Postale. -— Esce ogni rrw+cotedi 9 vtnerdi -- 1 giugno 1927 Izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stsine za celo leto 15 L. » pol leta 8 * a četrt leta 4 » Zi inozemstvo celo leto Ur 40. Na naročila brez do> Boslane naročnine se ne motemo ozirati. Odgovorni utednik: Polde Kemperle. st. 43 V Gorici, v sredo L Juni ja 1927 Posamtzns itsvilka 25 stotink mSMJIMLI Leto X. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Og/a*> x« raCunajo po dogo. voru in se plačaje v naprej. — List izdajs konsorcij »Gor. Stra* ze*. — Tisk Katoliiku tiskarnc v Gorici. Rt> va Piazzuüa it. 18. Uprava in uredniitvo: uhca Mameli itev. 5. (prej Scuole). Telef. ini. itev. 309. Slovens kirn mat era ml Ob obisku italijanskih visoko* šolcev smo bili primorani napisati par ostrih besed o moralni lahkoti našega ženstva. Navedli smo iudi nekaj vzrokov, ki nujno vodijo k takim nezdravim, žalostnim poja* vom. Danes hočemo spregovoriti par besed na naslov naših mater, ki so v prvi vrsti poklicane skrbeti, da se zlo nravstvene skvarjenosü med mtadino, zlasti žensko, po možnosti iztrebi. Bodimo odkritosrčni: naše ma- tere se mnogokrat premalo resno zavedajo kako sveta je njihova dolžnost in kako\ velika njihova odi govornost pri vzgoji svojih hčera. Le prepogosto se dogaja, da je maii vsa zaljubljena v svojo mlado, lepo hčerko. V tej slepi zaljublje* nosti se skuša maii s svojo hčerko postavljati pred javnostjo in nape* nja vse sile ter nič ne varčuje in ra* cuna samo, da bi njena miljenka prekašala vse tovarišice. Njeno sree je presrečno, če vidi, da njena nališpana punčika vabi drzne mo? ške poglede in vzbuja nevoščljivosi sosed in prijateljic. Kaj ji mar, če trpi hčerkina sramežljivost in sr& na plemenitost. Saj si v svojem zmotnem ravnanju mogoče celo do- mišlja, da odpadu tudi na njo del »občiidovanja«, ki ga je deležna hčerka. Naravno, da mora tako počefje zastrupiti hčerkin značaj. Postati mora domišljava, nečimur? na, svojeglavna in nedostopna za vse lepo, plemenifo in dobro. Druge matere, ki niso iako be? dasto zaljubljene v svoje ofroke in ne trpe iako močno na laskajočem samoljubju, so mnogokrat preveč prizanesljive in popusUjive napram svojim nezrelim oboževankam. Sem- pa ija rečejo sicer kako gra* jalno besedo in skušajo vplivati vzgojno, toda kakor hitro se zač* nejo od sosedščine razvajene in okužene hčerkice kujati in cmez riti, je šla vsa njiova odločnost po vodi. Postanejo mehke in privolijo v vse. Tudi v takih slučajih ne mo* remo pričakovati, da bi zrasla de- kleia v vzorne, nesebične in zdrai ve značaje. Naj omenimo še eno vrsto mater. To so one, ki komaj čakajo, da bi se iznebile svojih doraščajočih hčerk. Nobena prilika jim ni pre- dvomljiva, samo če upajo, da bi vlovile ženina. Komaj je deklica ioliko dorasla, da se ji začne oko* lica dobtikafi z »gospodično«^ že jo vodi povsod, kjer je treba in ni treba. Razkazuje jo, kakor kako trzno blago in vse njeno stremlje? nje gre samo za ciljem: kako jo komu »obesiti«. Da mora pri tern irpeti in se skvariii vsa dekletova duševnost, je samo po sebi umev- no. Vse označene in še številne dru- ge matere se ne zavedajo, kakor smo rekli v začetku, kako sveta je njihova dolžnost in kako velika nfihova odgovornost pti vzgoji svojih hčera. Dolžnost malere je, da skrbi za telesno in duševno do* brobii svojega otroka. Vzgojiti ga mora v zdravega in značajnega čla* na svojega naroda in človeške druž- be sploh. Ako tega ne vrši z vso vestjo in vso ljubeznijo, ki pa mora biti resna in stroga, potem ne greši samo nad svojim otrokom in pred svojim Bogom, temveč kvari lastno dru/Ano, izpodkopuje teme- Ije svojemu narodu in škoduje celo* kupnosii. Vse gorje in prokletstvo, ki ga širi moralno izprijena, nezna- čajna, samoljubna mladina, pada le prcvečkrat opravičeno na zaslep- Ijene in nemarne matere, ki se niso zavedale svojih dolžnosti. Slovenske matere skrbite, da ne boste deležne prokletstva lastnih otrok, lastnih hcerä! Kaj se godi po svetu? V »Straži« se je že nekaj bralo o zadevi »Arcos« sredi Londona. Zve* delu se je, da bo ta preiskava na ruskem trgovskem posredništvu kaj slabo vplivala na rusko*angleš* ke odnošaje. In res; dobrih 14 dni je odkar se je angleška vlada od* ločila za ta usodepolni korak in že se oglašajo glave svetovnega slove* sa, ki izražajo svoja mnenja ter ne prikrivajo, da take preiskave prav lepo vodijo do novih vojn. Kaj je torej s tem »Arcosom«, ki Sari po svetovnem tisku že celo drugo po* lovico majnika? 16 dokumentov skritih v jeklenih omarah. Reč je taka: 12. maja pod noč so anglcški detektivi udrli v poslopje »Ärcosa« in vse preiskali. Navzoči ruski uradniki, celo ženske, so se morali podvreči natančni osebni preiskavi. — O tem »Arcosu« ve žc danes vsakdo, ki količkaj časopisje prcbira; kaj pa ta besedna spaka pomeni, ve malokdo. To je okraj* šava iz angleške^a naziva »All Rus- sian Cooperative Society« (Arcos), j vseruska trgovska družba .Ta druž* j ba je imela poseben privile^iran | položaj in je šla skozi njene roke vsa tr.Ljovina med Rusijo in An* <4leško. — Moramo seči še nekoliko nazaj. Pred par mescci je izginilo, tako pravijo, iz anglcškega vojne.aa mi* nistrstva 16 važnih dokumentov. Londonski policiji je pa prišlo na nos, da se ti ukradeni dokumenti skrivajo v tajnih, jeklenih omarah v »Arcosu«. Zato jc notranji mini* ster Johnson Hicks odredil pri Ru= sih preiskavo. Ruska trgovska de= le.Llacija je po svojem naeclniku Rosen.aoltzu (tudi ta je nemara 7A&) protestirala proti temu. Naslednje jutro so pa vodilni angleški dnev= niki princsli poročilo, da so na po* licijo pripcljali kar par voz papir* jev iz »Arcosa« in jih bodo tan; preglcdali, če niso vmes pogresani vojaški dokumenti. Te papirje da je policija zascgla vskrivnih shram* bah, ki jih jc odprla s posebnimi aparati. Iz njih je razvidno, da se na »Arcosu« niso toliko bavili s tr* .Ljovskimi posli ko s komunistično propa.