilo od drugih 4n s tem oslabilo narod, ki je v naslednjih letih na taborih komaj začenjal svoje politično življenje. Če bi bila tokrat živela med Slovenci misel. Zedinjene Slovenije bi se bili Beneški Slovenci v plebiscitu leta 1866 morda odločili drugače. Kakor da je usoda Slovencev zvezana s plebisciti Stirinpeideset let po » Beneški Sloveniji, sc jo vršil plebiscit J* Koroškem, v pokrajini, ki je bila neposredno iznostavljena nemškemu P Spet so slovenski glasovi odločili, da so potegnili državno mejo sred, sloVensk^,a ozemlja Na drugi strani se «of« meJa tudi umaknila od Nadiže daleč SIMON RUTAR O BENEŠKIH SLOVENCIH (ODLOMKI IZ NJEGOVE KNJIGE „BENEŠKA SLOVENIJA”) napred-in kateri so Leta 1899 je izdala Matica Slovenska« v Ljubljani prvi obširnejši prl-rodoznanski in zgodovinski opis Beneške Slovenije, ki ga je spisal prof. Simon Rutar. Iz te knjige prinašamo nekaj značilnejših odlomkov ki postanejo ob primerjanju z današnjim položajem v Julijski Krajini, v marsičem aktualni zlasti pa zanimivi. (Op. ur. — Agis). ♦ — Jezikovna meja beneških Slovencev se začenja na južni strani Ibane in gre ob potočiću mimo Cente skoro naravnost proti gori Subit (344 m). Potem se drži vozne ceste na Staro goro do C. Muldiaria, tu pa se obrne po hrbtu čez Prešenjski hrib doli do izliva Arbeča v Nadižo. Od nadiž-kega mosta se vleče po nasprotnem robu gori čez Volovjak okoli Bundiča ua Mlada-siena, odtod pa nad Kanaličem (pri mlinu Foran) proti Sv Lovrencu in po robu navzdol na Pikat (261 m), kakor drži občinska meja med Torjancm in Fojdo. Od Pikata gre nekoliko proti severozahodu pod vasmi Vile in Podklap proti Poljani, ter dalje ob fojdskoahtenski občinski meji do pod Por-činj. Tu se obrne na Celo (713 m) in drži naravnost proti severozahodu okoli občine Malina in okoli- vasi Gorenja Carneja (pri mlinu na Lanji) na Caban (476 m). Cukon (536 m) in na Plajul. Odtod se spusti doli v dolino h Karnahti in gre nekoliko časa ob tej reki navzdol da obkoli romandolske hiše in pride po sredi Sedigle mimo Patu-kov in Lukina do Tera nad Menotom. Tu se obrne naravnost proti zahodu nad Šu-majami, ob potoku pod Smardečo in dalje ob občinski meji med Ceželjo in Gorjani ter čez Campon (764 m) zopet nazaj k Cmoru. Ob tem potoku gre navzgor do Kraškega potoka pod zaselki Ovše in Podkras ter Bratini, da pride na Kvarnan in sledi potem občinski meji brdsko huminski do Camponovega pogorja in po njem do La-neža. Odtod sledi narodnostna meja okrajni čez Muščevo sedlo do Kadina. Tu se začne rezijanska meja, ki vodi na Lavro, čez Rezijo na Stavnico, potem onstran hrbta globoko doli v potok Močila blizu Rakolane, a zopet kmalu nazaj gori na glavni hrbet čez Kosmač, Jutrnico in Sart na Kanin. — (Str. 54) — Po zadnjih dveh številenjih so imele čisto slovenske občine sledeče prebivalstvo: 1881 : 27.684 1895 : 31.778 Koliko Slovencev se nahaja po mešanih županijah to je kaj težko določiti, ker italijanska »anagrafe« ne pozna razlike po jeziku/ — (Str. 59) Gotovo je, da mnogo italijansikh duhovnikov posebno ob jezikovni meji mrzi slovenski jezik in slovenski živelj. Ljudstvo pa se ne zaveda in molči k vsemu. — Kakor povsod tako vplivajo tudi na beneškem najbolj duhovniki na prosto ljudstvo. Oni bi bili torej najbolj poklicani širiti narodno omiko; ali najpoptej se morajo njim narodno zavest, ako se sami ne zavedajo? —- Kaj pa šele tam, kjer služijo rojeni Italijani za duševne pastirje! Ti so pravi politični emisarji, učitelji zveličavne toskan-ščine. V neki vasi so ljudje sami prosili: »Ne pošiljajte nam tega gospoda, mi ga ne razumemo!« — (Str. 62, 63). — Ali kakor hitro so začutili Italijani, da se širijo med Benečani slovenske knjige, začeli so se jim lasje ježiti in zagnali so velikanski krik po vseh svojih listih, zlasti v florentinskem »Nazione« in videmskem »Friuli« (začetkom 1. 1898) pod naslovom »Un agitazione antinationale in Italia«, ter »La propaganda panslavista«. Na take pozive je začela vlada nabirati italijanske knjige in jih na tisoče (zlasti molitvenikov) pošiljati med Beneške Slovence. — (Str. 65) Po Baudouinu slove rezijanska »Ceščena si Marija« takole; — Saludana bodite Marija, punčaka gracije, gospud je z vami, žignana vis te ta mi ženami, anu žignan je ta sad od va-šiga žvota. Ježuš. Sveta Maria, mati od Boga. prosite za nas grišnike. injan anu tou to oro od naše smarti. Tako bodi! Na ime od oče. /nu od sina anu od svetaga duha. — (Str. 88). Nekaj rezijanskih narodnih pesmi. — Ta lipa moja rožica! (deklica) ko bej na bej se držala, (ko bi se ne domišljala da ko j ona je tuu wosé! (da je sama v vasi) Ma viš li, koj ti on ti ritjet? (pa vidiš, kaj ti čem reči) da 6kul vasi te uodet (daj se okoli vasi voditi) za štire prasce prehane, (s štirimi vpreženimi prašiči) da solde ti ba zbirala, (da bi ti solde zbirala) da lile ta Ua loe la la nuta la li la loe la la. — — Kada na Oster pridemo — Kada na Oster pridemo Naše Rezijanke videmo,- k' majo kratke janke, kratek ras (kikljo) k’ im rase trebuh vun čez pas. — Hčerko mamo, jo čemo oženet veliko doto ji čemo dat’ staro janko, star korat, gore na Osterk no Snežat. — — Kdor če v Rezijo vas iti mora sabo metlo nesti, da pred sabo pomede de v smeti ne zabrede. — (Str. 93, 94) — Francozi so odpravili tisočletne sosednje, ker se niso vjemale z njih ustavo. (Pod avstrijsko vlado pa so životarile še po letu 1830.) čez tisti prostor, na kate- oči odpreti. Kako naj širijo med ljudstvom rem se je zbiral slovenski parlament, so potegnili cestno progo in posekali lipe Kamenite mize v Landarju in Mjarsi so bile razbite ali pa na kako gostilniško dvorišče postavljene. — (Str. 167.) — Leta 1816, 4. aprila, izide nova teritorialna razdelitev. Ta je zatrla or4h 36 sosesk in mesto njih ustanovila le 1 občin, ki so pa obsegale tiste soseske, ki so po naravni legi skupaj spadale. — (Str. 168.) — Leta 1833. je zabranila politična oblast zbiranje z sosednjali. Kljubu temu so se zbirali hišni gospodarji še do 1. 1850 to je do razdelitve občinskili zemljišč. (Str. 169.) — Med tem se je približalo osodepol-no leto 1844. Avstrija je začela utrjevati podboneško cesto in prepovedala pod smrtno kaznijo uvažanje strelnega orožja na Beneško. Kljubu teinu so je dovažali prebivalci iz Stupice skoro vsak dan v koših za voglje in je potem skrivali po votlinah in kleteh, a nihče jih ni izdal. Ko je pok-nila vstaja, so ustanovili koj narodno stražo, ki je bila na mah oborožana. Njen poveljnik je bil Franc Podreka iz Senpetra, a podpovelniki so bivali po posameznih občinah. Ta straža ie vedno pazila na tujce in ie tudi zaprla mnogo sumljivih liudii. Nad cesto so kupičiii velikanske skale, da bi jih zvalili nad avstrijske vojake, če bi poskusili prodirati ob Nadiži. — (Str. 169.) — K novo ustanovljeni narodni straži je pristopilo tudi mnogo Slovencev in ko se je raznesel glas, da hočejo Avstrijci Čedad naskočiti, prihitelo je ljudstvo iz vsega okraja, da bi ga branilo. — (Str. 170.) — Zaradi njih srčnosti pa jih je poliva lil Tomaseo v svoji proklami furlanskim ljudstvom takole: »Tudi Vam Slavljani šenpeterskega okraja spregovorim besedo: bratom Slavijanom, ki potrjujete bolečinam in nadam Italije. Na prvi glas, ki ste ga slišali da je Čedad oblegovan, prihiteli ste hitro, braniti ga; celo Vaše ženske so se pripravljale, oborožRi se proti Nemcu na korist Italije v nevarnosti-. (Str 171.) — Po vojni 1. 1866 in premirju v Kor-minu (27. julija) so napravili tudi med beneškimi Slovenci plebiscit. Vsi k temu poklicani so se izrekli za monarhično — kon-štitucionalno vlado kralja Viktorja Ema-nela II, jeden sam Slovenec je bil proti zjedinjenju z Italijo. — (Str. 171.) — Tedaj pa je odbila smrtna ura Beneški Sloveniji. Tudi zgodovinske listine so se po večini zgubile. V 16. st. je bil izgorel župnijski arhiv v Šenpetru. Italijani su prodali 1. 1866 mnogo spisov slani-narjem v Korminu in Gorici. Kar je še ostalo, so naležili na voziček in odpeljali v Čedad in spravili na kaščo uradne palače, kjer so izpostavljeni dežju, vetru iu mišim. — (Str. 171.) Crn^lsitCl àpteo re'r» sem. čez s&Ev&f s «e ga bili spominjali m se učili <» nj 0> bi bila tudi tu odločitev morda drugačna- Danes pozabljamo že tudi Koroški plebtscK In vendar bi morala h,lUseda-bor vsakemu narodu zgodovina k°/ se™h njosti, njena tradicija opora J današnjih Prizadevanjih. Spoznavanje si , . . smo rasili ali padali, njihovih r^zmemj jn vzročnih zvez bi nam odprli P 9 konitosti razvoja in omogočili suveren* obvladovanje našega »a xam0. '’ednjič toliko dvignili, da bi P stojno misleč in snujoč harod. JTuii ™ težka sedemdesetletnica nas opozarja delo, ki nas čaka, če nočemo, da bi se vela v nas tradicija jUbUcvtov^^ na se uii- ^ Narodnostna nr»a|o italijansko prfpkoi olrlavn© /Ž/'/'/fi', Urrtorfj ftenzsite Slov cn< |i4 ZEMLJEVID BENEŠKE SLOVENIJE STRANA 4 »I S T K n BRO.T 51 i m REJEC MAKS= POVPREK PO SLOVENSKI BENEČIJI ŠTUDENTSKI IN PROSVETNI IZLETI MED BENEŠKE SLOVENCE VTISI TOLMINSKEGA ŠTUDENTA Nikoli si nisem mogel razložiti zakaj se mi ie zdela otroku številka »enajst« nekaj ogromnega, kot pojem, ki ga z otročjo pametjo nisem mogel zajeti. Morda zato, ker sem zmogel na obeh rokah le 10 prstov? Prav tako nekaj daljnega se mi je zdela tudi Slovenska Benečija, ki ie bila za gorami iznad soške doline, za katerimi nam je sonce vsak dan utonilo. Italija je bil nam otrokom, čeprav smo bili tik ob meji, pretežak pojem; toda Benečija in Benečani, ti so nam bili bližji, čeprav daleč za naš pogled, ki je šel le do vrh Kuka in Matajurja. Benečani so nosili v jeseni k nam kostanj, debele »marone« na prodaj, in zato so bili v naših otroških očeh nekaj imenitnega, ker kuhani kostanj je bil za nas priboljšek, ki se ni dal meriti s vsakdanjo polento in močnikom. Še imenitnejše pa se nam je zdelo, ko je prišel s krošnjo polno različnega blaga Benečan Mok ter so nam od njega kupili jake žametaste hlače. Večkrat je Mok pri nas prenočil in tedaj nam je v dolgih večerih govoril v svojem čudnem benečanskem dialektu, ki je bil poln raznih »oštije« in »porco«, o Benečiji, o Čedadu, Stari gori, ki da je znana božja pot in Landrski jami, ki se baje šele v Reziji konča. Z mojo mlajšo sestro sva bila vsa ponosna, da je Mok pri nas prenočil. Sosedovim ni bilo prav, da se s tem hvaliva, pa so hitro povdarili češ: Oh, kaj bosta vidva, saj ie tudi naša mama iz Benečije! Pa je bila res iz Peroti pri Livku, prav izpod vrha Matajurja ter je Čedad na obronku Furlanije bolje poznala, nego moj oče Gorico, čeprav je obiskal vsaki semenj sv. Andreja. In vendar je ostala nam otrokom Benečija daleč, kajti v Benečiji nam je vsak dan sonce utonilo in v Benečiji je bil že - Lah. PRVI MOJ POGLED V SLOVENSKO BENEČIJO Ob prelomu kobariške fronte sem šel prvič s sestro v Slovensko Benečijo. Pravili so nam. da imajo v Benečiji dovolj koruze za polento ter da se tudi žito še dobi. Tedaj pa nismo imeli niti kruha, niti polente dovolj in sestra se je napotila ter vzela mene seboj. Šla sva ob Soči do Kobarida nato na Livk, ki se nahaja na prelazu med Metajurjem in Kukom, dvemi vrhovi nekdanje avstrijsko-italijanske meje ter nato dalje po ozki pusti dolini, polni sledov skorajšnjega vojnega zaledja, vse do Šen-petra ob Nadiži. Hodila sva ves dan, od jutra; le malo sva se med potjo vstavljala, toliko da sva povprašala po blagu, ki sva ga hotela kupiti in pripeljati domov. V vasi pred Šenpetrom sva prenočila. Bila je prijazna hiša. Postregli so naju s polento in skuto. Pripovedovali so nama o Lahih, ki so se umaknili pred Austrijci, o tem, kako so gradili kot delavci železnice po Kranjskem, delali v Trstu ter prodajali kostanj po G^išketn. Cesto so zajahali k nam, ker doma so imeli malo kruha, v ostali Italiji ga pa tudi ni bilo mnogo. Takoj. ko so odslužili vojaščino v Italiji so moški odhajali v »auštrijakijo« za delom in le otroke in žene so pustili doma. Komaj enkrat v letu so se vračali domov in tedaj so doma praznovali in rajali razgreti od domačega vina »katanje*. Dolgo v večer so nama pripovedovali vse polno zgodbic in dogodkov s poti v tujih deželah a jaz sem jih radi čudnega naglasa in besed ter trudnosti le napol razumel in slišal. Pripovedovanje me je uspavalo. Drugi dan sva se s sestro vračala iz Šenpetra proti Kobaridu v malih vagončkih ozkotirne železnice z dvemi vrečami koruze. Ker pa se je vršila po vseh teli krajih radi vojne zasedbe rekvizicija živežnih" potrebščin, sva morala dobro paziti na najini vreči vse do Robiča, stare obmejne postaje. Spomnim sc dobro, da so vojaki skrili sestro in mene, ko je prišla v Podlipi policijska kontrola z vrečami vred za zaboje. Kot v kurnikit sva se pripeljali v Kobarid, toda z vrečami koruze. STUDENTSKI IN PROSVETNI IZLETI Kasnije smo se, zlasti ob počitnicah študentje često zbrali ter jo mahnili preko Volč, skozi Kamenco, preko Kolovrata, Volarske planine, črez greben Kuka v. Benečijo Nekolikokrat smo šli na božjo pot. k Štoblauhu. Pet ur dobre hoje ie bilo od nas Leto prej, kot se ie Zorko ponesrečil ter je Drago izdahnil na begu pred zasledovalci smo zbrali vso tolminsko prosvetno srenjo ter se neko nedeljo napotili do Štoblauha. Vso pot je odmevala naša pesem no globokih grapah in osojnih bre-žuljkih ob katerih se tiščijo zlepljene e-sne. majhne benečanske vasice l nnku Klo-bučari. Lipe itd. V Trinkih smo se vsi, okrog sto tolminskih fantov m deklet ustavili in prepevali. Z nami so se zdi uzdi domači Benečani. Trinčani. ter poizkušali z nami naše pesmi, pa jim niso sle nase viže- ker. oni mlajši, nikoli naših pesmi niso čuli. Pri njih se pojejo večinoma, kar je slovenskih, le cerkvene ter nekaj( prastarih narodnih, sicer pa io zavižajo ,e po laško. Nato sta Drago in £orko povze a besedo ter govorila o Slovanih, Slovencih, Hrvatih in Srbih, o naši skupni svobodni domovini, o pesmih in naši kulturi, zgodovini, o vsem, kar je našega o naših in zlasti tudi njihovih pravicah, pa so le kimali, ker so malo od vsega tega razumeli. Doslej jim še nihče tega ni pripovedoval, čudne in nevarne so se jim zdele take besede o svobodi in narodnih pravicah, ko pa so doslej vedno vedeli in verjeli v svoji vkoreninjeni superlojalnosti da so in morajo biti dobri Italijani ter da morajo biti zadovoljni, da lahko čujejo še v cerkvi božjo besedo v domačem jeziku, ki so ga govorili vedno njihovi pradedje. ZEMLJA IN LJUDJE Kasneje in prej sem večkrat prehodil to zapuščeno pokrajino, ki je še prodno se je zavedla v splošnem narodnem prebujanju svojega rodu padla pod tuji jarem. Prešel sem po njej s prijatelji in sam po vseh dolinah in grebenih, od skrajnega severa do poslednjega slovenskega naselja na jugozapadu, do Stare gore, znane romarske poti nad Čedadom, obšel sem vse vasice po izredno raztegnjenem pobočju Matajurja in Kuka, povzpel sem se do znamenite Landrske jame, kamor se ie umaknila slovenska kraljica s svojimi podaniki pred divjimi napadi Mongolov, ter plašil po njej številne netopirje, toda vselej ko sem se vračal mi je bilo nekaj teškega na duši. Videl sem in govori z ljudmi, ki jim je čudno in teško, da so našega rodu in se tega rodu tudi ne zavedajo. V šezdesetih letih preteklega stoletja se je pri nas začelo komaj razvijati narodno življenje in jačji narodni čut. V Trstu in Gorici so se osnovale prve čitalnice in druge narodne organizacije. Tem mestom so sledili trgi v gornji soški dolini. V sedemdesetih letih so bili veličastni ljudski tabori, na katerih so narodni voditelji z živo besedo prebujali široke narodne množice. Nato so vznikli prvi listi in časopisi, so se snovale prve književne družine, usta-novljale prve gospodarske organizacije (prva mlekarska zadruga na lolminskem, osnovana 1. 1874) in celokupen narod se je pričel pripravljati za skupno hrambo za narodno samobitnost. V tej dobi, ko se je po vseh slovenskih deželah začelo prebujati narodno življenje, je bila odtrgana od celotnega narodnega telesa Slovenska Benečija in bila priklopljena Italiji. Sezde-settisoč ljudi, naših ljudi nam je vzela tedaj Italija na zemlji, ki sc razprostira od grebenov Kuka in Matajurja ob dolini Nadiže do Stare gore nad Čedadom. Pred letom socialne revolucije 1848 so bili grofovski tlačani in biriči so vihteli nad njimi bič. Ko so se tega otresli so bili vklenjeni v drug jarem narodne sužnosti. Niti zavedeti se 'niso utegnili, ko jim ie kruta usoda vtaknila glavo v drug težak jarem, skoraj hujši iu dolgotrajneši od prvega. Dolga leta iu teško življenje je temu našemu ogranjku spremenila značaj in mišljenje, ohranila ga je le trdoživost in teško in skromno življenje, ki se živi po ozkih osojnih dolinah Slovenske Benečije. — Ljudje so nezaupljivi, tihi, ubiti, brez ponosa in stremljenj, zakrknjeni v svoji revsem. Narodni jezik, cerkvene pridige in pesmi, redke knjige v narodnem jeziku, domačega pesnika — duhovnika Trinka pesmi, vse to se jim zdi le kot milost, ki jo prejemajo od italijanske sile in ne pravice, ki jo imajo do vsega tega in še več. Narod je izgubil, oziroma niti nikdar ni imel narodne zavesti, ker je prezgodaj še v temni razvojni dobi prišel pod tuj jarem, ki mu nikdar ni dopustil svobodnejšega diha. kot ga ne dopušča vsemu ostalemu našemu narodu pod Italijo. Vsa bremena, ki jih nalagajo večina in oblasti sprejema tiho, brez nahnanjšega odpora, ker se niti ne zaveda, da ga tujec tepta že preko 100 let. Čuta narodnosti ni mogel vzgojiti. Narod čuti le slepo državljansko pripadnost in poslušnost. Ni sicer Italijan, toda po svojem prepričanju že od davna pripada Italiji, človek dobi skoraj približno isti vtis kot v onih Sette Comuni iznad Assiaga v Južnem Tirolu: Ljudje so po rodu Nemci, njihovi dedje in pradedje so govorili nemško, oni govorijo nemško, toda le med seboj, ne pa pred tujcem, sicer pa ne čutijo drugega kot to, da pripadajo državno-or-ganizatorno k Italiji. Precej podobno ie z našo ubogo Slovensko Benečijo. Ohranili so skozi stoletje pod tujim jarmom jezik, šege in navade, ne vedo pa kaj so; Le to vedo, da pripadajo po državni pripadnosti k Italiji. Res, zelo mučen vtis nosi človek odtod: Živ narod, ki so ga ob rojstvu onesposobili za vzlet. Dežela je tudi prirodno zelo revna. Doline, ki teko, vsaj spočetka precej vzporedno z Nadiško dolino, so razen nadiške, zelo ozke, tesne. Pobočja in grebeni nad dolinami precej strmo napeti. Njivice in boljše livade je na teh pobočjah teško stvoriti, zato so redke in majhne. Zemlja je plitka in kraševita. Na pobočjih so večji del srednje senožeti z raztrganimi gozdiči listnatega drevja, v pretežni meri kostanja. Prirodnih bogatstev ni, Kljub temu je naseljenost zelo velika. Vas se skoraj dotika vasi. Hiše so majhne, zidane, precej podobne severno-italijanskim alpskim naseljem, imajo v pritličju tesne hleve; ulice so poploščane s kamenjem, kar se tod naziva »lašta«. — Vasice, čeravno brdske, niso preveč čiste, kakor tudi ne revne hiše. Ljudje precej revno oblečem, v poletnih dneh pa sem videl, se je po vaseh podila skoraj gola otročad. — Glavni pridelek jim ie koruza, v visokih legah po Matajurju pa niti te nimajo. Ob hišah se večji-del vije trta iz katerega pripravljajo domače vino »katanje«, zelo podobno dolenjskemu cvičku. Izvoziti in prodati nima ta zelo pasivna dežela kaj. Zraven vsega tega pa je po običaju italijanskega davčnega vijaka hudo obremenjena. Pred vojno so ljudje hodili v tujino ter pošiljali zaslužek domov. Ko so se gradile železnice po Kranjskem, Štajerskem in Hrvaškem so bili pozvani benečanski delavci, večinoma zidarji. Mnogo so se selili v Ameriko, po vojni zlasti v Južno ter se izgubljali popolnoma v tujini. Vojna in nove meje sta pahnile siromašno deželo še v hujšo bedo in pomanjkanje. Poti v svet so sc zaprle, doma pa je kruha vedno manj. Zato pa vidi človek po teh ubornih vasicah često skupine fantov, jakih, toda bledih in mršavih, ko v brezplodnem razgovarjanju trošijo mladost in čas. Nekoliko širša je dolina Nadiže, ki se odpre pravzaprav takoj na stari meji pri Robiču. Po njej teče tudi ozkotirna železnica, ki so jo zgradile ital. vojaške oblasti v teku vojne radi zveze s fronto na Krnu. Njive so ob Nadiži širše in plodnejše; po njih se vrsti koruza.,krompir in vinska trta. Bregovi, ki ob straneh mejijo dolino so precej kompaktno pokriti z gozdovi, zopet v večini kostanji, ter so zlasti gosti iznad Landri ob Landrski jami. Lepa dolina Nadiže se ob Šenpetru še bolj odpre ter se nato za Čedadom razlije v Furlansko nižino. Opazi pa se v tej lepi dolini s plodnejšo zemljo že takoj tudi to, da je italijanska penetracija bila v sto letih suženjstva v teh krajih jačja in uspešnejša Morda sc moramo baš ostali neplodnosti tal in siromaštvu Slovenske Benečije zahvaliti, da je naš živelj ostal tako kompakten v sto letih teškega italijanskega podložništva, kajti bogatejši in večji kraji v dolini Nadiže so precej poitaljančeni. Vsaj trgovci in močnejši posestniki so skoraj posvod Italijani. Pri ostalih v tej dolini pa v resnici veljajo prilike, ki sem jih omenil z ozirom na Sette Comuni: Narodni očetovski jezik je le za domačo vpo- rabo. PROSVETNO ŽIVLJENJE IN NAPREDEK Kulturno niso kdovekaj prejeli tudi od Italijanov. Italijani so nekako instinktivno precej zanemarjali te kraje. Niti na šole, niti sicer se ni polagala v teh krajih prevelika pažnja. Še celo raznarodovalna »Dante Alighieri« je imela v teh krajih manj posla. Šole so precej redke in bolj slabe. Srednjih šol ni celo v Čedadu razen neke strokovne. V času vojne je bilo v Šenpetru ob Nadiži italijansko učiteljišče z zavodom, ki pa je kmalu po vojni prenehalo. Ne vem pa radi kakega vzroka. Pravili so, da zato ker so ga preselili v Tolmin. Dvomim pa, da bi bil samo ta vzrok. — Čedad in še bolj oddaljen Videm (Udine), sta deloma vplivala, pa tudi ne v preveliki meri, čeprav vsi ti kraji gravitirajo na ti dve mesti. — Videm vpliva predvsem po svojih oblastvih, ker spadajo ti kraji pod Videmsko prefekturo, a v na-roflnem oziru, kar je za naše stališče še bolj važno, vrši neposredni in večji vpliv videmska škofija. Leta 1933 je videmska škofija izdala odlok po katerem naj bi prenehalo vsakršno bogoslužje v teh krajih v narodnem jeziku, čeprav se je vršilo skoraj sto let. Ne vem točno, v koliko je ta teška, nepravična odredba videmskega škofa ostala v veljavi, vendar pa se je v nekih krajih še dalje vršilo vsaj del bogoslužja v dpmačem jeziku in po domačih duhovnikih. Čudno je tudi to, kako zaupanje so imele italijanske oblasti v te kraje in ljudi. — Ako primerjamo ostale dele Julijske Krajine in te kraje z ozirom na razpredeno varnostno in policijsko mrežo, vidimo, da so karabinjerske in ostale varnostne stanice po teh krajih le zelo redke. — Človek po ves dan, zlasti po viših vaseh ne naleti na orožniško postajo ali kake druge oblastnike. Ljudstvo je mirno in oblasti nimajo kaj delati med njimi razen ob rubežih in dražbah siromaštva, ki ga je prepolno. EDINI VODITELJI — DUHOVŠČINA Veliko je storila zlasti v prejšnjih časih'-v narodnem oziru v teh krajih duhovščina. Duhovniki so se večinoma vzgajali v videmskem semenišču. V teh časih še ni bilo konkordata med Sveto Stolico in Italijo in cerkev je tedaj mnogo več polagala na dušno skrb svojih vernikov, kot pa danes. Da se vera utrdi in ojača je potrebno, po tedanjih davnih nazorih svete cerkve, med ; letom Gospodovim 1929-tim, da se sveti nauki cerkve uče v materinjem jeziku ljudstva, kateremu se vera vsaja v srce. V teh časih, ko so za Sveto Stolico še veljale »leggi delle Ouarantigge« je bilo v videmskem semenišču nekoliko profesorjev in monsignorjev ki so učečemu se duhovskomu naraščaju naglaševali, da je potrebno ter da sveta cerkev sploh zahteva, da se božji nauki delijo vernikom v jeziku, ki je jezik naroda, kateremu . ti verniki pripadajo. Prvi med njimi je bil naš samotni bard Ivan Trinko-Zamejski. Mladi duhovniki so sprejeli globoko v srce besede svojih učiteljev in smatrali kot neko višje, misionarsko. delovanje med ubogim zapuščenim narodom »za mejo«, — Nekoč sem prinesel nekemu mlademu duhovniku med raznimi molitveniki, abecedniki in drugimi knjižicami tudi sliko Simona Gregorčiča. Vneti mladi božji pastir je ves dan poljubljali in vzhičeno ogledoval pesnikovo sliko. Nato jo je pokazoval vaščanom in jim razlagal pomen velikega pesnika. Duhovniki so takrat mnogo storili za ljudstvo. V nedeljskih popoldanskih tečajih so poučevali deco v čitanju narodnega jezika in razlagali veronauk v narodnem jeziku ter s tem držali vez z narodom. S stalnim stikom z domačini so stalno vplivali nanje ter v njih ohranjevali spoštovanje do rodnega jezika. Bili so pač edim delavci in edini pioniri med narodom. Zato se jih je ljudstvo tesno oklepalo, ker i® videlo v njih svoje edine zaščitnike in zastopnike. Ljudstvo je v teh krajih že itak zelo pobožno in verno. V prejšnjih časih demokratske, predfašistovske Italije s° bile postojanke stranke »popularov« v Čedadu precej močne. Eden izmed najmočnej-Snih bančnih zavodov je bila Cassa pop?" lare cattolica v Čedadu in finančni vphv tega zavoda se je čutil tudi po krajih Slovenske Benečije. Razumljivo! Kamor je bila orientirana duhovščina tja je bilo orientirano tudi ljudstvo, ki je bilo na svoj® duhovnike, zlasti one, ki so vzšli iz njih* tesno navezano. To pa je na drugi strISTRa. broj n i n MLADIM SODRUGOM NA RAZMIŠLJANJE Eno leto ic zopet mimo. Kakor vsako leto: voščimo si praznike, lepšo bodočnost, sentimentalno obujamo spomine na domača ognjišča, na svoje matere, brate in sestre in na vse ono, kar smo kdaj lepega doživeli o božičnih praznikih doma, pa čeprav ni bilo v resnici vse tako lepo in z rožicami posuto. Tako je bilo lani in vsa leta, odkar smo zapustili svoj dom. Mi brezdomci vedno pričakujemo, da nam bo prihodnje leto prineslo nekaj novega, odrešilnega Ko pa tega ni, razočarani zadremamo. Te bi pa tam nas kak vroč žarek predrami in nam vlije nove nade. Tak vroč žarek je prišel lani iz Afrike. Abesinija je bila ona slamka, na_ katero so se vjele naše misli, nade in želje. Pa je slamka bila prešibka. V mogočni reki se je zdaj potopila, zdaj zopet samo za trenutek priplavala na površino, dokler se ni tam nekje daleč pod težo tolikih naših želja utopila in zarila na dnu reke v blato. Napačno smo razumeli ta In mnoge take žarke. Oni so nam samo hoteli razsvetiliti in razgaliti veliko gnjusobo in strahote, ki se dogojajo okrog nas. Ti žarki so nam hoteli odpreti oči, da vidimo triumf bestijalnosti, zmagoslavje nasilja in krivic, podivjanost onih, ki uživajo v trpljenju in krvi svojega bližnjega. Fašizem danes tuli. rjovi in razsaja kakor podivjana zver. Fašizem je kakor kuga, ki pomori vse. kamor pride: je kakor požar, ki uničuje mesta in vasi, prinaša strah in trepet, bedo, trpljenje in smrt. Mi Pa pred to pošastjo bežimo, bežimo neznano kam in ji nuščamo bogat plen. Mi se ji ne postavljamo v bran, ker ne znamo kako. V naših srcih je tako pusto, prazno in mrzlo, kakor v samotni zimski pokrajini. Vedno pričakujemo nekega Odrešenika, Mesijo, ki bo to zver pregnal, uničil ta požar in kugo, prinesel v naša srca mir in spokojstvo, srečo in brezskrbnost. Sami se pa nikamor ne ganemo. Razglabljamo o malenkostih, vsakdanjostih in plitkih stvareh. Kakor otroci poslušamo starejše ljudi, ki nas uspavajo s pripovedkami o prejšnjih lepih časih. Sanjamo kot otroci o sijajnih gradovih iz belega marmorja, polnih bogatstva, sijaja in sreče, kot jo bilo nekje v pripovedkah zapisano. Ko se stresemo teh sani, jadikujemo nad usodo, ki nas Je zadela in ne znamo Izhoda. Naše misli venomer romajo. Ml smo kakor zapuščen čoln, ki ga razburkani valovi butajo po mili volji ob pečine. Naša mladost nima vsebine in ne vemo kam bi položili svojo trudno glavo. Mi živimo na periferiji časa in dogodkov. Ko je že čas daleč od nas se spomnimo, da treba za njim, pa ga ne moremo vjeti, ker ne vemo katero pot si je izbral. Stvarnosti se bojimo pogledati v oči, ker ima tako strašne in bodeče, da človeku sapo jemlje. Mi smo kakor hlapec Jernej: iščemo pravico tam kjer je ni, pritožujemo sc razbojniku, ki nas pa s porogljivim nasmehom odslovi. Mi vlečemo svoj težki voz po blatu in čez klance in omahujemo na vsakem koraku. # Mislili smo. da se bo podivjana zver z-asopihala in obležala nekje vsa obnemogla, ali pa da jo ho nekdo ubil. Zgodilo se je drugače. Samo novih moči sl je vzela In šla svojo pot, kakor ji je bilo sojeno, ko se je izlegla. Odela se je v posvečena oblačila, da je ne bi spoznali: da bi jo sprejeli kot misijonarja. ki deli blagoslov in pripoveduje svete nauke o večni pravici, o paradižu, polnem dobrote in ljubezni. Njene medeno-slndkc besede ganejo do solz: »Pustite male k meni, da iim obrišem solze in jih potolažim, pustite vse one. ki trpe revščino in pomanjkanje, da jih napojim, oblečem In nasitim!