Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja, (is derzavnega zbora). Zbornica go-8 poka je v svoji seji 21. junija v nekterih razdelkih zavergla sklep zbornice poslancov, ki ga ji je ta poslala o postavi zastran neodgovornosti in nedotakljivosti deržavnih iu deželnih poslancov in z večino glasov poterdila novo osnovo, ki jo je izdelal njeni odbor. Gospodje dr. Palackv, knez Viuc. Auersperg in grof Leon Thun so govorili nasproti in zato, naj tudi zbornica gosposka po-terdi to kar je zbornica poslaucov sklenila; al ker je tudi minister Schmerling podpiral odborov predlog, je bil sprejet z 42 glasovi zoper 23. Po tem takem bo romala ta postava še enkrat v zbornico poslancov, da jo vnovič v pretres vzame.
V zbornici poslancov je bil pretekli teden važen. V seji 19. junija je odgovoril minister Šmerling na vprašanje Lapenovo, da so cesar 14. dan t. m. ustanovljenje deželnega odbora dalmatinskega dovolili; na vprašanje dr. Tomanovo zastran obveljave slovanskih jezikov v šolah pa je gosp. minister oziraje se na šolske postave preteklih let rekel, da še danes hoče vlada različnim narodom cesarstva pravična biti, da se malo po malo narodni jezik kot učni jezik vpelje v šole; al to se more zgoditi le pri takih jezikih, ki so že znanstveno omikani, — kjer je učiteljev takih, ki so dostojno izobraženost sprejeli v svojem narodnem jeziku, in kjer je slovstvo narodno že vstvarilo potrebnih knjig. Za tem je odgovoril minister na vprašanje Pfretschnerjevo, kaj bo vlada storila zoper Tirolce, ki so sklenili v   svojem   deželnem zboru,   da  hočejo   katoliški
211
          212      -----------
cerkvi svojo starodavno veljavo obderžati in da ne marajo za postavo od 8. aprila, po kteri se protestantom enake pravice podeljujejo, kakor katoličanom. Minister je na to odgovoril, da cesar v taki obliki, kakor je deželni zbor predložil svoj sklep o protestantih, ga ne morejo sprejeti, ker se opira na §. 17 deželne postave, ne pa, kakor bi imelo biti, na §. 19. a. Sicer pa je bilo deželnemu poglavarstvu tirolskemu ukazano, naj ne terpi nobenega upora zoper protestantski patent; tudi višji deželni sodniji je bilo zapovedano, naj kaznuje vsakega po postavi, kdor se pregreši zoper ukaze tega patenta, in škofu briksenškemu je bilo naročeno, naj zapove svojim duhovnom, da ravnajo v duhu ces. patenta.
Potem je prišlo drugo branje dr. MuhifeId o vega predloga na versto, ki želi, naj se določijo posebni odbori za napravo tistih ustavnih postav, ktere je uni dan na-svetoval. Dr. Herbst kot referent je o tem pervi govoril in si dokazati prizadjal, da osnova teh postav spada ob oblast tega deržavnega zbora. Potem so se začeli splošni pomenki o tem predlogu. Stopil je pervi na oder dr. S molka in za njim dr. Rieger, — oba Slovana z dušo in telesom; uni vodja Poljcov, ta vodja Cehov. Tiho je postalo v zbornici; vsaka stran je radovedno cula, kaj bota govorila; zlasti levica je pazila na Smol ko v govor, ker se je v sladkem upanji že več dni zibala, da bode prestopil iz desne na levo stran. Al zmotila se je, mo ak kakor je Smolka, ostane dosleden v tem, kar je za pravo spoznal. Govoril je mirno in si prizadeval potolažiti strast svojih nasprotnikov dokazovaje jim, da Slovani hočejo edino cesarstvo, pa samopravlje (autonomijo) dežel posamnih in narodnost svojo, brez ktere ni svoboda nikakor mogoča. V ravno tem duhu je govoril tudi dr. Rieger, zagovarjaje pravice slovanskega naroda, le s tem razločkom, da S mol ko v govor je bil enak ponosni pa mirno tekoči reki, Riegerjev pa va-lovju razdraženega morja, kterega ukrotiti še celo znani zvonček predsednikov ni mogel. Oba govora sta tako važna na mnogo stran, da ju bojo prinesle prihodnje „Noviee* od besede do besede, kakor tudi dr. To man o v govor 22. junija, v kterem je krasno in tolažljivo govoril o pravicah narodov, o potrebni autonomii dežel, o odgovoru ministra Schmerling-a na njegovo interpelacijo itd. Govorilo je za tem še več drugih poslancov; imenitniši govori so bili C lamo vi, Petrino vi, škofa Jirsika, ki je zagovarjal toliko napadano katoliško cerkev, Brincov in Pil le rs d orf o v, čigar beseda je bila polna miru in sprave. Včeraj so se začeli sosebni pomenki o Muhlfeldovem predlogu. Omeniti moramo še, da v tej seji je tudi zbor poslancov kakor zbornica gosposka enoglasno sklenil, ko je slišal, da se bo presvitla cesarica spet za zdravja voljo podala na otok Karf, poslati depu-tacijo do nje s serčnimi vošili za dosego terdnega zdravja. Al obema zbornicama sta presv. cesar in cesarica poslala odgovor, da se lepo zahvalita za nju lojalno razodetje, da pa v svoji žalosti nista v stanu deputacije sprejeti.