<4ando v škodo britanskeqa cesarstva. Tega pa si Anglija re dovoli dopasti, so pisali angleški dnevniki, in je zato treba pretrgati sleherno zvezo z moskovskimi rdečkarji. Parlament da ministru prav. Diplomati na vseh koneih svera so bili brž pokoncu, ko so jim br* zojavili, kaj se je skuhalo v Lomrlo* nu. V Moskvi so že demonstrirali pred angleškim poslaništvom. Pa tudi med Angleži so se vzbudili po* misleki, kaj bo s svetovnim mirom in še bolj z angleško kupčijo, če se skregata Moskva in London. Toda konservativei sc niso di.li preplašiti in so vedno bolj poudar* jali, da so dobili v »Arcosu« pisa* ne dokaze o ruskem boljševiškem rovarjenju. Zadeva je prišla pred Parlament. Vedelo se je že vnaprcj, da bodo konservativei pod Bald* winom in Churchillom, ta je pravi in neizprosni nasprotnik vsake zveze z Rusijo, za prclom; liberalci pod Lloyd Georgom so cincali, de* lavska stranka je pa odloeno proti prelomu. Dclavski voditelj Clynes je v Macdonaldovi odsotnosti zahteval, naj posebna komisija dožene, če je policija res našla v »Arcosu« kaj obtcžilnih listin za Ruse. Ta pred* log so zavrnili. Zunanji minister Chamberlain je pripomnil, da se bodo trgovske zve* ze med obema dežclama še lahko ohranile, toda ne gre, da bi Rusi pod krinko poslaniške nedotaklji* vosti uganjali komunistično propa* gando. Na zadnje je pa še notranji minister Hicks, kijevresnici spre* žil petelina, izjavil, da ima v rokah fotografijo ukradenih dokumen* tov in celo seznam vseh boljševiš* kih agentov. Ta seznam bo tudi objavil. Posebne omembe je še vredna izjava Lloyda Georga, ki je povedal, da pomeni prelom z Rusi* io skok v temino, v vrtinec, o ka* terem se ne vc, koga bo pogoltnil. | Pri glasovanju ie bilo 357 poslan* I cev za prclom z Rusijo, 111 pa pro* ti. Prelom diplomatskih stikov med Rusiio in Anglijo je bil s tem po* trjen. »Bomo šli pa v druge prodajalne, kjer so uslužbenci bolj prijazni.« V petek dopoldne so iz angleške* ga zunanjega ministrstva poslali na rusko poslaništvo v Londonu noto o ukinitvi diplomatskih stikov. V njej pravijo, da je vršil »Arcos« vojaško špijonažo in pripravljal z domačimi komunisti prevrat. Za* tegadelj se vničijo vsi dosedanji tr* govski dogovori, prelomijo diplo* matske zveze, ruski poslanik mora tekom 10 dni zapustiti angleška tla, v istem roku bosta zapustila sovjet* sko ozemljc anglcška poslanika v Moskvi in Vladivostoku. Na to pismo je odgovoril Litvi* nov, namestnik ruskega zunanjega ministra Čieerina. Pravi, da sc vse obdolžitve proti »Arcosu« nasla* njajo zgolj na ponarejene listine. An^leži hočejo s tem novim poli* tičnim činom le odvrniti pozornost sveta od Kitajske. Proti sovjetom da se zaganja le konservativna via* da, angleško ljudstvo pa da želi ostati prijateljsko Rusiji. Vodilni sovjetski politiki so se izrazili, da jc Anglija komaj čakala trenutka, da naperi svojo ost proti Rusiji. Podprcdsednik vrhovnega gospodarskega sveta Šerebrovski je pa povedal prav krcpko, da lahko gre Rusija kupovat svoje blago v druge prodajalne, kjer so bolj pri* jazni. Za take besede so Anglcži najbolj dovzetni. Pomislimo le na ogromno rusko prostranstvo, ki bo odslej zaprto za angleško trgovino. Trgovski minister Mikojan je že odredil, naj se »Arcos« preseli v Hamburg. Ruska vlada je pa na* prosila nemško, naj prevzame var* stvo njenih podanikov na angles* kern ozemlju. Anglijo bodo pa v Rusiji začasno zastopali norveški konzulati. Kdo bo dobiček odnesel? V tem gigantskem sporu, ki je zaenkrat omejen le še na papirne bitke, se morajo tudi ostale države opredeliti. Iz tega spora dveh sve* tovnih veiesil bo gotovo nekdo od* nesel dobiček. Bivši angleški mini* strski predsednik David Lloyd George je o tem sporu napisal v dunajsko »Neue Freie Presse«, da so konservativei naredili neodpust* ljivo napako. Angleški imperij je ranljiv na neštetih mestih; tja bodo udarili sovjeti in prizadeli občutno trgov* sko škodo. Celo odlični voditelj konservativne stranke lord Balfour je proti takemu koraku, ker bolje bi bilo Rusije že spočetka ne pri* znati, kakor pa zdaj trgati stike. Lloyd George nadaljuje, da bodo iz spora največ koristi odnesle Francija, Amerika in v prvi vrsti zgodovinski nasprotnik Angležev — Nemec. V te kraje se bo usmeril tok ruske trgovine. Mož ima pre* cej prav. Znani (a. v.) v »Corriere della Sera «pravi, da spor med Anglijo in Rusijo za sedaj še ne bo povzro* čil nove vojne. Niti rusko ljudstvo ni kljub vsem bojnim govoromVo* rošilova, vojnega ministra, za njo navdušeno. V vojnem slučaju bi pa danes stale z Anglijo proti Rusiji kveejemu Poljska in Romunija. Fracija in Amerika bi čakali, Češko* slovaška in Jugoslavi ja bi tudi čaka* li ob strani, a morda s simpati jami za rusko ljudstvo. Italija, pravi »Cor* riere« je prijatcljica z Angleži, a tudi v dobrih trgovskih stikih z Rusi; torej mora čakati na razvoj dogodkov. Amerika in Japonska, na kateri še čaka po anglesko*ruski borbi bodoči spor, bi se za sedaj le pripravljali. Potemtakem hodijo vsi ko mač* ka krog vrele kaše ne vedoč ali je že razpoloženjc v ljudstvu, da zgrabi znova za puške oziroma mo* derno povedano za plinove bombe. Sloviti zgodovinar Guglielmo Ferrcro piše v nekem sestavku, da bo stoletni spor med Rusijo in An* glijo mogel končati lc z vojno. Na žalost bi mu morali skoraj pritrdi* ti. Korenina zla je angleško*ruska tekma za gospostvo v Aziji. An* glcški imperij je trčil na ruskega orjaka na celi erti od Moskve, pre* ko Perzije, Tibeta do Kitajske. To je politični vzrok tihe borbe. Drugi leži v pojmovanju dru/abnega ustroja. Anglija jc vzor dežele za* padnega kapitalizma. Razumljivo jc torej, da vidi boljševiška Rusija v njej svojega smrtnega sovražni* ka. Nemara ne bi zgrešili, če bi navedli še tretji globlji duševni raz* log za tiho borbo med Rusijo (ne boljšcviško) in Anglijo (ne kapita* listieno) in to je različno pojmova* nje slovanskega vzhoda in roman* sko*germanskega zapada. Okno v svet. T. G. Masaryk spet izvoljen! Narodna skupščina v Pragi je 27. maja .spet izvolila svojega doseda* njega predsednika Masaryka za državnega poglavarja. Pri volitvah jih je bilo navzoeih od 299 poslan* cev in 150 senator jev 434. Oddanih je bilo 432 veljavnih glasovnic. Od Stran 2. »GORISKA STRA2A* teh se je glasilo na Masarykovo ime 274. 