« Njeni pogledi so tako otroško nedolžni in proseči, da bi jo objel in poljubil. Mnogi, premnogi izmed nas so ji verjeli, sledili njenim sladkim besedam in še ji verujejo. Toda zver jc zver in sc ne more obnašati drugače kakor po zverinsko. Kdor jo spozna in ji noče verjeti, da je božje poslanje, vrže sc nanj in ga raztrga, če n! dovolj močan, da sc ji zoperstavi... Tam nekje se bije boi. strašna bitka, med zverjo, k) ji iz žrela sikajo medene besede in med trpečim Jernejem, ki ne išče več pravice, ampak si jo hoče sam vzeti. Sam si jo hoče vzeti, ker so mu v trpljenju in garaniu postale roke železne in mišice močne. Vroč žarek nas je zopet predramil. Bog-vedi, če so sc naše nade in želje vjele za slamko ali za nekaj trdnejšega, kar se več ae more potopiti? R- U. ŠTEVILO SLOVENCEV V BENEŠKI SLOVENIJI PO ZADNJEM URADNEM ŠTETJU MOJIN DRAGIN BRATIN ZA BOŽIČ Toliko po članku »Koliko nas ima«, ki ga je napisal V. S. za »Jadranski Koledar 1937«, kolikor po podatkih v žepnem koledarčku »Soča« utegne čitatelj dobiti vtis, kakor da ne bi v povojni dobi zbrali podatkov o občevalnem jeziku v Beneški Sloveniji. Radi tega smatramo za potrebno, da v naslednjem še. enkrat iznesemo na tem mestu tozadevne podatke po razpravi, ki jo je objavil Šlibarjev Polde v poljudnoznanstvenem zborniku IX (1933). Res je, da niso bili podatki objavljeni v posebnih regionalnih zvezkih kakor za Julijsko Krajino, pač pa se je to zgodilo v splošnem zvezku, ki vsebuje podatke za vse pokrajine Italije (Censimento della popolazione del Regno d’Italia al 1. dicembre 1921. XIX. Relazione generale. Roma 1928). Enajsto poglavje, ki obsega strani 268—274, razpravlja o »Prebivalstvu italijanske narodnosti, ki govori običajno tuj idiom ali jezik«. V tem poglavju se najprej na kratko ponovijo podatki o Julijski Krajini in Južnem Tirolskem. Nato sledijo podatki o starih pokrajinah. O načinu, kako so se zbrali podatki o občevalnem jeziku v teh pokrajinah, pravi uradno poročilo, da »preiskava zgolj statičnega značaja o priliki ljudskega štetja ne more o tako važnem predmetu podati one jasne slike, ki jo more nuditi samo bolj specializirana in popolnejša preiskava tudi iz jezikovnega stališča«. Radi tega je statistični urad pred objavo podatkov zahteval od podeštatov, da jih potrdijo, posebno pa, da dajo potrebna pojasnila, če so se sedanji podatki močno razlikovali od podatkov prejšnjega štetja, ki ga smatra statistični urad za površno. Glede rabe slove.nslcih jezikov ugotavlja uradno poročilo, da ne izkazuje razširjenost teh jezikov v desetletju 191994921 znatnih izprememb. Po uradnem štetju I. 1901. je govorilo v starih pokrajinah Italije v 18 občinah 6.781 družina slovanski jezik, I. 1911. v 20 občinah 7.319 družin in I. 1921. v 20 občinah 7.438 družin, ali 37.475 oseb. Od teh so bile tri občine (Aconaviva Collecroce, Monemi- tro in San Felice Slavo) z ukupno 923 drn-žinant; In 3.543 osebami, ki so govorile slovanski jezik, v provinci Campobasso. Za Beneško Slovenijo pa navaja uradna statistika iz 1. 1921. to preglednico: Prisotno prebi Govorilo je sloven- valstvo 1921 ski jezik Občina družin preb. držin preb. Tedanje okrožje Čedad Ah ten 754 4.071 751 4.058 Dreka 243 1.349 241 1.343 Fojda 898 5.075 261 1.413 Grmek 283 1.617 283 1.617 Prapetno 386 2.222 170 950 Ronac 288 1.662 279 1.659 Sovođnje 300 1.905 300 1.905 Srednje 302 1.794 302 1.784 Št. Lenar 498 2.467 497 2.465 Št. Peter 656 3.362 581 2.977 Tarčct 353 2.086 353 2.086 Torjan 617 3.470 132 774 (Tedanje okrožje Tunieč (Tolmezzo) Ravnica Rezija 822 2.796 822 2.796 (Tedanje okrožje Videm) Brdo 539 2.672 539 2.672 Gorjani 440 2.012 35 320 Neme 1.119 5.505 .339 1.885 Platišča 657 3.376 630 3.228 Skupaj v vi- demski p. 9.147 47.433 6.515 33.933 V preglednici Omenjena okrožja danes 'več ne obstojajo. Tudi v sanmi občinah so nastale razne izpremembe. Tako sta se občini Ronac in Varčet združili v eno samo občino, ki no ime po frakciji Puier. Občina Gorjani je bila priključena k občini Artegna. ki po zgornji razvidnici ne izkazuje prebivalcev s Slovenskim občevalnim jezikom. Občina Platišča se je prekrstila v »Taipana«. V provinci Campobasso pa je postal iz San Felice Slava »San Felice del Littorio«. Leta 1931 in L 1936 se jc zopet vršilo ljudsko štetje, toda ne prvi ne drugi krat se niso zbrali podatki o občevalnem jeziku. Če se je morda to na kak drug način zgodilo, ni nam znano. ,EUROPAISCHE STIMMEN” 0 ENGLESKOJ KNJIZI Dra LAVA ČERMELJA I NAŠEM NARODU POD ITALIJOM Posljednji broj revije »Europàischc I vati prava narodnosti — Mussolini je bio Stimmen« donosi prikaz engleske knjige I član talijanske komisije, koja je zaključila dr. Lava Čermelja i spominje članak Frana Barbalića u »The slavonic and east euro-pean review« Donosimo oba prikaza doslovno. * Jugoslavenski savez društava za Ligu naroda u Ljubljani izdao je važno djelo Dra Lava Čermelja b jugoslavenskoj (slovenskoj i hrvatskoj) manjini u Italiji: »Life and death struggle of a National Minority (The Yougoslavs in Italy)« (Ljubljana 1936). Knjiga ukazuje na opasan položaj, koji je iza raspada Austro-ugarske monarhije na istočnoj granici Italije stvoren aneksijom pokrajina Trsta, Gorice, Pule i Rijeke, današnje Julijske Krajine. Dr. L. Čermelj bogatstvom i potpunošću sabranog materijala nadmašuje sve dosadašnje publikacije o životu slavenske manjine u Italiji. Ovo djelo rasvjetljuje kao bljesak nijemu i žilavu borbu, koju na ovoj osjet-iovoj točci već šestnaest godina vodi slavenska manjina. Predjel velikog lučkog grada Trsta, koji je već stari Bismarck označio kao »šiljak njemačkog mača« je danas izlazna točka za navalu protiv prava opstanka slavenskih manjina i talijanska oružnica za imperialističko osvajanje hin-tet landa. Knjiga se ograničuje na objektivno iz-našanje materijala i prikazivanje činjenica. U njoj je povučena jezična granica, koja dijeli Slavene i Talijane i pokazuje kako je Italija anektirala slavensku manjinu od preko pola milijuna protiv njihove volje. Slijedi iznašanje diplomatskih akata, koji su prethodili aneksiji: od Londonskog tajnog ugovora (26 aprila 1915), koji je već ponudio Italiji Julijska Krajinu kao cijenu za ulazak Italije u rat, pa Rimski sporazum bitke kod Kobarida obvezala, da će u svojim budućim državnim granicama pošto-(aprila 1918) prema kojemu se Itallia Iza ovaj sporazum sa nacionalnim manjinama, potištenim od Austrije — te konačno ugovor u Santa Margherita (1922) 1 u Nettunu (1925), koji su bili više izsiljeni od pobjedničke Italije, nego li su bili slobodna nagodba i koji nisu sadržavali za Italiju ni-kakovu obavezu prerija slavenskim manjinama već su utvrdili već postojeće stanje. Obzirom na mnogobrojne »moralne« obaveze, koje su razne demokratske vlade kod diplomatskih pogadjanja ili drugim prilikama često preuzimale prema’ manjinama, ipak je morao upotrijebiti Mussolini izvjestan rok dok nije potpuno zanijekao obaveze vlade Sforze, Giolittlja i Bononnija. Od ovog vremena postalo je stanje slavenskih manjina tako prekarno, za kakvo se r.ije niti strepilo. Bogati materijal, koji Dr. L. Čermelj crpi Iz službenih dokumenata, iz štampe itd. odnaša se na sve grane političkog, gospodarskog i kulturnog života slavenskih manjina u Italiji. Mora se priznati da su te manjine sa svojim školama, sa svojim kulturnim i gospodarskim ustanovama, sa svojom divno razvijenom štampom — ovo je stanovništvo od pola milijuna Slovenaca i Hrvata imalo dva dnevnika i dvadeset tjednika i tnjesečnili listova — pripadale narodima Evrope sa visokim stupnjevima kulture. Danas iza nasilnog tlačenja svakog ispoljavanja njihovog nacionalnog karaktera ubacuju te manjine na pola u analfabetizam, u gospodarsko rasulo i u socijalnu bezvrijednost. Problem slavenskih manjina u Italiji prelazi radi svoje važnosti uske granice »unutrašnje prilike«, kao što bi htjela fašistička diplomacija da budu traktirane Taj je problem od početka zatrovao tali-jansko-jugoslavenske odnošaje i stvara prepreku za trajno sporazumievanje naroda. Otac i mater su nan umrli Brige i tuga su ih satrti Vi ste joi mala nejaka dica, A nas već devet lit ddi Hica, Kako ćete boiićevati? Moji mali, dragi brati! Znan dobro, susedi će Van dati l uiinati i večerati, Ki će van litos badnjak naigati? Moji mali, tuini brati! Ki će Van zapriti portun'! Ki zakraćunati kraćun? Dok čete vi po naču kantati: *U sej irrime goduta. Mir se svitu naviMa.* NiS, nemojte žalovali Moji mali, dragi brati! 1 Božić je bija mali I svi su ga sebi zvali I on je vred naresa I čili svit potresa. VRČE VAN AC BOŽIĆ SIROM AHI Nai Božić je žalosni Božić siromahi. Za nas se ovu svetu noć ni mali Isus rodil va sobe je drhtela jena žuta luč, a on je tiho pasal mimo načeli tužneh kuć. Na naien stole ni potici, ni belega kruha, ni pečenih purani. Na pode spe deca, obraz pul obraza i na sne im drhte tela, od gladi i mraza. Okol jenega starega stola sedimo; sedimo i mučimo ... Žalosno drhti va kantuno' žuta lui i se je tako tiho da smo čuli: kako je ovu svetu noć mali Isus tiho pasal mimo nai eh tužneh kuć. Bi DVA BRATA Kja su poiti, po svitu, jer doma nisu mogli biti. Daleko od svoje hiže. od oca i matere su živili Tu su znali velike žulje dobiti sa koron kruha kn će njin doma zemlja roditi. Gorak njin je bija kruh, postelja trda, a bol u srcu velika za rodnin krajon. Ma ni bilo posli, jer u svitu je tako svuda, kad te briga mori sa domaćin rajon. Mutili se tako nikoliko lit, iz dana u dan svaku uru sve blidiji, svaku minutu sve slabiji Zima je trda, a njihov hapot rasprkidan, postoli rasprkidani i forši od njih stariji. Brazde no licu i čelu sve dumblje, svaki je star, jedan stariji od drugoga, oči mutne, kosti se jako poznaju, a kraj je na brigu cimitar, kadi će se njihove kosti u zemlji raspasti Već je posalo Sest lit kako tamo. leže. Na grobu je joi samo bokun drva na ken se ni slova m poznaju. Lita biže, a od njih drugo ni ni živega črva. PERCAN JOSIP MUŠKARDIN Sure sline bi bija lomija kad se vrga u delo. Žile je ima kako lančane, a glavu kako Starič; noge debele i zobaste, a ruke kako manganele. Kad. je puha iz trbuha, kako da gre iz sto mihi arija. Kad je beeidu reka, kako da je tovar zarovd: tako na debelo jc govorija. Ma najviie je muča, u se se vrga i pensa. Jednega dana su ga sakovali, simo i tamo remenali i aa vajk ga deštrigali; ,4 ljudi su prlpovidali da su ga striljali LIZNJANAC BROJ 51 I 52 DRAGO GERVAIS TUŽNA HISTORIJA O GROFICI AMALIJI I NJENIM PINČRLIMA Živjela u nas, tamo u Opatiji, jedna grofica, Amalija joj je bilo ime. »Gratin Ama-lie« je zvali. I uopće, mnogo ie tih grofova i grofica kontesa i vikontesa, živjelo kod nas. A sv već bili stari i iznemogli. Prijala im, iz gleda, naša blaga klima i ono bogovska sunce, pa došli da griju svoje stare i oa mnogih grijehova mladosti ozeble kosti. Posagradili tamo ti plemići svoje vile. za tvorili se u njih kao u neke, recimo sarko fage, pa pregledavali stare lovne trofeje ii prelistavali požutjela ljubavna pisma i ej tali one divne romane Kurts-Malerove. l znate valjda: , , »Vikontesa je Julija metnula ruku n? 'ame mladoga grofa i njime je prošao ta da nepoznati, a tako ugodni drhtai«. A vila je grofic»* Amalije bila baš ispot nsšc kuće. Vila možete misliti, grofovska i iinpo zantna. park engleski sa onom mekom fi nom, takodjer engleskom, travom, a zk^ visok metar i po. pa nikad ne znaš sto se dogadja u onoj tajanstvenoj vili i u onome finome parku. 4 , . , Ogradila se plemićka od plebejaca. etc A ta je grofica Amalija bila stara, eh, ne zna se točno koliko je godina brojila, a dr ste je vidjeli, rekli bi, za koji će joj dar stota. Nosila se ona po modi, koja je bila na snazi, što kažu, valjda u ono vrijeme kad je izgubila zadnjega ljubavnika, a to mora da je bilo u prastara vremena. Oc rodjaka nije imala nikoga do nekakvog:* nećaka u Madžarskoj zemlji grofovskoj takodjer nekakvog grofa, ili nešto slično iz Gota-almanaha i tri pinčerla. Jedan se zvao Bobi, drugi Muci, a treu Flf'i eto, vidite, stara je i razočarana grofica Amalija živjela samo za ta tri draga psića. Za Bobija, Muciku i Fifija. Oni su ioi zamjenjivali i dječicu i rodjake, i život, i svijet. Ljubila ih ona pravom majčinskom ljubavlju, a. kažite pravo, što je drugo i mogla, jadna, stara grofica, kad joj od života nije ništa drugo preostalo. E. liudi moji, da str na primjer, mogi? vidjeti staru groficu Amaliju kako u ^e.c' jim kolicama vodi svoje psiće na šetnju Bogami, potreslo bi vas. Jest, vozila ih u dječjim kolicama. a oni, lijepi, bijeli i okupani, svaki sa svilenom vrpcom oko vrata izvalili se u kolicama. pa sitnim glasićima laju na prolaznika. A dobra ih grofica opominje: »Aber, Fifi, draž* Flfl' ne budl tako nePASondTbi sjela na klupu, čitala roman ili buljila u pradjedovsku daljinu, dok bi se Bobi, Muci i Fifi sunčali i plazili pro laznicima jezik. I zato zlo je bilo slugama kod nje. Navukla ona na njih nekakve olinjale livreje, :a svaku se paru cjenkala s njima, psovala h kao kočijaš ako što oštete ili razbiju, idbijala im to, naravna stvar, od plaće, a iranila ih, eh, kako da vam kažem, kao da u, recimo, članovi kakve dobrotvorne kademske menze. Stvar dovoljno jasna. A Bobi, Muci i Piti? Eh, gospodo moja, nemojte tako. Velika e to razlika. Sluge su sluge, a Bobi, Muci Fifi su Bobi, Muci i Fifi. Hranila ih, dakle, grofovski. Kakva je o hrana bila, ja, bogami, ne znam, pre-?lup sam ja za to ništa se ne razumijem onu, što kažu, gastronomiju nikad ja ta-tvih jela ni vidio nisam, ali eto, rekla mi etka, bila su to neka jela primissima, sve lekakvi pudingi, pa nekakve paštete, gur-nanluci neki, i uopće, jela diplomatska. — čnate, moja se tetka sprijateljila s grofiči-lom kuharicom, recepte joj davala, i tako, iričala ova koješta. Izvor, može se reći, ■asvim pouzdan. A eto, gospodo, tu se naša tužna hi-torija i svršava, dogodilo se. da je onaj rofičin nećak, tamo. u zemlji Madžarskoj, oginuo u dvoboju. Kažu, o nekakvim se 'aćicama radilo, to jest, o nekakvoj bale- rini. Svakako, žena je neka bila po srijedi a da kako bi bilo bez žene? 1 eto. grofovska čast, čast plavokrvna, zna se već, ri-ješava se dvobojem, pa ovoga našega nećaka odalamilo po glavi i. ovaj. grofovska loza utrnula. Dobila dakie grofica Amalija tužnu obavijest, skupila, što kažu. tralje i teška se srca oprostila od svojih psića, Bobija, Mu-cike i Fifija. i otputovala na pogreb zadnjega muškoga potomka svoje grofovske loze. A dogodilo se na nesreću, i to, da se baš u ono vrijeme zavadila sa cijelom svojom poslugom, o nekakvoj se djàvolskoj povišici radilo, pa je svi ostavili te ona na vrat na nos, pokupila novu poslugu. I eto, u onoj žurbi, a i nervozna zbog puta, ta nije putovala valjda od vremena diližanse, zaboravila jadnica, da novoj poslugi dade potrebne instrukcije. Pokopala dakle grofica Amalija svoga nećaka, dala da joj pokažu prokletu balerinu, spremila za uspomenu one nesretne gaćice, jer joj drugo nećak nije ni ostavio, posvršavala na brzu ruku poslove, pa pohitala kući, svojoj dječici, to jest, onim trim cuckima, Bobiju, Muciki i Fifiju, da se u njihovoj miloj sredini utješi i zaboravi na ovaj varavi svijet. A kad se povratila kući, eh, nikakav je radosni lavež nije dočekao, Problijedila ona kao krpa. naslutila neku nesreću, pa vel* d-hćućim glasom svojoj novoj kuharici: »A gdje su Bob«. Muci. Fifi?« A kuharica bila žena neotesana i bezobrazna Slovenka neka primitivna, žena bez duše i srca, '• uopće, prostakuša neka, pa veli bez ikakve potrebite priprave, onako iz neba, pa u rebra: »Psi? Krepali Neki je djavo ušao u njih, pa pocrkavali jedan za drugim. U more ih bacismo«. »Ih«, uzviknula je nenaravno jadna grofica Amalija i mrtva se srušila na zemlju. Pukla joj. kažu. žuč. A eto, što je bilo. Ta kuharica, žena neotesana, davala psima istu hranu koju sebi i ostalim slugama. Zaboravila joj grofica dati instrukcije. A Bobi. Muci i Fifi stvorenja nježna, imali, naravna stvar, fine želučiće, nije in' prljala hrana, pokvarili im se želučići, i eto, pocrkavali jedan za drugim. Takva se, eto. tužna historija dogodila Vod tamo. u Opatiji. NAŠ JEZIK U ISTARSKIM CRKVAMA u jednom dopisu iz 1863. godine u zagrebačkom časopisu „Torbica jugoslavjanske mladosti" Predavanja iz hrvatske I slovenske literature na Rijeci Dobrotom prijatelja našega lista i sarad-nika »Jadranskog koledara« uvaženog g. Mirka Breyera dobili smo časopis »Torbica jugoslavjanske mladosti« koji je kroz kratko vrijeme izlazio u Zagrebu 1863 godine. Svezak III kojega smo dobili (a čini se i posljednji) od 12 julija 1863 koji je izašao na 2 arka, donosi u pozivu na pretplatu: »Torbica bode donašala pesmice, povesti, uzne druge tvarine in dopise — vse od nladlh rok v slovenskem in hrva-ško-srbskem narečji, z latinico in 'irilico pisane, za katere se mladini prav živo priporočamo ... «, a taj poziv je potpisao: »Nikomed Ravnikar, slušatelj kr. pravničke akademije v Zagrebu, vrednik in lastnik »Torbice«. Medjutim je »Torbica« bila pretežno slovenska; pa je i dopis iz Istre u tom broju u slovenskem jeziku. Donosimo ga u cicliti nrwtnikiiin cjelostl i zato da se vidi neke karakteristič-A ’ unnće.k mi n0 poglede omladine toga doba na upotrebu jer i oni su bili fina gospoda, uopće, mi smo samo sa finom gospodom imali posla, tamo u Opatiji. Sa samim grofovima, barunima, pustolovima i uopće, internacionalnim varaiicama. Postajkuju dakle oni. pa nježno i samilosno gledaju staru groficu Amaliju i njena tri pinčrla, te uzdišu: »Ah, wie rfihrend.« A kad zapane sunce, stara 1 dobra grofica Amalija pokriva pinčrle sa svilenim i zvijezdicama protkanim pokrivačem, pa žuri gurajući pred sobom kolica, kući, da joi se mila dječica, to jest ova tri cucka, ne bi prehladila. * Kod kuće još malo brbljaju, povečeraju, a onda veli grofica Amalija: »Je li, liebe Kinder, sad bi mogli u krevet?« ,,, , »Vau, vau«, kažu liebe Kinder I eto, idu oni u spavaonicu. Legnu dakle u krevet, to jest, grofica Amalija, Bobi, Muci i Fifi. pa opet malo ćaskaju, i uopće, maze se. a onda grotica Amalija kaže: , .... »Sad ćemo, liebe Kinderchen, moliti.« I moli ona za sve svoje pokojne djedove i pradjedove i šukundjedove i prašu-kundjedove, sve tamo od Kolomana, pa na niže, a pinčrli pobožno ućutali, vidi se jasno. znaju u čemu je stvar. Pametne mrcine, uostalom. A onda lijepo zaklope oči. zažele si lab ku noć. izljube se promeškolje još malo, i eto. začas !h svlada blagi sanak. i. ovaj zaspe. našega jezika u crkvi u Istri, a dopis je interesantan i radi lijepa jezika i stila. Taj dopis glasi: A u isto doba. recimo, preskače ogradu od metra i po neki izgladnjeli vagabund, što već dva dana nìjé ieo. n. godinam.a spavao u krevetu, čučne i onecisti gro ski park a onda legne u finu engleski travu i zaspi tvrdim, mrtvačkim snom. uopće, plebejski zahrče. bezobraznik jeda ■ E, a da znate, kakvu je hranu dav tim svojim psima. , .. . . Uopće, mora se reći, da grofica je iiia bila strahovito škrta dama. Prava cici a što kažu. Bojala se valjda da JOJ onih far miliiuna što je preostalo od pradjedov *ke pljačke ne će biti dovoljno do smrtK A možda je još htjela ostaviti i društvu za zaštitu životinja? A možda i onom nećak u Madžaiskoj? Ukratko, što se nas tiče, ali stoji, da nije voljela davati pare. nikako nije voljela da ih daje. Ni set) drugima. SLOVENSKI DOPIS IZ ISTRE »Bil je lep soboten dan. Sit mestnega prahu, zavijem jo na Volovskov trg, ki je kake dve uri daleč od Reke. Tu stanuje moj stari znanec, po rodu Goričan. Pet let bo, odkar ga nisem vidil. Marsikaj sem mu moral pripovedati o njegovem zavičaju. Poročil sem mu tudi marsikako čudno prigod-bo iz svojega življenja. Vsega je bil vesel, srce mu v ozkih sobah ni dalo miru, moral sem ž njim k staremu prijatelju, ki ima veselo znamenje na svojej hiši — slavno lovoriko. Pri bokalu penečega vinca vnela se ;e med nama še le prav živa govorica. Obećati sem mu moral, da ga bom večkratov obiskal, česar tudi ne bi rado opustil, ker ne le, da mi je rojak, ampak tudi je najbolji človek za družtvo. Visoko Učko razsvitljajo rumeni žarki jutranjega sonca, na njenen podgorju se pa igrajo morski valovi, ki jili odbija pusto skalovje. Z bližnjega stolpa odmevajo so mili crkveni zvonovi, in vabijo mirno prebivalce k molitvi. Ravno je gospodov dan — sveta nedelja. Tudi mene privabijo ti glasi 1* božjej službi. Pobožno stopim čez prag svetega mesta. Vse je že polno pobožnih molivcev! _ In kakor so mi poprej glasi zvonov omilili, zdaj mi še bolj omilijo drugi glasi, sveti glasi božjega sluge ki jih je pred žrtvenikom glasno govoril, prepevajo sveto mašo v domačem jeziku. Kako čuvstvo, kake misli porode se pri takej priliki v človeškem srcu! — Tako milo. tako živo, po božno in svoto je vse! Zdelo se mi je, dl stojim na druzem svetu, da mi rajski gja sovi na uho done. Tako pobožno sem bil danes pri božjej službi, kakor morde še nikdar ne. Srce mi je radosti igralo, prsa so mi se veselja širile, in kri se mi je po žilah, kakor oživljena, pretakala. Nehote se mi vrinejo v glavo besede našega pevca: »In kar iz srca pride, prigovor star pove, Predre kamnito steno, iz srca v srce gre.