List 51. m v • lecaj LVI. » i in národně I Izhajajo vsak petekter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po poSti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 16 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 23. decembra Politiški oddelek. » Božić. da bode jutri sveti večer, da so zopet prišli lepi prazniki božični. Ni je te dni tište snažne bele zime, katera navadno ozaduje božični Malo podobe > ščanske vere, upanja in Ijubezni. Tedaj se je položil temelj nauku optimizma, nauku, ki razvedri duha in podkrepi naše upanje. Ta, člověku nad vse prijazni nauk oznanja da je človeštvo najlepši cvet stvarjenja, da je poklicano vladati in da kot vladar prirode stoji mnogo višje nego je v starih vekih mislil. Nauk ta nas tolaži, da člověk > poeziji Ne razpros se nad nami tisto jasno nebo, na katerem se proti večeru prikaže nebroj zvezdic, da migljajo na pot v cerkev k polnočnici. Ni ga tistega hudega mraza, da bi drhtelo pot stopinjami, da se člověk tem bolj veseli prazniške gorkote, kateri ga obdaja doma v krogu ni budoben sam po sebi, nego da se le moti v spoznanji sveta in sebe in da boljše spoznanje prirode, človeskih pravic in dolžnostij osvobodi člověka odvsega hudega, da je torej člověk po svojih moralnih podlagah boljši nego je bil poprej mislil. In končno razveseljuje nas ta nauk z zagotovilom, da ljudje niso rojeni za trpljenje in mejsebojno nestrpnost, ampak za radost in mejsebojno ljubezen » ker srečen tisti » njegove ljube rodovine. In slovenska domovina! Za prihod Božiča ni sva tovsko pripravljena, tisočletnih grozovitih udarcev posle kdor osrečuje svojega bližnjega, tako da je torej člověk lahko srečnejši, kakor je pa prejšnje čase upal Spomini na vse to in odgoja v tem duhu napravija dice še ćutimo, tudi danes, kakor kdaj poprej, in tisočero zasebniku lepe božične praznike, če prav za veselje niso delavnih rok še ni bilo v stanu do danes le nekaj po- dani vsi vnanji pogoji. In napravlja jih tudi narodu slo vršnega popraviti in zopet vrediti Ta naš dom kaže še venskemu, na katerega tužni vnanji položaj se te praz premnogo razvalin in pustin in vsak korak zbuja grenak nike tako radi spomjnjamo. Optimizem nas tudi glede čut, da tudi letošnje božične praznike ni tako, kakor moralo biti, da bi jih s pravim veseljem uživali vesele božične praznike. njega ne zapusti in zapustiti ne sme. Njemu svetijo te tri vzvišene ideje, namreč resnica, pravica in teženje po lepem in dobrem. Resnica, ideja duševne prosvete daje In vender! Kakor hitro danes napoči večerná ura, tudi narodu, ki ima manj materijalne moči i srečo in prešine nam naše domove s svojimi peroti angelj božični slavo, ako jo zvesto goji. Pravica je nit Arijadne v labi Po kmetskih kočah in po gospodskih palačah, povsodi rintu drži, mejsobnega življenja narodov in če se je narod varovala bo tudi njegove naravne pravice proti se prične tisto gibanje, kateremu nihče rad ne uteče, kdor še ima srce na svojem mestu. Naj se položi na mizo vsaki brutalni sili. Teženje po lepem in dobrem zago-poprtnjak, naj so v kotu jaslice, naj se zasveti v svojih tavlja posamezniku večno mladost, zagotavlja pa tudi na- malemu narodu žilavost in spoštovanje od stranij lučicah božično drevo, tu kakor tam se v člověku dobre šemu volje naseli božični mir, božična milina. Tega ne more nasprotnikov. Odkar se je narod slovenski v zavesti sa preprečiti niti klaverna vnanja priroda in sploh nič. mega sebe prerodil i gojil te ideje po svojih pesnikih Ideje so, katere tudi tu vse premagajo Ideje nas in prvoboriteljih. In prav tako Kje sicer on » ki si zlasti na sveti večer dvignejo nad tugo, ker izza otroških je priboril iz nova svoje narodno življenje le z močjo let nam je v srca utisnjena zavest, da v Kristovim roj- svojega duha zajemal tisto pijačo, katera preganja vse bo- stvom je stopil člověk na prag v kraljestvo idealov. Trije lestne sporni ne na preteklost in zajedno polni žile s po- mogočni jarki so na prvi sveti večer ob prepevanji an- gumom in močjo za bodoča delà, ako ne iz idealizma in geljev zasijali z nebeškega oboka » to so bili žarki kr- optimizma. « r f Zategadelj bodi čast lepim in dobrim večnim idejam Nemčija. Berolinski profesor Delbriick One krasotě življenje posamezniku svoj cas narodu našemu, odgojitelj umrlega princa Valdemarja, brata cesarja Viljema Zategadelj vsem so dobre volje, čestit Božič je pred kratkim priobčil v ugledni reviji „Preussische Jahr-bucher" článek, v katerem je oštro obsodil iztiranje Dancev iz Šlezvika vladi očital brutalnost. Vlada je vsled tega za- Politicni pregled. čela proti Delbriicku disciplinarno preiskavo, kar je obudilo velikánsko senzacijo tudi zunaj Nemčije, zlasti ker je Delbruck Državni zbor Zasedanje državnega zbora, ki se jako konservativnega mišljenj svetovno znan učenjak je bilo začelo dne 26 septembra je bilo přeloženo dne 20. decembra V zadnjih dveh sejah je poslanska zbornica raz-pravljala o lokalnih železnicah, katerih zgradba je določnna za Italija V italijanskem parlamentu je v Trstu rojeni poslanec Barzilai interpelial vlado radi protiitalijanskib de monstracij povodom umora avstrijske cesarice. Izzival je Av leto 1899. in o uredbi služabniških plač Obe predlogi sta strij na nesramen način in pozivljal vlado, naj intervenira v bili rešeni, toda uredba služabniških plač še ne postane ve- ij dne lanuvarja, kakor bila vlade in vsled odsotnosti desničarskih sklenila proti volji poslancev poslanska prid primorskim Lahom. Vlada je seveda jako previdno odgo varjala. zadnjih dnij nastopil je grški princ Kreta. Tekom zbornica, ker te predloge še ni odobrila gospodska zbornica. Jurij mesto guvernerja otoka Krete. Evropska brodovja so ga po- Večj listi prijavljajo povodom zaključenja zasedanja „poglede" peljali v Kanejo. Muhamedanci seveda niso veseli njegovega na minolo državnozborsko kampanjo in konstatuj parlament v treh mesecih svojega asedanj storil da je bore malo. Rešil je samo uredbo služabniških plač, zakon o lokalnih železnicah, trgovinsko pogodbo z Japonsko in nekaj predlog o podpori po elementarnih nezgodbah zadetim okrajem, sicer pa ničesar, niti butgetnega provizorija ne. tako se bodeta oba ta prihoda in stijani. bati se je celo konflikta mej njimi in mej kri- provizorija morala uv^ljaviti s 14 Krivi so tega Nemci * « Obrtnija. ki so hoteli vlado prisiliti, naj prekliče jezikovne naredbe in naj razžene sedanjo večino ter so radi tega zavlačevali vse razprave in preprečili tudi rešitev najvažnejéih predlog. Zadnje dni zasedanja parlamenta Kriza v desnici. so nastala v desnici nesporazumljenja. Čehi so bili zahtevali. naj vlada na adreso Češkega deželnega zbora odgovori s ce-sarskim reskriptom, priznavajoČim češko državno pravo. Vlada se temu ni udala. Nastali konflikt se je poravnal posredova- Česa nam treba? (Spisal M. Kune.) (Dalje.) namen, okrepiti