104 glasovnice so bile prazne. 54 pa se jih je glasilo na komunističnega senatorja Šturfca. Potrebna dve petinska večina je znašala 261 glasov. Ljudska stranka je tik pred vo? litvami sklenila, da bo volila Ma? saryka, a le zato, da se izogne re? publika novim političnim bojem. Slovaki so oddali prazne glasov? nice. Bolgarske volilve. V nedeljo so imeli na Bolgar? skem volitve. Vladnc stranke zdru? žene v »Demokratičeskem zgovo* ru« so dobile 189 poslancev. To je dve tretjinska večina. Nemčija in Jugoslavija. Med Nemčijo in Jugoslavijo tr* govinska pogajanja prav dobro na* predujejo. Sploh se opaža, da se vedno bolj tcsni stiki ustvarjajo v polslužbenih odnošajih med Jugo? slavijo in Nemčijo. Nemščina — mednarodni jezik. Mednarodni delovni urad v 2e? nevi je sklenil, da bo odslej naprej smatral nemščino za eriakopravno z angleščino in francoščino v med? narodnem občevanju. Iz Belgrada. V Belgradu si Davidovičevi de? mokratje in radikali, obe vladni stranki. še niso na jasnem ali bi volitve razpisali ali ne. Radikali so proti. Odločil bo kralj. Izvršile so se tudi volitve v dr* žavni odbor. Demokrat je so hoteli v tern važnem odboru, ki je vrhov* ni nadzornik vsega državnega go? spodarstva, le vladne može. Radi* kali so pa pritiskali nato, da vstopi v ta odbor tudi kdo od Slovenske ljudske stranke. In res je bil za državncga odbornika izvoljen Fran Smodej. Vpoštevajo Slovensko ljudsko stranko, čeprav je v opo* ziciji. govori o Kristusovem kraljevskem visočimstvu; osvaja za katoliško Cerkev paganski svet v pisanju »Rerum Ecclesiae gestarum«, kjer kaze na široko misijonsko polje in nazadnje je Pij XL v svojih zad- jih dveh enciklikah moral braniti Cerkev proti mehiškim in francos skim izrodkom. Dolga je vrsta novih svetnikov, povzdignjenih na altar v dneh njes govega pontificata. Svečani so iriumfi, ki jih je pod Pijem XL učakal katoliški svet. Sveto leto, 700 letnica sv. Frančiška Asiškega, Alojzijeva proslava, ob> letnica obhajanja nicejskega cer- kvenega zbora, evharistični kongres v Rimu, potem v Amsterdamu in višek v Chicagu. Zvest svoji okrožnici je ustano* vil sedanji papcž celo vrsto novih škofij. Kitajcem je dal nove, do: mače škofe, zdaj se pripravljajo štirje Japonci, da prejmejo iz rok sv. očeta škofovsko posvečenje. Po svojem d' Herbignyu je segel celo v Rusijo. Papeževa izvrstna diplomacija, na čelu ji zlatomašnik kardinal Peter Gaspari, je sklenila ze celo v,rsto konkordatov in vstar* ja iz Rima dan za dnem mogočnejši faktor v svetovni politiki. 26 držav i ~ vzdr/Mje diplomatska zastopstva v Vatikanu. Ne smemo pozabiii, da se je zbor kardinalov izpopolnil z novimi, svežimi močmi. Je pa tudi par tern; nih strani v dobi dosedanjega PU jevega pontifikata. Preganjanje Cerkve v Mexiki in Rusiji, grozeči prelom med francoskimi katolicac ni; rimsko vprašanje tudi še ni re- šeno. Priznati je treba, da se pod seda; njo vlado odnosi med Kvirinalom in Vatikanom boljšajo. Najhujšo borbo bo pa moral Pij XL napove; dati prokletemu nacionalizmu, ki se je polasiil celih narodov in ki ubija vse šibke in majhne. Ti se polni zaupanja ozirajo v skalo Pen trovo, zakladnico pravice in zas ščite. Ne more več biti daleč dan, ko bo sv. oče tudi v tern smislu pot vzdignil svoj glas in oglasil tudi šibkim »Treugo Dei«, mir božji. Pij XL si bo tedaj spletel najsijaj* nejšo krono. Le motna je ta slika o trudih in borbah Pija XL ki pre- stopa prag svojega 70. leta. Toda že iz nje spoznajmo mi primorski kcitoliški Stovend, da se bojujemo pod zmagovitim praporom, če se bijemo pod praporom, ki vihra na skali Petrovi. D&.« se; s^ &s if1" ill" f Ti Starček na prestolu. Včeraj je Ahil Ratti, papež Pij XL obhajal svojo sedemdesetlet* nico. Leon XIII. je obhajal svoje dni 90 letnico, Pij X. 80 letnico. Ko; liko jih je Previdnost enajstemu Piju naklonila? Dolgo pot je prehodil starec na Petrovem stolu od svoje prve en* ciklike »Ubi arcano Dei«, ko si je zastavil bleščeči cilj: Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem. Hodil jo je preko enciklike »Rerum omz nium« ob 300 letnici sv. Frančiška Saleškega do »Quas primas«, kjer Sv. birma v Gorici. V župni cerkvi sv. Ignacija (na Travniku) bo na binkoštni praznik ' ob 10. i.iri slovesna sv. maša ,rnato sv. birma in popoldne ob 5. uri zo? pet sv. birma. Na binkoštni pon? deljck zjutraj kot prejšnji dan. — Med sv. birmo ob 11. uri bo oba dni še ena tiha sv. maša. V knezonadškofijski kapeli bo sv. birma na binkoštni pondeljek ob 5. uri pop. in od torka do so? bote v binkoštni osmini zjutraj po sv. maši ob 7. uri. Smrt. Na Brjah pri Rihemberku je v soboto 28. maja zjutraj po daljšem bolchanju umrl tamošnji nadučitelj g. Anton Možina, star 61 let. Rajn? ki je bil zlasti po Yipavskem zelo znan ter ie igral v našem javnem življenju odlieno vlogo. Bil je sicer pred vojno oster nasprotnik naše? ga gibanja, toda priznati mu mora? mo, da je bil pošten in dclaven mož. Njegovo neomadežcvano in odloeno narodno mišljenje mu je posebno v zadnjih letih prineslo marsikatero bridko preizkušn jo, to? da ostal je neomahljiv. O njegovi plodni dclavnosti prieajo razne go? spodarske in prosvetne organizaci- je, k-itcrc je ustanovil ali pomagal j ustanoviti in pri katcrih je sodelo? val do smrti. Zlasti za svoje Brje se jc zel otrudil in storil veliko do? brega. Kako so mu Brijci in tuJi ostala, Vipavska dolina hvaležni ?a njegovo požrtvovalno delo, je po? kazal vdičastni pogreb, ki se je vr? šil v pondeljek 30. t. m. predpoldne. Od blizu in dalee je prihitelo na stotine prijateljcv, znancev in za? stopnikov raznih ustanov in