« Kdor ima le kako iskrico ljubezni do svojega boga. kdo si je le količkaj matrne svete besede v srce vtisnil, kdor se se spominja del svojih pokojnih očetov, ki so se za svojo vero tako krvavo m junaško bo- mniti nekdajnih zlatih časov, časov, ki so, prehitro minili, tistih časov, ko se je tudi nam Slovencem božja služba v domačem jeziku opravljala. Kako je moralo to biti lepo in prijetno, ko je vsaki prosti človek vse lahko razumel, kar je njegov posrednik za — nj molil. Le takrat so se mogle želje po-slušavcev in molivcev vjemati z željami in s prošnjami svojega mašnika. On pred žrtvenikom in ljudstvo po crkvi opravljali so skupaj presveto djanje. Ali prišli so žalostni časi suženjstva. Nemški zavidniki, ki so nas v svoj jarm vklenili, svetinjo to so nam s pomočjo drugih vzeli. Poteptali so naše pravice, vzeli so nam milo svobodo, izegnali so naš jezik iz crkve in nam latinščino vpeljali. Črn mrak je pokril nesrečno Slovenijo. Visoko častiti slovenski duhovni! Ali bi ne bilo dobro, da bi se služba božja zopet v matrnem jeziku brala? Če bi to vstanovili, gotovo vam bi bil celi narod hvaležen. Koristno bi gotovo bilo, da prosite crkvenega poglavarja za dovoljenje in gotovo se ne bi on temu nič kvarjal*) ! Saj so nam to že njegovi predhodniki dovolili. Nič druzega ni treba, kod zakone papeža Ivana VIII ponoviti, in mi smo na pravem. Ker ima pa ravno ta zakon še veljavo v nekterih škofi-,ah tržaškej, porečkoj, krškej, senskej, splet-skej i. t. d., zakaj nebi tudi mi poskrbeli, da se tudi v Sloveniji oživi? To bi ne bil samo velik domač napredek, ampak mi bi se tudi mnogo približali našim srbskim, bolgarskim in ruskim bratom. Bog daj srečo! Matevž Trnovec, osmošolec. To je doslovni dopis iz »Torbice« a pot-ertana mjesta su i u »Torbici« potertana. Kako se vidi iz rubrike »Prijateljska pisma in druge novice«, »Zgodnja Danica« iz Ljubljane napala je »Torbicu«, jer da »reči 0 Ijubovanju skrunijo našo »Torbico«. »Torbica« je prije izlazila u Ljubljani pod uredništvom Ljudevita 'Tomšiča, ali je policija dva broja zaplijenila, a urednik je bio protjeran iz škole. Cilj je »Torbice« bio: »razveseljevanje dijakov in ljubezen do mile domovine. Ve se, da odkritosrčno kazovanjo grdih ran marsikte-rorau dobro ne dene, — resnica oči kolje — kaj si liocorno? Narava ima svoje postave«, kaže se u III svesku »Torbice«. A na to što joj »Zgodnja Danica« prigovara da donosi 1 ljubavne pjesme, »Torbica« odgovara da ako »pomislimo da v »Torbico« ne pišejo otroci, ampak mladeniči, kterim se odpirajo široka vrata vesele prihodnjosti. in ako veseli dijak, truden težavnega učenja, časi kako veselo zakrožo ali par vrstic k veselju mladi sosedkinji zapiše, to ravno ni pohuj-šljivo. kakor »Zg. Dan.« misli. Kaj bi neki Slovenke rekle, ko bi nikdar nikjer nič ne bilo omenjenega o njih, kakor bi jih ne bilo na svetni Slavni naš Vodnik, Prešern, To man, Vilhar. Krek itd. večkrat so zapeli kako mično k slavi poštenih deklet, vsi ic ve, ko so bili mladi, in vendar hvala Bogu še ni pohujšanja viditi med slovenskim sve tom.« , A kako romantičarski naivna je izgledala ta poezija koju je »Z. D.« pobijala i po licija plijenila, neka posvjedoči ova kitica uzeta iz III sveska, a potpisana: Strlinov Zvezda krasna je svetila, Vse žari se okol nje. Sestrice je potemnila; Zanjo vname se srce.« HRVATSKI DOPIS IZ RIJEKE U rubrici na kraju pod »Prijateljski dopisi« ima »Torbica« i hrvatski dopis iz Rijeke, koji glasi: »Rieka. — Mila »Torbice«! Mogao bih ti što natuknuti o golemoj nesreći — o tuči naime, koja o Vidovi pomlatila nam susjednu posestrimu Istru (osim gdjekojega mjesta), — ali o takovoj nevolji neda mi se pisati, osobito kad pomislim na udarac, koji Seljakova nesreća i narodnjemu napredku zadaje. — Radostnije umačem pero, da ti što o napredku javim. G. gimnaz. profesor J. T. počeo je već lanjske godine predavati — i to svakoga blagdana poslije djačke propovjedi — slovensku literaturu : za tim neumrlog dra Franceta Prešerna. Taj započeti posao nastavio je ove godine i prešao svu literaturu jošte jednom, a njeke je nedjelje počeo tumačiti poezije Francetove. To doista mnogo koristi — premda imade malo slušalacah. — A lani je bilo jošte bolje, jer je g. pr. V. P. tumačio svoju hrvatsku slovnicu, nu buduć nam ga udes ugrabio, to predaje sam g. T. slovenski. Bog daj sreću !« U tom broju »Torbice« nema drugih vijesti o našim krajevima koji su sada pod Italijom, ali sudeći po dopisu iz Voloskoga kao i onom iz Rijeke, oko »Torbice« su bili ljudi koji su onaj naš kraj poznavali i koji su znali važnost te naše etničke granice prema romanstvu gdje se hrvatski i slovenski jezik na svakom koraku nalaze jedan do drugoga, bilo u govoru ljudi u sjevernoj i sjeveropazadnoj Istri, bilo u listovima iz tih godina koji su pokretani u tim našim krajevima. »Torbicu« je «natisnila narodna tiskar nica dra Ljudevita Gaja«, kao što to stoji na dnu naslovne stranice. — (t- P-) rili “gotovo'so pri takej priliki na novo zbu-di Ali tudi z žalosnim srcem mora so spo-1 slih časih. Vred. *) Pri današnjih okolnosti!) znala bi nas še nemila osoda zadeti, da zavoljo našeh poštenih prošenj nazivali bi nas a r i j a n c o, kakor stare našo prednike v davnopro V. T. POGLED SKOZ ZAMREŽENO OKNO SPOMINI IZ JEČE V VOLTEREI Ijo«. Okna ni v pravem pomenu besede. Tema je skoraj popolna tako, da se vidijo od razni predmetov samo sence. Ob četrtkih in nedeljah dajo gorko hrano, drugače pa samo kruh in vodo. Ko pride jetnik po tej pokori zopet na dan, je njegov korak opotekajoč in omamljen od svetlobe. Oči se počasi privadijo gledati. življenje se mu je po tolikih letih popolnoma odtujilo in če bi ga spustili bi se prav za res v njem zgubil. Kako bi mogel priti do zaslužka starček 75. let, ko je toliko brezposelnih? Zanj pač skrbi jetnišnica. * Marsikdo zapravlja svoje mlado življenje tu v teh zidovih. Veliko jih je že V navadni ječi dobijo enkrat na dan zapravilo. Tudi iz Primorja so. Avguštin gorko hrano. Ta sestoji iz nezabeljene Lang° iz Gorice, star sedaj 37 let, znan »mineštre« iz testenin in fižola Ob ne- lz Kogejevega procesa 1. 1928-29, je tu deljah je priboljšek. Ta sestoji iz kisle s svojimi tridesetimi leti ječe. Na nje-juhe in koščka mesa, če ga smemo ' govo sIabo telesno konstitucijo so kma-sploh tako imenovati. Polesr te hrane I lu začele vplivati okoliščine jetnišnice. L. 1931. je pričel fantazirati. Spisal je dobi vsak jetnik po nekaj sto gramov kruha in vode. Ura, ki je namenjena za sprehod, se navadno skrči na tri četvrt ure. Seveda ni to nikak sprehod, ampak samo korakanje v strogo omerjenem prostoru, kjer ne smeš nikomer govoriti in nikogar pogledati. Grajsko dvorišče služi dobro temu namenu. * Nek zidar — jetnik, ki si je po dolgem času pridobil toliko zaupanja, da je smel opravljati zidarska dela v gra- prošnjo za pomilostitev, a so mu odgovorili, da ni zadostno utemeljena ... Z vso silo se je vrgel v matematiko in kemijo. Ko je postal še slabši, se je oprijel astronomije. Z njim je tudi Markič Alojz iz istega procesa, ée pred obsodbo ni bil baš najboljše razpoložen in je kazal znane duševne zmedenosti. Bil je že v kaznilnici Portolongone. Tu je tudi Zambonijev oče. Njegov sin je napravil znani atentat na Mussolinija v Bologni. Zaradi tega mora trpeti oče Lep dan je bil Sonce je močno pripekalo po razbeljeni zemlji, ki ni prijela dežja kdo ve koliko časa. Vlak nas je popel 800 m nad morsko gladino, že bi lahko videli toliko pričekavano Volter-ro, če ne bi bili v teh vagonskih kletkah. Občutek straha in novega doživetja nas prevzame ob misli na dolgo jetniško življenje. Tukaj bomo kdo ve koliko časa in morda celo vsa leta. Skozi mesto nas peljejo vklenjene. Obrazi dobrih Toskancev z zanimanjem in sočutjem gledajo te nove »meščane« Volterre. To je prvi in zadnji pozdrav za nekaj let. Malo izven mesta je lep srednjeveški grad na griču, čudno tesno nam je pri srcu, ko se vzpenjamo proti njemu. Prav malo ali nič nas ne zanima njegova zgodovina. Tako malo nam je do tega. Kaj nas briga kdo je bil tisti mogotec, ki ga je sezidal, in kaj njegovo raskošno življenje. Kdo ve kakemu srednjeveškemu mogotcu sa ga zidali kmet j e-tlačani, ki so ob preklinjanju vlačili težko kamenje, morda ob taki vročini, ko zrak kar miglja in škržati pojejo na redkih drevesih, kot danes. Mi vidimo samo sedanjost, samo zidove. Visok zid obdaja grad. Pri vratih nas sprejmejo stražniki, ki pozdravljajo naše stražnike, ki so nas pripeljali, na nas nam pa vržejo par malomarnih pogledov. Trojna vrata vodijo v poslopje. Po pravici bi lahko napisali na ta vrata Dantejeve verze: »Per me si va nella città dolente...« Velika so, okovana, med njimi je nekaj prostora za stražnike. Vrata nosijo prav malo srednjeveškega. Ob njih imajo stražniki svoja stanovanja. Po izvršenih »formalnostih« dobimo obleko, novo kaznjensko obleko iz belega platna. Dobimo številke in zgubimo ime ter priimek, številke so precej visoke. Nehote se spomnim velikega modernega hleva posestnika v domači okolici in na tablice, ki jih je imala vsaka krava, čudno se mi je zdelo, zakaj ni dal kravam raje zaporedne številke, kakor pa tuja imena angleških gospodičen. Mi pa imamo sedaj številke in tiste krave gotovo še svoja angleška imena. Pokrivala so podobna mornarskim čepicam. Pozimi dajo volneno obleko z rjavimi karakterističnimi črtami. Kajti v Toskani, čeprav je dežela sonca, je zima precej oštra, še ostrajša pa je v tem gradu. Jasni januarski in februarski dnevi nam kar režejo v meso. Volterra je pekel. Vsi jetniki prosijo, da jih oddelijo drugam, kajti tukaj je neznosno. Pozimi je mraz tembolj občutljiv, ker so vsi prostori vlažni. Zaradi tega je Volterra najhujša kaznilnica — casa di rigore. Seveda ne samo zaradi tega, ampak tudi zaradi disciplinskih odredb. Druga taka jetnišnica je Santo Stefano pri Napoliju. Političnih jetnikov je v Volterri okrog 30 do 40. Največ pa je nepolitičnih, teh je okrog 300 do 400. Stare sobe in sobane, kjer je nekdaj vladal luksus, so sedaj celice in prostori za kaznjence. Najbolj tanek zid v tem gradu je 1.50 m debel. Vsaka celica in soba ima dvojna vrata, notranja so narejena iz železnih drogov, zunanja pa so okovana in lesena. Če hočeš priti na dvorišče, moraš skozi štiri vrata. V grajsko klet vodi 30 do 40 stopnic. Tu so prostori »al tavolaccio«. Sem zapirajo tiste, ki se pregrešijo zoper disciplino. Tu je najhujše. Največ odmerijo 20 dni. Več človeško telo ne more prenesti. Po eni sami uri je obleka vsa mokra. Da ne govorimo o revmatizmu! Ena deska in ena odeja tvorijo »poste- Irii, < 1 U nr in njegova družina ter sorodniki. Mo- mn nlf6 ° K° dugno čita klasike. Bil je vodja ital. sin- Hin ^ n a 5™^?™. dikalistov. Lodovichetti August je živč- nrišel riipp-nv^winritinr | no bolan in izčrpan, popolnoma nespo- prišel njegov trenotek. fzbrai si je mesto, [ soben za vsako delo. L. 1928. je napra- kjer se mu je zdel zid najbolj nizek in " . i vil atentat na kralja v Milanu. Iz Pri- I morja so še Bradamente in Štoka, ijali z zlomljenimi nogami. Iz tega grada se je menda še vsak beg ponesrečil. * Med nepolitičnimi je jetnik, ki je že 56. leto v Volterri v tem gradu. Vseh teh 56 let se ni enkrat okopal dokler niso zgradili v zadnjem času jetniške kopalnice. Ubil je ženo mater, očeta in otroke in ker takrat ni bila v veljavi smrtna kazen, je bil obsojen na dosmrtno težko ječo, na »ergastolo«. Bil je sedem let sam v celici (segregacija). Ko je bil še svoboden, je bil knjigovez in cerkovnik. Po dolgem času si je pridobil toliko zaupanje, da je v gradu izvrševal vrtarske posle in gojil cvetice. Cvetice je nosil prodajat na trg v Volterro v spremstvu stražnika. Nekoč se je v mestu zgubil. Revež je preletel vse mesto da je končno dobil svojega stražnika, da ga popelja zopet nazaj. Njegovi predspostavljeni so zanj prosili in pisali za pomilostitev radi njegovega dobrega vedenja. Toda pomilostitev je tem neki Marinčič iz Trsta (menda nepolitičen), Močnik, znan iz procesa za umor fin. stražnika Rastellija in Maršič iz Marezig. * Julija 1. 1932. so začeli politični jetniki gladovno stavko. S tem so hoteli protestirati proti temu, ker niso pustili v ječo nobene knjige in tudi denar. Z nami so počenjali čudno igro. Dir ek tor se je delal nekako uslužnega in je naredil od časa do časa kak imenik knjig, katere so prosili jetniki, in jih naročili potem pri založniku. Ko pa so prišle knjige v ječo, jih direktor enostavno ni pustil, da bi jih dobili v roke jetniki, pa čeprav so jih že plačali. Zaman so se jetnikom cedile sline, tiste revne jetniške sline, po naročenih knjigah. S stavko so protestirali tudi zaradi kopanja. V celi stavbi ni bilo niti ene prhe za kaznjence. Dosegli so da so sezidali skromno kopalnico, katere se poslužujejo enkrat na mesec. Obenem so odlonil in ni maral iz ječe. Svobodno protestirali tudi zaradi slabe hrane. BOGUMIL MED NAŠO DE CO Ne morem vam povedati kakšna čuvstva navdajajo človeka, ko se vrača po dolgih letih izgnanec, kakor tihotapec, skrivaj v domovino. Vse je kakor sen. kakor bajka, kakor neskončno lepa pravljica kakor, da nisem nikol odhajal od doma, nikoli bežal preko meje in ni bilo ne trpljenja in ne razočaranj . Avto je drvel po gladki cesti in zdramil sem se iz sna v resnico. Dolgo let sem romal vsak večer v mislih v domovino, tisti večer pa sem se vračal resnično, četudi samo za eno noč, za par bežnih ur nazaj. V luninem soju so se kopale vasice po gričih, ki obkrožajo kakor venec našo^ dolino. Videl sem vinograde pod njimi, čutil dih naše pomladi, toplo in težko mi je bilo pri duši. Avto je hitel, še dolg ovinek in bil sem doma. Plašno kakor tujec sem stopal čez domača vrata. Vsi so zatrmeli — niso me čakali. »Veš, nocoj je pri nas otročja igra«, so mi nekako trudno, nekako užaljeno povedali. »Pri nas je že danes končala šola. Morali so jo sprazniti, da bo dovolj prostora za vojake, ki bodo imeli velike orožne vaje. Ob koncu šolskega leta tu vedno igrajo. Letos so se učili mesec dni vsak popoldan. Naša Marinka ima glavno vlogo in vsi jo poj-demo gledat kako bo igrala«. Vsi — tudi jaz nisem hotel ostati doma. Moral sem za vsako ceno videti kako igra naša deca. deca oropana slovenske besede. Dvorana je bila natlačeno polna. Šel semv čisto v kot, da bi lahko skrit in neopažen videl vse; zakaj vse me je zanimalo, igralci in gledalci. Hotel sem tisti večer dojetj našega otroka in našega človeka, ki vleče že drugo desetletje tisto brezpravno življenje Do dna duše sem mu hotel pogledati, videti sem hotel jeli tujec kaj osečal vanjo. Zastor se je odprl. Pred menoj je stal tisti oder. kjer smo mi nekoč, v mladosti tam doli igrali rokovnjače in legionarje. Še kulise so bile iste, vse je bilo isto, le naši otroci so igrali v italijanskem jeziku, kakor v zasmeh krasno rusko opereto. Kakor v zasmeh so zvonela iz ust naše slovenske dece med italijanskim besedilom ruska imena. In ko je mala junakinja rekla na odru: Ritornerò sul sacro Volga«, je šlo od ust do ust po dvorani »Volga, Volga«, — čisto slovansko. Zdelo se mi je da je ljudstvo v tistih par besedah dalo duška svojemu dolgo zatrtemu čustvu, da je samo radi tistih Par besed, samo radi par slovanskih imen, ki so šle preko odra napolnilo dvorano. Lepo, zelo lepo so igrali naši otroci, nekam glatko im je tekla tuja govorica. Vse od mimike, petja in plesa je bilo skrbno naštudirano, kostimi dobro izbrani in vendar ... bilo je italijansko. Vsi učitelji so bili na odru. Stekel sem med odmorom mladim umetnikom v garderobo, da jih spoznam pobliže, da se z njimi po domače pogovorim. Vpraševal sem in poslušal. Vsi vprek so govorili in mnogokaj so mi povedali. To igro so jih učili tsije: Učiteljica, pevske točke tenente in sargente balete Ves dan so zaposleni v šoli, pri pouku in pri vajah. Da bi se učili doma slovenščino jim ne ostane časai »V počitnicah pa bomo v balili letovali«, so mi rekli. »Vsako leto letujemo. Premožnejši prinesejo liro na dan. revni pa imajo zastonj. Tam pojemo in se igramo, slovensko pa tudi med seboj ne smemo govoriti«. Ob eni uri ponoči je bilo konec predstave. Ze pri zadnjem dejanju je mučila otroke utrujenost in zaspanost. Saj je bil za otroke že zdavnaj čas počitka. Tedaj šele sem se ozrl po dvorani in obstal. V naši dvorani ni bilo več tistih krasnih fresk, vsa je bila rujavo prepleskana, le dva liktorska^ svežnja sta jo krasila. Stekel sem domov, še do grla je segala grenkoba in ustnice so šepetale: »še dvorano so pobarvali«. Tedaj pa je nekdo pripomnil: »Kaj dvorano, to bomo še lahko prebarvali znova, a vzeli so nam naše otroke. Tisto noč nisem mogel spati. Do jutra je" giodala misel: »Vzeli so nam naše otroke«. Trudijo, se z njimi učitelji in vojaki vse mora žrtvovati občina, samo da se deci nekaj nudi, da se jo navduši za italijan-stvo. Do minute zaposlijo otroke v šoli in izven nje. le da za dom ne ostane nič časa, samo. da jih odtujijo od doma in vsega kar je naše. Težko sem se tisto jutro poslavljal od doma. Rad, neskončno rad bi ostal tam doli pri naši deci, pri deci, ki ne pozna resnice, ki je oropana in ogoljufana za najdražje. In kaj bo z njih, ko dorastejo? sem se vpraševal. Samo dvoje ie mogoče ali potujčenci ali pravi iredentisti in tolažila me je misel, da drugih bo mnogo. Vsako leto se kdo obesi. Eno leto so se štirje. Obesijo se na železne drogove oken in morajo pri tem klečati. Nekdo je dolgo časa kupoval niti, da se je končno obesil na okenske »gajtre«. Okna imajo odprtino na notranji strani-v obsegu enega kvadratnega metra, proti zunanji strani pa. se zožuje, tako da imajo ie 20X15 cm odprtine Čitanje pri takih okoliščinah ni i^hko, ampak je velika muka. Poleti še nekako gre, če je sonce, od 9. ure do 4. popoldne, kot pač je celica postavljena. Pozimi pa je silno težko. Drugače ne gre kakor z lučjo. Dolgo časa niso dovolili sveč. Po neprestanem prosjačenju pa so jih vendarle dovolili. Preje smo bili prisiljeni rabiti jedilno olje za luč. Sobice so dolge 140X2.50 m. Matras je iz morske trave. Toda ker je jemalo, je čutiti posteljne palice. ♦ Nekega fanta iz Kalabrije, ki je bil zelo uporen, ga niso mogli disciplinirati. Privezali so ga na posteljo in ga pretepli s pasovi ter ga nezavestnega polili s slano vodo in ga tako pustili. Temu pravijo »torture di s. Antonio« ... Vižintina iz Trsta so trpinčili na drugačen način, s časopisnim papirjem so mu smodili spolovila. Nekega političnega jetnika so v Bologni tako pretepli, da je bljuval kri še potem ko je prišel v Volterro. V segregacijski celici 132 so obesili anarhista Brescija (?) iz Livorna. Hoteli so se ga odkrižatl in ustvariti mnenje da si je sam končal življenje. * V to dolgo monotono in žalosno življenje od časa do časa pretrganim s kakim burnim dogodkom, posveti le redko kak pramen svetlobe. V človeku, v katerem si misliš, da je samo moč in uniforma, se ti odkrije pravi človek z dušo. Na drugi strani pa spoznaš v sotrpinu kako so ga strla leta okolišne in druge neštete žalostne razmere. ♦ To je le nekaj kronike iz Volterre- GRIVSK1: IZ ONIH DNI. r IZŠEL JE UKAZ. V Rimu »o vedno dajali ukaze. Sa Kapitalu, na zlatem prestolu so vedno sedeli ljudje — bogovi, čeprav »o nosili človeške obraze — ljudje-bogovi: vsi drugi pa sužnji njihovi. Tisti čas je izdal imperator ukaz, naj se popiše ves svet Imperij se je razgibal: iz daljnih goni. Iwdili so v zimi in noči utrujeni sužnji, lačni, izsesanih ust, po cestah kamnitih in klancih razritih, ker je ukazal August. Lahko je nalagati sužnjem bremena. Suženj je revež, privezan na tesna jermena. ona mora, da pripogibljc kolena in nosi jarem, ki mu tlači ramena. U, suženj je stvar brez vsake pravice-Zato šli, kjer je ukazal Avgust Molče so kleli možje, molče so hodile žene, med njimi Devica in Mati, noseč pod srcem človeškim - božje Sreč. ™ ka,} je Augustu mari človeško srerJ Kaj briga cesarja utrujen obraz, kaj mari mu je zima, lakota, mraz! August — imperator je — bog: zato je izdal ukaz. K JASLIM Pastirji, betlehemski, zakaj o polnoči ste budni, zakaj hitite lačni, trudni, k jaslicam? Jasli so revne, slama je v njih. Dete v plenicah, v hlevcu prepih. Mi gremo raje h koritu! V vsakem koritu je jed, v njem je zaslužek, denar, v njem. so časti in slasti — kaj nam je Kristusa mar! Veste pastirci, naš edini vladar. — da vam povemo odkrito. — je denar in globoko korito. ANGELCI SO PELI. »Povejte, zlati, angelci, kako ste v sveti noči peli?« »Božje pesmice smo peli, vendar so nas vsi pastirci lahko razumeli!« »Nam pa, božji angelci, sreli pesmice so vzeli, jezik materin prokleti, da vam niti. v sveti noči jieli Jezuščlcu m moči — * Angelci so se zgrozili in pastircem jokajočim so po božjem naročilu te, besede sporočili: »Nič ne jokajte, pastirci! Pojte! govori Gospod. Gn, ki vam je prepovedal pesmi peti v božjo slavo, je zločinec — kralj Herod Dr. IVO MOGOROVIĆ: M. B.: JANKO SAMEC: LEGENDA IZ BLAZNEGA ČASA Zamolklo odmevajo zvonovi nad mračno nočno kraško zemljo, še bolj zamolklo v črne prepade vsemira. Stari Kobilar vleče za vrv s polblaznim pogledom, z otrplimi prstmi. Led, ki se je gori na lesenem podu prilepil na vrv, se lomi in se usiplje navzdol na njegovo plešasto glavo. On pa va niti ne čuti. Ne čuti niti pobožnosti, niti molitve, le težko, težko otrplo grenkobo. Druga leta od rane mladosti je zvonil vsak Božič sredi ofra v farni cerkvi — ne za denar — ampak le radi tihega, vzvišenega čustva ki ga je grabilo. Sedaj pa se je spomni^ in šel zvonit na hrib poleg domače vasi v podružnico. Vsa vas se čudi: komu je zlezlo v možgane, da je šel za polnočnico zvonit v podružnico ? Saj še nikoli ni bilo v njej to noč zvonenja. Ti zvonovi podružnici niso za tako slovesno noč. Ne pojo veličastno z globokim basom: zvene, kot bi zvonili za pogrebom. Pojo visoko in neubrano. Ti zvonovi so vendar namenjeni le za pogreb. Strah se loteva ljudi. Ali je nekdo poblaznil, da je šel zvonit v podružnico; ali ne zvonijo morda strahovi ? Zvonijo strahovi. Stari Kobilar vleče za vrv. Ne misli na nič, le v ušesih mu zveni visok, rezek glas zvonov; edini sin — edi-in sin — edini sin —. In najmanjši zvon kriči kot bi pritrkavah. Abesinija, Abesi-niia, Abesinija. — In vrv cvili z visokim, tenkim glasom. Kobilar vleče za vrv in strmi skozi lino v mračno cerkev. Niti ena lučka ne brli v nji. Le črna gluha tema je stisnjena med nevidne stene in tiste otrple molitve, ki so bile med temi stenami šepetane in izkri-čane skozi tisoč tri sto let; ki so bile iz-kričane in šepetane zaman; saj je vsaki Kalvariji sledila druga, težja, grenkejša: Mongoli, grajščaki, Turki, Benečani, Avstrijci, Italijani: pokolji, tlaka, pokolji, tlaka, vojske, tlaka, Abesinija. Domača kri ni rodila sonca, rodila je še hujšo in težjo temo. Zadnja Kalvarija pa je najtežja, saj ji je sedaj še Kristusov namestnik zaprl oči, da bi ne videl, in zapustih svojo čredo, ki mu je bila zvesta več kot tisoč let. In danes so se uprli celo zvonovi, se je uprl celo stari Kobilar, ki nima na sebi sence greha v celem življenju ! Ljubil je zemljo, ljubil ljudi; delil je od svojega ubogim in zagovarjal svobodo. Sedaj pa ne misli več na take stvari. Ne misli več na nič. le gleda, gleda; strmi s široko odprtimi očmi v temno noč podružnice in se čudi, čudi. Črna tema se razgrinja na dvoje; se trga. kakor se je raztrgalo zagrinjalo v templju potem, ko so križali Kristusa. In med to pretrgano temo sili svetloba; vedno silnejše izpodriva temo skozi ozke line v stenah. In skozi to svetlobo se vidijo pokrajine in na te pokrajine prihajajo ljudje s srditim ognjem v svojih širokih zenicah; ijudie pobiti po tei zemlji in po ječah, ljudje iskrvaveli v svoji borbi: Bidovec. Kržišnik, Valenčič. Sedej. Miloš, Gabrovšek, Gortan..........ljudje iz Regina Coeli. z Liparov.........Hudie iz tržaških, koprskih, goriških ječ... ljudje, ki so bežali od doma in shirali v Argentini, Kanadi, Franciji... ljudje, ki so gnali v klavnice onkraj morij v deželo, ki je tudi branila svojo svobodo... Ti Ijudie z dežele onkraj morij: Leže razmetani med kamenjem na sivi pokrajini. Nad njimi noč in mračen brezup. Eden med njimi — Kobilar mlajši, edinec svojega očeta, leži nad kamenjem na tifusu bolan, sestradan do samih kosti s slabotno roko zamahuje proti šakalu, ki kroži vedno v ožjih krogih krog njega in cvili, golči z visokim glasom in gleda s svetlimi očmi. Stari Kobilar vleče za vrv in se obupno reži. Mlademu Kobilarju je omahnila roka. Šakal je planil s šapami na njegove prsi in zasadil čeljusti v vrat otroka naše zemlje. Stari Kobilar zvoni z obupnim režanjem. In se prikaže črni angel maščevalec ter dvigne sinovo truplo v svoje naročje in se prikaže sto in sto drugih črnih angelov — v njih očeh je skrita mračna kletev — vsak nosi svojega mladeniča v naročju. Pridružijo se trumi v podružnici — osteklenele oči mrtvih mladeničev zažare v novem živem ognju. »Mi se bomo uprli Bogu, če ne bo maščeval krivic, ki jih nasilniki delajo nad pravičnimi«, kličejo črni angeli maščevalci. »Mi se bomo združili s pravičnimi otroki zemlje v skupen boj. To bo nov upor angelov — ne radi ošabnosti, ampak radi pravice.« Med množico v cerkvi vstaja šum, kakor bi se bližal vihar, silen vihar. Med tem šumom stopa Sedej pred oltar in dviga roke kvišku kakor veliki duhovnik: »Tisti, ki bi morali videti, so zaprli oči, tisti, ki bi morali slišati, so zamašili ušesa; tisti, ki bi morali trkati, so prekrižali roke; tisti, ki bi morali Biti glas vpijočega v puščavi, so zaprli svoja usta. Ne slišijo viharja, ki se bliža, toda vihar bo pridrvel in s temnimi oblaki in silnimi vetrovi bo očistil zemljo. Splavil bo z nje vse, ki ne puste graditi svetišča svobode in človeškega dostojanstva. Zbrali smo se, da protestiramo v tej enajsti uri v vse štiri strani sveta«.'.. »V vse štiri strani sveta«, so zaklicali mučeniki. »In v vse štiri globine vsemira«, so zaklicali črni angeli. »V tej poslednji uri kličemo mi, kajti nikogar ni, ki bi zaklical mesto nas«... Iz vasi je hitela truma mož, žena in otrok na hrib. Nekdanji župan je pred njimi nosil svetilko. Ko so prišli do srede poti, je zvonenje ponehalo. »Kot da je k pogrebu zvonilo«, je zaklical župan, »Ali pa k vstajanju«, je zaklical najstarejši mož v trumi, »kajti bilo je kot spomin.« Pa so vseeno hiteli naprej in navzgor. Ko so dospeli do vrat so videli, kako visi stari Kobilar obešen na vrv v zvoniku. Odkrili so glave: »K pogrebu si je zvonil«, je zamrmral župan. Najstarejši mož pa je zgo-voril z zamoklim glasom: »Pridružil se jim je, da bi lahko tudi sam protestiral z njimi sedaj, ko ni nikogar, da bi povzdignil svoj glas«. MISLI Na ulazu u hram čovečanstva, božanski je arhitekta urezao svega dve reči: »Budi čovek!