slovenski živelj v trgovini in v obrtu, se je pri nas še jako malo zgodilo. Manjka nam njem flnančnega ministra Kaizla Deželni zbori. bnkovinski dežtlni zbor izvzemši kako, to še ni znano, istrski, dalmatinski še vedno strokovnih spisov » kaj še 1 da in jeden slovenski list za obrtne stroke. Će imeli vsaj pomislimo, so skicani na dan 27. decembra. jim Vsem dež. zborom dojde cesarski reskript, s katerim se izreka zahvala za izraz udanosti povodom cesarjevega jubileja, na politična izvajanja adres pa se reskript ne bo oziral. kako blagodejno upliva „Kmetovalec», ki seznanja naše po ljedelce z novodobnim umnim gospodarstvom, na razvoj m napredek kmetijske stroke. si lahko predstavimo i kako Seje vojnega sveta. podoben list kořistil tudi slovenskemu obrtništvu. Zadnji čas se je vršilo jako Politični listi vsiljujejo se Slovencem skoro zastonj. Kaj mnogo sej vojnega sveta in to pod predsedstvom cesarjevim. Ker se zunanjih komplikacij menda ni bati kulisami, tega iz provincije ni možno opaziti kaj . se godi za je težko ko bi se žrtvovalo tudi nekaj za praktične potrebe > i za list, ki naj bi podučeval Slovence o novih industrijskih umeti čemu se vrše ta, prebivalstvo toliko vznemirajoča posvetovanja. po vsi pravici kolikor iznajdbah in produkcijskih načinih, o umnem obrtnem poslovanju itd. ;Naši obrtniki po mestih in naše narodno Kaj pomeni to? Tako se je vpraševal ves svet, ko je čul. da je ce^ar na god ruskega cesarja oblekel rusko uniformo, nadel visok ruski red in šel k ruskému poslaniku, da mu kot namestniku ruskega vladarja čestita Očitno je, da cesar hotel s tem na posebno siovesen način pokazati svoje prijateljstvo ruskému carju. V polstoletni dobi, kar vlada naš poučuje se sicer sedaj še vedno ženstvo strokovnih ^knjigah po nemških in časnikih, a na deželi to ni mo goče. Delovanja v povzdigo domače produkcije pajvender ne moremo omejiti samo na mesta Saj tudi drugi na- rodi nimajo svoje industrije v mestih, temveč tudi cesar, se kaj tacega še ni přiměřilo, in vsi listi so jedini v v drugih, zato pripravnih krajih na deželi. tem, da je ta cesarjev korak vsemu svetu pokazal, da obstoji mej Avstrijo in Rusijo posebna zveza. Hrvatska Dež . zbor hrvaški je tako malo zaveden raščaj Pravo sredstvo, da si zboljšamo naš obrtniški na-, je meščanska šola s slovenskim učnim jezikom pnpo svojih pravic, da se brez obotavljanja odobril indemniteto in Slovenskim dečkom, ki izostanejo iz ljudske šole, odklonil predlog glede zavarovanja svojih pravic za slučaj, če mogla bi šele taka šola do iste naobrazbe, kakoršno se se nagodba obnovi provizorno protiústavním potom. Med koalirano opozicijo „Obzoraši" in „Domovinaši") je nastalo nasprotje» vsled katerega je David Starčevic iz stranke izstopil. zahteva dan daneg že pri vstjpu v trgovsko in rokodelsko vajenstvo. Ravno isto velja za trgovsko učilšče. Ogerska V ogerskem parlamentu se je unel veliki boj. vitev tacega učilišča ni Bog ve ka£a Ustano nepremag Že ves teden razpravlja zbornica o tem, kdaj naj pride na ljiva težava. Slovenskim fantičem ki niso z nemščino še vrsto izvolitev novega predsedništva. Opozicija děla z všemi na trdem, kakor se zahteva za vstop v ljubljansko . g tmm i ■ li Mi|||j i jQ silami, da z obstrukcijo prepreči izvolitev predsedništva in hoče po vsi sili, naj Banfíy odstopi. Banfřy in ž njim vladna stranka, se še brani, toda izključeno ni, da bo naposled vender prisiljen v odstop. trgovsko šolo pa jako dobro došla. Obiskovati lahko tudi rokodelski pomočniki, kajti tudi obrtniki v sedanjem času težko izhajajo brez trgovskih ved. 503 Te šole bi bile most, po katerem bi dospěli nadar-jeni slovenski fantje iz ljudskih šol do tacega kruha, kakor ga sedaj mej nami vživa največ Nemec. Naše ljudske šole zadostujejo dandanes pač kmetovalcem, ne pa za rokodelstvo in za trgovino, ta prepad je treba premostiti, Če bi se kmetskemu stanu bolje godilo, kakor se mu godi, bi bilo nespametno, prepuščati vse boljše stroke tištim, ko jim je tudi pri sedanjih razmerah mogoče, pridobiti si višjo izobražbo. Slovensko meščansko in trgovsko šolo imeli bi lahko že davno. Marsikaj je že dežela in tudi Ljubljana storila, kar ja bilo manj potrebno in manj koristno, kakor to. Naša dežela ima mnogo jako dobrih ustanov, namenjenih akademični izo-bražbi, a nobenih za praktično življenje. Tehniki, indu-strij, trgovini in rokodelstvu je naša slovenska domovina prav brezkrbno mačeha. Mecena, ki bi kaj storil v ta namen, še ne poznamo. Namesto praktičnih šol snujemo konsumna društva za kmetsko ljudstvo. Namesto, da bi učili trgovca umno kupovati in ceno prodajati, namesto da bi mu dali vse znanje, kar ga dandanes potřebuje vodstvo trgovine, združujemo nevešče lajike v trgovske zveze. Za Boga, nikari vender ne mislimo, daje kakemu načelniku kacega konsumnega društva sv. Duh dal tišti dan potrebne trgovske vede, ko njegovo društvo odpre svojo trgovino. Tako delovanje v našem narodu kaže, da nam manka še temeljnih pojmov v življenskih pogojih trgovine in obrta in da treba še nekaj očividnih porazov. ki ne bodo izostali, da spoznamo napadno pot, po kateri hodimo Slovenci v nasprotje z drugimi narodi. Pa pustimo trgovino. Saj se navzlic vsem oviram včasih tudi slovenskemu fantu posreči, da nam na stare dni dospe do kake boljše službe, kakor mu po njegovi narodnosti prisojena. Tudi je trgovskemu stanu ložje, si samemu sebi pomoči in zato posvetimo nekoliko pozornosti razmeram našega rokodelstva, ki sedaj reprezentuje slovensko industrijo. Čim dalje hiti čas, tem znatneje zaostajamo. Pred desetletji mej rokodelstvom na Slovenskem in v druzih avstrijskih deželah ni bilo velike razliike, a danes že čujemo jako pogostoma, da so tuji izdelki lepši in cenejši, kakor domači. Mnogo narodnih velmož sega, če le more, po tujih izdelkih. Dunajsko pohištvo, dunajska obleka, angleško blago, dunajské rokavice, čevlji iz modlinške továrně, to vse in še mnogo druzega se je vdomačilo na slovenskih tleh. Le to, kar na noben način ne kaže kupovati v tujini, to se naroča pri domačinu. Nimamo namena raziskavati, je-li.tudi resnica, da so tuji izdelki lepši, boljši in cenejši od domačih. Nočemo dokazovati dějstva, da se je že marsikdo pošteno nas-smolil s tujim blagom in s tujimi podjetniki. Faktum je, da se domoci izdelki ne cenijo po pravici, tem manj pa še p domoljublu. To je vzrok, da tudi v rokodelstvu kot Slovenci nazadujemo. Pogled v bodočnost je za mladino, ki se posveti rokodelskemu stanu, jako žalostěn, da, skoro obupen. In vender je rokodelstvo jedino in naravno življensko sred- stvo za široke sloje našega slovenskega naroda, jedino zavetišče za mladeniče, ki ne morejo ne študirati in ne kmetovati. Edo se pa briga za to, kako rešiti to pe-reče vprašanje ? Komu je mar za-to, je li proizvod, kate-rega kupi in rabi, domač ali ne ? Če se pri kakem uradu nastavi slovenščine nezmožen