orga? nizacij, ki so hoteli izkazati možu? poštcnjaku zadnjo cast. Pogreba | so sc udeležili tudi šolski otroci vseh šol rihemberške občine s celo? kupnim ueiteljstvom na čelu. Na domu žalosti, v cerkvi in na grobu so mu pcli ganjivc žalostinke d;>? mači in rihemberški pevci. Vee go? vornikov se je v iskrcnib besedah poslovilo od njega ob odprtem gro? bu. Sedaj ga že krije domača brej? ska gruda, za katero je s tako vne- mo delal. Upamo, da mu bo lahka; I mi ga pa ohranimo v častnem spo? ! minu! Vozni red. V današnji številki priobeujemo } zopet kratek izvleeek voznega reda j želcznic in korijer. Shranite ga! ' Desetletnica slovenskeg.i naroda. V nedeljo je ves slovenski narod v Jugoslaviji slovesno obhajal de? setletnico majske deklaracije. De? set let je poteklo že odkar je oče slovenskega ljudstva Evangelist Krek ustvaril tisto gibanje, ki je privcdlo do tega, da je dr. Korošec v dunajskem parlamentu neustra* šeno prebral zahteve južnih Slo* vanov v monarhiji, njih ustavno listino svobode. Vožnja v Postojno. Za binkošti bo vozil Ribijev pot? niški avto iz Gorice ob 8 in 12.30, nazaj iz Poslojnc ob 18 in 19. Listki za tja in nazaj za 25 lir se proda* jajo na avtomobilski postaji v Go? rici do opoldne 4. junija. Slovenskim starŠJ?m. Zvcdeli smo, da se tu pa tarn ta? ko dogaja: U eitel ji zvabijo sloven? ske otroke, da prinesejo v šolo »Ko? lacke«, »Prve korake« in jih nato sekvestrirajo, češ, da je šolsko oskrbništvo prepovedalo v soli vsa* ko slovensko knjigo. Mi verujemo, da v resnici obstojijo take okrožni? ce. V njih pa gotovo ni zapisano, da mora jo učitclji na prijazen način zvabiti slovenske otroke, da prine? sejo v šolo slovenske knjige, ka? tere potem plenijo. Želimo, da pre? neha to ne prav lepo početje. Slo? venski starsi naj svojim otrokom prepovedo nositi slovenske knjige v šolo. Doma naj jih pa či* tajo. Če bi pa slovenskim star* šem delali na domu od ene ali dru* ge strani sitnosti radi tega otroš? kega berila in knjige mogoee celo plcnili, naj starši vsak slučaj javijo našemu urcdništvu. Žclimo tudi, da prepreči poklicano oblastvo že vna? prej vsako tako ne prav dostojno in protipostavno dejanje. Komisija za spremembo priimkov. Goriški prefekt je že imenoval komisijo. ki bo kot na južnem Ti? rolskem spreminjala priimke nazaj v laščino. Predsednik te komisije je prefektov namestnik Anza, notri so pa še kanonik Tarlao, bivši sod? dni svetnik Ussai, neki profesor in načelnik mestnega anagrafskega urada. Izkazilo. Prefektura je razposlala občin? skim načelnikom in orožnikom, posebno okrožnico, ki pravi, da služi kot osebna izkaznica tudi že? lezniška legitimacija (vozni listek) kot jih imajo razni državni usluž? benci (učitelji), potem častniške izkaznice in pa šoferske legitima* cije. Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) Na kaminu v bližini je stala dra? gocena vaza; Lupin jo pograbi in j razbije v tisoč koscev. »Prav zares,« i škrta z zobmi, »se igrajo z menoj ko jaz včasih z drugimi.« V resnici se je tudi on zdaj bojeval bolj iz dol? žnosti, brez svojega običajnega hu? morja in zanosa. S silo se je odtr? gal od svojih žalostnih misli ter se je obrnil k tovarišem. »Naprej!« poveljuje. Na njegovo povelje zavozi šofer na Lamartinovo cesto, toda motor? ja ne ustavi. Lupin je že naprej vedel, da bo Daubrecq skušal uiti policiji in da bo skočil v prvi avto. Toda ni računal na Daubrecquovo zvitost. üb pol osmih se odpro krili vrat in po bliskovo zdrkne čez ploščad motor v smeri proti bulonjskemu gozdiču. Dryel je tako neznansko naglo, da ga bi bilo nemogoče do? hiteti. »Srečno pot,« vošči Lupin, ki se je skušal šaliti, a ni vsled jeze ve? del, kaj bi. Opazuje svoje tovariše v nadi, da se mu bi kdo zaničljivo posmejal. Kako bi potem nadenj izlil svojo jezo! »Domov!« ukaže. Povabi svoje tovariše na večerjo; po večerji si zapali cigaro, nato so vsi v avtomo? bilu šli od gledišča do gledišča. Za? čeli so pri operetnih, nato šli do resnejših. Končno ob desetih zapazijo v ne? kem gledališču pritlično ložo popol? noma zastrto po dveh španskih stenah. Vratarici da Lupin dobro napitnino in zve od nje, da sta v loži debel, priletcn gospod in glo? boko zastrta dama. Loža poleg je bila prazna; naro* či si jo in stopi še do tovarišcv, da jim da potrebna navodila. Med odmorom opazi v močni svctlobi Daubrecquov profil. Da? ma jc bib. bolj v ozadju. Oba sta govorila po tiho in ko se je zastor dvignil sta nadaljevala razgovor, toda tako, da ni Lupin ničesar slišal. Deset minut preteče. Tedaj po? trka nekdo na ložina vrata. Gleda? liški nadzornik jc. »Poslanec Daubrecq?« vpraša. »Da,« odvrne Daubrecq ves za? čuden. »Toda, kako veste za moje ime?« »Nekdo vas kliče po telefonu in mi je povedal številko lože.« »Kdo?« »Markiz Albufex.« »Hm!« »Kaj naj mu povem?« »Grem ... grem.« Hlastno vstane in gre za nadzor? nikom. Komaj se je oddaljil, že vstane Lupin, odpre s ponarejenim ključem vrata in sede polcg dame. Ona zavpije. »Tiho!« ji ukaže. »Moram z vami govoriti o važni stvari.« »Ah ...,« mrmra ona. »Arsene Lupin.« Lupin sc zdrzne. Trenutek jekar brcz besede. Dama ga pozna! Pa ne samo to, kljub maski ga je spo? znala.« »Vi me poznate?« In urno, prcdno bi se še mogla braniti, ji sname pajčolan z obraza. »Ne, kaj tacega!« zavpije poltiho, ko spozna v dami oscbo, ki jo je videl pred dnevi pri Daubrecqu in ki je Daubrecqua z bodalom na? padla. Tudi ona je bila vsa iz sebe. »Kako? Vi ste me že enkrat vi? deli...?« »Da, pred kratkim pri Dau? brecqu. Yidel sem, kako ste ga ho? teli zabosti.« Ona se požene kvišku, ko da bi hotcia uiti. Toda on jo zadrži in ji brž reče: »Jaz moram vedcti, kdo ste ... Da bi za to zvedel, sem ukazal te? lefonirati Daubrecqu. « »Torcj ni bil markiz Albufex?« vpraša ona preplašcno. »Ne, marveč eden mojih prija- teljev.« »Potem pa bo Daubrecu brž spet tu.« I »Vsekakor, toda imav.i še čas ... Poslušajte! . . . Še enkrat se morava sestati... On je vaš sovražnik. Jaz vas^bom pred njim rešil.