« * ** Biti čovek, svakad i svagde, — nista prirodnije za junaka, i ništa teže za kukavicu. *** Strastveno voleti istinu, pravdu i slobodu, i smrtno mrzeti sve, što je tim osnovima društvenoga reda, poretka, spokojstva, blagostanja, napretka i progresa protivno, to su uslovi za stupanje na pozornicu žrtve, časti i slave, u red junaka. Ako su ti uslovi ispunjeni, volja, snaga, hrabrost, odlučnost, sposobnost i prilika za izvršenje herojskih dela ne mogu da izostanu, kao ni uspeh. *** Na besmrtnost imaju prava samo junaci, istinski junaci po srcu, duhu i moralu. Energičnog karaktera, samo su oni kormilari zajedničke^ sudbine čovečanstva, dok svi ostali i sve ostalo samo su snage i sretstva na njihovom rapolaganju. *.* Sa praktičnoga gledišta, razlika između junaka i kukavice leži u tome, što je prvi večiti poverilac, a drugi večiti dužnik uže i šire ljudske zajednice; što junak samo daje, a kukavica prima iz riznice opštega dobra; što junak pi'ipada vaskoli-kom čovečanstvu po dobru, a kukavica po zlu, prvi kao olakšanje i svetlost, drugi kao teret i mrak. * ** Svako od herojskih dela, ma od koga i ma gde učinjeno, zajedničko je dobro cjelokupnog čovečanstva. I svako od tih dela počiva na po četiri granitna stuba: na dubini oseća-ja, 'na veličini misli, na čvrstoći vere i na snazi uverenja svoga majstora. Na tako solidnom piedestalu nije još nikada ništa uspeo da sagradi nijedan puzavac ni tiranin. *** Ono, što je junaku prirođeno, to su: jasan pogled na svet i život, čvrsta vera u snagu božanskih zakona, visok smisao za pravičnost, duboka svest o pravu, dužnosti i odgovornosti i vedar optimizam. To su osobine, koje junakov duh čine bistrim i gipkim, njegov karakter energičnim i njegov moral imunim. *.* Pravo na slavu pripada samo onome, ko je sagoreo u nesebičnoj ljubavi prema bližnjima. Kao što i besmrtnost, tako je i slava večan spomenik pobožnog divljenja i spontanog priznanja javne,sa-vesti svesnim žrtvama podneHm, za moralne ideale čovečanstva. *** Na svome teškom putu, junaci mogu, pod naletom drskih, brojno nadmoćnih i tehnički spremnijih protivnika, i da sustanu, i da pokleknu, i da padnu; ali da uzmaknu, nikako i nikad. Uzmak junaka sa puta dužnosti, žrtve i časti isto je toliko nemoguć, koliko je nemogučno i vraćanje sunca sa određene mu putanje, koja vodi samo napred, do u beskonačnost i večnost. *** Čojstvo i junaštvo u stvari su sinonimi. Nisu li čojstvo i junaštvo o-snov, smisao, sadržina i cilj višega m,orala, koji je, pored duha, najja-ča snaga, i najveća vrednota u čovečanstva i koji je v slov svega, što je u celokupnoj aktivnosti ovoga dobro, lepo, plemenito, istinito, pravično, zdravo, veliko, sveto i večno? * « * Svi bezbrojni trutovi, parasiti, po-dlaci, zelenaši, zlikovci i nasilnici' na kugli zemaljskoj, kad bi sačinjavali jedan narod, ne bi ga mogli u-, činiti ni velikim, ni snažnim., ni bogatim. Jer veličina, snaga i blagostanje jednog naroda počivaju na duhovnom i moralnom zdravlju njegovom, na čvrstini njegovog karaktera i na svetosti i težini žrtava. koje je prineo na oltar opštega dobra, a ne na gomili zlata i fnoralnih nakaza, koje seju samo štetu, porok, zločin, zarazu i smrt. * * * Društveni život, to je večiti rat na život i smrt između junaka i kukavica, između karaktera i nekarakte ra, između fronta čojstva i junaštva s jedne i fronta kukavičluka i sebičnosti s druge strane. I ako, prema onoj: »Mnogo je zvanih, malo odabranih«, kukavice u ljudskoj zajednici sačinjavaju većinu, svaka odlučna bitka, zametnuta između junaka i kukavica, svršava se pobedom junaka. Svaka od tih pobeda pretstavlja po korak napredovanja na putu progresa,*a zbir njihov suštinu vekov-ne kulture. (Iz knjige: Vidici i pogledi) BESEDE IZ GROBA Zaprli ste nas v rake čmih sten, kjer po življenju bela smrt nam streže, in kakor pajek tki zavratne mreže okoli glav otrok in naHh žen. Taki grenak še kruh ni bil noben kot ta, ki nam ga vaša roka reže — A vendar kot simbol nam srca veže, da strah nas ni pijavk in ne hijen, ki tulijo nad našimi grobovi — In kri... ta kri, ki lije nam iz pljuč. in ti solzd neizbrisani tokovi, usod so novih čudodelni ključ, ki vdnje naši pojdejo sinovi po lepših dni svobode zlato luč! JANKO SAMEC: VEČER V KRAŠKI VASI Bežijo ceste, ko da preko roba kamnite žemlje padajo v prepade Čez njive in vasi pa čez ograde polzi natihoma noči svetloba. O, kakor da bi vstajalo iz groba, od hleva čez borjač skoz noč se krti d. zateglo mukanje otožne čade, da sta prepolna ga srce in soba. A tam po poti, kjer šumijo vrli <*Joj sen skrivnostni v sapici večerni, se širi vonj po grozdju in po trti. Na vasi je utihnil krik nemimi otrok, ki zdaj tiščijo kakor krti okrog ognjišč ob vžgani se laterni JANKO SAMEC: ŽRTVOVANJE Zaman vse dneve se s teboj borim, ti črna kača mojega spomina! Zdaj vidim jasno: Ni življenje dim! Radost je enim, drugim bolečina! In vidim tudi tvojo péto, Rim, kako stoji od Istre do Tolmina na trudni glavi naroda, trpina — in vse bridkosti z njim še jaz trpim! Pa da bolest še bolj v srce me peče in mi do zadnje kaplje kri izliže, zrem še pregnancev naših polne ječe, kjer morajo nositi bridke križe trpljenja, ki žrtvuje hrepeneče se za milijon nevrednih paradiže! JANKO SAMEC: PRIMORSKA ZEMLJA Ta pest te zemlje! — O, kako jo ljubi srce, a ne z besedo, ki se vpleta med pesem sladko mladega poeta, kadar pod oknom ljubico si snubi! Kaj vsega ji v ljubezni ne obljubi: Da bo odel jo v živi blesk soneta, pozabil mater, svet in na očeta, samó da ga z odreka ne pogubi! — A žar ljubezni mojega plamena ovija se krog Njenega obraza ko sanj najglobljih žalostna koprena ... Tu iz dežele večnih spletk in mraza zahrepenim pod Njenih streh slemena, tja, kjer živeti prava je ekstaza! Ljubljana, decembra 1936. LIŽNJANAC: VILIJA BOŽJA Na ognjištu sididu dvi žene. U dimnjaku je bura. Još malo i zvono če zvoniti. Ljudi če pojti u crikvu. Če malo kantati, malo moliti i čuda tambaškati. ru noci ce biti, Isus če se roditi, a ove dvi žene če siditi, Boga moliti... plakati i Dvi žene sididu: mater i ščer. Same su: same sididu. Kartulinu su dobile učer iz largega kraja. »Pa ča piše, neče dojti? »Ni ovoga lita! »Moje dite! To je deseto! Ca ne Marija?< »»Deseto lito!*« Pò noči je zvonilo, Dite se rodilo... Na ognjištu sididu dvi žene Vljenica se zagasila, bura razmahàla, sveti glas nosila. — »Dobar Božič, Marija!« NEKOLIKO NOVIH TALIJANSKIH KNJIGA GUGLIELMO FERRERÒ I GAETANO SALVEMINI O RIMSKOM CARSTVU I FAŠISTIČKOM ŽRVNJU — MARŠAL BADOGLIO I ACHILLE STARACE O' RATU U ABESINIJI MIROVNI UGOVORI U DIPLOMATSKOJ HISTORIJI L. ALDOVRANDI—MARESCOTTIA Badoglia, vrhovnih vojskovodja koji su nam dali opći pregled rata kao što se mogao da posmatra sa najviših mjesta komande, sa potrebnim detaljima raznih akcija i marševa, dolazi nam sada knjiga Achila Staracea, koji upotpunjava objektivnu panoramu propasti jednog anahronističkog carstva u svojoj detaljnjoj historiji o maršu brze kolone istočne Afrike na Gondar i drugim operacijama u zapadnoj Etiopiji. Krajem februara moglo se smatrati, da je neprijatelj poražen na svim frontovima. Početak svršetka bio je obilježen pobje- dom na jezeru Ašangi. Izmedju četvrtog i petog čina tragedije dolazi marš Achille Staracea na Gondar i može da se uporedi sa strijelom, koja je zabodena u bok neprijatelja. Ima u ovoj knjizi dramatskih momenata, kao što je opis zauzeća Debra Tabor sa sama 103 čovjeka protiv ogromno nadmoćne neprijateljske sile. Važnost marša sastoji se u osvajanju Gondara. Duce je s pravom rekao, da je ovaj marš brzog odreda na nekoliko stotina kamiona u srce zapad- ( ne Etiopije veliki podvig fašističkog • stila. Maršal Badoglio Li pretposljednjem br. donijeli smo oduži prikaz o knjizi maršala De Bona, U posljednje vrijeme izašle su ioš neke zanimljive knjige o abesinskom ratu i fašizmu, pa prenašamo pnkaze o tim knjigama. Prikaze Badoglieve i Staraceove knjige prenašamo iz fašističke štampe kao karakterističan način prikazivanja abesinskog rata i fašističke pobjede. Uz to donosimo oduži prikaz najnovije knjige diplomate Luigia Aldobrante-Maroschottia, koja osvjetljuje neke stranice nove diplomatske povijesti u kojoj su i naši krajevi igrali važnu ulogu. -RAT U ETIOPIJI« S MUSSOLINIJEVIM PREDGOVOROM. KNJIGA MARSALA BADOGLIA U fašističkoj Stampi Izdanje Fašističkog kulturnog zavoda, Rim 1936 godine. »Lavom Fascista« od 30 novembra piše 0 toj knjizi ovo: Knjiga maršala Italije Pietra Badoglia iznosi nam i osvjetljuje afričku pobjedu. Stil mu je jednostavan, •pošto dogadjajima nisu potrebni književni ukrasi i pošto ovakav način pisanja odgovara vojničkom karakteru i psihologiji maršala. Kategorički imperativ etiopskog kao i svih ratova na svijetu bio je: treba . nobjediti, i to što prije. Nikada sc jedan, a naročito kolonijalni rat nije vodio u ovakvim prilikama. Trebalo je pobjedi ti ne samo jednog dobro i moderno naoružanog neprijatelja, obučenog od evropskih stručnjaka nego se trebalo boriti i na političko-ekonomskom frontu sankcija, koje je Društvo naroda dekretovalo prvi put, i jedino protiv Italije. I tako ie nastala neka vrsta utakmice u brzini izmedju Italije i Društva naroda. U toj utakmici vrijeme je bilo od-lučujuči činilac. Da je rat postao »kroničan« po uzoru drugih kolonijalnih ratova, vrijeme bi sigurno bilo protiv nas. Trebalo je da se izbjegne ova strašna eventualnost i da se jednom ratu, koji su svi smatrali kolonijalnim da karakter kontinentalnog rata sa takvim elementima mase i kvalitete, da se u najkraćem mogućem vremenu postigne uvjerljiva pobjeda. Zbog toga su upeterostručene sve operativne i pomoćne snage Talijanska zastava vijala se već mjesec danas na tvrdjavi Makale. kad je maršal ITadoglio preuzeo vrhovnu komandu. Bilo je potrebno nekoliko nedjelja pauze, da bi sc izvršile nove. opsežnije pripreme- I tek kad je sve bilo spremno, maršal je krenuo. Sve bitke bile su manevarskog karaktera kmieepiraue na . osnovu klasičnih linija naismišljenije, ali u isti mah 1 najsmjelije strategije. Zbog toga su pet bitaka završene sa uvjerljivom pobjedom i strašnim porazom neprijatelja. Poslije bitke kod jezera Ašangi, abesinska vojska bila jć več u rasulu. Badoglio jc mogao da sc zaustavi i da čeka. ali nas je tjeralo vrijeme. Kad ie neprijatelj u krizi, treba ga goniti i dotući do zadnjeg pješaka. Samo jedan komandant maršalove gradje mogao je da zamisli i izvede marš Desie— Ađis Ahcba. jer ie rat mogao da se završi samo zauzećem Ađis Abebc. Treba da budemo zahvalni Badogliu. da ie imao smjelosti koja je graničila sa lakomislenošću, ali u ratu .treba uvijek riskirati, jer ko ima smjelosti, ima vjerojatnosti da će uspjeti. . a obično mu i sreća ide na ruku. U ovome narodnom ratu pobijedio je narod. To priznaje ' sani Badoglio i izražava zahvalnost borcima Talijanski narod pozdravlja u Badogliu konstruktora svoje pobjede, koja ie bila uvod u novu epohu rimske imperije. OSVAJANJE JEZERA TANA IGODŽAMA OD ACHILLE STARACEA Izdanje Fašističkog kulturnog zavoda. Rim. 1936. g. Tajnik fašističke stranke Achile Starace napisao je knjigu pod gornjim naslovom. Prenašamo prikaz te knjige iz »Messagiera« od 27 novembra. Poslije fundamentalnih i magistralnih knjiga maršala do Bona i maršala RAPALSKI UGOVOR, RIJEČKA EKSPEDICIJA I RIMSKI SPORAZUM U PRIKAZU DIPLOMATE ALDOVRANDI MARESCOniA Gotovo svi učesnici svjetskog rata i nakon talijanskog poraza na Soči i po-uredjenja, koje je slijedilo nakon njega, vlačenjem na Piavu u studenom 1917, napisali su svoje memoare, u kojima suiU mjesecima koji su predhodili došlo je iznijeli svoju ličnu ulogu u tom historij-!do tajnih diplomatskih pregovora izme-skom zbivanju, a osim toga i mnogo dra- i dju Beča i Pariza posredstvom princa gocjenog povjesnog gradiva. Ovamo spa- Sixta Bombon,skog. Lloyd George u svoda poznato djelo Tardieu-a, koje dodu- jim uspomenama govori i o nekom tali-še nema oblik memoara, već sustavnog janskom pokušaju za separatni mir. Al-prikaza, premda naravno prožetog lič- ! dovrandi pak objelodanjuje jednu bilje-nim gledanjem i znanjem, nadalje uspo- i šku Sonnina, kojom se to kategorički mene Clémenceu-a, Poincaré-a, Focha, i demantira. Na sastanku u Rappalu su Lloyd George-a, maršala Wilsona, Ma- i saveznici obećali jaču vojničku pomoć saryka. Beneša i mnogih drugih. Jedini Italiji, ali su tražili*da odstupi Cadoma. Talijani oskudijevaju na takvim djeli-1 Na slijedećem sastanku u Peschieri (8. ma. Sennino, Orlando, maršal Diaz nisu X.) odustalo se od toga na odlučan za-ostavili pisane memoare. Toj nestašici u htjev talijanskog Kralja. Kralj Viktor talijanskoj memoarnoj literaturi o svjet-j Emanuel je takodjer promijenio Orlan-skom ratu i mirovnoj konferenciji do -1 dov nacrt proglasa na talijanski narod, skoćuje sada knjiga Luigi Aldovrandi-1 izbrisavši njegovu početnu rečenicu: — Marescotti-a, talijanskog diplomate, ko-1 »Strahovita rana je razdrla moje tali-ji je bio šef kabineta ministra vanjskih j jansko srce« — čime je lirski Orlando poslova Sonnina, a ovaj je kroz pet go-1 gotovo javno priznao veličinu poraza, dina (1914,—1919.) bio na čelu talijanske ! Koncem 1918. g. pripravljala se te-vanjske politike. O Aldovrandijevoj knji-i sobna dioba. 30. listopada 1918. sastali zi, koja je ovih dana izašla, pod našlo- su se u Parizu na Quai d’Orsay-u Or lan-vom »Diplomatski rat«, donosi turinska j do. Sennino, Clémenceau, Pichon, Lloyd »Štampa« veoma opsežan materijal iz'George i Balfour. Pichon je čitao za-pera Ugo d’Andrea. i htjeve, koje su izradili talijanski pcxmor- ... ..... ■ . . i ski stručnjaci i koji su tražili cijelu au- Aldovrandi poemje svoj prikaz početkom svjetskog rata, koji je Italiju zatekao zato, što austrijska vlada nije izvršila svoju obavezu na temelju saveznog stro-ugarsku mornaricu. Clémenceau je na to sarkastički uskliknuo: »On ne domande pas le culottes de l’Empereur? da ne bi trebala s Italijom se dogovarati o diobi novo osvojenih krajeva na Balkanu, a i zato, da ne bi Italija spriječila austrijsku akciju, kao što je Gio-litti već g. 1913., spriječio austrijsku »kaznenu« ekspediciju protiv Srbije. Na kompenzacije Italiji bila je Austrija obvezana u smislu čl. 7. saveznog ugovora s Italijom za slučaj okupacije balkanskih teritorija. Ugovor o trojnom savezu bio je dakle prekršen, veli Aldovrandi, upravo kao što je bio prekršen i lon- Posebno poglavlje započinje Aldovran-đi jadranskim pregovorima od 17. do 27. travnja, fazi, koja je bila osobito dramatična, jer je završila odlaskom talijanske delegacije 24. TV. 1919., nakon što je Wilson objelodanio svoju poruku talijanskom narodu. Aldovrandi medju-tim čini krivo Clémenceau-u, jer kako se vidi iz Tardieu-ove knjige (str. 432) Clémenceau je 21. IV. zaklinjao Wilsona, da se ne obraća preko ledja talijanske , , . . J. . vlade na talijanski narod, no ovaj je to donski pakt iz g. 1915. i odbačen spora- i t- učinio Talijanski položaj jc bio žurnom iz St. Jean de Maurianne tz go- 0^načen ovako; javnost je tražila izvr-dme 1917. - • Drugo poglavlje posvećeno je riječkom pitanju i londonskom ugovoru. U tekstu londonskog ugovora Rijeka je, kako je poznato, bila prepuštena Hrvatskoj. Aldovrandi veli, da ni Salandra (ministar pretsjeđnik) ni Sonnino nisu imali u travnju 1915. na umu raspad Austro-Ugarske i preuredjenje krajeva, šenje londonskog sporazuma i povrh to ga Rijeku, Francuska i Engleska bi pristale na izvršenje londonskog ugovora, ali su smatrale, da zahtjev na Rijeku tome protuslovi. Wilson je pak odbijao i jedno i drugo. Orlando je u takvim prilikama htio odreći se Dalmacije D■ interesima, moralom, zakonima, vjerama — koje su večim dijelom nadomjestile strah pred golom silom. Dokaz su rimske snage u sjajnoj epohi carstva nevelike vojničke snage, koje cu doslajale da očuvaju jedinstvo države. R,Tn nije u cijelosti zloupotrebljavao silu naprama svojim pokorenim narodima. No zloupotrebljavao ju je imajuii rij*' šili kod leuče, unutar vladajuče države tanje vlasti. Njegova nesposobnost osnoval* najvišu zakonitu vlast na jasnim i odredjo-mm načelima bacala je driavu periodički U vrtlog borbama za vlast Tri puta uspje*0 je driavi da uguši eksplozije nasilja koja su one borbo izazvale; četvrta eksplozij0 bila je jača nego snaga poretka i ravnot«** i Uništila je sve: ne samo rimsku driavu imperij, nego i cijelu antičku civilizaciji-Tko se mača hvata od mača i» pogit*ut1" Legije, koje su stvorile imperij, one su Qa i uništile* A. P. GOSPODARSTVO ITALIJE V ŠTEVILKAH Presežka obdavčenje Je provxrocilo st agnacijo vsega gospodarstva — Nepremagljivi dolgovi kmečkega stanu-Ekspropriacija z prisilnim posojilom na nepremičnine FRED DEVALVACIJO - PO DEVALVACIJI FRED DEVALVACIJO Italija je bila že pred abesinsko vojno ena najoražjih dežel v Evropi. V Italiji je bilo težko življenje vseh stanov, od najmanjšega poljedelca in kmeta do naj višjega industrijalca in kapitalista. Bremena, ki jih je država zahtevala od državljanov niso bila že davno vec sorazmerna z njihovo gospodarsko silo in močjo. Sam ministrski predsednik Mussolini je v svojem pomembnem govoru od 18 marca 1934 priznal, da je davčni vijak že tako navit, da sc vec navijati ne da in da ne more država zahtevata bd državljanov novih bremen. Ali državne potrebščine so rastle od dne do dne: dočim je rabila država leta IS22 ža vso svojo vojsko dve miliardi . lir so znašali leta 1935 stroški za vojsko in za fašistično milico preko 10 miljard, dasi le državni proračun izkazoval pn-' bližno 2 miliardi manj izdatkov. Trgovska bilanca je bila skozi dolgo dot» let uasivna za več miljard. Leta 1933 je znašal uvoz 7332 milijonov in izvoz 5991 milijonov lir, dočim je leta 1934 stal nasproti uvozu za 7667 milijonov izvoz le za. 5225 milijonov lir; leta 1935 se je stanje trgovske bilance znatno poslabšalo, ali podatki niso bili objavljeni. Ravno tako je bila že več let močno pasivna plačilna bilanca, ker je izostal dotok izseljenskih pošiljatev iz inozemstva radi svetovne gospodarske krize in se je znižal turistovski promet. Državni proračunski deficit je znašal letno od 3 do 5 miljard. Zato je bila finančna uprava prisiljena iskati sredstev bodisi z notranjimi posojili, bodisi z neprestanim zvišanjem direktnih in indirektnih davkov in davščin ali s povišanjem uvoznih carin. da si dovoli? ob nedeljah izlet iz mesta na deželo, pa bilo tudi peš in z nahrbtnikom na rami; da imaš potni list za inozemstvo za obisk sorodnikov, da imaš radio v hiši ali da si zavarovan za nekaj tisoč lir za slučaj smrti v ko-jrist svojih otrok; vse to se smatra za nepobitne znake visokega živi jenskega standarda. Ako najdejo kak tak znak na tebi, se ne izvlečeš izpod davčnega vijaka, dokler te ne stisne za 100% v primeri s prejšnjimi dajatvami. Kaj ti pomaga pravica obrambe, ako ne veš, proti čemu bi se branil: ali tudi, ako bi davkoplačevalec to vedel, bi bilo vse zaman. — Provincialni davčni inšpektor! in ravnatelji so dobili lani in letos od centralne vlade nalog, da morajo v svojih področjih izterjati določen znesek davkov, naj jih že izvlečejo od kogarkoli. — To naj bo za karakterizacijo postopanja državne davčne uprave. — Pretežko obdavčenje je povzročilo m povzroča stagnacijo vsega gospodarstva. Veliko industrijskih podjetij je moralo ustaviti obrat, izvzeta je samo vojna industrija, stečaji trgovskih firm so ostali neizpremenjeni in na višini prejšnjih let. — V zadnjem letu je sicer število konkurzov padlo, ali to ne radi izboljšanja gospodarskih razmer, ampak zato, ker v večini slučajev upniki rajši sprejmejo izvensodno poravnavo kakor da bi dopustili, da se stečaj otvori, ker požro pri stečajih stroški skoro vse in upnikom preostane v najboljšem slučaju samo majhen odstotek, ki le redivo-kdaj presega 10% njihovih terjatev. NEPREMAGLJIVI DOLGOVI KMEČKEGA STANU POVEČANJE DAVKOV ZA 100% Res je, da so ostali davčni zakoni z neznatnimi izjemami v svojih temeljnih principali nespremenjeni; al. ne zakon, temveč- njegova uporaba odločuje. Najblaži zakon lahko dopušča na j krutejšo in najoštrejšo uporabo. Tako je ItallJa prav v letih najvišje gospodarske de-presije ob stalnem padanju dohodkov in pridobnim in ob neprestano naraščajoči draginji vsakdanjih življenskih potrebščin povečala od leta 1930. do konca 1935 dajatve hi bremena: kot n. pr. davke, takse, pristojbine In carine najmanj za 100%. Kolki so bili v tem času trikrat povišani, kjer je taksna maika človeku tako potrebna, od rojstva pa tja do smrti, kakor vsakdanji kruh, ,je vsakemu očitno. — Pri tem sistema tič nem povečanju bremen iz žrtev s° najbolj prizadeti pridobitni sloji, kmetijstvo. obrt, industrija in trgovina tei prosti poklici. - Kdor je bU v letih 1933. in 1934. obdavčen na podlagi dohodkov za 100 enot, so ga obdavčili v lejih ,1935, in 1936. z 150 do 200 enotami, neozlraje se na to, ali se je njegov ^ hodek res zvišal ah ne. — Tajna flnan čna policija zbira po svojih zaupnih podatke in daja informacije Postran_ ska stvar je ali zasluziš ali ne. Zacfo stuje. da ima nekdo majhen lokal za svoj urad. kakega uradnika ali m celo pisalni stroj; vse to ie...lu^® ig Podjetje je dobičkanosno, kajti drugače bi se gospodar zadovoljil s tem, d ^ poslužuje pisalnih uradov, ki so s zadnjih letih razširili tudi po vseh delih države. Zadostuje, da si doYolls\^ žin dni oddiha na deželi, da imaš v družini služkinjo, ali morda celo klavir da se prikažeš kdaj v gledališču ali da se ob sobotah usedeš k časi piva ali vina, Kmečki stan je zapadel v zadnjih 7 letih v nepremagljive dolgove, bodisi radi previsokih davkov med katerimi so največ občutljivi občinski in deželni davki, bodisi radi podanja njegovih pridelkov, zlasti vina in sočivja. — Kod primer naj služi le dejstvo, da plačuje kmet v novih pokrajinah, ki je plačeval še leta 1922. in 1923. 100 lir davkoy, sedaj 800 do 1.000 Ur. — Novo breme za gospodarsko življenje je tudi uvedba sindikalizma, čigar stroške nosijo sami člani, ne da bi imeli od njega kakih koristi. Novi luksuriozni uradi so nastali preko noči; število nastavljenih uradnikov gre v stotisoče in breme, ki se je s tem naprtilo pridobitnim slojem presega v vsej državi pol miljarde lir. S tem je bila poklicana v življenje nova birokracija, birokracija stranke, ki posluje poleg birokracije države. Naravna posledica gospodarskega pešanja, čigar glavni vzrok moramo iskati v oboroževanju, je bilo tudi znižanje plač državnim uradnikom, privatnim nameščencem in delavcem. — 17. septembra 1932. so prenehali uradno notirati kurz zlata. Rezerve državne misijske banke so kopnele bolj in bolj. Zlatna rezerva, le znašala 10. oktobra 1935. 4.025 mih-onov lir; 31. decembra 1935. pa le se 3.027 milijonov lir; sedanje stanje je neznano, ker banka ne objavlja več svojih periodičnih izkazov. —-Devize, potrebne za plačevanje dolgov v ino-zemstvu, so se krčile in država je bua prisiljena poseči po kreditih in naložbah svojih podanikov v inozemstvu; z dekretom od 8. decembra 1935 bili so vsi državljani, živeči v Italiji prisiljeni, da naznanijo svoje terjatve v inozemstvu in vse inozemske vrednostne papirje v njihovi posesti. Z dekretom od 28. avgusta 1936 se je uvedla prisilna cesija teh terjatev in vrednot v korist države. Cesija se je izvršila: koliko je to državi prineslo, se ne ve; gotovo pa je, da do danes država ni še pričela izplačevati državljanom dolžne odškodnine. Značilno je, da je finančno ministrstvo dalo podrejenim organom zaupna navodila, da morajo zahtevati tudi od tujih v Italiji živečih državljanov, «a prijavijo in odstopijo državi vse svoje inozemske terjatve, dasi ni v zakonu o tem niti besedice. Pomanjkanje zlatih rezerv in diyiz je prisililo vlado, da jé uvedla pod limo prostovoljnih darov delno rekvizicijo dragih kovin. — Ker je bil uspe še vedno nezadosten, je z dekretom od 14 novembra 1935. uvedla monopol za nakupovanje zlata v inozemstvu in prepovedala svobodno prodajo ziata v no-tranlosti. 29. novembra 1935. je država via faeti opustila zlato valuto, ki jo je Sfa uvedlaP1926„ in je devalutirala hro s tem da je zvišala ceno zlatu od lir. 12 63 na lir' 15.50 za gram zlata. Izbruhnila je vojna v Vzhodni Afri-ki in njei so sledile gospodarske sank ciie _ Država je bila na ta pohod vojaško pripravljena, ne pa gospodarsko računali so, da se bo vojna končala v dveh mesecih, a zavlekla se je do maja 1936 in se je šele takrat vsaj oficielno i končala. Kakšno je današnje gospodarsko stanje? Banke so morale z vlogami srednjih in nižjih slojev podpisati državna posojila tako, da so bančna razpoložljiva sredstva danes malone izčrpana. Nekateri zavodi imajo % svojih vlog vloženih v državnih papirjih, ki so jih kupili po normalni vrednosti ali vsaj po kurzu 95% in ki veljalo danes 20% manj. Da bi država imela vse denarne zavode v svojih rokah, je uvedla z dekretom od 12. marca 1936. poseben bančni Inšpektorat, ki ima glede denarnih zavodov naj dalekosežne j še pravice; lahko odstavlja uprave in raspušča zavode. Da se vlagatelji indirektno prisilijo podpisovati državna posojila, so prisilili banke, da so znižale obrestno mero na vloge na 114 do 2K%. Ta obrestna mera je očitno v nasprotju z deprimiranim gospodarskim stanjem in pomanjkanjem kapitala; kot dokaz zadostuje dejstvo, da je znašala nasproti 1^% ali pa 2'A% aktivnih obresti es-komptna mera emisijske banke od 26. novembra 1934. do septembra 1935.: 4%, 3J4% in 4%; od 9. septembra 1935. do 18. maja 1936. 