praktikant, zašumi vihar po vseh listih, če pa barantač poskuša ugonobiti celo vrsto domačih rokodelcev, se ne gane nobeno pero. Naravno je, in godi se tudi v mnogih drugih krajih, da rokodelstvo, sloneče na starem kopitu, hira in zaostaja, a povsod nastaja na njegovem mestu večja industrija. Preminja se potem le oblika produkcije. Pri nas je to drugače. Oglejmo si le par slučajev. Pred leti cvetela je na Kranjskem industrija z dežniki in solnčniki. Neka i % firm, ki so si tudi pridobile nekoliko imetja, niso preskrbo -vale samo Kranjske, marveč so celo izvažale blago iz dežele. Tudi danes še delajo isto tako ceno in lepo, kakor tujci, a le poglejte, koliko dežnikov in solnčnikov se pokupi v trgovinah, ki ponujajo le tuje blago. Komu je mar, je-li dežnik domače delo ali ne? Pred 30 leti je bilo v Ljubljani v službi nad 20 prikro- jevalcev rokovic, na stotine ljubljanskih deklet ;ivelo se e s šivanjem istih, tudi danes še delajo za isto ceno, kakor tujci, a koliko se proda domačih rokovic? Jeden sam prikrojevalec zadostuje sedaj tej industriji! Kdo se zanima za izvor rokovic? Ženstvo kupuje, izvzemši toalet, katerih v konfekciji ni dobiti, vsa druga vrhna oblačila brezizjemno iz konfekcijskih zalog. Dunajski agentje pohajajo slehrno vas in najmanjši urad, iskajoči naročil, katera se jim jako zaupljivo da-jejo. Kdo misli na to, da bi morebiti venderle tudi domač rokodelec tako delo izvršil za isto ceno, kakor tujec? Imeli smo blizo Ljubljane obširno továrno za sukno. Blago je bilo izborno, trpežno, a ni moglo doseči niti cene tujega slabšega blaga. V Škofjiloki je še jedna tovarna za sukno. Izdelki njeni so tako dobri in ceni, da lahko tekmujejo z vsakim tujim blagom. Koliko pa se tega domačega blaga zahteva in ; proda na Kranjskem? Če bi se Skofjeloški sukneni izdelki ne pošiljali na Dunaj n drugam, kodér se z velikim dobičkom prodajajo, bi bilo konec tudi tej industriji. Končno še nekaj, če koga tujec nasmoli, kar se je že pogostokrat zgodilo, če je tovarniški izdelek slab — ne zine nihče, izgovarja se celo, da naposled stvar ni bila draga. Kaj pa, če se domačinu kaj ponesreči? Govori o tem cela vas. Propaguje se, kupovati samo pri slovenskih firmah. Prav, toda v obrambo domače industrije to ne zadoetuje. Mnogokrat je napis firme le slepilo za lahkoverne kupovalce. Jabelko, lepo od zunaj, je zno < traj gnilo. Slovenske firme ne bodo rešile slovenske industrije, če občinstvo ne bo vpraševalo po izviru ponujanih izdelkov. Trgovci bodo šele takrat iskali in kupovali domače blago, kadar ga bode občinstvo izrečno zahtevalo. Slovenskih producentov je v vseh strokah dovelj. Imamo mizarjev, čevljarjev, krojačev, šivilj, sploh pa vseh roko- '1 • ' * 504 delcev več kakor treba. Pomagajte tem pravim Slovencem belkasti prášek in če jih primeš, zlomijo se ti med prst do zmožnosti, vrediti si novodobno produkcijo ter zahte- kakor kos krede. vajte in kupujte povsod le domače izdelke in vidili bo Omenjeni beli prášek je zložen iz predrobnih telesec, kako se bo domača produkcija hitro ojačila. Nikari v katerih tiči kal bolezni in ravno, dete pa ne mislite ker ta prášek da slovenski rokodelec že danes tako tako majhen in lahek, se hitro raztrosi po vsem prostoru zaostal ) da njegovi izdelki niso do jim ne manjka druzega, kakor nekoliko več prilike v bavo cenega kredita in trgovskih ved. Vsaj je menda že sleherni kupovalec skusil, da se tuja produkcija najbolj širi vsled njene vsiljivosti in po uprav nesramni reklami rabljivi. Verjemite, da \n okuži še zdrave gosenice. Apnenska bolezen je torej zelo nalezljiva. Ker obolelih sviloprejk nikakor ne moremo rešiti smrti, dělali bomo vsaj na to, da se bolezen ne razširja Odkar je avstrijska veleizdustrija » ki s večinoma posredno ali neposredno žalibog nahaja v židovskih rokah, vsled svoje nesolidnosti izgubila skoro vsa ino-zemska tržišča, vrgla se je s svojim ničevim, le za oči prirejenim blagom, izkoriščevaje uboge delavce do za- dnjega mozga, na tuzemstvo, kjer sedaj uničuje zadnje ostanke nekdaj cvetočega poštenega rokodelstva. In mi domoljubni Slovenci naj jo podpiramo, če nam v slepilo kaže — slovensko krinko? Če bodemo tako brezbrižni za posledice, katere napravi propad našega rokodelstva tudi v narodnem oziru, ne bo dolgo trajalo, da premine za narodno vzgojenega slovenskega fanta še to zadnje pribežališče, ki je doslej kodelcih. še najde pri slovenskih ro (Konec sledi.) po zdravih. V ta namen nemudoma odpravimo vse bolne ali mrtve gosenice, predno opazimo na njih beli prašek To delo bomo opravljali na ta-le način. Kakor hitro opazimo prve bolnice, dajmo zalegi svežega listja in počakajmo, dokler se ni splazila večina gosenic listju, prenesimo, seveda na na to listje. Potem jih I na drugo leso, in če je količkaj mogoče, tudi v drugo sobo. Gosenice, katere so ostale na ležiščih, kakor tudi take, katere je bolezen vred. že napadi« in vse mrtve moramo sežgati z ležišči vred. Kadar prenašamo ležišča, jih skrbno zavijmo in ne otepajmo z njimi, ker bi se na tak način vzdignilo preveč praška z njih in bi se zatro sile kali bolezni po celem prostoru. Ležišča je treba večkrat na dan izpreminjati » in sicer vsakokrat i kadar pokladamo hrano, in vse to moramo ponavljati tako dolgo » '»»■»_■.......................... Kmetijstvo. dokler ne splezajo vse gosenice na sveže listje. Bolnih in mrtvih gosenic ter lešišč ne smemo zmetati na gnojišče, zakaj tudi odtod se lahko razširi bolezen, ampak jih moramo pokončati v ognju. Tudi tištim gosenicam ne smemo Apnenska bolezen sviloprejk. Ta bolezen je sviloprejcem dobro znana. Nastaja že lahko za prve levitve (spanja) ter napada v začetku malo gosenic (črvičev), potem sô pa vedno bolj širi, m more uničiti vso zalego, predno se je zapredla î Za prve levitve je težko opaziti bolne gosenice » prizanašati. katere so ostale na lečiščih in katerim se še ne pozna da so bolne. Kadar izpreminjamo ležišče, bodi naša skrb > da gosenice niso preblizu druga poleg druge. Ako nimamo prevtanega papirja pri rokah, preložimo jih lahko tudi da je na celih murbovih vejah. Zapomniti pa si moramo, > neobhodno potrebno, da pričnemo takoj izpreminjati zato je treba skrbno pregledati ležišča, kadar se prebu- žišča, ko smo zapazili bolezen. Niti enega dne ne smemo dijo, da se o tem prepričamo. Našli bomo tu pa tam zamuditi. Zato pregledujmo z največjo skrbjo ležišča kako posamezno mrtvo in posušeno živalco z rjavo kožo, pri vsakem prekladanju, zlasti pa Spri vsaki levitvi » da toda brez tistih belkastih oprtov, ki so znamenje te pogu- ne prezremo prvih slučajev bolezni. Ako smo to zamudili bonosne bolezni bolj razvitih gosenic. Take gosenice so razširi se bolezen lahko na široko in nam more pro7zro popolnoma trde in lahko jih zlomiš med prsti. Da zveš čiti prav veliko škodo. 