« »Čcmu?h »Zaupajte mi!... Prav gotovo imava skupen cilj. Kje vas zopet dobim?« Nekaj easa je molčala. Rada bi j rckla »da«, toda bila je prepolna I skrbi in dvomov. »Prosim vas nujno, odgovorite ... brž ... samo besedo ... nesreča bo, če me tu clobe! Prosim ^as ...« Tedaj odgovori ona odločno: »Mojega imena vam ni treba ve* deti. .. Videla se bova brž spet, te? daj vam vse razložim. Počakajte me jutri ob treh popoldne na vo* galu ulice ...« V tern trenutku se odpro vrata in notri stopi Daubrecq. (Dalje.) »GÜRISKA STRA2A« Stran 3. Združenje občin. Občine Sežana, Povir in Štorje so se združile v eno občino. Nova občina se imenuje Sežana. Zaključek tečaja. V nedeljo 29. maja ob dcsetih se je zaključil tečaj za barvanje in poliranje lesa. Tečaja, ki ga je pri* redila tukajšnja obrtna sola, se je udeležilo 46 učencev. Obsojen. Rimsko sodišče je obsodilo biv* šega voditelja popolarske stranke de Gasperija na 4 leta ječe in na visoko denarno kazen. Hotel je namreč s ponarejc-nimi potnimi H* sti prekoračiti mejo. Imenovanje. Za ravnatelja državne gimnazi* je v Novem mestu je imenovan pros fesor Mastnak. Novi ravnatelj je dobro znan bivšim učencem goriš* ke slovenske gimnazije. Potreben pouk. Pruski prosvetni minister je uka* zal. da je treba v ljudske sole pa gori dc univerz uvesti pouk o Društvu narodov in pravem poj* movanju sožitja med narodi na te* melju pravic. Tak pouk bi bil mar* sikje potreben. O potnih listih. Križi in težavc so veliki, predno dobiš dancs potni list tudi v zgolj gospodarske svrhe. Naši ljudje imajo ogromne stroške in poti, predno pridejo do potnega lista. Ni redek slučaj, da potrosi stranka po več sto lir. predno pride do potnega lista. Neverjetne sitnosti imajo posebno tisti, ki so nakupili v ino* zemstvu posestvo. Večkrat zapa* dejo njihove pogodbe in stranke morajo trpeti škodo, ki gre na ti* soče lir. Poznamo stroge odredbe, ki so danes vcljavne za izdajanjc potnih listov, vendar smo prcpri* čani da bi se z dobro voljo moglo ljudem prihraniti veliko nepotreb* nih stroškov, poti in izgube časa. Oblastvo je končno dolžno skrbeti za to, da imajo ljudje pri stiku z uradi kolikor je mogoče malo stroškov. Kar velja za potne liste, velja tudi za druga policijska in obrtna dovoljenja. Gotovo je tudi v tem pogledu merodajna pomemb* na okrožnica o rcdti in upravi v dr* žavi, ki jo je razposlal pred meseci načelnik vlade na vse prefekte. Za šolo v Idriji. »Gazzetta Ufficiale« št. 123 je priobčila glede idrijske dopolnilne šole kr. odlok od 28. IV. 1927. št. 780. Na podlagi novega odloka bo idrijska občina prispevala za vzdr* ževanje dopolnilne sole v Idriji od 1. oktobra 1926 do 30. septembra 1931 po 1000 lir na leto in ne več po 10.000 lir, kakor je bilo določe* no po odloku 20. avgusta 1926. St. 2072. hinkoštna vestWca v Postojnski jami. Na binkoštno nedeljo dne 5. ju= nija popoldan; se bo vršila v Po? stojnski jami običajna ljudska ve* selica. Razne godbe bodo svirale v plesni in koncertni dvorani ter v raj ski jami. Jama bo odprta eel popoldan, tako da bodo posetniki imeli dovolj časa oglcdati si to podzemsko krasoto, bajno razsvet* ljeno s tisočerimi elcktričnimi žarnicami. Ta dan bo prvič pričel poslovati novi podzemski poštni urad, ki je zgrajen v eni stranskih duplin koncertne dvorane in pred katerim so razpostavljeni okusno izdelani želczni dežniki. okrašeni z raznobarvanimi šipami. Pod temi dežniki se nahajajo lične mizice, ki služijo posetnikom za pisanje jam* skih razglednic. Razglednice odda* ne v tem poštnem uradu bodo žigo* sane s posebnim jam skim pečatom. Da se olajša ljudstvu prihod v Postojno, je prometno ministerstvo dovolilo 50% popust na vozni ceni iz vseh postaj Treh Benečij in sicer od 1. do 10. junija. Sejem. Županstvo nam javlja, da se bo vršil semenj pri Sv. Luciji na bin* koštni pondeljek, dne 6. junija t. 1. in ne v torek, kakor je pomotoma bilo drugod javljeno. Lindberg. Zmagovalec oceana je odletel v soboto opoldne iz Pariza v Bruselj. Časti,. ki so mu jih naklanjali Pa* rižani, je bil že menda do grla sit. Iz Bruslja bo letel Lindberg še v London in Štokholm, potem pa domov, kjer bodo sprejeli »zračne* gay Kolumba« kot še nobenega smrtnika doslej. Tržne cene dne 31. maia 1927. Česnik kg L 1.20—1.30; šparglji L 3—3.60: kislo zelje L 1.80—2; re* pa L 1.40—1.60; korenje L 1—1.20; čcbula L 1—1.10; pesa L 1—1.10; fižol navaden L 1.50—1.80; fižol koks L 2.50—2.80; salata L 0.40 do 0.60; nov krompir L 1.10—1.30 star krompir L 1; sveži grah L 1.30 do 1.50; peteršilj L 0.80—1; radič L 0.80 do 2; špinača L 1.20—1.40; fižol v stročj uL 6—7; vrzote L 1.10—1.30; buče L 5—6; pomaranče kos L 0.30 do 0.50; limoni L 0.15—0.20; črcšnje L 1.20—2.20; smukvicc kg L 7—8; sveže maslo L 15—16; prcsno maslo L 18—20; mleko liter L 1.10—1.20; trčan med kg L 10; jajca kos L0.40 do 0.45. »Pasijonska igra.« Prijazna Kobjeglava pri Štanjelu na Krasu hoče postati slovenski »Oberammergau«. Tako se namreč imenuje kraj na Bavarskcm, ki je svetovno znan po svojih pasijon* skih igrah. Tudi Kobjeglavci se ho* eejo proslaviti s »Pasijonsko igro«, katcro vprizorc na binkoštni pon* deljek dne 6. junija popoldne. Igra prcdstavlja Kristusovo trpljenje in smrt. Prvikrat se je ta žaloigra vseh žaloiger predstavljala na Goriškem in v tako velikcm obscgu na Slo^ venskem menda sploh leta 1912. v Mirnu pri Gorici, kar je obilnim ta* kratnim obiskovalcem še v živem spominu. Marsikateri, ki ie bil ta* krat pri predstavi, bo gotovo tudi sedaj prišel, da bo občudoval deja* nje samo kakor tudi kostume, v ka* terih igravci nastopajo. Marsikate* ri udeleženec poreee ,da je vredno plstčati vstopnino, samo da vidi to- liko in tako razlienih orijentalskih kostumov. V igri nastopa 80 oseb in to so naši kmetje in kmetice in njihovi otroci. Predstava se bo vršila na prostem v senci kostanjevih in lipovih dre* ves, na prostoru, ki se teatralieno