5% — in od maja 1938. dalje 4%; pasivne obresti bank za dana posojila pa so v tem času varijirala od 7^% do 10%, ako je bilo sploh mogoče posojilo dobiti. Ker je v Vzhodni Afriki mogoča trgovina le na podlagi srebrnega ali zlatega denarja (prebivalstvo namreč odklanja papirnat denar), je bila država prisiljena povleči iz prometa srebrni denar ga prekovati in odposlati v Vzhodno Afriko. Tudi ta pojav pospešuje tezavracijo in nezaupanje med ljudstvom. Stara industrijska in trgovinska podjetja trpe na občutnem pomanjkanju kapitala; ustanavljanje novih podjetij je pa država naravnost otežkočila, ker je prepovedala deliti med delničarje več kot 5% dividend. Tako nizke dividende pa v dobi gospodarske depresije in krize nikakor ne more kompensirati rizika, ki so mu izpostavljene investicije v industrijska in trgovska podjetja. BREZPOSELNOST, NIZKE MEZDE IN VISOKE CENE ŽIVIL podrejenih organih in po posebnih komisijah držala cene pod strogo kontrolo in preprečila vsako neupravičeno višanje; da, ponekod je tudi prisilila trgovce na drobno, da prodajajo blago po določenih cenah brez vsakega dobička in nekatera živila (koruzna moka) celo pod nabavno ceno. Kljub vsemu temu pa so zrastle cene v trgovini na debelo in seni 1935 do jeseni 1936 dvignile cene glavnih življenjskih potrebščin v Trstu: od lir na Ur za kruh' (najcenejše vrste 1.40 1.60 za kruh (boljše vrste) 1.85 2.05 za belo moko (I. vrste) 2.00 2.20 za koruzno moko 0.90 1.35 za olje (I.) 4.80 6.80 za olje (II.) 3.70 5.80 za mast 6.50 7.20 za meso goveje (s prikl.) 4.80 5.40 za maslo 7.50 12.50 za kavo 23.— 28.— za mleko • 0.80 1— za krompir 0.35 0.55 Brezposelnost, ki je še leta 1934. znašala po uradni statistiki preko 1 milijon oseb, je v zadnjem času padla, to pa ne samo zato, ker je preko 'A milijona delavcev odšlo v Vzhodno Afriko kot delavci ali kot vojaki temveč tudi radi uvedbe 40-urnega delovnika in radi javnih del, ki jih država izvršuje v lastni režiji bodisi v obliki bonifikacije ali državnih gradb. Tako je bilo leta 1935. zaposlenih v mdustriji 2,201.514 delavcev, to je za 114.551 več kakor ob koncu leta 1934. in to skoro izključno le radi uvedbe 40-urnega tedna. MEZDE (PLAČE) SO V SPLOŠNEM NIZKE V podjetih, ki delajo na račun države (bonifikacije močvirjev n. p.) zasluži odrasel delavec dnevno čistih Ih1 8.60. Delavstvo po tvornicah zasluži dnevno 12—16 lir, ali v mnogih obratih se dela le 3—4 dni tedensko. Državni uslužbenci so bolje plačani; ah za 23% redukcijo plač v zadnjih letih so bili močno prizadeti. Naravna posledica nizkih plač je bilo' tudi znižanje konsuma, tako da zaznamujejo industrijska mesta s če-trtmilijonskim prebivalstvom v zadnjem letu deficit na konsumnih davkih od 10—12%. ITALIJA JE ŠE VEDNO V POGLEDU ŽIVEŽA PASIVNA DEŽELA Storila je vse. da'pospeši svojo agrarno produkcijo ah vse to ni pomagalo; zato mora uvažati letno še vedno ogromne količine živil. Leta 1913. je bilo uvoženih le pšenice 18,807.330 kvintalov v vrednosti 400 milijonov lir. Leta 1930., ko je stala agrarna produkcija žita po državnem prizadevanju na vrhuncu, je bilo uvoženih 19,347.480 kvintalov pšenice v vrednosti 1.567 milijonov lir. Produkcija pšenice sc suče okoli 50 milijonov kvintalov na leto, riža okoli 6 milijonov, krompirja okoli 18 milijonov, kar je pri 43 milijonskem prebivalstvu nezadostno. Dočim je znašal konsum pšenice 1921 in 1922 letno na osebo 230 kg, je znašal od 1925 do 1929, tj. v času gospodarske konjunkture povprečno 199 kg. Konsum pritiskajo navzdol tudi visoke carine v katefe se je država zatekla ne toliko, da čuva svoje producente, ampak da Ima v njih stalen vir dohodkov. Tako je znašal prinos carin leta 1930. 2671 milijonov lir, od tega je odpadlo le na carino za uvoženo pšenico 1012 milijonov lir. Statistika za leti 1035. in 1936. ni bila objavljena. Radi sankcij je bila italijanska država prisiljena znižati do skrajnosti svoj uvoz, zlasti živil. — Naravna posledica je bila dviganje cen. — Država je po svojih Za primer splošne draginje živil naj služijo cene žita v trgovini na debelo v Italiji in cene v Jugoslaviji. V Italiji stane: pšenica, 70 kg, hekto-litrska teža lir 118, v Jugoslaviji Din 140; v Italiji v Jugoslaviji lir Din moka bela 175—200 225—235 koruza 83— 86 93— 95 fižol 150—190 162—165 Zelo občutno so se podražila oblačila. zlasti suknena. Sukno se je podražilo za 60 do 100%; meter sukna, ki je stal pred letom 60 lir stane sedaj 100 do 120 lir; cena volne je poskočila od 14 na 28 lir za kg. Poleg tega pa država še vso volno rekvirira. Povsod, kjer je le mogoče, se rabi umetna svila, katera nadomestuje že platno in druge tkanine. Surovine so v splošnem zelo občutno poskočile na ceni, kolikor jih sploh Italija more še kupovati, kajti več držav noče prodajati proti odplačevanju v klirlngu, ampak le proti plačilu v devizah. — Pripetilo se je, da je sosedna država odklonila pošiljko večje količine surovin, četudi je prijateljica in zaveznica, ker ni mogla dobiti plačila v devizah. Da se je gospodarstvo moglo pri vsem tem vzdržati se mora država zahvaliti edinole svojemu avtoritativnemu režimu, ki je uvedel v notranjosti absolutno disciplino vseh stanov in s tem a priori onemogočil vsak odpor. Z druge strani je pripomogla kontingentirana trgovina združena s kliringom plačevanje inozemskih obvez za nakupljeno blago. Brez kontingentirane trgovine in plačevanja v kliringu ne bi bila lira ohranila svojega visokega kurza. Porast cen življenskih potrebščin je prisilila državo, da uvede, odnosno odredi tudi povišenje plač. V zadnjem času je bilo odrejeno, da se 1 oktobrom povišajo plače državnim uradnikom povprečno za 8%, dočim so se jim bile znižale v zadnjih letih za 25%. Ravno tako se povišajo plače industrijskih in drugih delavcev ter uradnikov in uslužbencev sploh od 5 do 10%. Ti poviški pa ne odgovarjajo zvišanju cenam življenskih potrebščin, ki so v enem samem letu poskočile povprečno za 20 do 35%. Vse gospodarsko življenje v Italiji je nujno zahtevalo devalvacijo lire, še preden se je Francija odločila za znižanje vrednosti franku. Očitno pa Italija ni iz prestižnih ali oportunističnih razlogov hotela biti prva. čim pa se je Francija in za njo nekatere druge države odločile za devalvacijo svoje valute, tudi Italija ni mogla in ni smela dalje oklevati. Radi tega je izdala kraljevi ukaz od 5. oktobra 1936. štev. 1745, ki nosi nedolžen naslov »Modifikacije kr. ukaza od 21. dectunbra 1927. štev. 2325«, _ s katerim pa se je dejansko znižala za dobro tretjino vrednost lire, ki jo je nekaj let prej Mussolini tako slovesno proglasil za nedotakljivo. Resnično je sicer izgubila že prej lira na vrednosti, z omenjenim odlokom se je pa uredilo neko nemogoče in absurdno stanje. Po tem ukazu se je določila vrednost lire na podlagi razmerja 4,677 grama čistega zlata, za 100 lir. Istočasno pa je bilo sklenjeno, da se sme vrednost lire znižati še za nadaljnih 10%. Da ne bi radi tega močnega padca lire poskočili cene v notranjosti, je izdala fašistična vlada z ukazom od 5 oktobra 1936 štev 1746 najstrožje uredbe in ustanovila celo poseben osrednji odbor pod predsedstvom tajnika fašistične stranke, ki naj nadzoruje cene. Začasno so res ostale cene raznim življenjskim potrebam neizpremejene. Toda veliko trgovcev je moralo občutiti strogost zadevnih odredb, ker niso upo- MOGU U SE ISKRENO PRIBLIŽITI JUGOSLAVIJA I MADŽARSKA DIRIGOVANJEM FAŠISTIČKE ITALIJE Nekoliko interesantnih momenata «a ilustraciju stanja poslije Mussolinijevega govora u Milanu i Hortyevog posjeta u Rimu U onom Istom milanskom govoru, u kojem je Mussolini ponudio prijateljstvo Jugoslaviji, on je na jedan čudan način govorio i o Madžarskoj i zauzeo se najenergičnije za madžarski revizionizam, izjavivši da ne može biti mira u Srednjoj Evropi, dok se osakaćenoj Madžarskoj ne da zadovoljština, to znači dok se Madžarskoj ne vrate zemlje, koje je mirovnim ugovorima morala prepustiti državama nasljednicama Austro-Ugar-ske. Odmah je opaženo da postoji velika kontradikcija izmedju ponude Jugoslaviji i ovog revizionističkog Ispada. Svijet se je pitao: kako Je moguće to dvoje dovesti u sklad? čehoslovačka i Rumunjska su oštro reagirale na Mussolinijevu izjavu o osakaćenoj Madžarskoj. Ministar vanjskih poslova čehoslovačke dr. Krofta je o tome dao izjavu, čehoslovačka i rumunjska štampa još i danas o toj stvari s ogorčenjem piše. U rumunjskom parlamentu bilo je o tome oštrih govora. Jugoslavija*je prilično povoljno reagirala na Mussolini jevu ponudu prijateljstva, a s obzirom na izjavu o Madžarskoj — moglo bi se reći — prešlo se je s izvjesnom šutnjom i rezervom. U vezi s tom rezervom Jugoslavije prama Mussolinijevo} izjavi o madžar- števali ali niso mogli upoštevati od pokrajinskih medsindikalnih odborov določenih cen. V Rimu so prišli na sled večji skupini, ki je kar na debelo rekvirirala krompir, da bi ga prodajala po višji ceni, ki se pričakuje že za bližnjo bodočnost. Trgovci prodajajo blago po uradno določenih cenah, toda prodajali ga bodo samo tako dolgo, dokler jim zaloga ne poide. Zaloge pa v sedanjem izrednem stanju, ki vlada že od začetka vojne z Abesinijo, niso baš velike in so se gotovo tudi umetno skrčile, kakor kaže ravno primer iz Rima, ki ga je omenil fašistični tisk, ki pa gotovo ni osamljen. Radi tega moramo kljub vsem odredbam in izjavam fašističnih organov v doglednem času računat z močnim skokom cen nazgor. PRISILNO POSOJILO NA NEPREMIČNINE. Istega dne kakor ukaz o devalvaciji lire je izdala fašistična vlada tudi ukaz o prisilnem posojilu. (Ki-, ukaz od 5. oktobra 1936. štev. 1743). Po tem ukazu morajo podpisati vsi lastniki nepremičnin ne glede na velikost premoženja posojilo v vrednosti 5% nepremičninske vrednosti. Posojilo morajo podpisati tudi oni, ki sicer ne plačujejo nobenih davkov od premoženja, kakor na pr. lastniki novih stavb. Od obdavčene vrednosti se odštejejo dolgovi, s katerimi so nepremičnine obremenjene. Posojilo je vsaj po besedilu ukaza povračlji-vo v 25 letih in daje letno 5% obresti. Toda za amortizacijo in za obresti mora skrbeti sam lastnik nepremičnine, kajti on mora po omenjenem ukazu plačevati tudi skozi 25 let letno 5 od tisoč nepremičninske vrednosti. Dejansko zgubi torej z novim ukazom vsak lastnik nepremičnin 5% svojega premoženja. Praktično seveda bo v večini še bolj prizadet, kajti malokteri lastnik bo razpolagal s potrebnim likvidnim denarjem, da bo lahko plačal posojilo. Zadolžiti se bo moral pri denarnih zavodih in prodati nato posojilo po ceni, ki bo sigurno močno pod nominalno, če bo posojilo sploh notiralo. Relativno še najmanj bodo po novem posojilu prizadeti poljedeljci, kajti oni so že v preteklem letu prodajali svoje produkte dražje kakor v prejšnjem času in so bili tako v nekakšnem privili-giranem položaju napram uradnikom in delavcem, katerim so se v istem času plače že znižale. Huje bodo vsekakor prizadeti hišni lastniki, ki niso smeli v zadnjem času zvišati najemnin, temveč so jih morali celo znižati. V*ndar pa je to prisilno posojilo tudi za večino kmetov tako hudo, da so se nekateri, kakor v okolici Palerma, odločili, da stavijo svoje imetje državi sploh na razpolago, ker ne zmorejo novih bremen. 5. oktober pa je prinesel še četrti ukaz, namreč ukaz štev. 1744, ki bo ravno tako usodno vplival na razvoj gospodarstva. S tem ukazom se je poleg obstoječih dajatev na dohodke uvedel še poseben naddavek na dividende »celjskih družb, ki varira od 5% za dividente od 6—7% akcijskega kapitala in rezerv do 60% za dividende, ki prekašajo 12% akcijskega kapitala, če je bil že prej razvoj akcijskih družb silno otežko-čen, bo naravno še bolj po uvedbi novega davka. Izgledi za gospodarsko življenje v Italiji niso torej najbolj rožnati in tudi marsikateri treznejši italijanski gospodarstvenih glede skrbjo bodočnosti nasproti. skom revizionizmu počele su se u internacionalnoj štampi javljati mnoge kombinacije, koje bi se mogle uglavnom reasumirati ovako: Jugoslavija smatra da Mussolinijeva izjava o Madžarskoj nema nikako ve praktične svrhe i da je ta izjava formalne n ar a villi: Jugoslavija može biti mirna, jer Mussolini i Horty ne misle na revizionizam prama Jugoslaviji, nego uglavnom samo protiv Rumunjske i eventualno čehoslovačke. Na prvi pogled ove kombinacije izgledaju fantastične, ali mi to registriramo samo u svrhu informacije. U tu svrhu bilježimo i one glasove, koji kažu, da Jugoslavija ne samo nema bojazni od madžarskog revizionizma poduprtog od Mussolinija, nego da se štaviše najozbiljnije sprema približeni e izmedju Jugoslavije i Madžarske po direktivama iz Rima. Fašistički listovi »II Piccolo« (Trst) i »Ili Popolo d’Italia« (Milano), izvještavaju u brojevima od 8 decembra iz Budimpešte: »Prema pisanju vladinog Usta »Vira d a t« treba u najskorije vrijeme da se očekuju važni dogadjaji u okviru poboljšanja madžarsko-jugoslavenskih odnosa. Važne odluke spremaju se za povratak Kneza Namjesnika Pavla koji, prema izjavi nadležnih krugova jugo-slovenskog Ministarstva spoljnih poslova, datoj samom »Viradatu«, smatra da je zbliženje izmedju dvije zemlje potrebno.« Rimski list »Lavoro Fascista« pozdravlja vijest o zbliženju izmedju Jugoslavije i Madžarske, te u svom broju od 9 decembra registruje, iz »Piccola« i »Popolo d’Italia« vijest madžarskog vladinog lista »Viradata« o pretstojećim važnim odlukama u pravcu zbliženja izmedju Madžarske i naše države. Tim povodom »Lavoro Fascista« piše: »Poželjno je, da pređvidjanja budimpeštanskog lista budu tačna, jer bi se tako napredovalo na putu obnove i sistematizacije Podunavskog bazena i u isto vrijeme, iz jednog odviše mračnog okvira općih evropskih odnosa uklonila jedna zlosrećna sjenka. Čvrsto prijateljstvo izmedju Italije i Madžarske i uzajamni interes odnosa dobrog susjedstva izmedju Italije i Jugoslavije, kojoj je Duće u svome milanskom govoru još jedanput lojalno pružio ruku, izazivaju — kao što je sasvim prirodno zadovoljstvo Rima zbog svakog poboljšanja odnosa izmedju Budimpešte i Beograda.« I drugi su internacionalni listovi prenijeli ove informacije budimpeštanske i talijanske štampe. Pa kad sve to uzmemo u obzir onda tek ne možemo da shvatimo kako to, da je talijanska štampa gotovo u isto vrijeme, dok s jedne strane ovako zagovara zbliženje Jugoslavije i Madžarske, s druge strane započela opet jednu novu vrlo grubu kampanju u prilog madžarskog revizionizma i to otvoreno protiv Jugoslavije, a ne samo protiv čehoslovačke i Rumunjske. Rimska »Tribuna« i »Regime fascista« — ta dva lista otvorila su paljbu s revizionizmom, kao da tumače onu milansku izjavu Mussolinija o osakaćenoj Madžarskoj. Tu kampanju shvatit ćemo tim ozbiljnije, ako uzmemo u obzir da ni jedan redak ne može u Italiji biti štampan, ako to ne odobri Mussolini. I zato možemo zaključiti, da se on slaže s onim što pišu ta dva lista. »II Regime Fascista«, organ Roberta Farinaccija, bivšeg generalnog sekretara fašističke stranke donio je uvodni članak koji je napisao Maurizio Claremoris. Taj članak nosi ovaj karakterističan naslov »češka i balkanska prostota i pljačkaški savez protiv Madžarske«. U članku se Iznose poznate stvari o pravima Madžarske na zemlje, koje su pod Jugoslavijom, čehoslovač-kom i Rumunjskom, pa izmedju ostalog kaže: Mržnja češke i balkanske prostote protiv svega što je kulturom i historijskom, snagom bilo jače od nje, iskalila se najprije protiv Madžarske koja je bila do kože opljačkana, razoružana i zaokružena gvozdenim obručem jednog pljačkaškog saveza. Kasnije se ova mržnja ispo-ijila protiv anektiranih madžarskih manjina, kojima je skoro oduzeta svaka mogućnost političkog i kulturnog života. Sve je to učinjeno uz podržku od strane f rancuske samo zbog toga, što je Madžarska pokazivala prirodnu tendenciju, da traži pomoć od talijanske velikodušnosti. I tako se postupalo protiv jednog naroda, koji je kroz vijekove nosio svijetlo civilizacije i čovječjeg dostojanstva cijelom srednjem podunavskom bazenu. Treba da se vodi računa o istinskim prilikama u jugoistočnoj Evropi, da bi se shvatilo pritajeno madžarsko ogorčenje. Treba da se uvjerimo, da one nacije koje neki naivni zapadnjački diplomate posmatraju lijepo nacrtane na geografskoj karti sa prijestolnicama koje nose površnu zapadnjačku glazuru, stvarno nisu nikakve nacije nego tek konglomerati polubar-barskih narodnosti, apsolutno nesposobnih za sopstveni kulturni život. Ove nacije lukavo iskorišćavaju zapadnjačke ideologije, u koje uopće ne vjeruju.« Uzmimo na primjer Transilvaniju. Njeni gospodski dvorci obasjani sjajem umjetnosti talijanskog Renesansa, slobode i kulture zračili su svojim u ti čajem kroz hiljadu godina. Madžari, Šekleri i Saksonci branili su iz Transilvanije Zapad i romansku ideju protiv turskog naleta i vizantijske truleži. Danas je ta Transilvanija pod vlašću upravo ovih vuantijskih potomaka i kucovlaški ngljenar obeščašćuje Cukarijeve freske u zamcima, čiji su zakoniti gospodari opljačkani agrarnim zakonima. Srps ki svinjar udario je logor u veličanstvenim ruševinama zamka Bač i uNa-gji Bečkereku porušio spomenik generala Kiša, heroja madžarske nezavisnosti. Sluškinja koja je sišla sa planina Tatre oborila je spomenik Marije Terezije u Presburgu, svetom krunidbenom gradu madžarskih kraljeva, koji je danas pod imenom Bratislava postao glavni grad sumnjivog slovačkog naroda, Komoran, Seged, Kasa i Arad, gradovi slavni u madžarskoj historiji i zapadnjačkoj civilizaciji, izrazito madžarski kroz vijekove, danas su promjenili svoja imena u izraze dijalektalnog mucanja, odreti jeni na propast i na neplodnu okupaciju »pobjedničkih« plemena. To je bila u Srednjoj Evropi pobjeda, vod,jena demokratskim idealom. Pobjeda je oskmjavljena, pošto se pretvorila u pobunu robova sa očevidnim rezultatom za cjelokupnu evropsku civilizaciju, kao što se svaki dan može da konstatuje. Vrijeme je da se okonča ova aberacija. Madžarska traži svečanu pravdu od Evrope i ova reparacija mora da se izvede ne samo u ime njene osakaćene narodnosti nego — i u prvom redu u ime civilizacije koja je nisko i podlo napadnuta. Madžarska traži da ponovno zauzme svoje mjesto kulturnog naroda u moru barbara na vratima Evrope, ne da je danas brani od Turaka već od njenog vječitog neprijatelja, Rusa, koji je još 1849 godine udario plemeniti i probudjeni madžarski narod koji danas, u koži sovjetskog gorile ugrožava cijeli zapad i prijeti mu onim jevrejsko-bolj-ševičkim uništavanjem, od koga se madžarski narod oteo samo blagodareći krajnjem naporu svoga snažnog organizma.« »La Tribuna« (Rim), donosi pod naslovom »Krvava nepravda jednog ugovora stvara u Podunavskom bazenu žarište rata« u broju od 24 novembra uvodni članak, u kojem kaže i ovo: »Od kada su rukovaoci lažnog mira, sankcionisali Trijanonskim ugovorom novi izgled Podunavske Evrope, neprestano se govori o ogromnim nepravdama koje su učinjene ovim ugovorom. Ali samo onaj koji poznaje Madžarsku, njene nove granice i njen narod može zaista da shvati, kako su velike historijske, geografske, političke, ekonomske, kulturne i socijalne pogrješke i nepravde učinjene u Trijanonu. Ove nepravde — osakativši jedan na- j rod u prilog njegovih susjeda stvorile su u Podunavskom bazenu žarište rata. | Regent Hortg Romunija je dobila 102.787 kilometara sa 1,900.000 Madžara. čehoslovačka 62,937 kv. kilometara sa 1,100.000 Madžara. Jugoslavija 63,501 kv. kilometar sa 565.000 Madžara. Ovo sakaćenje značilo je smrtni udar za Madžarsku. Madžarska duša neće, ne. može, ne umije zaboraviti Trijanonski ugovor već nastoji da se sjeti svim sredstvima. Ovaj ugovor, kao i Versajski, sankcionisao je najočitije nepravde, posijao je punom rukom sjeme rata, stvorio u Podunavskom bazenu etnografsku, političku, ekonomsku i vojničku neuravnoteženost, kao što se vidi iz ovih pozicija četiri zemlje Podunavskog bazena: Romunija ima 295.049 kv. kilometara sa 18,000.000 stanovnika; Jugoslavija 248.665 kv. kilometara sa 13.900.000 stanovnika; čehoslovačka 140.446 kv. kilometara sa 14,700.000 stanovnika; Madžarska 92.963 kv. kilometara sa 8.600.000 stanovnika. Jasno je da bi bez mnogostrane nepravde izvršene na žrtveniku Trija-nona ove četiri zemlje bile u drugim ; odnosima u razmjeri stanovništva i u I razmjeri površine i u političkim, diplo-Imatskim, ekonomskim i kulturnim od-jnosima. Dok ne bude nepravda isprav-Jljena, ratno žarište neće se utrnuti. To lje Mussolini uvijek govorio, to je naglasio u Milanu. Ova volja i ugovori zaključeni u Budimpešti drže visoko svijest i nadu iskasapljene Madžarske. Tko poznaje madžarski narod, zna da Madžari do posljednjeg čovjeka sanjaju o oslobodjenju, stradaju, pate i čekaju podesan čas da ponovo osvoje ono, šta im je blagodareći mnogim griješkama nepravedno iščupano. Tko poznaje stvaralačku snagu duha, vjere i požrtvova-nje ovoga viteškog naroda, koji je gotov da radosno umre za Otadžbinu, taj sa sigurnošću može da ustvrdi da će Madžarska jednog dana koji nije daleko, izvojevati svoju pobjedu. * Poslije ovih i ovakvih članaka u fašističkoj stampi da li se može ozbiljno misliti na iskreno približen} e Jugoslavije i Madžarske po direktivama iz Rima. Izgleda da u Mussollinijevim milanskim Izjavama o osakaćenoj Madžarskoj ima doista nešto više nego samo fraza i obzir prama Madžarskoj. A i u samim odnosima izmedju Jugoslavije i Italije ovi su momenti od kapitalne važnosti. (***) ! DR. KAMILO KROFTA ministar vanjskih poslova čehoslovačk® republike DAI DADI MUSSOLINIJEV IMPERIJALISTIČKI SAN, KOJI POSTAJE ri/A 1 ,r,/\ fx i STVARNOST I MEDJUNARODNI PROBLEM O Balearima so je u novije vrijeme često govorilo u vezi s internacionalnim dogodja-jima. Sjećamo se, da je u svoje vrijeme bilo govora da je španjolski diktator Primo de Rivera obećao Mussoliniju Baleare kao naknadu za pomoč, koju je Mussolini pružio njegovom režimu u borbi a španjolskom i medjunarodnem demokracijom. Sad u povodu gradjanskog rata n Španiji stvar je ponovno aktuelna i dobiva sasvim konkretne forme, jer su Talijani već u neku ruku zaposjeli Baleare, i opće je mišljenje, da je Franco, vodja nacionalista, doista odlučio da realizira obećanje de Rl-verino i da je on ovlastio fašističku Italiju da zaueme Baleare u ime naplate za pomoć, koju dobiva iz Rima u trupama, ratnom materijalu i novcu za rat protiv madridske vlade i španjolskih antifašista. Pitanje Baleara nije još postalo otvorenim diplomatskim pitanjem, medjunarodno javno mišljenje uzima stvari do znanja, ali nema još neke ozbiljnije reakcije na tu novu talijansku imperijalističku činjenicu. Ali to će danas sutra biti veliki problem, koji bi mogao biti sudbonosniji od same Abesi-nije, ma ćemo ovim člankom pokušati da stvar rasvijetlimo, u koliko je to uopće moguće jednim kratkim člankom. Najprije da vidimo što su zapravo ti Baleari. , . Baleari to je grupa otoka na istočnoj obali Španije (najslavniji su Majorka i Minerka), izmedju talijanske Sardinije i francuske Korzike 1 Španije. To je jedan prilično veliki teritorijalni kompleks, ali je veća politička i vojnička važnost tih otoka nego bilo što drugo. To je vidljivo prostim okom iz geografske karte. Točka je to, koja igra otsudnu ulogu u zapadnom dijelu Sredozemnog mora. Dok je Balearima gospodarila neutralna, nezatnteresovana i prilično slaba Španjolska, pitanje Baleara nije naročito zabrinjavalo velesile, ali bi situacija postala sasvim drugačija, kad bi se Italija sutra proglasila gospodarom tih otoka. Onaj ko je gospodar tih otoka, a ima i neke imperijalističke namjere, postaje automatski gospodarom situacije u tom vrlo važnom sektoru Sredozemnog mora. Rimljani su Baleare zaposjeli 123 godine prije Krista i tek su se tada osjećali sigurnima pred Kartagom, koja ih je do tada držala u svojoj vlasti. Mauri su ih zauzeli 798 te su upravo na te Balearske otoke oslonili svu svoju moć i svoju vlast nad španjolskim poluotokom. \ 134-1 došli su Baleari pod španjolsku vlast i počeli su da pretstavljaju brptenicu njene sredozemne vlasti i njezinog znaJčenja u tom sektoru svijeta. Od 1713 do 1783 prelaze u englesku vlast Tada je engleski imperij gradio svoj put u Indiju i odmah je shvatio veliku važnost Baleara za sigurnost tog puta. Baleari su bili vrlo važna sigurnosna točka, pored Gibraltara, koji su Englezi zaposjeli nekoliko godina ranije (1704). Od 1783 dalje bili su Baleari ponovno u španjolskoj vlasti, ali i Francuska i Velika Britanija su ljubomorno gledale na Baleare i čekale prigodu, i jedna i druga, da dodju do tih otoka, ali te prigode nije više bilo. Naprotiv, javljaju se kao sjene oko tih otoka sile. koje nisu direktno zainteresova-ne, kao što je na primjer Njemačka, koja je Baleare iskoristila dobro u početku svjetskog rata, pa su se tu skrivale njemačke podmornice, a znamo i to da je Njemačka imala namjeru da zaposjedne te otoke, ako u svjetskom ratu pobijedi, s time, da u nadoknadu za Baleare o Istupi Španjolskoj Maroko, koji bi oduzela Francuskoj, razumije se, pobijedjenoj Njemačka je i poslije rata, naročito poo hillerizrnom, nastavila da se interesu je za Baleare, pa se govori, da je i Njemačka, ne samo Italija, imala dogovor s> Primora de Riverom, da bi joj *n otstupio jedan od tih otoka i da je isto lako, kao i s Italijom, bilo navodna sve uredjono T danas je lol stvari Njemačka opol spominjana zajedno s Italijom. Oko Baleara plove opet i njemačke podmornice i krstaši, a ne samo lijanslci, ali ipak je u ovom momentu rano-go važnija uloga TlaliF i ona dolaci V vom redu u obsir, kad je riječ o Balearima jer po svemu izgleda, da ona kani izići P svjetsku javnost e jednom gotovom činj com j to doskora. . v Bit će time ugrožen no sumo put. iz Hke Britanije za Truliju, nego. što je « °-vom momentu najvažnije, i put iz . . sko u njezine afričke posjede i tu je •' ža strana tog fašističkog balearskog podvn ga. U Francuskoj su zbog toga ozbiljno zabrinuti i kaže se u Parizu, da če i Leon Bluni morati doskora drugačije da gle. a na Španjolsku stvar i na pitanje neutralnosti upravo zbog opasnosti, koja prijeti s talijanske