9 resnico, zavij jih v mokro ruto in pusti jih ondi 12 do 25 ur. Ako so med tem časom postale bele in nekako da so poginile za apnensko boleznije. Na apnene » vedi i vsak način je dobro i da ponovimo to poskušnjo vsako- krat, kadar najdemo po levitvi mrtve in trde živalce brez omenjenega belkastega oprha, ki se navadno prika- po vlažnih prostorih na gosenicah, katere so že zuje dolgo na istem ležišču. Poleg izpreminjanja ležišč treba prostore i terih redimo sviloprejke, razkuževati z žvepleno v ka paro Tudi s tem moramo takoj začeti, ko se je prikazala bolezen, in sicer tako-le: Najprej zaprimo okna in shodě, potem postavimo sredi sobe, ne preblizo sviloprejske priprave, nekoliko opeke ali pločnatega kamenja, ali pa tudi za dlan visoko plat zemlje ali peska in položimo na to podlogo star Ko so se prebudile gosenice iz četrtega spanja, po- krožnik, skledico ali kako drugo lončeno posodo ter stanejo one > ki so se nalezle apnenske bolezni, vsujmo v njo zmletega ali raztolčenega žvepla. Železne na zadku in zlasti ob straneh rdeče kakor opeka. Ako ali kositerne posode niso za to rabo, ker jih žveplo kmalu jo vzameš v roko, ni mehka in kakor hitro je poginila, razje. Ker se žveplo počasi užiga in rado ugasne, storimo je podobna mehkemu vosku, tako da se spoznajo tvoji prav, če ga popřej raztopimo na žrjavici in užgano pri- prsti na njenem telesu. Take živalce převleče kmalu neki nesemo v sobo. Vrata moramo takoj zapreti za seboj. 505 Gosenicam prav nič ne škoduje para, ki se vzdiguje žgimo z živim ogljem in spravimo iz sobe vse, česar ne iznad gorečega žvepla, pokonča pa kali apnenske bolezni, potrebujemo pri sviloreji. Razumeva se samo ob sebi, ki se nahajajo v sobi in po ležiščih. Da dosežemo svoj da mora biti dotični prostor popolnoma zaprt, ako naj namen, moramo gledati na to, da so vrata, okna in sploh para izdatno deluje. Tudi spati pri oknih in vratih mo-vse odprtine pc poln oma zadelane. Soba naj ostane naj- rajo biti zataknjeni. Taki obstanejo naj prostori dva dni. manj 12 ur zaprta. Med tem časom ni treba pokladati Ko so prostori prezračeni, moramo vse stvari v gosenicam svežega lista. Zdaj pa vrata in okna odpremo, njih z vrelim lugom dobro oprati, stene pa pobeliti. da se razkadi neprijetni duh po žveplu, oskrbimo živalce Slednjič naj še omenimo, da se apnenska bolezen z živežem in jim izpremenimo lečišče. To bomo ponav- nikdar ne izcimi sama od sebe, ampak iz kalij, kateri ljali več dnij zaporedoma in sicer tako dolgo, dokler bo niso bili zatrti, kaj bolnih gosenic na ležiščih. Žveplena para duši člověka zato îreba sapo za- ađsdft&fftđ^dMMtefedft^frjfr drževati » kadar odpiramo razkuženi prostor. Prav pa metno storimo, ako držimo na ustih in pred nosom ruto, pomočeno v vodi, kateri je dobro přiliti nekoliko žganja. Za 100 kubičnih metrov je treba vzeti za enkratno kajenje 50 gramov žvepla, ali pa povprečno za majhno sobo navadno žlico, za srednjo dve žlici in več za večje prostore. Ako se pa prostori slabo zapirajo, zlasti ako je podali strop iz priprostih desek, moram vzeti več žvepla katerega zmešamo z 10 % solitra. To zmes dobimo tudi če vzamemo do roba polno žlico stolčenega solitra na « «5: Poučni in zabavni del. CfVV W WW W W WW W & W WW WW WWWWWWWWWWWW WW ffVVVd Gospodična Ema. (Češki spisal Y. M r š t i k, poslovenil I. Kovač) (Konec.) kaj sem pretrpela, tega tudi nihče ne ve. Vrhu vsega najhujšega še ta kes, zakaj, zakaj moram ravno jaz prenašati tako trpljenje, zakaj?" Solze so se slišale iz njenega glasu. rdeči svetlobi žrjavice je zagorelo nje obličje > pet polnih navadnih žlic zmletega žvepla. Prižgemo jo, grudi so se stresle v skupaj potegnjeni jopici, ustnice so ako položimo na njo kos žarečega oglja. se skrivale v trpek nasmeh. nekaj je hotela reči j a Ako napade sviloprejke apnenska bolezen prav hudo stavek je presekala čez pol. malo pred zapredanjem, tedaj jo je težko zatreti z iz- preminjanjem ležišč in z razkuževanjem prostorov. Y tem slučaju se jih malo zapřede, potem pa poginejo in se popolnoma posušijo. , » sedaj sedaj ko sem zopet tu", čula je poleg sebe, „sedaj mine verjameš? Kaj?" in njeno, po-greto, toplo roko je pritisnil na ustnice ter jej z desnico po- w gladil lase. „Ali mi verjameš sedaj » kaj? Vidiš, ako Razkuževanja z žveplom pri zaprtih oknih in vratih bil, kot ti misliš, niti iskal bi te bil. Prišel sem te od- se moremo posluževati le tako dolgo, dokler se gosenice v prvih dobah, ko potrebujejo še malo prostora in ne trpijo nobene škode. Ko so že bolj razvite, potrebujejo več zraka, zato jih ne smemo puščati dolgo v stoječem zraku zaprtih prostorov. Takim torej ne ugaja žveplena para. Tudi je bilo že povedano, da bi bila ta kapomoč pre pozna, zlasti ako so se sviloprejke slekle že štirikrat. Po prostorih, kjer smo imeli na pr. lani apnensko bolezen, tudi letos ne bomo brez nje. Neizmerno drobne kali najdejo v vsakem kotičku varnega zavetja in tako je mogoče, da okužijo v istih prostorih letošnje zdrave puščanja prosit » ali mi odpustíš? u Odprla je trepalnice, dvignila glavo i razmaknila ustnice ter se nasmejala kot dete, ko se mu pred oči zabliska sijaj zlate pene. In trepalnice so zopet zakrile oči, glava je počivala na njegovi roki. / „Obleči se, Ema", veli jej on, » pojdeva na iz prehod. Ali pojdeš? Ona prikima. a Ko je prišla Berta s čajem in Pepi s svetilnico j gosenice ter razširijo bolezen tako, da nam more pogi- našli sta Emo veselo in živo. niti vsa zalega. Zato najbolje, da v takih okuženih Bil je že večer, ko se je Kliment dvignil ter iskal prostorih eno leto ne redimo sviloprejk. Med tem Časom zimske suknje in klobuka. Pepi mu prinese oboje. „Zakaj ka- Res je, da izgubimo na takšen način pridelek tero mu je silila Pepi. Ema se izgubi v sosednjo sobo, potem izgubijo kali svojo moč in nevarnost je za sedaj pri se ne oblečeš?" pošepne Emi ter seže po slivovki, kraju. enega leta, a vender je bolje tako. za njo Pepi, Berta je s Heleno ostala pri njem Kdor pa hoče navzlic okuženim prostorom v njih pa tudi Berta odide v prednjo sobo in Kliment je osaměl rediti sviloprejke, ravnaj tako-le. Ležišča, slamo in veje s Heleno Helena tiho sedeia na kraju divana ter z s katerih smo pobrali mešičke, moramo sežgati. Police in nogo drgnila tla. On se jej nasmeje. Helena v zadregi Éft lese pa pustimo na mestu in prekadimo prostore prav pričesko potisne na levo stran ter pravi zmotena sme- močno z žveplom. V ta namen vzamemo za 100 kubičnih hljaje se: „Malo časa ste se mudili pri nas.tf Vstane, metrov prostora tri kilograme žvepla, za manjše prostore vznese se na prožnih, mladih nogah ter gre s kaveljnom seveda manj 'in mu primešajmo 10% stolčenega solitra, popravljat v peč. Kliment molči, zakašlja, obriše s čela približno pet navadnih žlic na kilogram. To zmes pri« pot in se ozre po stenah, kot bi se bil nečesa vstrašil. 