dviga tako, da bodo tudi zadnji gle* dalci prav lepo videli na oder in ne bo treba nobenega vstajanja in ste* govanja. Ker traja igra nekai čez pet ur, zato bo prieetek točno ob 2. uri popoldne, da se udeleženci po kon- eani predstavi lahko odpeljejo z vlaki proti Gorici in Trstu. Za pri* hod se dalnji udeleženci lahko po* služijo vlakov. Iz Gorice odhaja vlak ob 9.44 in pride v Stan j el ob 10.39; iz Trsta odhaja ob 11.45 in pride v Štanjel ob 1.2 pop. Na po* staji v Štanjelu bodo korijere na razpolago. Po končani predstavi bodo tudi korijere na razpolago, da pridejo udeleženci pravoeasno do vlakov. V slueaju slabega vremena se predstava preloži na prihodnjo nedeljo. Vstopnina: 1. sedež 10 L; II. sedež 8 L; III. sedež 6 L; stoji* šea 4 L, otroc ido 12. leta 2 L. — Ker nekateri na razne načine agiti* rajo proti prireditvi, naznanjamo, da ie prireditev od goriške kvestu* re že dovoljcna. — Vstopnice se bodo prodajalc že v nedeljo. Kdor hoče jih tudi še prei lahko naroči proti plaeilu. Listnica uredništva. Črni vrh nad Idrijo: Ker se no* beden »prizadetih kmetov« ni pod* pisal, dopisa ne moremo priobčiti. Kaj je novega na dežeii? Miren. Dne 12. t. m. na prvo nedeljo po binkoštih, na praznik presvetc Trojice, se bo v Mirnu obhajala redka slovesnost. Prevzvišeni kne* zonadškof bo ta dan blagoslovil glavni oltar na novo pozidane žup* ne cerkve sv. Jurija. Ob tej priliki podeli prevzvišeni nadpastir zakra* ment sv. birme 125 otrokomr ki so se za sv. birmo priglasili. Domače občinstvo željno priča* kuie tega veselega dne. Kanal. V preteklem letu je tvrdka Brun* ner vpostavila elcktrično črto iz Anhovega v Kanal. Ob tej priliki je ondotnim posestnikom povzro* čila piecej škode. Posekala je sa* dno drevje, gozdna drevesa, trte, pomandrala pridclck po njivah in travo po travnikih. Letos meseca aprila, je dotična tvrdka sporočila potom županstva, da naj prizadeti na doloeeni dan počakajo komisijo tvrdke na Heu mesta, kjer se je škoda povzročila. Komisije ni bilo od nikoder, po* samezniki so čakali zaman. Ni do* volj škode, še pol dneva zamude, tako se zgražajo posestniki. Upa* mo, da se vodstvo Brunnerjeve tvrdke ne bo vee norčevalo z oško* dovanimi ljudmi! Kanalski Lom. Tukajšnja šol. mladina priredi na binkošti 5. junija ob 3.30 popol* dne veselico. Igrala se bo tudi nova igra v 5 slikah »Rožica«. Pridite giedat »Rožico« in videli boste, da človck ni srečen, če je brez dela in brez trpljenja. Na svidenje! Rupa. Dne 29. maja zjutraj je umrla po dolgi in mučni bolezni spoštovana gospa Angela Ožbot, rojena Kovič. Rajnico so že kot dekle vsi spošto* vali. Zapusöa mo2ia in majhncga sinčka. Naj počiva v miru! Čiginj. Ker mnogi dolžijo menc radi dopisa iz naše vasi v zadnji »Go* riški Straži« št. 40, izjavljam. da nisem jaz v nikaki zvezi z gori omenjenem dopisom. Tisti pa, ka* teri mc. dolžijo, da sem jaz dopis* nik. naj si zapomnijo, da ko bom jaz kaj pisal, se bom podpisal s svojim polnim imenom. Gubršček Ivan, ČAginj št. 21. Prvačina. Na binkoštno nedeljo bodo za* donele pri nas nove orgle. Nestrp* no pričakujemo te novosti, ker nam je dolgo časa pel samo harmo* nij. Delo je izvršila tvrdka Aletti iz Monze. Orgle imajo dva manu* ala z 9 pojočimi registri in ne* broj mehaničnih in kombinatorič* nih registrov. Kot posebnost tvrd* ke je tudi uveden »automatičcn pe* dal«. Registri zgornjega manuala so kot edino pravilno zaprti v po* sebni omari. Efekt teh je izboren. Dclo zasluži priznanje. Oni, ki se zanimajo za lepo modcrno delo in imajo smisel za to, naj si izvolijo ogledati nove orgle, ki so kras Pr* vačine. Sežana. Na trgu v Sežani dne 13. 5. t. 1. je bilo na prodaj samo 207 glav ŽU vine; to pa vsled močno deževnega in mrzlega vremena. Cene goveji živini žive teže so šle po 300—350 lir stot., konji lepi in bolje pasme do 4000 lir glava; prašički 5—8 te* denski od 80—180 lir glava. Kupči* ja je bila dobra. Prihodnji sejem se bo vršil 13. junija t. 1. Vrabče. Dolgo časa smo molčali, ker naša navada ni, vse obesiti na veliki zvon, ampak mirno delati naprej Bogu v cast in sebi v korist. Raz* mere so nas pa sedaj prisililc, da moramo eno stvar povedati. Zad* nja leta se pri nas učiteljske učne moči kar neprenehoma menjujejo. Letos je prišla ena učiteljica, ki ne zna prav podučevati. Saj, kot pravi, je brez izpitov in je študirala za tajnico. Imeli smo že tudi druge ital. učne moči in otroci so se ne* kaj navadili, letos pa ničl V tre? tjem šolskem letu ne znajo ne pi* sati ne brati. V soli nima reda. 2en* skih ročnih del letos ni niti poduče* vala, dasi je zato plačana. Baje si je tudi izprosila radi izpitov prosti četrtek. Vse to smo molčali, dasi* ravno bi se bili lahko že prej ogla* sili, ker otroci so naši in mi učitelj* ske učne moči plačujemo. Obračamo se predvsem do višje šolske oblasti, da zadevo natančno preišče in gospodično poduči, kaj je nje dolžnost in kaj ne! Eden v imenu vseh prizadetih očetov. Čepovan. Kako resničen je klic naših res* nih mož, da je potrebna našemu ljudstvu uuhovna obnova, je v vsej celoti pokazal tudi sv. misijon, ki so ga imeli v naši fari prec. gosp. misijonarji družbe sv. Vincencija iz Grada v dneh od 8. do 15. t. m. Sv. misijon je vodil preč. g. misijo* nar Klančnik s pomočjo preč. gg. misijonarjev Zdravliča in Skvarča. Dolga doba t. j. 19 let od zadnjega misijona, razruvana vojna leta in povojne zablode, ki so v ljudstvu pustile marsikako slabo sied, vse to in tudi okolščina, da ni bil v no* beni sosediii fari že dolgo sv. mi* sijon. so vpÜvale na ljudstvo tako, da si je ziiv;clcio teh dni liki ptica rajsko čistega zraka. Globoka mi* sijonska beseda in molitev vernega ljudstva je bila obilo poplačana! Skupno je bilo v dneh svetega misijona 3800 sv. obhajil. Seveda niso bili to samo domačini; polo* vico smemo računati na sosedne župnije. ki so po več ur daleč pri* hajali, da so opravili ob tcj priliki svojo versko dolžnost. Krono sv. misijona je