strano Francuskoj na Balearima. Težina medjunarodne situacije u ovom času nije dakle u samom pitanju miješanja ili nemiješanja u gradjanski rat, nego više u ovim imperijalističkim momentima fašizma Ako uzmemo, da se uz Baleare spominju i neke druge važne točke, koje bi imala zauzeti Italija uspije li njezina pomoć generalu Francu, onda stvar postaje još loža. U-zme li Italija pored Baleara i Centu, koja se nalazi vis a vis Gibraltara, a dobije li eventualno i još neki dio španjolskog Maroka, onda situacija postajo pogotovo teška, i za Englesku i za Francusku, i zaista ne bi u tom slučaju moglo biti govora o nekom sporazumu izmedju Italije i Englesko za mir na Sredozemnom moru. Htjeli bismo ovu našu temu poduprijeti s nekim podacima, koji bi našim tvrdnjama dali biljeg autentičnosti. Ne želimo da govorimo stvari isisane iz prsta, pa ćemo citirati nešto talijanske i internacionalne štampe, što nam je pri ruci. Tako, eto, čitamo u fašističkom listu »Regime fascista«, koji uredjuje Roberto Farinacci, bivši generalni tajnik fašističke stranke, članak (17 novembra 1936), u kojem je rečeno doslovno ovo : - »Kad Francuska ne bi bila zauzela Alžir — piše taj list — Baleari bi bili ostali bez većeg interesa i ne bi izazivali veće ratničke težnje. Ali francuska instalacija u Alžiru (Konstatine, Oran i kasnije Bizerta) stvorila je jednu vertikalnu osovinu koja stvara ekonomsku, demografsku, a prema tome i vojničku vezu Afrike s Francuskom. Osim toga Baleari su važni i zbog horizontalne osovine, koja je od vjekova bila medi teranski put (Engleska—Indija). Ali kako su Baleari posjed Španjolske, Francuska, koja osjeća potrebu da pojačava svoje trupe •alžirskim, tuniškim i marokanskim kontingentima, dobro je shvatila vojničko značenja tih otoka, pa je uvijek udvarala svojoj latinskoj sestri (Španjolskoj), tako da je od nje čak dobila dozvolu za izgradnju pod- morske željeznice kroz Gibraltarsko tijesno, čime bi se na neki način osigurala mogućnost snabdjevanja Francuske hranom i ljudima iz Afrike. Zbog tih tajnih ciljeva, francuska politika, mada je pokazivala jodnu naročilu simpatiju za Španjolsku, nastojala je uvijek da tu zemlju drži pod svojim isključivim uplivom. Primo de Rivera je otkrio tu »dirljivu pažnju« latinske sestre i nastojao je da dade svojoj zemlji jedno ispravno držanje. Ali on je time pogodio i francusku gramzivost. I on jo pao povukav-ši za sobom sve idealne vrijednosti, religiozne, dinastičke i humane. TJ našem defenzivnom sistemu Baleari zauzimaju jednu stranu centralnog fronta, koji je čuvan donekle od zapadnih obala Sicilije i Sardinije. Na toj strani prijeto misterijozno zasjede. Katalonski putovi prijete da uvedu u Evropu goleme trupo bojadisanih vojnika da brano jednu metropolu u opasnosti (misli se na Francusku 1), koja će postaviti pred evropsku civilizaciju afričku obranu, što znači da će crni dobiti ključ obrano najslavnijeg kontinenta. Protiv te opasnosti mediteranski Baleari iskaču svojom latinskom spiritila,Inošču i pravna njima su upućene simpatije čitavog svijeta, koji je znao očuvati neumrle tragove Rima. Baleari se nalaze u strateškoj avangardi jedne takvo obrane, koja je ujedno obrana svega evropskog svijeta, pa se proglašuju svetim sve mjere, koje su upućene da pomognu i protežirala Baleare protiv svih dominacija crvenih i crnih, koje bi značile obeščašće-nje«. Ma kako izgledalo sve ovo što u drugom dijelu svoga članka piše »Regime fascista« maglovitim, onaj, ko znade da čita fašističku prozu, shvatit će o čemu se radi: Baleari ne smiju biti ni u vlasti madridske vlade ni francuski, da bi Francuska bila spriječena u dovoženju afričkih trupa u Evropu razvije li se sutra evropski rat demokracije i fašizma. To je smisao tog član ka. Jožef Križaj PISMA DVOJCE NAŠIH RADNKA U INOSTRANSTVU ^Tn5pfa ver. dobili pravice do svojega jezika in Od našeg pretplatnika Joze a Ver e ekonolnske poHtičke pravice po gana, o kojemu smo vec pisan aa se ... nalazi kod Albacete u Španjolskoj gdje se bori u redovima španjolske narodne vojske, primili smo ovih dana oduže pismo. Od jednog drugog našeg emigranta koji se nalazi u Francuskoj primili smo par redaka s molbom da ih kao pozdrav za Božić objavimo u »Istri«. Donosimo jedno i drugo pismo kao zanimljivost mišljenja i osjećaja naših drugova emigranata u ostalim državama. PISMO IZ ŠPANIJE Verganov intervju s jednim nacionalistom Baskom. Dragi emigrantski brati! Najbolj vam se zahvaljujem za številke našega lista »Istra« ke ste mi poslali. (Vergan je tražio da. mu list šaljemo u Španiju. Op. ur.). Jaz se nahajam v Španiji že od prvega oktobra, torej mi je bilo potrebno da še enkrat čitam našo krasno »Istro«. Jaz sem prišel v Španu« od moje dobre volje tukaj na svobodno bojišče. Tukaj se mi borimo v oružjem v rokah, ali se ne borimo samo za španski narod. Borimo se za sve manjinske narode b ■imo se za svetski mir. i0. V Kataloniji sem govoril z enim nacio nalistorn Baskom. Vprašal sem ga zakaj se on kot nacionalist bor’ skupaj s ostalim strankami protiv Franca. On k» -odgovoril da se oni bore protiv fasistot in tiranom zato, ker v' zajednički zfna^! ostalim narodom v Španiji bodo Basni ZANIMIVO PISMO SLOVENSKEGA PROSTOVOLJCA S ŠPANSKE FRONTE mesta mi je bilo mogoče prepričati se, da boj tlačitelju našega naroda (pripominjam, da imamo pred seboj italijanske fašiste) je zelo veliko moralno zadoščenje. Poseb vse vsih baskiških. deželah. »Torej«, rekel mi je ta Bask, »mi moramo da damo ' so našo moč samo da enkrat in za vedno uništimo fašizem. Ker fašizem je teror, volna in glad, a mi zahtevamo z ostalimi španski brati delo, svobodo, kruh in mir«. Živijo španjolska republika — proti tiranom in tradì torom. Pošiljajte mi zmeraj našo »Istro«. Srdačni pozdrav vsim pravim emigrantom Jožef Vergan. PISMO IZ FRANCUSKE Borba protiv talijanskog fašizma u Španiji »Mi munski emigranti javljamo se i ove godine našoj braći u Jugoslaviij preko našeg omiljelog glasila »Istra«, da barem ovako čitajući vežemo našu bratsku ljubav do naše nesretne nam zemlje. Ovdje u Francuskoj naše su se radničke prilike poboljšale, pokle se je izbrisao trag fašističkog nasilja. Radnička je vlada zabranila svako fašističko udruženje i naši radnici su uvidili da su ta načela vlade i načela prave velike demokracije i slobode. Mnogi od naših radnika su odlučili da se idu boriti u Španiju, računajući da ako Se pobijedi španjolske fašiste, da će doći isto poraz i talijanskog fašizma i sloboda mile nam naše domovine Istre, tako da bismo drugog Božića slavili Božić tamo gdje najviše želimo i zapjevali Tebe Boga hvalimo na našoj rodjenoj grudi. S emigrantskim pozdravom Burlo-v i ć, Hettange-Grande, Francuska. 2e večkrat smo omenili, da se med pri stasi vladnih čet v Španiji bore tudi mnogi Slovenci in Hrvati iz Primorja. V naslednjem priobčujemo pismo, ki ga je poslal primorski Slovenec svojemu rojaku v Jugoslavijo. Vsebina je pred vsem zanimiva zaradi psihičnega stanja, ki vlada ined pristaši mednarodne brigade. Zanimivo ic tudi zaradi velikega navdušenja, ki ga imajo v boju proti fašizmu in je zaradi tega tudi razumliiv velik odpor, ki te čete nudijo Francovim vojakom in Marokancem kakor tudi zadnje čase nemškim Hitler jevim vojakom, ki jih Spanci imenujem ironično »plavolase Marokance«, in italijanskim fašistom. Pismo je bilo cenzurirano od španske vlade in pisano v slovenščini. Iz Španih-je rabilo 7 dni, čeprav je bilo poslano z letalom Kuverta nosi pečat madridskega letališča od koder je bilo pismo poslano na pariško letališče Le Bourget, od tam pa v Beograd. ,. , , Prepuščamo, da govori sjovenski dela vec o svojih doživljajih iz Španije: Dragi prijatelj! Po ne kratkem molku sem se vendarle odločil, da Ti sčeckam nekaj vrstic. Kljub temu, da krivda ni moja. Te prosim, d’a mi oprostiš. Stopil sem namreč kot prostovoljec v špansko antifašistično armado in vsled tega 11 nisem pisal toliko časa. Bi) sem vedno antimilitanst m sovrazu sem vojno. Danes je to nasprotno. Na licu no pa še, ko se bojuješ ramo od rami s fanti, ki ne poznajo kaj je strah. S takimi ljudmi ni čuda, če smo potisnili fašiste za marsikatero ped zemlje nazaj. _ In to kljub njihovemu modernejšemu orožju. Ne pomaga nič. če Franco pridiga boj brezvercem in slično. Španski narod — kate remu je naša mednarodna brigada vzgled je proti fašizmu. In to dejansko. Menim, da bo zadosten dokaz tej — le trditvi. ako Ti rečem, da dobiš med španskimi — kakor tudi med našimi — prostovoljci starčke sivih las in nebroj žensk ter mleč-uozobih fantičev. — Da je naša mednarodna brigada res vredna tega imena, naj zadostuje, če Ti rečem, da med antifašisti, ki jo tvorijo, niso samo predstavniki vseli evropskih in ameriških narodov. Imamo tudi nekaj Kitajcev in zamorcev ter celo enega Abesinca. Kljub najrazličnejšim narodnostim in pokolennjem smo vsi prev-žiti z istim duhom: premagati fašizem v Španiji in mu tako zadati smrten udarec v domovini slehernega bojevnika-antifaši-sta in tako odstraniti ovire razvoju človeške družbe. — Dodam še to: dnevi, ki iili preživljam v Španiji, so najlepši, kar sem jih kedaj dož-vel. In to kljub naporom in ne manj veliki nevarnosti.« (Agis.) V BORBI PROTI FAŠIZMU NA ŠPANSKEM SE ŽRTVUJEJO TUDI SLOVENCI IN HRVATI IZ JULIJSKE KRAJINE V Španski državljanski vojni se bore, kot je znano, prostovoljci gotovo iz vseh evropskih držav in pripadniki vseh evropskih narodov na strani madridske vlade proti fašizmu. Govore, da jih je sedaj že okrog 50.000. Največ jih je prišlo iz Francije, Belgije., mnogo je tudi nemških emigrantov, da ne še poseboj omenimo tudi italijanskih emigrantov. Vsi ti so si ustanovili samostojne edinice v povezanosti s španskimi oddelki. Tako imajo Italijani svoje kolone. Nemci centurije itd. Iz Italije je ubežalo, kljub vsej kontroli precej antifašistov, ki so se šli borit v Španijo protiv Francovim fašističnim četam, katere podpira Nemčija in Italija. Kar pa nas posebno zanima, je to, da na podlagi vesti. ki se zadnje čase širijo, se bori v italijanskih kolonah na madridski fronti in pri Huescl tudi mnogo Slovencev in Hrvatov iz Primorja. To se da lahko razbrati iz poročil, ki prihajajo z bojišč. Iz antifašističnega lista »Giustizia e Libertà« posnemamo, da je med drugimi sodeloval pri napadu na A1-mudevar, važno železniško križišče med Saragosso in Huesco, kot telefonist »genialni in neutrudljivi Mahnič«. Napad je bil izvršen z uspehom, ker so italijanske kolone zavzele vse važnejše strateglčnc točke tega mesta. V tem napadu je padlo 5 borcev. Med njimi je tudi pade) Križaj Alojz iz Pule. Ranjenih je bilo precej. Med njimi pa ni nobenega iz naših krajev, razen, če bi bil eden, katerega ime pa list ne navaja, v bojazni, da ne bi italijanske oblasti izvajale represalije proti sorodnikom, ki so v Italiji. Po zadnjih informacijah, ki so prišle iz Španije, je padel pri bojih za Huesco tudi neki Vižintin iz Gorice za katerega pa neverno podrobnosti. — (Agis). > ZANIMIVO PISMO IZ ITALIJE. Nubirauic prostovoljcev za Abesinijo ali Španijo. Ljubljana, decembra 1936. — Agis. -Pred kratkim smo prejeli iz južne Italije zanimivo pismo, ki ga hočemo v izvlečku objaviti. Prijatelj nam piše: — Danes se hočem omejiti na naše življenje tu, ker te sigurno zanima. Kakoi veš in vidiš, so me poslali v... Seveda nisem tukaj sam iz naših krajev, ampak nas je lepa peščica Slovencev, vsi (skoro vsi) »fejst« fantje. Poleg nas je tu par fantov, ki so prišli s francoske meje in tudi z drugih regimentov, ki so bili kazensko premeščeni. Iz tega si tudi lahko zamisliš v kakih okoliščinah in pod kakn disciplino živimo tukaj. Z vojaškimi vajami se izvanredno forsira. Marši so dolgi, seveda v kolikor lahko imenujemo te pohode kod marše, ker to je prav za prav prava dirka. Strelske vaje, manevri in rajrazličnejše druge vaje. vse to se tako spretno izmenjuje, da res ne veš več kedaj si truden in kako tc nosijo noge. Sicer pa kar je nas Slovencev, mislim da nismo le vojaki, ampak obenem konfiniranci. Ce si bolan in ti je potreben bolniški dopust, ga ne dobiš, ravno tako nam ne dajo tudi navadnega dopusta, češ da smo preblizu meje. Edino kar je, je to dobro da nas je precej domačih ljudi, med njimi celo fantje, ki znajo malo misliti. Na drugi strani pa me tu zopet močno muči to. da ne vidim politične situacije. Kaj malega, ma prav malo, zavohamo iz teh časopisov, Tu smo prepuščanj da razsojamo sami o tekočih dogodkih In le ugibamo. V Afriko (?) se transportira iz cele Italije mnogo bataljonov prostovoljcev. To so po večini ljudje, ki gredo za kruhom, mnogi ki menda niti ne vedo da živijo. ČEHOSLOVAGKA ŠTAMPA PRIKAZUJE OPŠIRNO STANJE JUGOSLOVENSKO-TALIJANSKIH ODNOSA IZA MUSSOLINIJEVE PONUDE U MILANU Postupak s Hrvatima i Slovencima pod Italijom u svijetlu međunarodne politike »Udove Listy«, Prag, od 22 novembra, nje privredne saradnje u Podunavlju uz ČEHOSLOVAČKA ŠTAMPA PIŠE OPŠIRNO O NAŠEM NARODU POD ITALIJOM. NA OSNOVU ENGLESKE KNJIGE DRA L. ČERMELJA »češki Denjik«, Plzenj, organ češke desničarske nacionalne demokratske stranke, od 27 novembra, donosi jedan opširniji članak, u kome se na osnovu podataka iz engleske knjige dra L. Čermelja, prikazuje vrlo teško stanje jugoslovenske manjine u Italiji. List kaže da je ta knjiga velika optužba protiv Mussolinija, koji se zalaže za madžarske manjine u državama Male Antante. Ta će knjiga o patnjama 600.000 Ju-goslovena u Italiji otvoriti mnogima oči, a naročito sada. Čitalac će shvatiti, zašto su Jugosloveni prema Italiji još uvijek tako rezervisani i zašto će ih slabo oduševiti i najsvečaniji Mussolinijev gest. Oni imaju stalno pred očima patnje svoje braće. Oduševljene pristalice Mussolinijeve diktature morali bi da vide veliko groblje Jugoslo-vena u Italiji. Koliko neuporedivo više stoji nacionalni nivo madžarske manjine kod nas. u svakom pogledu, a nju Mussolini hoće da oslobodi revizijom granica od »nacionalnog ropstva«. »Nova Doba«, Plzenj, organ socijalno-demokratske stranke, osvrće se u broju od 28. novembra na gornji članak »Češkog De-njika«, za koji kaže da ga je pisao dr. František Lukavskl 1, prenoseći većim dijelom isti članak, na kraju konstatuje: Dobra je stvar, da je dr. Lukavskl stavio ovaj hladni oblog na glavu simpatizera fašizma u »Narodnom ujedinjenju« (grupa čeških nacionalističkih stranaka), koji dižu ruke na fašistički pozdrav i sipaju gnjev protiv demokratske socijalističke štampe, kad god ona digne glas protiv fašizma n našem javnom životu. u članku svog beogradskog dopisnika (— got —) pišu Poslije Mussolinijevog govora u Milanu prošlo je već nekoliko dana. Valovi na Savi 1 Dunavu su se već stišali. Sada nije više teško da se procijeni, šta je preostalo Ml vatrenih Mussolinijevih riječi. Beograd treba razumjeti. Stvarno patetična ponuda izmirenja, koju je diktator izrekao pred ogromnom masom talijanskog naroda, morala je u prvom času da djeluje na državu, kojoj je isti taj diktator skoro 14 godina bez prestanka pretio. Musso linijeva ponuda, bila ona iskrena ili ne, znači ipak za Jugoslaviju priznanje, ako ne pred cijelim svijetom, onda bar pred talijanskim narodom, kome je dosad faši stička štampa prikazivala Jugoslaviju kao heterogenu državu, koja se mora raspasti pri prvom udarcu fašističke sjekire. Efekat Mussolinijeve ponude bio je — mutiti mu-mutadis — približno takav, kao kad bi na primjer Hitler iznenada ponudio ruku Ce-boslovačkoj. HLADNA TREZVENOST Možemo mirne duše da tvrdimo, da su Mussolinijeve ponude bio je —- mutatis skoj javnosti iznenadjenje. Po psihološkim znacima ne može poslije iznenadjenja da nastupi iskreno odobravanje. Poslije tako mnogo žalosnih iskustava, koja je jugoslo-venski narod doživio za vrijeme Mussolinijeve politike opkoljavanja, on nema više takve vjere u fašistička obećanja, kao što bi bilo potrebno, da se izvrši tako velik obrt, koji želi Mussolini. Kad već govorimo o raspoloženju jugo-slovenske javnosti, ne smijemo izostaviti ni činjenicu da je fašistička politika prema jugoslovenskoj manjini pokazala drugo lice fašističkog režima. Sta više Rino Alessi direktor tršćanskog lista »Piccolo« smatrao je za potrebno da se u svojim člancima, prijateljskim prema Jugoslaviji koji su svakako pisani po naredjenju Mussolinija, dotakne i ovog delikatnog pitanja. Tako je Jugoslavija još uvijek pod utiskom odlaska tršćanskog biskupa dr. Fogara, koji je morao da napusti svoju dijecezu na zahtjev fašističke vlade. SARADNJA ALI NE NA ŠTETU SAVEZNIKA Veliki dio jugoslovenskih intelektualaca, učešće Italije? Tada Mussolini još nije ta ko jasno tražio regulisanje madžarskih granica niti je govorio o osovini Rim— Berlin, oko koje bi se male države okupile u saradnju. Stvarno, raspoloženje za saradnju s Italijom pokazalo se baš poslije dolaska ministra inostranih poslova g. dr. Stojadi-novića. Ali tada još nije bilo govora o osovini Rim—Berlin. Ne možemo medjutim da smatramo da je praktični dr. Stojadinović tako neoprezan pa da bi se htio priključiti osovini oba imperijalizma, koji bi želili da postanu gospodari Balkana! Nije li značajno, što je dr. Stojadinović govorio u prvoj izjavi koju je dao poslije Mussolinijevog milanskog govora, i to diplomatskom redaktoru »Sudney Dispacha«, samo o radnim interesima izmedju Jugoslavije i Njemačke i o drugim, to znači političkim, interesima izmedju Jugoslavije, Francuske i F.ngleske. Pomenuo je i zajedničke interese s Velikom Britanijom u Sredozemnom Mo/u. Oprezni dr. Stojadinović očigledno Loj: neće da učini u Londonu utisak kao da se Jugoslaviia i politički vezuje s Berlinom. Jugoslovenska politika je sada približno tamo gdje se nalazila za vrijeme abi-sinskeg rata. Možda to nije slučajnost što je Knez Namjesnik Pavle bio u Londonu baš ovih dana. Dr. Stojadinović naglašava takodjer u pomenutoj izjavi da su najbliži politički interesi Jugoslavije u području Male antante ŠUTNJA MINISTARSTVAi VANJSKIH POSLOVA Uostalom iz ministarstva vanjskih poslova ne čuje se nikakav glas. Po svemu sudeći, nije to samo ćutanje zvanične discipline, to je ćutanje potpune hladnoće, koja je u suprotnosti sa toplim izrazima lista »Vremena«. Žalosna iskustva. Istina je da je srpski elemenat naročito sklon za nagle obrte, pogotovo u unutrašnjoj politici, ali Beograd nije kadar da n spoljnoj politle učini takav obrt s državama s kojima bi htio Rim. PROMJENA MIŠLJENJA FAŠISTIČKE ŠTAMPE Prvi članak koji je najavio novo doba izmedju Jugoslavije i Italije t. j. da Jadransko More ne dijeli već da spaja obe države, izašao je u zadarskom fašističkom listu Apel profesora Jorge na Musso-linija za rumunjska prava u Erdelju, protiv madžarskog revizionizma srpskih, hrvatskih i slovenskih, je i sada,_»San Marco*. U istome tome listu je izvje-kao što je bila i ranije, za dobre odnose sni legionar još u augustu ove godine kli-s Italijom. ali nesumnjivo odbacuje knuo: »Pobjedi, sveti Marko, Dinarske gore čekaju na pobjednika!« Sličan slučaj je i sa tršćanskim listom »Piccolom« koji na jednoj strani nudi Jugoslaviji ruku a na drugoj strani zahtjeva da se uništi sve što je još ostalo slovensko u Trstu. Slični obrti su mogućni u dirigovanoj štampi, lako ih može da izvrši i dirigovana spoljna politika, aliu državama gdje je demokracija duboko usadjena u ljudsku dušu, ti su obrti nemogući. Ako je Rimu zaista stalo do toga da se odnosi prema Beogradu regulišu, onda je put sličnih patetičnih gestova i lijepih članaka psihološki pogrešan. To je jasno rečeno i u komentaru lista »Vremena«, koji sadržava želju da ne ostane sve samo na slatkim riječima već da se takodjer predje i na prijatna djela. Velika je razlika izmedju lijepih riječi i istinskih djela »Ma-ginotovù liniju« na jugoslovenskoj granici, završavaju Talijani svom brzinom. Medjunarodni intriganti su se odmah našli na poslu. Jugoslavija bi. vele, već pristala ^na promjenu madžarske granice prema Čehoslovačkoj i Rutnuniji uz uslov da Budimpešta prizna sadašnje jugoslovenske granice. Zato je, vele, Jugoslavija već promjenila svoju politiku prema madžarskoj manjini. Istina je da se madžarska manjina u Jugoslaviji rješila za aktivnu politiku i da su njeni vodji donijeli odluku da se spajaju s vladinom strankom, Jugo-slovenskom radikalnom zajednicom. Vlada je stvarno dozvolila obnovu nekih madžarskih kulturnih udruženja, ali te koncesije nemaju veze sa vanjskom politikom. Ista ta prava uživa već odavno njemačka koja se takodjer rješila za saradnju sa Ju-goslovenskom radikalnom zajednicom. — Vlada se očigledno priprema za izbore u Dunavskoj banovini, a na drugoj strani i za parlamentarne izbore pa traži saveznika za izbornu borbu. SLIČNOST SA 1934 GODINOM U jugoslovenskoj vanjskoj politici ponavlja se posljedne dvije godine čudna sličnost, koja karakteriše smjer te politike. Godine 1934, nekoliko dana poslije Mussolinijeve ponude u Milanu, Kralj Aleksandar je krenuo u Pariz da tamo Bar-thou-u izloži zahtjeve za saradnju s Ita-jom. Godine 1936 Knez Pavle nekoliko dana poslije druge Mussolinijeve ponude odlazi u London da se posavjetuje s Engleskom ... saradnju sa fašizmom, koji bi bio na štetu dosadašnjih saveznika Jugoslavije i demokratskih država uopće. Takvo je duševno raspoloženje velike većine jugoslovenskog naroda. Ovih unutrašnjih teškoća na putu ka pravom prijateljstvu izmedju Jugoslavije i Italije ne mogu da otklone ni najozbiljniji razlozi materijalne prirode. Stvarno je Italija bila nekad najzgodnije tržište za jugoslovensku robu. Istina je takodjer da ekonomski krugovi insistiraju na tome da se vlada sporazumije s Italijom. Tako je na primjer »Jugoslovenski Lloyd« s oduševljenjem pozdravio Mussolonijeve riječi. Ali je takodjer istina, da talijansko tržište uslijed toga što je zemlja ekonomski osiromašila i što je talijanski trgovac slabo sposoban za plaćanje, čim dalje tim više gubi važnost. Na ovo opće raspoloženje naroda ukazuje na primjer profesor Laza Markovič, pristalica Udružene opozicije, koji se dosad još nije odrekao nade da će postati ju-goslovenski ministar vanjskih poslova i koji se sam zalagao za uvodjenje smjera prijateljskog prema Talijanima u poznatom pariškom političkom časopisu »Europe Nouvelle«. On istupa oštro protiv profesora Rističa, koji je prijateljski raspoložen prema Italiji. Već s obzirom na ovo psihološko raspoloženje u narodu, koje je stvorila dosadašnja talijanska politika, nemoguć je na-gao obrt u jugoslovenskoj spoljnoj politi-ci.JugosIovenski političari se još ^jećaju žalosnog svršetka politike Momčila Ninči-ća, koja je bila prijateljska prema Italiji i kada je Italija, pored ugovora o prijateljstvu s Jugoslavijom, ušla u Albaniju. Sam je Ninčić povukao konsekvencije iz toga i podnio ostavku. Pri svem tom bile su objavljene primjedbe. koje su povoljno ocjenjivale Mussolinijev govor, i to u vladinim listovima »Vremenu«. »Samoupravi«, a dijetom 1 u ljubljanskom »Slovencu«. »Vreme« je naglasilo pored ostalog da je Jugoslavija pri-mjenila sankcije protiv Italije samo^iz poštovanja prema svom potpisu u Ženevi. Ovde ne osporavaju činjenicu, da je sadašnja vlada još od početka pokazivala mnogo razumievanja za promjénu, kada je na primjer Čehoslovačka radila na zbliženju izmedju Male antante i Italije, kako bi se zaštitila od Berlina. A zar se dr. Hodža nije iz svih sila naprezao da se riješi pita- »The slavonic and east european re-view« klasična englesko-amerikanska revija, koja izlazi u Londonu i koja je posvećena »povijesti, gospodarstvu, filozofiji i literaturi« i koja ne treba nikakve preporuke, sadržaje u 43 broju od jula (zadnje izdanje ove godine) izmedju ostalog i članak istaknutog hrvatskog publiciste Frana Barbalića »Jugoslaveni u Italiji«. Njegova saopćenja o slavenskim školama i crkvama — od kojih je prve (t. j. škole) talijanska vlast potpuno uništila — vrlo su interesantna. Dojmljivo ocrtava autor nasilno italijanizi-, ranje visokorazvijene jugoslavenske manjine, koja je aneksijom Italije izgubila svoju kulturu, svoju slobodu i svoj svaki-danji kruh te je u opasnosti da izgubi i vjeru svojih otaca. (»Europaische Stim-men«), NAŠ NAROD POD' ITALIJOM I TALIJANSKO- JU GOiSLOVENSKI ODNOSI U ENGLESKOJ ŠTAMPI »Great Britain and East«, londonski nedjeljni časopis, donosi u broju od 10 decembra. dopis svoga beogradskog dopisnika koji javlja: »Još od kraja oktobra činjeni su napori da se poboljšaju odnosi izmedju Italije 1 Jugoslavije. Rlno Alessi dao je prvi pot-strek tome u seriji članaka u listu »Piccolo«. U jednom od članaka ističe on liberalnost fašističkog režima prema jugoslovenskoj manjini u Italiji, od kako su talijansko-jugoslovenski odnosi došli u obrtnu tačku. Medjutim emigrantski krugovi istarski poriču poboljšanje tih odnosa navodeći da nijedan od dvanaest slovenskih časopisa, koji su postojali 1929 godine, 1 ne postoje sada. Izgleda da i Rim pokazuje dobru volju, jer se govori da će se mnogi učitelji, oficiri i pretsjednici općina premjestiti i na njihovo mjesto doći odgovarajuće ličnosti hrvatskog i slovenačkog porekla. Još jedan znak govori u prilog poboljšanja odnosa, a taj je da se jugoslavenski listovi ponovo vide u kavanama i kioscima Trsta, 1 da je dalmatinski futbalski klub »Hajduk« pozvan da igra u Italiji TALIJANSKI AVIONI DOLAZE U JUGOSLAVIJU »Petit Parisien«, od 30 novembra, donosi slijedeću vijest iz Beograda: Javljaju iz Beograda da će u cilju učvršćenja prijateljskih odnosa, nedavno utvr-djenih izmedju Italije i Jugoslavije, jedna eskadrila talijanskih vojnih aviona uskoro posjetiti jugoslovensku prijestolnicu. Eskadrila iz Italije kreće preko Atene i Sofije za Beograd Prof. Nikola Jorga U izdanju rumunjske državne štamparije objavio je bivši pretsjednik rumunjske vlade i poznati naučenjak g. Nikola Jorga jednu luksuznu brošuru o pravima Rumunjske na Erdelj, u vezi sa poznatim govorom g. Mussolinija u Milanu, o potrebi pravde za Madžarsku. Ova brošura profesora Jorge sadrži dvije etnografske karte bivše madžarke kraljevine, na kojima su naznačena područjk pojedinih narodnosti u Madžarskoj, odnosno u Transilvaniji. Jednu kartu izdala je »Romenische revie« 1891 godine u Beču, a drugu je izradio Paul Langhans 1915 godine. Ove etnografske karte popratio je g. Jorga raznim statističkim podacima njemačkog, francuskog, austrijskog i madžarskog izvora od 1851 godine do 1930 godine Iz svih ovih podataka vidi se, da Rumunji pretstavljaju ogromnu narodnu većinu u Transilvaniji-Dalje profesor Jorga iznosi čitav niz talijanskih svjedočanstava o rumunjskoj narodnoj većini u Erdelju i u tu svrhu počinje čak sa jednom zabitješkom Eneja Silvija Piccolominlja, odnosno Pape Plja H iz XV stoljeća, pa nastavlja sa talijanskim piscima i na-učenjacima iz XVI i XIX stoljeća. Ovaj niz citata iz talijanske političke i historijske literature profesor Jorga završava sa putopisom Roberta Fave iz 1894 godine. Brošura se završava sa citatima putopisaca, historičara i naučeniaka francuske, njemačke i lumunjske narodnosti. Spominje se čak i jedan izvještaj austrougarskog cara Josipa II, koji je tri puta posjetio Transilvaniju i koji se najgore i najporaznije izražava o nasilničkom madžarskom plemstvu u Erdelju, dok se o većini rumunjskoga stanovništva, odnosno feudalne raje izražava uglavnom vrlo povoljno. Na čelo ove svoje brošure stavio je Jorga ovu posvetu i apel g. Mussoliniju: »Nikola Jorga, bivši pretsjednik rumunjske vlade — Njegovoj ekselencijj Benitu Mussoliniju, pretsjedniku talijanske vlade. Vaša ekselencija poznaje osjećaje divljenja, koje sam uvijek izražavao za vaše veličanstveno djelo narodnog uskrsnuća, reda i autoriteta, a isto tako poznaje moju duboku latinsku vjernost plemenitom talijanskom narodu, koji je tako prisno vezan sa našim narodom vezama krvi, jezika, dugotrajnog mučeništva pod stranim jarmom, borbe koja je bila puna neizrecivih žrtava za žudjenu slobodu i konačno zasluženog trijumfa, koji je tijelu otadžbine vratio i prisajedinio neoslobodjene zemlje. Ko je ispunio zakon i amanet pravde prema svojima ne može da bude hladnokrvan prema zakonima i amanetima drugih naroda. Jedino oni koji ne priznaju drugo pravo osim prava sile mogli bi drugojače misliti, govoriti i raditi. Da bi se priznalo pravo jedne narodne stvari treba upoznati njene osnove. Možda je naša krivica, da vašoj ekselenciii nismo podnijeli podatke o našim pravima. I evo, to radim ja koji sam imao čast, da budem od vas primljen izrazima toplog prijateljstva. Već izgovorene riječi ostaju na stranicama historije i čekaju druge nepristrasne riječi utjehe i ohrabrenja. Nije moguće, d* nam te riječi neće doći. Ipak nije nikad odviše kasno, da se nasuprot jedne nepopravljive grješke stave djela i činjenice. Zbog toga ja, kao Latin Latinu, kao mislilac misliocu, ali iznad svega kao pošten čovjek poštenom čovjeku upućujem ove stranice vašoj ekselencijb jer u njima govore karte, statistike i svjedoci. na prvom mjestu talijanski svjedoci-Želim vašoj ekselencijj dug život * zdravlje za dobro vaše otadžbine, ali i za istinsku pravdu za moju otadžbinu.