506 V sobi je bilo tiho — žalostno v migljajoči luči svetil-nice. Zamisli se. Spomni se razgovora pri čaju. Zakaj so tako silile, zakaj ga tako prosile, naj pride zopet, naj pride večkrat — v sredo, — pripravljene bodo že, ne bodo čakale. Čemu, zakaj —? kaj pripravljajo. Kot za kako slavnost se pripravljajo za ta dan. Kaka slavnost? In danes — kako siromašno je bilo vse — te stvari — ta oprava — vse — čaj je bil slab in kalen — bržkone od kupca, tudi rum so bržkone dobile zadnji čas. Ema niti ni pila, tudi Pepi ne, Helena se je za trenotje skrila v sosednjo sobo za klavir. Bežala je sama pred seboj uteč na sebi lahko, obnošeno obleko, slabi predpasnik, in odrgnjene, pohojene čevlje. Samo Berta je sedela ter pila čaj. Pol ure je iskala servijet in přinesla samo jedno. „To se daje samo gostom", pogovarjala je samo sebe z usnevom hišne gospodinje. Posilila ga je z drugo čašo in ta ni bila polno nalita. Sama je ostala pri jedni. Kliment se je spomnil datuma. Z grozo je spoznal, da je bilo pred zadnjim. Uboga obitelj! Na čem spi? V prednji sobi jedna postelja, v kuhinji druga — na divanu morda tretja. Mnogo pohištva jim je neki pokončala voda. Stanovali so na Kampi, v septembru je prišla po-vodenj, vdrla skozi okna — vse jim je uničila voda. Poleg tega pa so zopet govorile o koncertih, gledališču, plesih, kot bi bile tam dan na dan. Le Ema je molčala in iz poluteme sobe so brněli tihi glasovi klavirja. „Prosim vas, prinisite mi malo vode", pravi Kliment Heleni, ki je zopet sedela na koncu divana in z nogo drgnila tla. Vstrašila se je tega naglega glasu in hitro nogo potegnila pod krilo. „Vode?" zašepeče s tihim, bo-ječim glasom ter po prstih odide iz sobe. Hitro odpre vrata — do kraja. „A!" vzkřikne na pragu, prime se za čelo in obupno poskusi vrata zapreti za sabo. Vsa zmešana ni vedela, ali ima iti nazaj ali naprej. Sama sebi je bila m poti. Tako so vrata za hip ostala odprta. In Kliment je videl ter ni verjel — stud mu je pordečil obraz, o svečnem svitu je Berta izula čevelj ter ga molela Emi, Pepi je bila samo v rdeči spodnjici, v korzetu. Njeno črno obleko je že Ema zapenjala na sebi. Pepi vzklikne, Kliment naglo vstane ter prekorači sobo. Vrata zalopotajo, odrinjene z nogo. Tresel se je po celem telesu. „Jaz ne grem, jaz nikamor ne grem , začuje se žalostni glas Emin za vrati in na tla pade nekaj lahkega kot čevelj. Nastane tíhota — samo obleke so šumele v sosednji sobi in čevlji škripali. Helena pride z vodo. Kliment takoj seže po čaši ter vlije v sebe polno, mrzlo vodo. Šele čez nekaj časa zopet vstopi Ema v svoji pe-pelasti obleki ter pove takoj na pragu, da ne pojde nikamor. Večer je že in zima zunaj — drugi pot. Kliment se priporoči. Devojko vzemo svetilnico in ga spremijo v prvo sobo. Kliment niti ni vedel, kako je přišel na stopnice v vzdušje prijetnega, zimskega hladu. Po celem telesu je bil ves potan in njegove roke so trudne zapenjale zimsko suknjo. Spremljale so ga s svetilnico na stopnice po stopnicah doli v pritličje. Pepi je kot živ kip visoko nesla svetilnico nad glavo in Klimentu svetila na cesto. Na hodnikih so stali ljudje in gledali za lučjo. Ema je čakala, da Pepi odide z lučjo. In ko sta oba ostala v temi in je bila Pepi s svetilnico izginila v prvém nadstropji, podal je Kliment Emi roko in rekel: „Z Bogom, Ema, prehladiš se." Nič ni odgovorila! Boko v roki je šla z njim ter ga spremila pred hišo. Neka preslutnja jej je stiskala dušo, ustnice so se jej tresle v zadregi. Kar mu roke položi na rame, pogleda mu v oči in pravi: „Kdaj se zopet vidiva? V sredo, ali priđeš?" „Ali boš sama doma?" „Ne bom — a obljubil si sestrám, obljubil meni." „No, pridem, pridem, zakaj bi ne přišel? A tebi je mraz, vsa se třeseš, vrni se domov, lahko noč, do—" „Pridi, čakala te bom!" Stisne jej roko, poljubi obraz in loči se. Gledala je za njim. „Pride, pride!" dejala je sama sebi, radostno raz-pela roke in po temni veži stekla k stopnicam, z me-hkimi čevlji drsajoč po trdem kamnu. Šele pri stopnicah se zadnjega prizora, ko je Pepi šlačila obleko, izuvala čevlje, katere sta vrteč se nosili obe — in sram je je bilo — sram — — z životom se nasloni čez držaj, z rokami si zakrije oči ter plaka kot dete v mrtvi tihoti temnega stolbišča. Kar se vzravna — zaupanje jej je dalo moč, gre gori — mirna, upokojena, z živo nadejo, da v sredo pride. Le tam pa tam so se vračali dvomi, a kot vesel refrén so se jej v dušo vračale besede : pride — pride — on pride! In pojoč, z veselími mislimi je v sredo pripravljala mizo, drgnila žlice, umivala tla, obe-šala oprana zagrinjala, nakupila čaja, sladkorja, prigrizkov ter čakala „njega." Bilo je ravno po prvém, v hiši je bilo še blagostanje. In ko je bila z vsem gotova, preoblekla se je v priprosto domačo obleko in opasana s predpasnikom na- gnila se na okno ter gledala po kostanjevem drevoredu, ali že gre ali ne. A ure so potekale, odbilo pol četrte, okno se je odprlo, oči so gledale ven, a nikogar še ni bilo, Na beli namizni prt je že sedala tema, zunaj so se užigali svetilke — bil je večer in v sobi je bilo še vedno prazno in tužno, kot bi bil tu kdo umrl. Pe^i zbeži na ulico, — Ema odpre beli predpasnik — Berta potegne fprt z mize, ugasne paradno svetilnico in Helena zopet sede k svojemu starému klavirju na tenkih, visokih nogab ter igra na pamet svoje lastne me lodije: glasovi so udarjali iz teme, drug za drugim, kakor če potoček žabori v senčni gošči, ter v nepravilnih zvokih odmevali po mraku. IH. 9 Kliment ni přišel. 50? «T: Novice. fr fr fr Jubilejski darovi za družbo sv. Cirila in Metoda, Poslali so dalje: Gr. Franc Irman, posestnik v Lokah, gld 70 kr. Slavni „Celjski Sokol" po ondotni podruž- » WWW WWWWWWWWWWW WWWWWWWWWWWWWWWW nici ustanovnine 25 gld G. Anton Gnus, nadučitelj v Dolu iz nabiralnika g. Peklarja 5 gld. in 5 gld. kot dobiček zadnje Osebne vesti. Okrajni komisar v Postojni, Rikard igre dolskih igralcev. Po Wenedikter in koncipist pri dež. vladi v Ljubljani Ernest dr. v Moravôah, zbirko 12 gld. g. dr. Mih. Opeki, kapelanu Po č. g Ivauu Žuži dekanu S t a d 1 e r sta premeščena k ljubljanskemu okrajnemu in nadžupniku v Laškem, zbirko 28 gld. 50 kr. glavarstvu Koncipist pri okr. Domicel i Je premeščen pri dež. vladi Oton M er k dež pa glavarstvu v Ljubljani Silv. novanec v Trnovém gld vladi, koncepni praktikant okrajnemu glavarstvu v Na povabilo zbrana pri g. V. Ogorelcu na Škofljici, 5 gld. 30 kr. Postojni. uredništvo „Slovenca" zbirko 53 gld Neime- Zbirka iz Litija 41 gld. 40 kr. Juvančiča zložila lovska družba, Slavno Zaveza zagorskih dni Promociji. Na dunajském vseučilišču sta bila te Slovenk" po gospej Mariji Weinberger 100 gld. pokroviteljnine promovirana doktorjema filozofije profesorska kandidata in pokroviteljica bode gospica Lavoslava Eibensteiner. Jos. Plemelj in Jos Komljanec. Čestitamo! Slavna B\asnikova tiskarna v Ljubljani 100 gld. pokroviteljnine in po- javno predavanje je bilo 18 t m v Katoliškem