pa tvorila zaključna nedelja. Že v ranih urah so se zbi* rale neštete množice, da bi priso* stvovale sklepni pobožnosti. Pro* storna čepovanska cerkev je bila najmanj trikrat premajhna, da bi vso množico sprejela. Nebeško lepa nedelja in lepi prostor pod košatimi cerkvenimi lipami je dopustil, da je bil ob 10. uri misijonski govor zunaj pred cerkvijo, kjer ga je po* slušala tisočera množica. Slovesno sv. mašo je daroval ob asistenci bivši ti?k. župnik preč. g. dekan Jakob Rejec. Središčc za* ključne pobožnosti je pa tvorila popoldanska procesija, katero je vodil prevzvišeni knezonadškof Se* daj v spremstvu petnajstih duhov* nikov. Bil je pravi triumf Evhari* stičnemu Kralju, ko je sprcmljan od 3500 brojcčih vernikov sei med slavoloki po vasi in ven po polju. Kar ni narava v najlcpšem razvitu okrasila, to so dodala še naša de* kleta, fantje in možje, ki so v cer* kvi in izven cerkve naravnost tek* movali, katera vas bo lepše počasti* la ta slovesni dan. Slika pa bi ne bila popolna, ee ne bi omenili tudi našega pevskega zbora, ki je peval tako izbrane pesmi in pokazal po* sebno pri slovesni sv. maši ter sklepu nekaj tako lepega, s čimer se ne more ponašati niti mesto. Kakor smo opazili pri obhajilni mizi vsa krajevna oblastva, enako pohvalno moramo omeniti, da niso izostali od zaključne procesije. Vse čepovansko ljudstvo z dušnim pa* stirjem na čelu se vsem prav toplo zahvaljuje, ki ste soddovali, po* sebno pa prevzv. nadškofu, preč, gg. misijonarjem, č. g. o. Sofroniju, č. g. spovednikom, blag. gosp. obč. ' načelniku in orož. brigadirju ter ! vscin ostalim! Bog stotero plačaj, ; nam pa pomagaj v dobrem vstra«s 1 jati! Si ran 4. >GÜKISKA STRA2A« Življenje Stcfnna Rodiča. (Nadaljevanje.) Iz Rusije sem se vrnil preko Kra* kova,, kjer sem se dalje časa mudil in imel prcdavanje v Slovanskcm društvu in v največjem akademiš* nem društvu »Zjednočenje«. Go? voril sem o predmctu: »Dva slo* vanska tabora: Tabor revolucije in tabor demokracije.« Naravno, da sem se jaz zavzemal za tabor de* mokracije ter sem nepobitno in prepričevalno dokazal, da more in mora biti pri nas Slovanih prava demokracija samo kmečka (se* ljačka). V Praj4i sem takoj napisal obšir* no razpravo: »Moja tretja pot v Rusijo,« ki je izšla v konservativ? nem, to'da zelo u^lednem in morda najstarejšem češkem mesečniku: »Prosvjeta«. Ta razprava je bila objavljena tudi v sarajevskem »Hrvatskem Dnevniku« 1. 1914. Celokupni češki tisk se je obšir* no bavil z mojo razpravo. Takratni predsednik »Slovanske unije« v nekdanjem avstrijskem državncm zboru na Dunaju, bi'vsi češko * slo* vašfci vojni minister dr. Fr. Udržal mi je pa poslal obširno pismo, ka* terega je tako zaključil: »Vi niti sami ne veste, kako veliko hvaležs nost Vam je dolžna Slovanska uni* ja radi Vase.ua dcla v Petrogradu in Moskvi, kajti vsa Vaša predava* nja so bila doslovno javljena zu* nanjemu ministrstvu in je sedaj dokazano, kako odkrita, čista in poštena je naša slovanska politika v tej monarhiji. Lahko Vam tudi sporočim, da sem zvedel, da gre Vam velika zaslu.ua, če radi anek? sije ni prišo do vojne, ki bi imela za nas Slovane strašnejše posledice kot jih je imela za Nemce vojna 1. 1866. Hrvatska seljačka stranka in ban Tomašič. V tej dobi se je pobotala hrvat* sko srbska koalicija s Pešto, in za bana je bil imcnovan vseueiliščni proseso r dr. Tomašič. Nje.ua je silno zanimal kmečki (seljački) program in sicer ne kakor je bil pisan, temveč kakor bi ga jaz das nes ali jutri izvedel v življenju. Zato sem imel z njim več dolgih razgovorov, ki so končali, da je obvestil Pešto in Dunaj, da Seljač* ka stranka ni nikaka prevratna stranka, čeprav je proti militarize mu. Poudaril je, da je stranka v kulturnih vprasarij'ih kojnservativ* na, zlasti glede vere, v političnih svobodoljubna, poscbno z ozirom na ustavne svobodščine in volilno pravico, v posamcznih socialnih vprašanjih pa, ki so že dozorela, radikalna ter ima točen načrt in smcrnice, po katerih naj se vpra* šanja rešijo. Plod teh razgovorov je bila moja brošura: »Seljačko pravo v sto vprašanjih in sto odgovorih«, ki sem jo natisnil v lO.tisoč izvodih. Ban Tomašič me je tudi opozoril da je našel v Pešti in na Dunaju proti mene cele koše ovadb, ki so jih zakrivili razni velikaši, škofi in »tajni svetovavci« najrazličheijših strank. Vse te ovadbe so končava* le s trditvijo, da je Seljačka stran? ka v resnici istodobno tudi pansla* vistična in republikanska, a jaz da sem najnevarnejši nasprotnik ce* sarske dinastije in monarhije ter v službi Srbije, Rusije in Francije. Medtem je prišlo do razširjenja volilne pravice, in sicer največ po zaslugi bana Tomašica. Ta je dne 28. maja 1910. predložil dotični za* konski načrt cesarju Francu Jožefu v Budimpešti v podpis in se ni prcj javil pri ogrskem min. predsedniku Khuenu = Hedervaryju, dokler ni imel potrjenega volilnega zakona v žepu. Po tern volilnem zakonu se jc povišalo število volilcev od 48.000 na nad 200.000 in v jeseni 1910. pri prvih volitvah po tern zakonu je dobila Seljaeka stranka 16.000 gla* sov in 9 poslancev, med njimi pe* tori'co priproštih kmetov. To pri? liko je uporabila, da je Tomašič v kraljev otvoritveni go vor sprejel tudi nekaj načelnih zahtev Seljačke stranke. Izgledalo je, da bo Seljač? ka stranka skupno s hrvatsko ? srbsko koalicijo lahko podpirala in držala Tomašiča. Toda označene ovadbe, poslane v Pešto in na Du? naj iz veleposestniških in nazad? njaških krogov, niso prenehale, tcmveč so zaplele v svoje mreže še Tomašiča, češ, da je on ravno tak kot Radič,, če ni še hujši. Da se reši teh očitkov, se je odloeil ban Tomašic, da me da zapreti, ako* prav zbornica ni bila razpuščena. Poskušeni aretaciji v domači hiši v Medjašni ulici sem se uprl z iz? javo, da se udam samo oboroženi sili. Ker se je bal posledic, jc po? vejnik policije dr. Šporčič popustil* zapreti so me pa hotel! po razpu* stitvi zbornicc. Posreeilo se mi pa je, da