« SUŠAČKA „ISTINA" BRANI BISKUPA SANTINA I napada nas što smo se usudili dirati u katoličkog biskupa „Istina” fe zavela u bludnju I zagreb ački „Obzor” / OVO NEKA PROČITA RINO ALESSl a i urednik sušačke »Istine« napad zlonamjeran i kad ne bi bio sablažr njiv, upravo i smiješan. Jasno je da se to mora dogoditi kad se brico bavi medicinom. A da se ta naredba tiče samo liturgijskoj; jezika u crkvi dokaz je i to. što je #_____ _ ______ ______ . ... dine bio vratio iz posjete Rima, on ie sve- pred nekoliko dana riječki biskup poslao'n ćenike svoje biskupije izvjestio da je pri- Berseč mladomisnika Ružiča iz Kozale za upravitelja župe* samo zato jer dobro govori hrvatski, da može propovijedati. Uz to je poznata stvar, da u riječkom sjemeništu predaje već 4 godine Msgr. Balas hrvatski po naredbi biskupovoj kao što i* Msgr Huš slovenski. U istu svrhu morali su naučiti hrvatski i dva Talijana svećenika i to gg. Mariottini i Mocelin jer službuju u mjesti-| ma gdje se govori hrvatski. Ne smijenio ; biti tjesnogrudni. Tjesnogrudnost je smrt i istine...! i<« To je od riječi do riječi iz »Istine«. Ne i ispuštamo ništa da nam se ne bi prigovo-j rilo da netačno prenosimo. A »Istinu« molimo da bude lojalna, pa da prenese i ona aer,sdiriis»tf ? gar se stssl. s kojima smo popratili te dekrete. A za »Obzor« donosimo i prvi dio tog Santinova dekreta, kojega »Istina« nije donijela. Dekret je od 1 novembra o. g. a nosi broj 696 i glasi: Velečasnom svećenstvu biskupije. Ponovno smo usmeno i pismeno upozorili velečasno svećenstvo biskupije na potrebu da upotrebljava latinski jezik u svetoj liturgiji. Svak znade jasno odredbe Svete stolice i naša naredjenja o toj stvari. Ostavili Riječki biskup Santin Sušačka »Istina«, koju uredjuje jedan svećenik u samostanu sv. Križa u Sušaku, naoala ie 13 o. mj. »Istru« radi našega članka o biskupu Santinu. Iako je »Istina« uglavnom politički list, mi se ne bi bili osvrnuli na to pisanje, da nije zagrebački »Obzor« na. čudan način registrirao taj napadaj »Istine« na nas. Jer »Obzor« od 10 o. mj. prenio je iz »Istine« jedan pasus iz kojega. bi proizlazilo da mi bez razloga i neozbiljno napadamo jednog katoličkog bi-1 skupa koji vrši savjesno i ispravno jedino, svoju pastirsku dužnost. \ Ne možemo vjerovati da je ta notica u ? »Obzoru« izašla u zloj namjeri, jer je sva-: kotit istarskom Hrvatu poznata tradicija, »Obzora« i pomoć koju nam jc »Obzor« pružao u našoj narodnoj borbi na zapadnoj [ medi i hrvatstva još tamo od Dobrilmtb. vremena. Radje vjerujemo da je to nehotična omaška, ali ipak — kada je već o tome izašla notica u »Obzoru« — dužnost ! naru je da se osvrnemo na napadaj >Isti-, ne Hstina« prenaša polovicu Santinije-! vog dekreta štampanog u 49 broju »Istre« i nastavlja doslovno: Evo, to je tih pet točaka naredbe, za koje jc »Istra« uzela velikim slovima na prvoj stranici natpis: »Riječki biskup... ponovno u borbi protiv našeg jezika«. Bez obzira na politiku, ovakovo pisanje unaša zabunu medju jugoslovenske katolike, i radi toga dužnost nam je kao katoličkom listu da se osvrnemo na ovaj ispad na jednog katoličkog biskupa, makar taj bio Taliiàn. Uostalom naredba glasi za latinski jezik, a ne talijanski. Ponajprije sve ovo što se spominje u ovoj naredbi nije izum riječkog biskupa nego rimske kongregacije, što nije odredjeno samo za riečku biskupiju nego za sve biskupije čitavom svijetu Sadržaj svih onih pet točaka postojao Je i priic nego ie postojala, riječka biskupija. Na pr. hrvatski djjelovi sv. mise ukinjeni su (šćavet) u naso! biskupiji senlskoi još prije nego se rodio biskup g. Santin. Taj »šćavet« se bio nepropisno zadržao još u nekim župama u Istri. Ona se naredba tiče liturgijskog jezika, a dabome da prema tome napadač u »Istri« piše o stvarima, o kojima nema ni primitivnog pojma. A mislio je da je otkrio novi kontinent, kad je u originalu donio tu naredbu. A ta natedba ga najviše i pobija. Nije se trebao mnogo truditi nego jc trebao da podje na kaptol u Zagrebu i b0?1*3 se, da li to isto vrijedi i za zagrebačku nadbiskupiju u kojoj se, mim latinskim jezikom. A propis je tla kod pjevane mise t crkveni zbor pjeva misu liturgijskim jezikom (dakle latinskim). Pogotovo je smiješuošt da se bunimo nešto mi Hrvati kao Slaveni, kad je poznato da na čitavom svijetu, samo kod nas po stoje liturgije katoličke u kojima je dozvoljen staroslavenski liturgijski jezik. Inače je svuda po svijetu u katoličkoj crkvi nm-skog obreda liturg. jezik latinski. Kad se znade ovo što smo naveli, postaje čitavi djer dali jasno razumjeti da naredba, koja je bila stroga i koja je teško obvezivala savjest, mora biti na svaki način izvršena. Usprkos toga, nisu svi nažalost poslušali te date naredbe. Ne razumijemo kako svećenici, koji su pozvani da naučavaju vjernike poslušnosti, svećenici, koji svakoga dana prikazuju u Božanskoj Žrtvi Onoga, koji je bio do smrti na križu poslušan, svećenici koji su svečano obećali poslušnost Crkvi i biskupu, kako mogu ti svećenici postupati na takav način. I kako mogu mirne savjesti da se prikazuju pred Gospodinom. Srećom, čini se da je malo tih sinova, koji nam takovom tvrdokornom neposlušnošću prouzrokuju toliku žalost i koji podržavaju u biskupiji uzroke rascjepkanosti. Na svaki način, svljesni naše velike odgovornosti, iza kako smo promotrili svaku stvar pred Bogom, odlučili smo napraviti konac takove nediscipliniranosti* slijedećom : NAREDBOM: Odrcdjujemo da sc suspendiraju a Tršćanski >1, Popolo di Trieste* od 1 decembra donosi pod naslovom ^Goričke zvjezdice* ovaj članak, kojega doslovno prenosimo. Ne stavljamo komentara već jedino upozoruje-ino g. Rina Alessija na taj člančič ciko ma je u »Popola* izmakao. A i uredniku sušačke »Istine* — koji nas napada povodom našeg članka o bisku divinis ipso facto svi svećenici, koji P[l Santinu — preporučamo da to vro- budu upotrebljavali u našoj biskupiji tiia- kakav drugi Jezik osim latinskog; kako je gorička Crkva dobila svog itd. (Ostalo je u »Istini«). dostojnog pastira utrnule su nakane aktiv- A kada se biskup Santin pred dvije go- no!J * pasivnog smionog otpora, koje su se - t.:_ i,« ... nažalost ispoljuvale naročito na periferiji kod jednog dijela svećenstva Taj smo argu-menat u svoje vrijeme raspravljali u našim stupcima. Danas nadbiskup nastoji ne samo da svrsta sve žive snage u interesu rimske crkve već iskreno sarndjuje u delikatnom i važnom radu. koji državna vlast provadja u ovoj pograničnoj zoni. koja je sveta svim Talijanima. Bazirajući se na srni- * sao historičkog konkordata, sklopljenog 11 februara 102!) izmedju Crkve i države, knez nadbiskup sa razboritošću, koja ga odlikuje stekao jc povjerenje svih povećavši na taj način prestiž vjere. Radi ovog povratka k normalnosti u nadbiskupiji vesele se svi, katolici i fašisti u zajedničkoj religioznoj i patriotskoj vjeri Talijana poticaj za rad u dubinu za sve veću veličinu i moć fašističke domovine. * ** U godinama odmah iza pobjede opažala su se po ne previše živim ulicama centra izvjesna lica, slična zapuštenim brodolomcima. Ljudi, zavidljivi, mrkog i krivog pogleda, sasma tudji prijatnoj i talijanskoj duši grada. Ovi su sc ljudi počeli osjećali neugodno još prije pohoda na Rim. Dobivalo se utisak, kao da osjećaju da im nestaje tla pod nogama. Malo pomalo ovi neželjeni ljudi su se. raspršili. Medju njima je bilo nekoliko zloglasnih advokata, koji su sa istoka banali u Goricu sa svojim porodicama ma-, skirajuči po gdjekada internacionalnim utopijama svoj slabo suzdržljiv antinacionalni osjećaj. Razrijeđjeno i blijedo jato preostalih o-čajnika i poraSenika brojilo jc pred nedavno i. jednog Upa klasičnog i u goričkim u-valama dobro poznatog zalconoznanca. Vjenčavši se malo kasno, uli još uvijek na vrijeme ovaj mutikaša postao je brzo otac. Nekoliko dana iza toga otišao je sa dva svje-l doka u općinski matični ured da dade no-! vorodjenčetu dva neprovediva egzotična ime-i na. Budući da su odredbe u tom pogledu tak- nuo pismo od Pape u kojem da su bile i ove riječi: »Stav slavenskog svećenstva ne može se odobriti i treba ga osuditi Lokalni osjećali koje su oni medju-sobno uspostavili neće poslužiti dobroj stvari I treba s tim prestati. To je želja Sv. Oca Pape. Duh kojim se ovi svećenici nadahnjuju nije ispravan duh; to nije svećenički duh. Neka ti svećenici slijede primjer Krista, koji nije nikada za vrijeme rimske vladavine rekao nijednu riječ protiv Stranog vladara«. Nadamo se da će »Obzor« lojalno donijeti i ovo, te time ispraviti * nehotičnu giešku, koju je počinio na štetu hrvatskog upuštati u vjerske i crkvene rasprave. Jedino ćemo naglasiti ovo: Ako se naši stari svećenici opiru mjerama biskupa Santina, to znači, da su ti naši stari svećenici n pravu. Oni nisu možda toliko učeni koliko urednik »Istine«, ne znadu sigurno ni toliko modernih jezika, a ni toliko svijeta nisu oplovili, ali im se ipak ne može poreći da nisu dobri svećenici i dobre sluge svoga naroda. Oni su dosta već prepatili sa svojim narodom, pa nije ni lijepo ni kršćanski da jedan njihov mladji sabrat, smo bili dovoljno vremena na raspo- sin istog naroda, staje na stranu njihovih laganju za promjenu, bili smo pro-j progonitelja i odobrava sve ono što ti produžili dozvoljen rok, pokazali smo i gonitelji pođuzimlju ne u interesu crkve i svestranu strpljivost, ali smo tako- vjere, već u interesu nekršćanskog fašizma. A to što »Istina« nazivlje naš članak o Santinu »zlonamjernim, sablažtijivim i smiješnim«, to nas ne čudi niti nam to smeta. Tako nas zove »Piccolo«, tako nam se ruga »San Marco«, a takove izraze je upotrebljavao i »Giornale d’ Italia«, kad nas je napadao... ČEHOSLOVAČKA ŠTAMPA O NASILJU RIJEČKOG BISKUPA »Pravo Lidui, Prag, od 16 decembra, .sativne, činovnik je kušao uvjeriti neukroti-đonosi izvještaj, u kome se osvrće na cir- vog tražitelja o beskorisnosti njegovog ot-kular riječkog biskupa, upućen svećenici- pora. Ali on, tvrd i uporan kao magarac. ma, n kome ih potsjeća da je slovenskim svećenicima dao dosta vremena da pri obredima uvedu obligatni latinski jezik. Hrvatski jezik smije se u buduće upotrebljavati samo u nekoliko beznačajnih prilika. Svaki svećenik koji u riječkoj dijecezi bude pri bogosluženju upotrebljavao neki drugi jezik osim latinskog, bit će otpušten. To naredjenje važi do kraja 1938 godine. Poslije toga roka bit će iz crkve uklonjeni i posljednji ostaci hrvatskog i slovenskog jezika. Naredjenje se tiče samo slavenskih svećenika, dok se mnogo neznatnijoj madžarskoj manjini u riječkoj dijecezi ostavlja pravo da se služi madžarskim jezikom pri bogosluženju. AUGUST SMODLAKA IZ DOLINE Trst, decembra 1936. Nesrečni mladi družinski oče, ki ga ie dal karabinjerski brigadir iz Doline prav tistega dne, ko so prepeljali v koniinacijo na Tremiti drugo njegovo žrtev, župnega upravitelja Ivana Bidovca, ustreliti sredi ceste, ko se Je vračal v družbi dveh tovarišev s kolesom od dela a se ni ustavil, ker ni slišal njegovega povelja, se je pisal Avguštin Smodlaka. Imel Je komaj 26 let. Pred letom dni se je poročil in dva tedna pred njegovim umorom mo je žena porodila. Smrt vrlega domačina Je silno razburila vse občane. Noč po dogodku so oblegali karabinjerske postaje, da bi se maščevali nad krvoločnim brigadirjem, toda ta se ni upal več pokazati na svojem službenem mestu. Truplo umorjenega Smodlakc so pripeljali v tržaške bolnice, kamor jo bil velik naval no samo domačinov iž Doline, temveč tudi Tržačanov, dasi niso listi niti besedice pisali o dogodku. Ranlki Je imel v krsti po starem istrskem običaju sliko, ki jo predstavljala njega in njegovo ženo na dan poroke. Pogreb je bil napovedan za nedeljo, 29 novembra dopoldne. Toda zaman so prišli pogrebci ob določeni uri. Oblasti so sc očitno zbale javne manifestacije in so prenesli pogreb. Pokopali so ga v ponedeljek dopoldne ob lo uri, ko se niso mogli možki udeležiti pogreba. Do danes ni še nobenega glasa, da bi oblasti uvedle postopanje proti briga- j dirju in karabinjerju, ki Je izvršil njegove povelje, in indi ni bii še nihče od doma- ! činov zaslišali v zvezi z umorom. Velika hapšenja u tvornici u Žavlama Jelovice, decembra 1936. Koncem novembra u Jelovicama su uhapšena tri mladića i to: Čeiidar Anton zvan Grgačov star 25 godina, Čendak Josip zvan Erigili star 29 godina i Mamilović Ivan zvan Frmintinov star 24 godine. Ova trojica su radila u tvornici opeka « Žavlama kod Trsta. Oni su bili otpušteni a s njima još mnogo radnika naših i Talijana, jer da su sakupljali novac za svoje drugove radnike u Španiji i slali ga preko jednog antifašističkog udruženja iz Trsta u Španiju. Ta trojica iz Jelovice bili su odvedeni u Trst gdje su suočeni sa ostalim osumnjičenim radnicima i pridržani su u zatvoru. Prigodom hapšenja policija je u njihovim kućama izvršila premetačinu, pa su tako našli kod Čmdak Josipa nekoliko brojeva stare »Istarsko Riječi« i tri komada kalendara »Jurlna i Franina« koji su svojedobno izlazili u Trstu, a kod ostale dvojice nisu našli ništa. U vezi sa tim hapšenjem bilo je predvođeno i više ljudi iz sela. Istraživali su eventualne saučesnike i pomagače, ali od ostalih iz našega sela nisu nikoga uhapsili. Poslije bezuspješnih nastojanja nastupio je činovnik matičnog ureda i rekao: — V ime ovlaštenja da mogu odredji-vnti po svom nahodjenju. vašem sinu dajem ime Vittorio. Advokat » dva svjedoka požurili su niz stube. Iza nekoliko dana. dokučivi talijano-žderac tražio je i dobio putnicu i prešao granicu u druge zemlje. Iz ovoga se vidi kako u nekim prilikama mogu i činovnici matičnog ureda da budu zaslužni. — O ceh io in giro. STRANA ŠTAMPA O BISKUPU FOGARU »Tršćanski biskup monsignor Luigi Fogar, piše »Enropaische Stimmen« žrtvovan je sredinom oktobra zajedničkoj suradnji Vatikana i fašizma. Premda je sam Talijan. Fogar je branio prava hrvatskih i slovenskih manjima u Italiji proti italianiziranja sa strane fašističkog režima. Već prije nekoliko mjesec' zabranila je vlada uporabu slovenskog jezika u crkvama predgradja Trsta. Ova zabrana bila je otvorena povreda konkordata izmedju talijanske vlade i Vatikana. Fogar je protestirao kod Vatikana ' postigao da jc zabrana bila dignuta, a tršćanski prefekt Tiengo bio opozvan. Tada su nastale duge intrige u papinoj okolici, gdje se žestoko bore mediusobno dvije grupe 1 to »oportunisti« koji poslušno pro-vadjaju fašističku politiku i »univerzalisti«. , Konačno su pobjedili »oportunisti«. Biskun i je opozvan. * New-York Times od 22 oktobra donaša takodier vijest o opozvanju biskupi Foga-; ra i veli da je Mons. Fogar prtestlrao, ; kad je tršćanski prefekt zabranio u crkva-j ma slavenski jezik, pa je prefekt bio odmah maknut Ali zato je Mussolini tražio da i Fogar cfode ostavku. Tako je veli ovaj veliki američki list prestala uporaba slavenskog jezika u crkvama u cijeloj tršćanskoj biskupiji, (»dje je više od 60 postotaka Slavena — Slovenaca ili Hrvata. Tako ie bio pred nekoliko godina dignut na intervenciju Mussolinija i nadbiskup gorički dr. Sedej. Velika slavenska manjina — veli taj list — u sjeveroistočnoj Italiji ogorčena jc radi prisilnog maknuća biskupa Fo-gara i strepi za sudbinu svoje djece, lišene svog materinjeg jezika pače i kad slu-šaju službu božju u crkvama. EMIGRACIJA U ZAGREBU DOBIVA SVOJ DOM „ISTARSKI DOM BANA MATKA LAGINJE“ U domu će biti konaeište Socijalnog otsjeka, prostorije za kancelarije i velika dvorana za priredbe DOM SE OKADI PO OSNOVI ARH. PROF. MARČELJE 1 : Il «I », " W • Istarski dom bana Matka Laginje Ù Zagreba, u predgradju Trešnjevka, gdje ima najviše siromašnijih emigranata, počelo se sa gradnjom emigrantskog doma, Itoli će se zvati »Istarski dom bana Matka Laginje«. Inicijativa za gradnju doma potekla je prigodom smrti bana Matka Laginje, PMeteorolog. Zeitschriftu« i u Radu 1 Jugoslavenske akademije znanosti i umjet-| nosti u Zagrebu. Osobito mu je poznata ras-; prava »Klima grada Zagreba« (Rad J. A. knj. 131) te »Bestimmung der wahren Be-wegung der Wolken« (Meteor, ZS. 1892) pa »Tornado bei Novska« (Zagreb 1894). No sa najviše uspjeha bavio se pokojnik sa se-izmologijom, te je osnovao u seizmologiji t. zv. zagrebačku školu. On je bio prvi, koji je s potpunim uspjehom istražio blize potrese, te je kod toga otkrio individualne seizmičke valove j veliku plohu diskontinuiteta izmedju 55 i 60 kilometara dubine zemlje, t. j. granicu gdje prestaje kamenje (litosfera), a počimaju rude (barisfera). Na osnovu eksperimentalnih mjerenja potresa izračunao je najbolje hodografe longitudinalnih i transverzalnih valova potresa, koje je publicirao u Radu J. A. knj. 226, u Ottawi (Kanada) 1916, te na francuskom jeziku pod naslovom »Tables de A. Moho-rovičić« (Publ. du Bur. Centr. Seismol. Internat, »Ser. A, Trav. Sc., Toulouse 1924). Znamenita je njegova studija o pokupskom potresu od 8 oktobra 1909 na hrvatskom i njemačkom jeziku u God. Izvješću Zagreb. Meteorol. Opservatorija, Zagreb 1910. Na tome području publicirao je golemi broj rasprava u Radu Jugoslavensko akademije, u »Gerlands Beitrage zur Geophysik«, gdje je bio i vanjskim članom uredništva ovog glasovitog stručnog časopisa, a publicirao je i na engleskom jeziku »A criticai review of thè seismic instruments« (Bull of thè Seism. Soc. of. America, Vol. 14, Berkeley 1924). Osim toga sastavio je sam 6 godišta »Seismisehe Aufzeichnungen« (1913—1918), te je uredio brojne publikacije zagrebalčkog opservatorija. Manjih priloga publicirao je u Ljetopisu naše akđemije, Glasniku hrvatskog prirodoslovnog društva, Hrvatskoj smotri itd. G. 1892 bio je poslan od tadanje hrv. zom. vlade u Austriju i Njemačku, da proučava astronomske opservatorije, a prisustvovao je i brojnim internacionalnim kon-1 gresima. Dr. Andrija Moborovičić 18 decembra je umro nakon teško bolesti u Zagrebu dr. Andrija Moborovičić, redovni član Jugoslavenske akademije znanosti 1 umjetnosti i nasi, sveuč. profesor u m. u 80 godini života. Svojim naučnim radovima na području seizmologije došao jo na svjetski glas, te se danas smatra u na-učnpm svijetu jednim od utemeljitelja modeme seizmologije. Rodio se je 23 siječnja 1857 u Volosko-rae. Osnovnu školu je polazio u rodnome mjestu, hrvatsku gimnaziju n» Rijeci, matematiku i fiziku studirao je na sveučilištu u Pragu, te bio djakom znamenitih učenjaka Macha i Duregea. Profesorski ispit položio je 1880 u Pragu. Kao namjesni učitelj služio je na gjmnaziji u Zagrebu i na realci u Osijeku, a od 1882 do 1891 na nautičkoj školi u Bakru, gdje se je za rana počeo baviti meteorologijom. G. 1891 povjerena mu je uprava kr. zera. meteorološkog opservatorija u Zagrebu, s kojim je upravljao ravnih 30 godina, te je 1921 penzioniran. Osim toga podučavao je do 1900 g. na re-alci i trg. akademiji u Zagrebu te je odgojio čitavi niz generacija. _ . Od čednih početaka podignuo je dr. Mo-horovičić meteorološki opservatorij u Zagrebu do potpuno uredjonog modernog instituta, koji je uživao svjetski glas. osobito zbog seizmičkih mjerenja, a organizirao je u to vrijeme i meteorološku službu u Hrvatskoj i Slavoniji. UMRI. JE NAŠ BIVŠI POSLANEC JOSIP LAVRENČIČ IZ POSTOJNE V Ljubljani je umri Josip Lavrenčič, naš bivši poslanec u rimskem parlamentu. Pokojni Josip Lavrenčič se je rodil 21. marca 1859 v Postojni, kjer jo bil njegov oče posestnik, trgovec in gostilničar. V šolo je hodil v Postojni, nato pa je dovršil nižjo realko in Mah rovo šolo v Ljubljani, zatem pa še zadnji letnik Trgovske akademije v Gradcu. Po kratkotrajni službi v Kranjski eskomptni banki je moral zaradi očetove oslabelosti domov na posestvo. V Postojni se je tedaj poročil s hčerko notranjskega državnega poslanca Adolfa Obreze. Ves čas svojega bivanja v domačem kraju se je kot navdušen narodnjak neumorno udeleževal narodnega življenja, ki je bilo tedaj osredotočeno v Narodni čitalnici. Postojna je bila v tistih časih zelo preplavljena z nemškutarji, s katerimi so imeli čitalničarji neprestane boje. Leta 1887. je Josip Lavrenčič prišel v službo pri deželnem užitninskem zakupu in se je preselil v Ljubljano. Po šestih letih je prešel k mestnemu užitninskemu zakupu, pri katerem je služil celih 18 let ter je to važno panogo mestnega gospodarstva temeljito preurèdil, da je donašala občini vedno lepe dohodke. Od leta 1892. do 1910. jo g. Lavrenčič kot upravni svetnik vodil gospodarstvo v Narodni tiskarni. Leta 1910. se je pokojni Lavrenčič spet preselil na svoje posestvo v Postojno, kjer je poslej živel do leta 1927. Že 1. 1911. je ria napredni Usti prišel v občinski odbor in bil izvoljen za podžupana, leto kasneje po smrti župana Pikla pa je bil soglasno izvoljen za postojnskega župana. Bil je eden najpopularnejših in najbolj priljubljenih notranjskih županov. Decembra 1903. so ga Postojna, Vrhnika in Lož izvolili tudi za svojega poslanca v deželnem zboru. Tudi po dolasku Italije v naše kraje se pokojni Lavrenčič do zadnjega ni umaknil v ozadje. Leta 1921. je bil izvoljen za državnega poslanca Julijske Krajine. Tudi na tem mestu se je z vsemi svojimi močmi zavzemal za pravice slovenskega rodu. Od leta 1927 je živel g. Lavrenčič v krogu svojcev v Ljubljani. Nikdar ni silil v ospredje na prva mesta, toda s svojim neumornim delom je zaoral globoke brazde v političnem in kulturnem življenju slovenskega naroda tostran in onstran sedanjih meja. Josipu Lavrenčiču slava! *' Dne 6. dec. t 1. je v ljubljanski bolnici umrl slovenski glasbenik R m i l A d,a m i č, ravno pred vstopom v svoje šestdeseto leto. Pokojnik ni bil po rodu naš rojak, pač pa je nekaj časa tik pred vojno živel v Trstu, kjer se je vneto udejstvoval med tržaškimi Slovenci, ki so ga ohranili v lepem spominu. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje( (Agis.) IZMIRENJE MEDJU EMIr GRANITIMA U ZAGREBU Povodom brošure, koju je »Akcioni odbor« u Zagrebu bio izdao pod naslovom »Istrani u Zagrebu — ®P01 dveh osebnosti« podnijeli su gg. Ceh Ante, Brnčić Dr. Fran, Stari Ivan, Baf Fran, Mihovilo-vić Ive i prof. arh. Marčelja Ivo protiv članova dolje navedenog »Akcionog odbora« t. j. protiv gg. Buić Frana, Brečevič Blaža, Lazarić Josipa, Gabrijelić Josipa, Prelac Jure, Grakalič Josipa i Dobrila Srećka tužbu po zakonu o štampi na okružni sud u Zagrebu. Na ovu tužbu bio je dne 21 t. mi. od-redjen glavni pretres tokom kojeg je tne-đju strankama došlo do nagodbe u smislu, da su optuženi potpisali na sudu slijedeću IZJAVU: Kao članovi »Akcionog odbora« u Zagrebu, koji ie izdao brošuru »Istrani u Zagrebu — Spor dveh osebnosti«, ovime izjavljujemo: 1) Žalimo što se u pomenutoj brošuri nalazi jedna stavka, koju su članovi izdavačkog konsorcija lista »Istra«, gg. Čeh Ante, Brnčić Dr. Fran, Stari Ivan, Baf Fran, Mihoviiovlć Ive i prof. arh. Marčelja Ivo mogli shvatiti ko povredu njihove časti, jer nemamo ni najmanje razloga sumnjati, da je rad konsorcija, naročito u vezi sa akcijama za pripomoć siromašnim Istranima bio uvijek skroz i skroz bes-prikoran. 2) Nadalje izjavljujemo, da smo izjavu gosp. prof. arh. Marčelje primili do znanja i vjerujemo, da su prigodom otstra-njivanja baraka »Istarski dom« gg. Dr. Fran Brnčić i prof. arh. Ivo Marčelja postupali ispravno i po njihovo] najboijo] savjesti te da je formalni ugovor sa gosp. prof. Marčeljom, koji nije nikada stvarno reflektirao na kupnju materijala porušenih baraka, bio sklopljen samo u svrhu, da se za opće svrhe spasi odnosna materijalna vrijednost, što Je i postignuto. 3) Konačno izjavljujemo, da je cijeli sadržaj spomenute publikaclle imao jedinu svrhu da Iznese naše poglede na unutarnje prilike društva »Istra« n Zagreba, bez Ikakve nakane da bilo koga vrijedjamo III stavljamo n sumnju njegov nacionalni rad. Zagreb, dne 21 decembra 1936. Bnlć Fran v. r. Brečević Blaž v. r. Lazarić Josip v. r. Prelac Jure v. r. Dobrila Srećko v.r. Gabrijelić Josip v.r. Optuženi su se osim toga putem gg. Buić Frana i Prelac Jure obvezali, da će u roku od 10 dana na svoj trošak dati odštampati ovu izjavu u obliku jednog letaka u 1500 primjeraka i ove letke predati tužiteljima na uporabu. Gosp. Grakalić Josip nije potpisao gornju izjavu sa motivacijom da niti }e sn-radjivao kod redakcije niti kod štampanja brošure. Konačno su optuženi ovlastili tužitelje da smiju gore navedena izjavu objaviti 1 u novinama. Uslijed ove nagodbe obvezale su se stranke, da će svaka snositi svoje troškove. Uvjereni smo da je to prvi korak općem izmirenju medju emigracijom u Zagrebu. _________ STUDENTSKI MITING V BEOGRADU Beograd, dee. 1936. — V petek, 4. L m. se je vršil na beograjski univerzi nri-rvni miting. Fizična sala v poslopju pravne fakultete je bila nabito polna. Prisostvovalo je preko 2000 akademikov. Važno je, da je na tem mitingu sodelovala tudi akademska sekcija društva Istra, Trst, Gorica. Najprej so štirje govorniki poročali o omladinskem mirovnem kongresu v Ženevi. Takoj nato je sledil govor tov. pred. Jožeta Kogeja o naših manjšinah v Italiji. V kratkih jedrnatih' besedah je očrtal tragedijo našega naroda od rapalskega sporazuma, do fašizma in do današnjih dni. Njegov govor je bil zelo pogosto prekinjen z burnimi aplauzi. Akademska omladina se je ponovno energično izrazila, da neče sporazuma s fašistično Italijo. Po končnem govora je govornik prečital že znano rezolucijo, ki jo je vsa akademska omladina sprejela s aklamacijo. »NEW-YORK TIMES« O REZOLUCIJI BEOGRADSKIH STUDENATA »New-York Times« od 29 novembra, donosi slijedeći telegram svoga beogradskog dopisnika: »Organizacije univerzitetskih studenata ovdje uputile su danas pretsjedniku vlade g. drn Milanu Stojadinoviću oštar protest protiv zbllženja s Italijom. U protestu se veli: Fašistička Italija iipotrebljuje najbrutalnije I najreakclonarnije metode da zbriše hrvatsku i slovensku manjinu. Četrnaestogodišnje Iskustvo pokazalo je da je prijateljstvo s Italijom nemogućno, 1 da pret-stavija opasnost za Jugoslaviju i za medju-narodni mir. Nikakva vlada ove zemlje ne bi smjela da uzima u razmatranje zbliženje s Italijom, dok su jugosiovenske manjine lišene političkih, kulturnih i socijalnih prava, i dok Je njihov materinjski jezik isključen iz škola, crkava i državnih ustanova. I dok su sve slavenske kulturne 1 socijalne organizacije zabranjenje u Italiji, a hiljade naše braće umiru u fašističkim tamnicama I koncentracionim logorima. MI tražimo da vlada insistira na tome. da 600.000 Jngoslo-vena koji žive u Italiji uživaju ista prava koja su data 4900 Talijana koji žive u Jugo-slovenskoj Dalmaciji.« Studenti najzad traže da vlada ostane lojalna svojim paktovima sa demokratskim silama: Francuskom. Malom Antantom 1 Balkanskim savezom. i TVORNICA HVAR ODIJELA, VARAŽDIN i esfZ 9 Hubertusa, damskih ogrtača, kapa i higijenskih igračaka is I 1 -nf't- NAŠA KULTURNA KRONIKA PEDESET GODINA KNJIŽEVNOGA RÀDA ANTE DUKIĆA Ovih dana će se navršiti 50 godina od kada je naš Ante Dukić počeo djelovati na književnom polju. U književnom časopisu »Balkan«, koji je počeo izlaziti 1886 godine u Zagrebu, izašla je u broju od 1 siječnja 1887 crtica »Pas i mačka«, a u slijedećem broju crtica »KriomČar« — obje bez potpisa. To su bili prvi književni radovi Ante Duki-ća. Eugen Kum.čić bodrio ga je tim povodom u Ijubeznom pismu na daljni rad, a uz to je bio napisao u zagrebačkom dnevniku »Hrvatska« od 15 siječnja iste godine bilješku u kojoj kaže i ovo: »... vrlo lijepa crtica »Pa« i mačka« gdje se vješto i živo opisuje značaj psa Lovana, koji se je doduše sprijateljio s mačkom, nu kad je ona skočila za gospodarevimi kosovi, pograbio on nju prcdpostaviv »dužnost prija-teljstyu«. — Ovakc male, zanimive crtice u prozi dragocijenost su u najnovijoj literaturi. koju je osobito obljubilo čitateljstvo, i koja se najviše i najljepše goji u Francuskoj. U ovakih crticah izrazuje se najlaglje u najljepšetii skladu zabava s poukom, poezija sa zbiljom. Kod nas goji ovake crtice osobito »Balkan«, te se nadamo, da će se tako i hrvatsko općinstvo naučiti cjeniti ih«. »Balkan« bijaše okupio na svojim stranicama sva poznatija tadanja pera. U listu pišu, pored urednika Nikole Kokotovica, Harambašić, Kranjčevič, Božidar Kukulje-vić. Fran Mažuranić, Djuro Turić, Stjepan Širola, Ivan Devčić, Jovan Hranilović. Josip Draženović, Julije Kempf, Selim Juz-bašić, Josip Milaković, Milka Pogačić, Marija Fabković i drugi. Kod tolikih i takovih imena istarski se saradnici, kao početnici, skromno kriju. Katalinić se potpisuje: Veljko Jeretov, Dobrinjac Sučić: Podolski, pa i sam Kumičić koji već nije bio početnik, Piše kod imenom Jenije Sisolski. dok sc Dukić malo zatim javlja u tršćanskoj »Našoj Slogi« jednom pjesmom pod pseudonimom: Bogdanov. □hrabren gore spomenutom ocjenom, tupa Ante Dukić u slijedećim pripovijet-ra u »Hrvatskoj« i »Obzoru« s pi|nl,P jim imenom. Ali mu nažalost doskor ta sila prilika, u kojima je živio, trga o iz ruke. Javlja se tek ponekad. Oodi-1895 izdaje u Zagrebu brošuru »Aar } :eljicam istu plaću?« Saradjuie gdjekad istarskim publikacijama: u Kraljicevu lađom Istraninu« i koledaru »Jorgovan«, Jelušićevoj »Narodnoj Prosvjeti« i “ išoj Slogi«, da progovori glasnije i snaz-t istom pod stare dane u djelima kao što su roman »Iz dnevnika jednog magarca«, aforizmi »Pogledi na život i svijet« (koje je nagradila Srpska Kraljevska Akademija) i pjesme »Od osvita do sutona«. Ova se originalna djela cijene ne samo kod nas nego i u inozemstvu gdje se mnogo prevode. Sama pjestna »Hram« prevedena je vec na petnaest jezika. Na talijanski i njemački preveo ju je sam autor. U »Jadranskom koledaru« za 1936 objavio je Ante Dukić veoma zapaženu pjesmu u čakavskom narječju »Marija Devica«, a • istom koledaru za 1937 godine objavio je čakavsku poemu »Naš domaći glas«, koja je izdana i u posebnom otisku. NOVA RIJEČ« PRIKAZUJE KNJIGU Dr. L. ČERMELJA Zagrebački tjednik »Nova Riječ« (vdova) prikazuje 17 o. mj. knjigu dra rmelja ovim riječima: Dr. Lavo Čermelj: Life- and Dea i lm uggle of a National Minority. (The You-đavs in Italy.) (Borba jedne narodne njinc na život i smrt. Jugoslaveni u Ita -) Izdala ljubljanska sekcija Unije za uštvo naroda 1936. Pod gornjim naslovom izašla je u Lju-ani obimna knjiga u engleskom jeziku, » oj pisac dr. Čermelj, jedan od naših naj-rknutijih radnika na polju narodnih mana, opisuje stanje naše narodne manjine, jjjja ie bila vrlo pohvalno primljena od djunarodne stručne kritike. Knjiga ima je svega svrhu, da služi kao informacija istranstvu, a može i našim ljudima, zbog logih i pregledno iznijetih podataka, slu-i kao priručna knjiga. .ADO BOŽIČ: »NAŠ IDRIJSKI KOT«. Za Miklavževo je izšla v Ljubljani bro-•a »Naš idrijski kot«, ki jo je spisa! idr»-roiak Lade Božič, založilo pa jo e avsko podporno in prosvetno društvo abor« v Ljubliani. Brošura, ki obsega l strani le lično opremljena, krasi jo več ih slik in nekaj originalnih risb. Vsebuje molno zanimivega materiala in bo nrav lovo vsak rad segel no njej. zlasti pa •jjčani. Čisti dobiček je namenjen za aborovo« prenočišče na Vicu pn Lju ani Stane 12,— Din in sc naroča pri iavskem prosvetnem i podpornemu dru-•u »Tabor« v Ljubljani, Nunska ulica 3. IVFSTROVANJE »SOČE« IN »TABORA« V LJUBLJANI. Društvi »Soča« in »Tabor« priredita svoj Ivestrov večer v prostorih hotela »Tivoli« IVr„ Homače^n prijetno! Vstopnina samo 5 Din. DUŠAN RUŽIČ: DJAČKI ATLAS »NAŠA DOMOVINA« Od našeg novosadskog društva primili smo djački atlas učitelja Dušana Ružiča. U tom atlasu su slike svih jugoslovenskih krajeva i većih ličnosti, a na posljednoj strani je geografska karta Julijske Krajine na kojoj je simbolično prikazano odrezivanje te naše zemlje od Jugoslavije. Doznajemo da je g. Ružič umirovljeni učitelj i sekretar Društva crvenog krsta u Novom Sadu. koji je na tom položaju pomogao mnogo naših siromašnih emigranata. Napominjemo da je taj atlas izašao još pred 12 godina u Novom Sadu i da je g. Ružić, iako je Vojvodjanin, u atlasu svojom vlastitom inicijativom prikazao tako lijepo i našu zemlju, koja se sada nalazi pod Italijom, u sklopu jugoslovenskih zemalja. OMLADINSKA KNJIGA ŠIME FUČ1ĆA Naš učitelj u Zagrebu Šime Fučić izdao ie ovih dana u svojoj nakladi knjigu za-gonetaka za omladinu pod naslovom: »Zagonetke za mladje«. Knjiga Šime Fučića je dobra uzgojno-pedagoška knjiga, jer će s njome, rješavajući razne zagonetke i rebuse, djeca razvijati i izoštravati svoje umne sposobnosti. To je prva knjiga za djecu te vrste kod nas. G. Šime Fučić je do sada saradji-vao u omladinskim listovima, a naročito u Radeiićevom »Malom Istraninu«. Knjiga se dobiva kod pisca i u svim boljim knjižarama. DIPLOMA Dne 7 đecen.t ? ie diplomira! za inženirja kemije na ljubljanski univerzi naš rojak g M a h o r č i č F - a n j o, sin znanega gostilničarja iz Divače. Čestitamo! Agis. »* * Na veterinarskom fakultetu zagrebačkog sveučilišta diplomirao je člai* istarskog akad. kluba Velenik Ivan iz Veleniki kod Zbandaja u Istri. Čestitamo! U FOND „ISTRE” Jeranòe Bernard — Zemun . Din 12.— >S S. — Drenica . . . Din 30.— Doprinos sa emigrantsku štampu sa priredbe Rupalskog duna, koji je 15 XI 1936 priredilo u Bcloj Crkvi »Sokolsko društvo« .... . . Din 100.— Žerjal Franjo — Beograd . Din 10.— Sondai Nikolina — Nova Gradiška ......................Din 20.— U prošlom broju objavljenu . Din 39.112.60 Ukupno Din 39.584.60 STIRI NOVE SLOVENSKE IGRE — ŠTIRI DELA NAŠIH ROJAKOV Narte Velikonja: »Vlšarska polena« je drama v štirih dejanjih, ki slika borbo za grunt. Pod istim imenom je že pred leti izšla kot pomen v »Slovenskih večernicah« in je že takrat vzbudila veliko zanimanje. Avtor sam jo je sedaj dramatiziral in je drama doživela svoj krst 12. t. m. s predvajanjem Šentpeterskega prosvetnega društva v Ljubljani. Edvard Gregorin: »Kralj z neba. Se- dem znamenj v času rojstva Kristusa Kralja«. To je že drugo Gregorinovo odrsko delo, spisano na svetopisemski podlagi. Prvo, velikonočna svetopisemska drama »V času obiskanja«, je želo velik uspeh. »Kralj z neba« je nekaka božična in predigra prve drame in so v njej nanizani svetopisemski prizori s svetopisemskimi citati in himnami. To odrsko delo je odlično in zelo primerno za božični čas. Knjiga obsega 105 strani. Ferdo Delak: »Rokovnjači« — nova dramatizacija Jurčič-Kersnikovega dela, ki je izšla v založbi »Našega odra« in stane posamezen izvod 20 din. Igra obsega 7 slik in je obdelana na kolektivni podlagi kot so tudi ostale Delakove dramatizacije. Niko Kuret: »Jurij Kozjak« je dramatizacija istoimenske Jurčičeve povesti, v dveli delih in desetih slikah. Igra je bila spisana za letošnje stiške proslave. Delo je izšlo kot 18. zvezek Ljudskih iger in obsega 74 strani. (Agis.) JUBILEJ Dr. ANDREJA SNOJA IN Or JULIJANA KOTZMUTHA Te dni je praznoval svojo petdesetletnico univ. prof. dr. Andrei Snoi, ki deluje danes na bogoslovni fakulteti ljubljanske univerze. Svoj čas, in sicer pred vojno pa vse do okupacije je deloval v Idriji, kot katehet na tamkajšnji realki, od koder je moral oditi. Gospodu profesorju, ki je velik prijatelj Idrijčanov čestitamo k njegovemu jubileju! Med številnimi jubileji sc spominjamo tudi osemdesetletnice dr. Julijana Kotz-mutha, bivšega okrajnega zdravnika v Postojni, kjer je služboval nad 30 let In vršil istočasno tudi službo železniškega zdravnika za progo od Rakeka do Divače. Takoj po prevratu je odšel čez mejo in zaključil svoje službovanje v Logatcu. Rodom je iz Ruš pri Mariboru, toda skoro polovico svojega življenja je prebil na onem delu Notranjske, ki je danes pod Italijo in s svojim delom pustil med našim ljudstvom najboljši spomin. K visokemu življenskcmu jubileju čestitamo! (Agis.) G. dr. Lujo Vojnović ugledni prijatelj Istre, odlikovan je ordenom Sv. Save I stepena. Čestitamo' POKUĆTVO KR UL JAC Izložba: Zagreb, Jarišićeva 3. Tei. 94-82 Tvornica Nova Gradiška VIJESTI IZ ORGANIZACIJA IDRIJČANI SO SE ORGANIZIRAH V »IDRIJSKI KROŽEK« V sredo 16. t. m. se Je vršil v Ljubljani ustanovni občin zbor »Idrijskega krožka«. Po dveh letih uspešnega pripravljalnega dela, ki e bilo prav posebno plodovito v letošnjem etu, so se Idrijčani združili tudi formalno v svojo družino. Občni zbor se Je vršil ob lepi udeležbi vseh Idrijčanov od preprostega delavca do rudarskega glavarja. Prav lepo Je bilo zastopano tudi idrijsko ženstvo. Mnogi pa so bili zadržani, med njimi prav ugledni gospodje, ki so želeli zborovanju najlepši uspeh in obljubili vso svojo pomoč in sodelovanje. Zborovanje Je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora g. inž. Janko Mačkov-šek Pozdravil Je vse navzoče, orisal pomen krožka ter poudaril, da Je ustanovitev krožka dolgoletna zelja naših rojakov, ki je prišla prav posebno do izraza pri letošnjih prireditvah. Nato Je v daljšem govoru in poročilu orisal ves pokret tajnik g. Lado Božič. Podal je Idejno in stvarno utemeljitev Idrijskega pokreta, vse važne probleme, ki zadevajo idrijski kot in Idrijčane v svetu in ki opravičujejo ustanovitev idrijske družine. Pregledno je bilo poročilo o dosedanjem delu pripravljalnega odbora od proslave 60 letnice g. E. Gangla v letu 1334 do zadnje prireditve letos. V tem letu sta se vršila dva radijska večera, pešizlet k sv. Trem kraljem, avtobusni izlet združen z akademijo v Zireh, maša za pokojne rojake, velika družabna prireditev z akademijo in končno Miklavžev večer, ki je bil namenjen najrevnejšim. Zahvalil se je vsem za pomoč in sodelovanje prav posebno pa slovenskim dnevnikom in »Istri«. Program bodočega dela ja tako lep in obilen, da nam vtrjuje vero v lepo in krepko življenje idrijske družine. Z vabilom in pozivom k složnemu delu vseh rojakov in nrija-teljev ter z ognjem velikega upanja v boljšo bodočnost idrijske kotline je tajnik zaključil svoje poročilo, ki je bilo med navzočimi prav toplo sprejeto. Blagajniško poročilo je podal zelo obširno in natančno za vsako prireditev posebej g. ravnatelj Drago Šebenik Tudi njegovo poročilo, ki Izkazuje 25.000.— Din prometa, je čilo sprejeto z aplavzom. Po poročilu člana revizijskega odbora je bila sprejeta razrešnica celotnemu odboru. Nato so bila sprejeta pravila krožka, odobrena od banske uprave. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. prof. Janko Kumer, v ostali odbor, ki se je takoj nato sestavil pa sledeči gg.: Franjo Murovec za podpredsednika, ravnatelj Drago šebenik za blagajnika, Lado Božič za tajnika, za odbornike pa sledeči gg,- Tinka Golobova. Mara Toroš. Jaka Dolinar, Viktor Dežela, Tone Štravs, Franc Hrovat in Zorko Prelovec. V nadzorstvo sta bila izvoljena gg.: inž. Josip Močnik, rudarski glavar in inž. Janko Mačk o v-š e k, magistratnl nadsvetnik. Novi predsednik se je zahvalil za zaupanje In obljubil, da bo s sodelovanjem odbornikov in vseh rojakov deloval za prispeli krožka. Pri slučajnostih se je določila letna članarina za redne In podporne člane in znaša 10 ITIMI WK Din. članarina naj bo bolj moralnega kakor gospodarskega značaja. V imenu »Tabora« je nato pozdravil občni zbor njegov predsednik dr. Jože Dekleva in želel mnogo uspehov. Po zaključku občnega zbora se je razvila prav pristno idrijska zabava, ki je prav posebno dvignila' važnost trenotka za vse Idrijčane. Idrijčani se zavedajo svoje dolžnosti do celote in do rodne doline, zato bodo vsi rade-volje takoj prijavili svoj pristop v organizacijo. ki naj jim nadomesti domačo sosesko in bogato društveno življenje nekdanje Idrije. Vsi njihovi prijatelji pa jim bodo še nadalje prav radi pomagali in z veseljem posečali nji-PKOSLAVA S. GREGORČIČA OB 30 LETNICI NJEGOVE SMRTI V CELJU Najpopularnejši i najpriljubncjši pesnik med nami je bil Simon Gregorčič. S posebno milino in toplino svojega plemenitega duha in srca nas je razvnemal za vse lepo; velik mojster pa je bil v opevanju naše domovine, njene boli, njene tragike, a tudi njenega pričakovanega vstajenja. Sam stoodstoten idealist je vzbujal in vzgajal idealiste toi po njem smo gledali v boljšo bodočnost ter nestrpno pričakovali kralja Matjaža. Trideset let je že, kar ga krije zelena gruda pri Sv. Lovrencu nad opevano, sinjo Sočo v njegovem planinskem raju, a njegov duh še živi in bdi med nami, da ne omagamo in da verujemo v ono, kar ima priti. Ob tridesetletnici njegove smrti je priredila celjska »Soča« umetniško akademijo s slavnostnim govorom o našem »goriškem slavčku« z deklamacijami in z govorom v zboru in s petjem »Celjskega pevskega društva«. Nastopil je tudi naš daleč poznani in priznani virtuoz, gospod K. Sancin z lastno skladbo spremljano z glasovirjem. — Sočln odbor. LEP VEČER NA PRENOČIŠČU »TABORA« V ponedeljek dne 30. nov. t. 1. se je vršila na prenočišču »Tabora« skromna, a zato toliko bolj domača in prisrčna prireditev. — Otvorjena je bila menza za letošnjo zimsko sezono, notranji prenovljeni in na novo opremljeni prostori so bili izročeni svojemu namenu; obenem pa se je proslavil tudi praznik zedinjenja V jedilnici, ki je v pritličju in bo obenem služila tudi čitalnici, so se zbrali ta večer vsi stanovalci zavetišča in veliko število drugih članov, članic in prijateljev društva. Načelnik socialnega odseka je otvoril večer, poudaril njegov pomen in pozdravil vse navzoče. — Sledila je recitacija o zedinjenju, nakar je spregovoril predsednik društva o pomenu zedinjenja. Po oficljelnem delu je sledil drugi del večera, pri katrem so bili postreženi vsi navzoči s’ skromno a okusno večerjo. Po obedu se je razvila prijetna in domača zabava s petjem in prvim nastopom društvenega dramatskoga odseka, ki' je obsegal humoristične točke. Večer je minil v najlepšem razpoloženju in zadovoljstvu. Gosti pa so odnesli s prenočišča najlepše utisc S tem večerom je vsekakor socialna akcijo, »Tabora« nastopila čisto novo življenje, ki bo, dosledno izvajana, imela brez dvoma uspehe in zadovoljila upravitelja kakor tudi prenočevalce same. POZOR Obrtnici, trgovci i privatnici! I KATALOGE, POSLOVNE KARTE I CJENIKE LISTOVNE PAPIRE, KUVERTE, OBJAVE, POSJETNICElSVE OSTALE TISKANICE ZA TRGOVCE I PRIVATNU UPORABU IZRADIT ĆE VAM NAJJEFTINIJE BRZO I SOLIDNO Jugoslavenska Štampa d. d. ZAGREB, Masaryhova ul. 28a GREGORČIČEVA PROSLAVA V MURSKI SOBOTI Malokatera proslava je v Murski Soboti tako lepo izpalà in imela toliko poslušavcev kakor Gregorčičeva dne 13. XI. v Sokolskem domu. Emizr. društvo »Soča« se je pa tudi marljivo pripravljalo za ta dan. Ker je uvidelo, da je samo prešibko, da bi primerno počastilo velikega pesnika. Je sklicalo sestanek vseh narodnih društev v Murski Soboti, na katerem so določili program. Sodelovala so društva Sokol, Prosvetno društvo in Jadran iz Maribora. Profesor Smole Je z veličastnim govorom pokazal pesnika v pravi luči. Za tem so sledile točke Prosv. društva: »Nazaj v planiški raj« in »Ujetega ptiča tožba«. Jadran pa Je zapel več pesmi, med nlimi tudi: »Slovan na dan«. Solist Faganeli nas je očaral s pesmijo: »človeka nikar«. Na tej priredbi se je posebno odlikoval mladinski orkestar pod vodstvom g. Laha. Moralen in gmoten uspeh je bil na višku. MIKLAVŽEV VEČER IDRIJČANOV V LJUBLJANI. Idrijčani so letos priredili svoj »Miklavžev večer« v kmečki sobi restavracije Slamič. Obdarovali so okoli 20 otrok siromašnih idrijskih družin z raznimi toplimi komadi oblačila i.i šolskim potrebščinami tor s sladkarijami. Večer je bil dobro obiskan in je lepo uspel tako, da se jo »Idrijska družina« zadovoljna razšla, zlasti pa obdarovanei. — Agis. SILVESTROVANJE »SOČE« IN »TABORA« V LJUBLJANI Društvi »Soča« in »Tabor« priredita silvestrovanje v hotelu »Tivoli«. Dramska skupina, kupletlst in prvovrstna godba bodo skrbeli za razpoloženje. Miklavž bo delil darila. Pozno, a ne prepozno! Vstopnina bo samo 5 Din. — Pridite, bo prijetno in domače. IZ SOCIJALNOG* OTSJEPA DRUŠTVA »ISTRA« U ZAGREBU. Darovali su »a zimsku pomoć socijalnom ot-sjek u ■ Demarin Zorka i Josip Din 50_; Ančić To- mo i Ambroz živežne namirnice; Rubelli pl. Vje-koslav Din 10.—; Prhar Toni živežne namirnice: Doblanović Ante 6 športskih kapa, 2 košulje, 2 gaće: Sovdat Nikolina (od lista »Istra«) Din 150_ Plemenitim darovateljima najljepše se zahvaljujemo. — Tajnik socijalnog otsjeka: Grahalić Josip. IZ DRUŠTVA »TABOR« V KAMNIKU. Prosvetno in podporno društvo »Tabor« v Kamniku bo praznovalo prihodnje leto petletnico svor jega obstoja. Ob tej priložnosti bo-podnio - izčrpno poročilo o svojem dosedanjem delovaniu, borbah, prireditvah n» uspehih. Tudi minulo leto je izkazovalo društvo precejšnjo agilnost. Sestanki so se prirejah redno, tudi obisk je bil zadovoljiv žal da smo pri tem pogrešali prav tistih, ki bi bili najbolj poklicani vršiti prosvetno delo med našimi emigranti Tudi pri plačevanju članarine, ki je edini vir dohodkov društva. bi bilo marsikaj se. želeti. Mnogi sezonskih delavcev in celo brezposelni je prispeval svoj redni obolus, zavedajoč se, da s tem pomaga svojemu sotrpinu, ki se nahaja v še ečji stiski od njega, medtem ko pa nekateri prosvetni delavci — častne izjeme su tudi tu! — niso zadostili niti tej skromni dobrosti. To in vse one. ki so v zaostankih s plačevanjem članarine, bratsko pozivamo, da dopolnijo zamujeno. Zal kakor pri marsikaterem društvu tako tudi pri kamniškem »Taboru« pada vse organizacijsko in upravno delo na enega samega človeka. Tudi v tem pogledu bi bilo želeti večje vneme in podpore podelujočih. kakor tudi, da se ne bi ponovilo s strani »Starešinstva A. R.« ono, kar se jo zgodilo minulo leto ob času celodnevnega društvenega pošizleta v K. Bistrico. Kajti samo s čim skladnejšim sodelovanjem vseh bratskih društev in ustanov bomo zmogli teške naloge, olajšali teško usodo naših bratov in sestra in končno dosegli visoke cilje, za katerimi strmimo. 8 pozivom na boljšo u .eležbo pri sestankih in na rednejše plačevanje članarine, želimo svojim članom, bratom in sestram, vesele božične praznike in srečno novo leto. — Odbor. IZ ISTARSKOG AKADEMSKOG KLUBA U ZAGREBU Istarski akademski klub najtoplije zahvaljuje slijedećim tvrtkama, koje su poduprle nasu kuhinju: gosp. Grtinwaldu za 200 kg ugljena, Nasičkl za 3000 kg hrastovih oblica, Tapredu za besplatan prevoz drva i tvrtki Marčelja za poklonjeno kuhinjsko sudje. IZ OMLADINSKE SEKCIJE DRUŠTVA »ISTRA« U ZAGREBU. Ovim putem zahvaljujemo se svima onima, koji su nam kod naše Nikolinjske zabave pomogli bilo aktivnim sudjelovanjem, darovima i drugim prilozima, te su time doprinijeli uspjehu naše zabave. U Zagrebu 21 decembra 1936. — Odbor. taa Moderna muška odjeća 18642. ZIMSKI KAPDT OD ČISTO VUNENE KROMBI TKANINE, izrariba savrše. na, sa širokim elegantnim reverima potslavljon sa finom - teškom svilom, džepovi od toploga tutina Din 1140,— Kaput iste fazone sa tstim priborom ali od NAJBOLJE VUNENE TKANINE, u prekrasnom izbora najnovlllli modnih uzoraka. Din 1388.— /8639. ZIMSKI KAPUT NAJNOVIJEG KROJA, izradjen od Siste vanene Krombi tka. nino, veoma toptn potstav-ijon Din 890.— Kaput iste fazone izradjen sa prvorazrednim priborom i SVILENOM PODSTAVOM Din 980— 18612. DVOREDNO ODIJELO OD ČISTO VUNENOG ICAM-GARNA, izradjeno s (inim Jakim vunenim priborom po najnovijoj modi lijepo pada. luci roveri, kroj uz tijelo daje punoću u fasoni odijelo imamo u raznim modnim uzorcima kao i u plavoj I crnoj boji za vočornje svrho zabave i t. d. preporučamo ga uz cijonu Din 760— Odljolo lste lasono od teže vrsi! kamgarna Din 830— Mi vadimo ' svim vrstama kvaliteta ono Ma se od nas traži: kod jeftinih odijela i kaputa pružamo uajnlžo cijeno kod finijih komada pružamo divan izbor so ?ih tkanina i novih krojova. a .zradjujemo svaki modol i po mjeri. Zagrepčane naiuljudnlja pozivamo na razgledavanje naše mušLe modo n II. kalu, dakako bez obveze na kupnju, a mušterije izvan Zagreba neka zatraže besplatan naš božični katalog !' Telefon 6646, 6647 i 6648 Zagteb. 4P \4fc •' BROJ 51 i 52 >1S T R A< Funder-Mòlbling (Austrija) éé*' «8F* ” li m!mmukmm^- m ««SÉ ■WBgv^aag--;«giV^ 1M§ gf I iV;/r.- ■’. » -• *WJ Sj m h3 mmiimÈr* s^*;.v.v-®'- >av;K'.::-V K- ..’ r r .•?•* 1-'3<* -C . *• r si : V*' L#