kroviteljica bode gospica Albina Blasnik. domu. Predaval je kanonik Kalan o stroju in njegá soci- nica v Ormožu 74 gld. 45 kr jalnem pomenu. Častno občanstvo je podělila občina Naklo učitelju in prvému obč. svetovalcu Jos. Travnu ter župniku Jakobu Mraku. kršćanske ljubezni snuje v ob ŠSa Ženska podruž-Kunce v Št. Juriju vnici gld. Gospa Leopoldina Šavnik, prvomestnica kranjske ženske podružnice, nabrala med udi 77 gld. G. Ivan Jebacin, trgovec v Ljubljani in záložník ka e družbe sv. Cirila in Metoda, 100 gld. Ženska podružnica v Gorici po Društvo gospej g. blagajničarici Amaliji Drufovki 100 gld Obinli darovi Novem Mestu občespoštovani prost dr. Elbert Najden zaklad. Pred kratkim je veter v Željah pri Smledniku polomil neko staro smreko. Učenci ljudske šole so pri njenih koreninah brskali in grebli ter našli v luknji stroh-neno škatlo polno denarja. Zavladalo je veselje, vse dokazujejo, da vsi grozni pritiski še niso upihnili Slovencem plamena narodne ljubavi. Le tako naprej ! Ne udajmo se t Blagajništvo družbe sv Cirila in Metoda. Regulacija goriških učiteljskih plač. Poroča se raznim listom, da so slovenski drž. poslanci pridobili vlado lilo, Bog ve kak zaklad je přišel na dan. A veselje se je za to, da se za Goriško ustanovi dež. šolski zalog in da bo mis- kmalu razkadilo, kajti v škatlji je bilo 300 komadov cva- jarjev iz 1800 Î vlada naprosila knezonadskofa goriškega, naj gre v dež. zbor in naj glasuje za zalog. To je lepa božičnica za goriško uči- Izzivanje. Mej postajama Trebnje in Mirnapeč se teljstvo. je na troške Trebanjske občine in PonikovČanov napravilo novo Boj za hrvatsko gimnazijo v Paznu. Po dolgo- postajališče. To je dobilo samonemški napis „Haltestelle Ponique." letnih bojih se je napesled posrečilo, doseči, da je vlada skle- nila. ustanoviti v Pazinu hrvatsko gimnazijo. Italijanom to se- »Naša straža«. Izvoljeni odbor društva „Naša straža" se snide mej božičnimi prazniki, da si izbere stalno predsedstvo. Ulični napisi v Ljubljani. Vsak tujec, ki obišče sedaj naše stolno mesto in si ogleda To škandal cestne napise, poreče : Troje uličnih tablic imamo. Samoslovenske, slovensko - nemške in nemško - slovenske. Svoj čas, ko je bila zveza" mej narodno stranko in mej veleposestniki, se stvar pred dež. odbor. Zveze sedaj « novič radi te zveze ni spravila ni in za to bi bilo umestno, da se to vprašanje še enkrat sproži v obč. svetu in tudi pri dež odboru dožene, kakor za- BHHHP čast Vodovod mesta Kranj in nekaterih vasi občin veda ni všeč, ker se boje za svojo převládo v mestu Pazinu in ker Hrvatom iz povse razumljivega egoizma ne privoščijo učnega zavoda, kateri brez dvoma v nekaj letih moČuo oslabi položaj italijanskega življa. Začeli so torej boj proti gimnaziji in ker uvidevajo, da vender ne gre. odrekati večini istrskega prebivalstva pravico do svoje gimnazije, osredotočili so boj na to, da naj se gimnazija ustanovi v Kastvu ali kje drugod, kjer ni pogojev za uspevanje in novi zavod revno živo hteva naša Predoslje, Senčur in Voglje je naslov obširni brošurici, v i. kateri je kranjsko vodovodno vprašanje temeljito in vsestransko pojašnjeno. i Božičnica Vsem revnim šolarjem in šolaricam ljubljanskih mestnih šol ostane v prijaznem spominu lepa sloves- nost, ki se je vršila dne 18 m. v okrášeni telovadnici prve mestne deške ljudske šole Obdarovanin bilo 197 ubožnih otrok s toplo zimsko obleko, trdnim obuvalom in pecivom. Slovesnost počastil s svojo navzočnostjo presvetli knezoškof in mnogo odliČnega obČinstva Okr. šolski nadzornik profesor Levec je otvoril slavnost s primernim ogovorom, presvetli knezoškof pa je v iskrenih besedah spominjal otročiče, naj bode, kakor za darila hvaležm še bolj za večje darove, ki jih do-bivajo v šoli, to je, za pouk, zlasti pa za nauke sv. vere. Knezoškof in baronica Heinova sta potem razdelila otročičem darila. Ko sta se neki deček in neka deklica v imenu obda- taril. Da prisilijo vlado, ustreČi njihovi zahtevi, so uprizorili že več shodov. Vse istersko Lahcnstvo protestuje. Tudi v Trstu so iredentovci priredili shod, a obnesel se jim je slabo, kajti Slovenci, kršČanski socijalisti in soc. demokratje so shod razgnali. Lov na Raskovcu. V nedeljo, dne 18. t. m. se je na Raskovcu pri Vrhniki vršil velik lov, katerega se udeležil tudi nadvojvoda Josip Ferdinand, stotnik pri kranjskem pešpolku v Celovcu. Umri je v Ljubljani v visoki starosti bivši trgovec Fran Krisper. Zatiški dvorec v Ljubljani, ki je bil po potresu hudo poškodovan, dal bo erar adaptirati in napravi v njem 1900. ekspozituro ljubljanskega poštnega urada. Očeta je ustřelil dne 11. t. m. osemnajstletni po-sestnikov sin Janez Mihelčič iz Zabukovja. Poskušal je puško ter vstřelil v hrbet svojega očeta. Mater je ustřelil minoli torek zvečer Ulétni Tomaž Cerkvenik, sin župana vremske občine, ko se je z nabito puško igral v kuhinji. Kroglja je zadela mater v koleno desne noge rovancev zahvalila, se končala slovesnost s tem, da so vsi ter ji povzročila tako nevarno rano, da je naslednje jutro navzoči přejeli višjepastirski blagoslov. Bog poplačaj blagemu odboru dobrodelnih gospej, zlasti pa gospodu ces. svetniku . M u r n i k u, ki se leto za letom posebno trudi za obdaro- vanje, prav kakor bi izpolnoval oporoko svoje problage soproge velike dobrotnice revežev in ubožne mladine. umrla. Na smrt obsodilo je 401etno Notburgo Pirker iz Poreč, otroka zastrupila. celovško porotno sodišče svojega šestletnega 508 — Napad na sodnika. Vdova Ana Tot iz Rakonic na Češkem je podedovala po svojem možu premoženje v vrednosti 100.000 gld. Izplacati pa je morala nekaj legatov. Ker se je ureditev premoženja zavlekla, je pisarila sodniku, v Ra-konice grozilna pisma, Na dan obravnave pa je potegnila blis-koma revolver ter hotela sodnika ustreliti. Ženo so izročiii dež. sodišču v Pragi. — Strašen požar. Kakor poročajo iz Stanislava nastal je v vasi Bratkoviče strašen požar, kateri je uničil vse hiše. Od 180 zgorelih hiš je bilo zavarovanih samo pet. — Anonimna pisma Iz Detmolda poročajo : Že več časa, pise „Lippische Landes-Ztg ", so se trošila o dogodkih na dvoru in zlasti o posebno intimnih odnošajih na različne načine poročila mej občinstvo, pri tem so igrala anonimna, vsekakor ženska pisma zlasti veliko vlogo. Pisateljice dotičnih pišem znajo prav spretno sukati pero ter poznajo najintim-nejše skrivnosti tn nazore prvih oseb. Pisma obsegajo sedaj „prijateljski" svet, potem „dobroželjen" opomin, potem ogorčenosti polno pridigo radi kakega nemoralnega čina. Vse za-sledovanje je bilo doslej zaman. Ta škandalna pisma v Del-moldu spominjajo na afero Kotze v Berolinu, pii kateri so se širila taka pisma o dvoru v Berolinu. — Lakota na Ruskem. V provincijah nagonski, permski, sibirški, saratovski in ufski je tudi letos beda silna. Da se odvrne huda lakota, bo morala vlada vsaj 5,600.000 stotov žita poslati