sem ostal skrit vseh 6 tednov. ki so bili določeni za volitve. Ko so pa uradne »Narodne novine« ob- javile, da sem izvoljen v Ludbregu, sem svobodno odšel na ulico in sem se vrnil domov iz svojega skri* vališča. Pozdravi izseljencev. Iz potovanja v južno Ameriko (iz Brazilije) pošiljamo srčne po? zdrave vscm Vam, ki smo se od Vas poslovili na belo nedeljo 24. aprila. Vzeli smo slovo z upanjem, da se v kratkih letih spet vrnemo v našo lepo domovino. — Ivan Sim? čič, Kozana; Bužinel Matilda, Me? dana; Šorli Ivan; Torkar Peter; De? beljak Franc; Brie Franc; Brie A? lojz; Brie Rudolf, Hudajužna; Ze? linšček Andrej, Zapotok. Oj ta vojaški boben! Slovenski fantje letnika 1907., pri 77. pešpolku v Bresciji, pošiljamo pozdrave staršem, bratom, sestram, znanccm in prijateljem. Pozdrave pošiljamo tudi našim prosvetnim driKstvom. — Ivan Trošt, lzidor Ba? jec, Podraga; Viktor Ukmar, Bra? nica; Bončina Karl, Idrija; Ušaj Vcnccslav, Vitovlje; Škapin Franc, Avber; Paugos Älojz, Brestovica; Hrovat Anton, Borst pri Trstu. — Letnik 1906. Čehovin Jožef, Gabri? je; Bensa Franc, Vipolže: Čehovin Emil, Branica. Slovenski kuharji.— Bog živi! Pozdrnvi iz Afrike. Srčne pozdrave pošiljamo slo? venski fantje prvega bataljona afriških strelcev iz Tripolitanije Vašemu cenjenemu listu, bratom in sestram ter sorodnikom in doma? čim dekletom. Bogomil Kavčič iz na Krasu; Ivančič Anton, Buzet na na Krasu; Ivančič Anton Buzet v Istri; Viktor Moravec, Idria in Mile Grgurovic iz Zadra. Zahvala. Povodom smrti gospe Marlje Pogacnik smo prejeli toliko dokazov sočutja, da se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Posebno hvalo smo dolžni cast, duhovščini z g. msgr. Arko-m na čelu za vodstvo pogreba, vsem gg. pevcem za ganljive žalostinke, rodbinam Goli in Klemenčič za prijateljsko naklonjenost in pomoč v teh žalostnih dneh kakor tudi vsem onim mnogoštevilnim, ki so se spomnili naše drage po- kojnice, ji poklonili cvetje in jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat srčna hvala. Idrija, dne 26. maja 1927. ŽalujoČi ostali. Vozni red vlakov in korijer. Odhod iz Gorice. Iz Gorice proti Trstu (sev. kol.) 5.—; 9.51; 13.19; 18.48; 21.52. Iz Gorice proti Trstu (juž. kol.) 6.—; 7.27; 10.20; 13.09; 15.58; 19.—; 21.23. Iz Gorice proti Podbrdu (sev. kol.): 8.—; 8.56; 13.59; 17.—; 19.46. Iz Gorice proti Vidmu (juž. ! kol.): 7.20; (5.58 iz drž. kol.) 8.14; 9.41; 14.35; 16.49; 19.08; 21.09. Iz Gorice proti Ajdovščini (juž. I kol.): 7.55; 13.30; 19.35. * * # Prihod v Gorico ! Iz Trsta v Gorico (sev. kol.); 7.50; 8.48; 13.51; 19.38; 20.45. Iz Trsta v Gorico (juž. kol.) 7.16; 5.24; 8.10; 9.34; 14.25; 16.43; 18.58; 20.59. Iz Vidma v Gorico (juž. kol.) 5.55; 7.22; 10.15; 12.59; 15.50; 18.35; 18.56; 21.16. Iz Podbrda (sev. kol.): 7.24; 9.44; 13.11; 18.38; 20.44. Iz Ajdovščine (juž. kol.): 5.41; 12.46; 18.36. « * * Odhod korijer. Iz Gorice v Postojno: 6.10. Iz Gorice v Idrijo: 13.15. Iz Gorice v Vipavo: 16.—. Iz Gorice v Gradez: 12.30; 14.30. Iz Gorice v Miren: 12.35; 16.30; 18.30. Iz Gorice v Komen: 16.30. Iz Gorice v Dobrovo: 13. Iz Gorice v Gradež (od 29. ma? ja- do 15. sept.): 7.—. Iz Gorice v Čepovan: 7; 14. Prihod korijer v Gorico . Iz Postojne: 19. Iz Vipave: 8.50. Iz Idrije: 8.25. Iz Gradeža: 8.35; 8.40 (od 29. ma? ja do 15. septembra oh 20.). Iz Mima: 7.40; 8.45; 14.45. Iz Komna: 8.45. Iz Dobrovega: 7.45. Iz Cepovana: cS.30; 20. Zaloga vina, belega in črnega, raznih vrst kakor tudi kraški teran iz lastnih vinogradov po zmerno nizki ceni, se dobi pri Pircu Jož. v Gorici, ulica Formica St. 1. (tik Korna). 55sletni moški išče službo kot hlevar ali hlapec pri goveji živini. Naslov pove uprava »Goriške Stra* že«. Na prodaj je na Šentviški gori malo posestvo obstoječe iz hiše in hleva, ter njiv in travnikov, na ka? terem se lahko redi dve glavi go? veje živine in enega prešiča. — Proda se pod ceno radi izselitve. Naslov prodajalca se izve pri žu? panstvu na Šentviški gori, pošta Slap ob Idriji. BOTR1 pozor! Raznovrsfna darilazabirmo po NAJNIŽJIH CENAH se dobe pri domačinu ALBERT» MARC-U urarju in zlatcirfu v Ajdovščini štev. 17 Zdravnik kinirg dr. ©. JUailer je odpn svoj ambulatorji v ulici Garibaldi (prej Teatro) št 12 I nadstr. sprejema od 11-12 in 5-6 are. Iščem službo kot organist in pc- | vovodja na deželi. Naslov pri u- j pravništvu. i___________________________________________________________________________________________________________________________ j Iščem mesnico v mestu ali na de* želi za v najem ali na prodaj. Na* slov pove uprava »Goriške Straže«. Darovi. Za Slovensko sirotišče: Prejila? čilo visokorod. gospoda Rudolfa barona Teuffenbach^a v spomin na gospoda Luko 18 L; p. n. Anton Bavčar iz Sela 28 daroval po preč. g. župniku Ig. Lebanu 10 L; prepla* čila v spomin blagopok. gospoda Luke 30 L. Srčna hvala! Upravni odbor »Gospodarske zas druge v Hudajužni« vabi člane k izrednemu obenemu zboru, ki se bo vršil na binkoštni ponde* ljek dne 6. junija t. 1. ob 3. uri po* poldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: Sklepanje o § 40. zadr. pravil. Načrte in prošnje za priznanje vodne pravice, delitev zemljišč in posaemznih parcel izvršuje ing. Sfi= ligoj, Gorica, Corso Verdi 32, hiša CJcntralne posojilnice. ACQUA DELL'ALABARDA proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tcga pt> sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korcnin. Steklenici po 6 lir — se dobiva v lekarni Cs.- stcllanovich, lustnik F. Bollafio. Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carduci 9 pri Fiegel. Po znižanih cenah prodaja vsa birmanska darila Jakob Suligoj, urar in zlalör Gorica, Via Carducci (Gosposka ulica) St. 19 Teod. Hribar (nasi.) » Gorica CORSO YERDE 32 » » (hiSa Oenfr« Posoj.) Vrliha zulcgp čcšNega piarns \i znanc iovsrr.t fiegenchapf I Rapmann, mto- irstno blann za ponačsn^i kaHcr fudi vsiihs izbira mošhega in ženshega suäiiau BSago soEidno! Cene xitiernel