-----    195    -----
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 120. Imam dva po 17 mesecev stara junca, ki imata tako mehke parklje, da jima ni mogoče hoditi po trdih cestah. Ali je kaj zdravila proti tej napaki in kje ga dobiti ? (J. N. v O.)
Odgovor: Mehki parklji niso bolezen, ampak le svojstva takih živali, ki se od mladih nog niso mnogo pregibale po trdih cestah ter so v hlevu stale na mehkih
in mokrih tleh. Razen tega pa imajo nekatera plemena bolj mehke parklje nego druga, ker so iz krajev doma, ki imajo malo trde zemlje. Pomoč proti tej nepriliki je podkbVanje.
Vprašanje 121. Cepil sem deset črešenj, in sicer o pravem času, a vendar se ni nobeden cepič prijel. Kaj je temu vzrok ? (J. N. v O.)
Odgovor: Ker nismo cepljencev videli, zato Vam ne moremo povedati vzroka, oziroma napake, katero ste naredili. Bržkone niste prav cepili, ker črešnja se drugače prav rada prime in jo je najlaže cepiti.
Vprašanje 122. Kaj utegne biti krivo, da se pri nas lanske mladike po marelicah splošno suše, in ali je kaj pomoči proti temu? (L. P. v G.)
Odgovor: Da se mladike suše, lahko je več vzrokov. Ako je bilo lansko leto marelično listje bolno ter se prezgodaj osulo, ostanejo poganjki, to so poznejšnje mladike, tako slabe, da se po zimi posuše. Drugi vzrok utegne biti zimski mraz, tretji pa smolikavost. Ako je drevo smolikavo, opeša toliko, da se potem suši. Pa tudi nepravilna rezatev je lahko kriva, da drevo sahne. Ako je smolikavo, morate najprvo to odpraviti, in sicer s tem, da z ostrim nožem naredite gladke zareze skozi rano, iz katere teče smola, in potem še eno ali dve enaki vzporednji zarezi za rano ali blizo nje. Zareze naj bodo nekaj centimetrov daljše nego je rana ter naj gredo od zgoraj navzdol.
Vprašanje 123. Lansko leto so se pri nas v žitu zakotile neke črne rilčaste živalce, katere imenujemo žužke. Naredile so nam veliko šKode, in sedaj so se zopet začele kazati prav zelo. Kaj nam je storiti, da preženemo ta mrčes, drugače nam naredi velikanska škodo ? (J. Z. v S. na Krasu.)
Odgovor: Prof. Erjavec v svoji knjigi „Naše škodljive živali" tako le priporoča žužka zatirati: Temu škodljivcu ubraniš se najpreje, ako so tvoje žitnice svetle in zračne, ako v njih žito ne leži preveč na debelo in ako skrbiš, da bodo zmerom čiste. Večkrat tudi odpiraj okna in vrata, da zrak prepiše vse prostore, ter pre-grebaj žito in pomeša\aj. Zlasti vzpomladi ne bodi ti žal tega dela, ker nič ni žužku neprijetnejše, nego hladen zrak in prepah. Prav zastran tega je koristno po velikih zalogah uvesti neko drenažo, to je, polagati skozi žitne kupe cevi, kakeršne rabijo za odtakanje vode po mokrih senožetih. Po teh ceveh prihaja vnanji hladnejši zrak, ki stori, da se žitni kup ne more tako segreti, da bi žužkom ugajalo. S tem se najbolje ubraniš škodljivega mrčesa. Ako so se ti pa žužki uže zavrgli v žito, potem glej, da čim preje tem bolje v krušni peči zamoriš zalego in potem žito zmelješ in porabiš. Največ bode pa izdalo, ako hrošče pridno pokončuješ, in sicer o pravem času, predno so namreč samice začele jajca leči. Ako so žužki uže v žitnem kupu, treba je vse žito presejati in potem škodljiivce ali pohoditi ali pa požgati. Dobro   je   tudi,   če   po   žitnici   tu   in   tam   razpoložiš
suhe cunje, ker izkušnja uči, da se pod njimi žužki posebno radi zbirajo. Še uspešneje bode to pokladanje, ako ob surovem vzpomladnjem dnevi v cunje zaviješ vroč kamen ali kos razgrete opeke, kajti toplota jih sosebno vabi in mami. PokoDČavati jih pa moraš trikrat na leto, prvikrat vzpomladi, ko so se hrošči prebudili iz zimskega spanja in se pripravljajo k ploditvi, drugič prve dni meseca julija, ko se prikaže prvi zarod, in potem še enkrat v začetku meseca septembra, ko je dozorel drugi zarod, ki bi se množil prihodnjo vzpomlad.
Vprašanje 124. Ali bi bilo dobro, sadno drevje škropiti z bakrenim vitrijolom, da se pokon a razna zalega, zlasti pa gosenice zmrzlikarja, katerih je tod pri nas vse polno? (Fr. G. v Š. na Goriškem.)
Odgovor: Bakreni vitrijol ne more kaj prida pomagati, ker uaiči le glive. Prav zelo bi pa priporočali, poskusiti s Kreolinom, katerega izdeluje in prodaja naš rojak Fran Zmerzlikar (Creolin-Fabrik zu Deutsch-Wa-gram bei Wien). Na 100 delov vode primešajte 5 delov kreolina ter škropite to zmes na drevje, rastline itd., in pomori vam vse mrčese, njih zalego, gosenice itd.
Vprašanje 125. Kje je dobiti prašičev pravega jork-sirskega plemena? (J. Gr. v Koboridu.)
Odgovor: Naša družba priskrbuje svojim udom prašiče tega plemena, a jih v enem letu ni mogla toliko dobiti, da bi jih dosedaj dala vsem tistim udom, ki se so za nje oglasili. Gotovo jih dobite pri oskrbništvu grajščin nadvojvode Albrehta v Tešenu v Šleziji, a osem-tedenski prašiček stoji tam na mestu 25 gld.
Vprašanje 126. Imam kobilo, katera se mi nič kaj ne redi, ter mislim, da ima gliste. Poskušal sem uže razna sredstva, na pr. grenko sol, pa brez uspeha. Priporočajo mi sedaj žvepleni cvet. Alije to zdravilo dobro ? (J. Gr. v Kob.)
Odgovor: če ima konj res gliste, najbolje pomaga pravilno krmljenje. Po leti je najboljša zelena klaja, po zimi pa dobro seno s korenjem, soljeno in potreseno z moko od zmletega suhega brinja. Da mu gliste pre. ženete, pa dajajte konju pelinovca vsak dan po dvakrat ali trikrat, v vodo ožetega. Pred vsem Vam pa priporočamo vprašati živinozdravnika.
-----    196    -----