v te kraje samo za ljudi, ne glede na krmo ki jo potřebuje živina. Za setev bode treba vse dobiti od drugod Da konji ne poginejo. je sklenila vlada, da jih preživi v velikih državnih hlevih do začetka poljskih del. — Nečloveški stariši. V soboto so našli devetletno hčerko poštnega oficijala Rud. Kutschere mrtvo na postelji. Ubogo dekle je imelo namreč mačeho, ketera jo je na vse možne načine mučila, da je morala v bolnico, kjer je ostala skoro leto dnij in kjer se jej je veliko boljše godilo — nego doma. Mačeha in njen pravi oče sta jo tako pretepala ter jo puščala skoro popolnoma brez hrane, da je deklica končno morala podleći hudim bolečinam. Dva njena starejša brata sta bila prisiljena krasti in prosjačiti, da ništa glađu umrla. Ko je nedavno pripeljal redar 141etnega Avgusta domov k očetu, da ga kaznuje, ker je prosjačil, privezal ga je gro-zovitnež iztegnjenega z vrmi na postelj. kjer je moral 6 dnij nepremiČno brez hrane ležati. Poleg njega pa je postavil klobáso in kos kruha, katerega seveda deček ni mogel doseči. Ljudje so bili radi takega neČloveškega ravnanja silno nevoljni ko pa so izvedeli za smrt deklice, zbralo • se jih je nad dve sto pred hišo. kjer so silno razgrajali. — Kokoši v Kini. Popotnik pripoveduje, da je povsod spoznaval kokoši kot jako pridne, pripravne živali v vsakem oziru, bivajoč v Kini pa je zvcdel za neko pcsebno porabo kokošij v teh krajih. Na poseben način premotijo namreč kokljo, da vali ribja jajca. Poročevalec pravi, da ribja jajca Kitajci devajo v lupino kokošjih jaje, jo dobro zapažijo ter jajca pod-taknejo pod kokoš. Čez nekaj Časa vzamejo ribjo zalego iz jaje ter jo denejo v plitev ribnik, kjer se ribe sončijo, dokler niso toliko krepke, da jih denejo v jezero ali reko. Ako se ne izvale ribe, se pa —- race. — Raj za ženske. V mestu Johannesbergu v južni Afriki se je razcvetel živahen promet z zlatom. Zato dero tje ljudje z vseh stranij sveta: Tu so visokorasli Hinduji, Hoten-toti, Kitajci, Nemci, židje, Perzijani — vseh preveč, le žensk nimajo. Na dvajset moških se šteje jedna ženska. Treba je tam ženski reči le besedico — in dobi bogatega ženina. — Svetovni jezik. Za jednoten jezik vsega človeštva so se že mnogi trudili. Znani so poskusi z volapiikom in esperantom, ki niso dosegli namena. Mnogi pravijo, da je an-gleški jezik prihodnji svetovni jezik, ker je že sedaj najbljo razširjen. A angleški učenjak M. Ellis pravi, da je angleški jezik najmanj sposoben za to iz sledeČih razlogov : Največ jecljavcev ie tam, kjer se govori angleško, Angleži samo svoj jezik jako slabo znajo in govore, med govorico višjih in nižjih slojev je tolik razloček, da se komaj razumejo. Najbolj logični jezik se zdi Ellisu španski jezik. — Zavetišče za slovenska dekleta v Afriki, Iz Aleksandrije se poroča. da so tam slovenski in hrvatski rodoljubi ustanovili svoj čas društvo za vzajemno podporo Slovencev in Hrvatov, s posebnim ozirom na slovenska dekleta katerih je po vsem Egiptu jako mnogo, menda do 4000. Po . rodoljubni podpori v Egiptu naseljenih Hrvatov in Slovencev je lepo uspevalo, storilo mnogo dobrega in ustanovilo svoje posebno zavetišče. Povodom cesarjevega jubileja je avstrijska kolonija v Aleksandriji zložila blizu 40.000 gld. in jih darovalo zavetišču, katero so za slovenska dekleta ustanovili Hr-vatje in Slovenci. Zavetišče nosi ime cesarjevo V njem se nahaja 50 postelj. Tu stànujejo Slovenke, ki nimajo službe, tu so preskrbljene tudi za slučaj bolezni. Zavetišče je lepo urejeno in ima tudi prostore ža zabavo, čitalnico itd. Če kdo. so SI v Egibtu živeči Hrvatje in Slovenci zaslužili hvaležnost vsega slovenskegn naroda, saj so zavetiščem oteli mnogo slovenskih deklet pogube in jim ugladili pot do boljše eksistence. — Gosji roman. Da je gosjak zvest pokrovitelj in pogumen branitelj svoje izvoljene goske, to je stara stvar. V Vasi Stetten na Hohenzollenškem pa živi gosjak, kateremu ga pa pač ni dobiti vrstnika, Ta gosjak si ni izbral goske iz. svoje črede, ampak gosko, katera stanuje celih 300 metrov od njegovega hleva, na drugem koncu vasi. Ta oddaljenost pa ne ovira gosje Ijubezni. Vsako jutro, čim se odpro vrata, pohiti gosjak doli proti koncu vasi, goska pa čaplja njemu na-• sproti. Navadno se srečata sredi pota in ostaneta potem ves dan skupaj. Zvečer spremlja gosjak svojo izvoljenko domov, čaka, da se umakne v svoj hlev in da zapro vrata za njo, ter stoji navadno še celo uro na straži pred njeno hišo, predno se vrne domov. Časih pa se zgodi, da spremi goska gosjaka na njegov dom in da prenoći v njegovem hlevu ta roman traja že pet let in se, kakor poroča berolinski list „Tágliche Rundschau" ponavlja dan na dan. — Velik požar. V Hontu na Ogerskem so v nedeljo z žveplenkami igrajoči se otroci zanetili ogenj, kateri se je vsled vetra hitro razàiril. Zgorelo je 51 hiš in mnogo gospodarskih poslopij. Neka stara žena se ni mogla rešiti in je zgorela. Škoda je ogromna. — Zaklad v stolu. V Parizu je neka šivilja pri znaném „tandlarju" nakupila razliČnega pohištva. Ko so to pohištvo peljali na njen dom, pádel je z voza stol in se je zlomil. Kako so ljudje strměli, ko so viděli da se je iz zlom-ljene stolove noge vsulo vse polno biserov in dragih kamnov. Šivilja seveda pravi, da so njeni, tandlar pa, da so njegovi, vsled česar pride stvar pred sodišče. — Ljubosumen soprog. Na Dunaju službujoči železničář Jakob Pugalič, rodom Slovenec, je bil že dlje časa nekoliko zmešan domišljat je, da mu je žena nezvesta in je revo radi tega silno preganjal. Te dni jo je napadel z britvi j o in jej hotel glavo odrezati. Žena, dasi smrtnonevarno ranjena se je moža ubranila, na kar je ta sebi vrat přeřezal ter mrtev oblešal na loci mesta. — Vseučilšče v Srbiji. Zakon o osnovanju vseučilišča kralja Aleksandra I je predložen narodni skupščini ter bo potrjen in proglašen dne 18. t. m. — Število devet igralo je v življenji sedanje an-gleške kraljice Viktorije važno vlogo. Kraljica je bila rojena 1. 1819., Istega leta je bil rojen tudi njen pokojni soprog. Prestol je zasedla v starosti 19 let in je po veliki revoluciji 1. 