—   Presvitla cesarica, spremljcna od Njih Velič. cesarja, se je v saboto popoldne po železnici podala čez Terst v Miramare, odkodar bo po morji pot nastopila v Karf, otok jonskega morja.
—   Važniše novice preteklega leta moremo danes spet le ob kratkem dovzeti. — Tudi od zbornice magnatov poter-jena ogerska adresa je menda šla že na Dunaj k cesarju. Ali jo bojo cesar sprejeli ali ne, in kaj bo potem? je zdaj najvažniše vprašanje. Naj popišemo danes, kako stoje Ogri s svojimi brati Slovani.
Izun Rusi nov izrekli so se vsi drugi slovanski narodi na Ogerskem, to je, Hervatje, Serbi in Slovaki r v kakošnem razmerju hočejo glede narodnosti s Magjari živeti. Mislimo svojim bravcom ustreči, ako jim očitovanje teh naših soplemenih bratov na kratko oznanimo.
Serbi so v svoji še mesca aprila t. i. v Kar lovcih deržani skupščini sklenili zahtevati, da naj jim se odloči njihovo zemljišče pod imenom „serbska vojvodiua", h kteri bi pripadali vsi kraji in mesta v Bački in temeškem Ba-natu, kjer so prcbivavci serbski večina, kakor tudi Srem in grauičarski regimenti petrovaradinski in serbsko-banaški s titelskim bataljonom, in kteri na čelu bi stal po narodu izbrani vojvoda; ona bi bila sicer celovit del ogerske dežele, ter bi ž njo skupaj imela kralja, deželni zbor in zakone, kakor tudi centralno oblast; po drugi strani pa vendar svojo samostojno upravo, v smislu dosedanjih ogerskih žu-panij; svoj jezik v cerkvi, šoli in uredu; popolno neza-visnost v cerkvenih in verskih rečeh; svojo lastno višjo (apelacijsko) sodnijo; upravi na čelu bi stal vojvoda z narodno skupščino ali njenim odborom; pri namestništvu in najvišji sodnii v Peštu bi morali postavljeni biti serbski referenti ; na deželnem ogerskem zboru serbski poslanci ne bi imeli vsaki svoj — ampak vsi skupaj en glas, tako da bi zborni sklep še le takrat za Vojvodino obveljal, kadar bi mu večina serbskih poslancov pristopila. Ti serbski zahtevi se imajo ko kraljevski predlogi poslati ogerskemu deželnemu zboru, ter se po njem kakor tudi po kralji, da postavno moč zadobijo, poterditi.
V hervaškem deželnem zboru je spet centralni odbor, v sporazumljenji z vsimi druzimi odbori, v ktere je zbor razdeljen, te dui načertal sledeče pogoje o združenji z Ogri: ogerski deželni zbor naj najpred prizna, da kraljestvo dalmatinsko, hervaško in slavonsko skupaj z Reko in vojaško granico hervaško-slavonsko od kraljestva oger-skega popolnoma nezavisno in samostojno; da je po dogodkih leta 1848 in 1849 prestala med njima vsaka pred obstavša zveza izun da imata obadva tistega kralja, ki se krona ob enem za ogersko in za daimatinsko-hervaško-sla-vonsko kraljestvo. Kadar bode ogerski deržavni zbor vse to pripoznal, da so tedaj Hervatje in Slavonci privoljni z Ogri v obrambo ustavne slobode jačjo vez, ko je dosedanja, napraviti. Slovaki naposled so imeli tudi te dni zbirališče v Tu roške m sv. Martinu, ter sklenili poslati na ogerski deželni zbor prošnjo sledečih 4 členov: a) Naj jim se odloči posebno zemljišče pod imenom: „Hor-nyo-uhorske slovenske okoli" kamor bi spadali vsi kraji in mesta, v kterih so Slovaki večina; vendar tako, da bi to zemljišče ostalo celovit del ogerske dežele; b) naj se v okrožji tega zemljišča vpelje povsod narodni jezik ko uredni; c) naj se napravi za nje slovanska višja in menična sodnija; in za izobraževanje slovaških pravoznancov naj se osnuje slovaška pravna akademija; d) na peštanskem vseučilišču naj se vstroji stolica za slovensko (slovaško) slovstvo, in slovenski matici naj   se daje podpora iz deželnega zaklada.
Napomenjamo še, da se tudi Rusini in Rumuni gibljejo, in enake zahteve pripravljajo. Posebno se sedmo-graški Rumuni tako očitujejo, da dokler se ne prekličejo oni členi ogerskih zakonov od leta 1848, ki ustanovijajo magjarsko supremacijo čez vse druge nemagjarske narode na Ogerskem, ne bodo oni nič hotli znati od zveze (unije) z ogersko krono.
— Cesar Napoleon je priznal te dni italijansko kraljestvo, pa s tem prideržkom, da za zdaj ostane francozka armada še v Rimu, kar je Lahe nekoliko poterlo. Govori se, da tudi rusovska vlada bo kmali priznala italijansko kraljestvo. — Sv. oče papež so spet zboleli, in če je res, kar se v časnikih bere, je njih bolezen nevarna.