1688 deveti vladar. Njen najstarejši sin princ Waleški, je bil rojen Novembra in njegova soproga, hči danskega rov gozda je uničenih, Ogromna škoda, ki je nastala po kralja Kristijana IX. je bila stara 19 let, ko se je omožila. požaru, se doslej še ni mogla določiti, a se ceni nad tem mili. več. Takih vzgledov je lahko navesti še Nenavadno ležišče. javni ulici videti čudni prizor. Na kmetskem vozičku jon gold. Varšavi je bilo dni na ležala odprta krsta, v krsti pa je ležal sivolas mož, ki je prav rav-nošdušno gledal zijajočo množico, dočim je mlad kmet vodil konj za uzdo. Redar je mlađega kmeta ustavil in ga zacel izpraševati, kaj to pomeni Mladi kmetovalec je povedal, da je bil njegov, v krsti ležeČi oče v bolnici in da ga pelj zdaj domov, a ker bo stari itak kmalu umrl, kupil je kar spotoma je Barth^lnovo klajuo a pno ; ono prepreci 11- zavost in glodanje lesa, preprečl mehčanje kosti, pre-predi h uj sanje, naredi živino jeáčo, ukrepi prebavljanje, pomnoži mleko ter jajca, naredi živino močnejso in tvori trdo meso. krsto in starega vanjo položil da se rahlej pelj Redar je seveda ukazal. da se mora starému možu pripraviti primer nejše ležišče. Za vsako žival neobhodno potrebno. Pošiljatve po 5 kg. kot poskus za I gld. (95 Popisi zastonj. Dalje je v zalogi maža za vozove (Sparwagenfett), va selin, olje za stroje itd. po nizki ceni. Francoske ječe M^sto Pariz je prodalo podjet nikom skoro vse kaznilnice, se nahajajo v sredini mesta, Miha Barthel in drug ker hoće te kaznilnice prestaviti izven mesta. Prodane ječe vzbujajo večinoma velikih zgodovinskih spominov. Jedna naj- Dnnaj X. Keplergasse št. 20. znamenitejsih St Pelagie, v kateri je bilo zaprtih svoj čas vec slavnih francoskih pisateljev in novinarjev ter mnogo dr-žavnikov in politikov, osobito za časa cesarja Napoleona III Jeden poslednjih je bil v tej jeci zaprt Henri Rochenfort, dočim so nekoč dihali zrak med temi zidinami; Leon Gambetta, je bila na razstavi za zdrav senator Rane, katerega so bili 1. 1871. » bsodili na smrt pa stvo in postrežbo bolnikov v ga zopet pomilostili, delje ustanovitelj lista „Figaro" Vilesse-ment, časnikar Jules Grirardin, državnik Jules Faure, sedanji minister mornarice Lockroy, pisatelja Dumas, oče in sin, ter Stutgartu 1890 1. odlikovana z darilom in je po izrazu še veČ drugih. kaznilnici Conciergerie bila zaprta ne zdravnikov in tisućih zahval- srecna kraljica Marija Antonijeta, zatem Robospierre, Corday, nih pišem edino reelno in Scharlota, Napoleon III. predno je přišel na prestol, sedanji neškodljivo sredstvo princ Orleanski, knez Jerome in mnogo druzih Vse te ječe se sedaj podrejo in na zemljišČih hočejo špekulantje napraviti razna podjetja. Požar v gozdu Dne 17. novembra si je 91etna pastarica Mara Basič iz Lilšanja pri Zvorniku na Hrvatskem ohranijo bujno rast za las i gospode in katera in dame V . zapreci da si izpa- danje las in odstrani tekoj vse lišaje. Za uspeh in neškodljivost se jamci î Cena lončka 80 kr. po poštnem povzetju. zakurila na paši, da bi se grela Ker je pihai se je vnel gozd bega Husejina Kulinovića iz Travnika skoro popolnoma pogorel. Okolo 300 000 kvadratnih moČan veter Gozd met- 10 30 Dunaj K. Hoppe 5 » Wipplingerstrasse 14 čudovito yeli k anskega uti sa ! dosedajno harmonika novosti razveseli en! Posebno dvoglasni so dolgo trajni. Predejano je temu krásnému vsakteri najlepše koračnice 9 plese i pesni itd igra kateri Casovna zabava v dolgih večerih! Za najlepše božično darile najbolj priporočljivo ! Cena z šolo, zabojem m pošto gid kr naj bo natančen Razpošilja se proti gotovini ali z poštnim povzetjem Naslov 510 Loterijske srećke V Lineu dne 17. decembra t. 1 V Trstu dne 17. decembra t. 1. V Pragi dne 21. decembra t. 1. 38, 18, 44, 65, 45 62, 41, 15. 83 22, 84, 65, 88, 51 V Tržne cene. Ljubljani dne 16. decembra 1898. Pšenica gl. 10.80kr. rž gl. kr., ječmen ajda gld. 8.50 kr., proso gld. leča gld. 12.— kr., grah gld. Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr., oves gl. 6.50 kr. kr., turšica gld. 5.50 kr. kr., fižol gld. 10 - kr ♦ ♦ i Blasnikova tiskarna y Ljubljani na Bregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot : knjige, brošure, okrožni ce, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška delà v eni ali večih barvah. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. Spoštovani gospod! Zahvaljaui Vas. da sté mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsni bolezni. Porabi 1 sem jedrio steklenico trpotčevega soka, kašelj in prsna bolezen mi je skoro prene-bala. Posijite mi takoj še tri steklenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka, a zraven še tudi 2 za-vitka čaja proti kašlju. Z velespo-štovanjem Vaš livaležtii JAKOB SUPPAN. V Divači, 19. oktobra 1897. Trpotčev sok (Spitzwegerich Sait) i kateri deluje tako izvrstno proti kašlju, prsnim boječinam, hri-pavati, těžkému dihanju pa tudi za stare bolezni, dobiva se vedno svež v lekarni pri Zrinjskem, H. Brod- jovin, Naj Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. pazi vsakdo na varnostno znamka, ker samo tišti trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena steklenici trpotčevega soka s točnim navodilom je 75 kr. Razven trpotčevega soka je dobro rabiti proti kašlju tudi planinski čaj. Cena jednega zavitka planinskega čaja proti kašlju je s točno poši- ljatvijo 35 kr. Oboje se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar doda za poštni list in naprej naj zabojčik še 20 kr. Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20 Cénjeni gospod lekârnik! Pred kratkim časom sem naroćil Ze!o spoštovani gospod! Moja žena je iežala tri mesce vsled od Vas jedno stékleuico krepilnih trganja in bolečin v kosteh. Precej, ko švedskih kapljie, naredile so meni j je začela rabiti Vaše »mazilo proti ko- iri mojim znancem tako dobro, da ! 8tnim bolečinam« je vstala že čez tri Vas moram za to dobro zdravilo i dni, in danes hvala Bogu, hodi. Zahva- nájtopleje zahvaliti. Blagovolite mi IJajoč se Vam za to izvanredno mazilo za moje znance še tri steklenice po ostajam 80 kr. po poštnem povzetju poslati. pokoren sluga S spoštovanjem VID ZANIĆ Modruš, dne 26. maja 1898. Bartol Lisički. Strmec pri Stulici, 22. aprila 1898. Mazilo proti kostnim bole Prave krepilne švedske kap ljice delujejo izvrstno proti vsem činam (Fluid) je prav dobro zdra vilo proti trganju in zbcdanju v želodčnim bolečinam, popravljajo j kosteh, protinu, bolečinam v križu, prebavljenje, čistijo kri, želodec. Po teh kapljicah izginejo vse želodčne in črevesne bolezni, a dobi se dober apetit krepijo proti prehlajenju, pri prepihu i. t. d. Mazilo krepi oslabele žile in krepi Paziti znamko, je ker treba samo na tište varnostno švedške kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena jedne steklenice krepilnih švedskih kapljie s točnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj doda za poštni list in zaboj ček 20 krajcarjev. Lekarna Zrinjskemu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20 Naroćila, katere znašajo 5 več, se pošiljajo poštnine prosto. gld. in stare ljudi nogah. > ki trpijo slabost na Vsaka steklenica mora imeti var- nostno znamko sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega hrvatskega bana î ker samo tisto mazilo iz moje lekarne, ki nosi to varnostno znamko na steklenici. Cena jedne steklenice mazila proti kostnim bolečinam s točnim navodilom je 75 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, za doda še 20 kr. poštni list zabojček Lekarna pri H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski Odgovorni urednik: Avfcust Pucihar. — Tisk in založba Blasnikovi nasledniki