s i •»£>»»!>•>••••••>£>•©••»»•••••••>•>»••»•••••^^ 
Boris Golee 
O SLOVENSKEM 
RUŠENJU BEOGRADA IN 
LAMENTACIJAH ZARADI 
NEPLAČILA 
»De namjeno našem tovaršam... vse božje svetnike na naš 
posledne čas pomagajte.« 
Navzlic znanemu besednjaku iz naše polpre- 
tekle zgodovine, kot ga more bralec zaznati že 
ob površnem branju naslova (Beograd, neplači- 
lo, tovariši...), ne gre za zgodbo, ki bi se dogodi- 
la v kakšnem prelomnem trenutku polpretekle 
slovenske zgodovine. Dogajanje ne sodi niti v 
»vmesni čas«, t. j. v dobo prve, druge ali katere že 
Jugoslavije, četudi ga zamejujeta letnici devetin- 
trideset in štiriinštirideset, ki bi po logiki stvari 
morali priklicati marsikakšno asociacijo tako na 
(predvojno-medvojni) Beograd kakor na tovari- 
še, na »naš poslednji čas« (gl. podnaslov!), vse 
»božje svetnike«, ki s(m)o jih osemdeset in več 
let klicali na pomoč, in nenazadnje na boj za 
pravice materinščine; pa najsi bi glede na letnici 
pomislili na Koroščevo reševanje prve ali na av- 
nojsko graditev druge južnoslovanske države, 
prve ob »božji« in druge ob »tovariški« asistenci 
(pomoči). O ničemer takem ne bomo govorili, 
prav nič (ali skoraj nič) o politiki v ožjem pome- 
nu besede, v širšem pa le toliko, kolikor politiko 
ali »politikum« že od nekdaj predstavlja ta- 
korekoč vse javno. Od aktualnih tem s konca 20. 
stoletja je namreč naše rušenje Beograda zelo 
daleč, časovno kar četrt tisočletja, saj leti deve- 
tintrideseto in štirinštirideseto padeta v 18. sto- 
letje, v čas, ko je habsburška cesarska krona pr- 
vič umaknila svojo vojsko z beograjske trdnjave 
in slednjo prepustila sovražniku. Resnično, epi- 
zoda, ki s Slovenci kot etnijo, narodom ali sub- 
jektom ni imela ničesar opraviti, celo manj kot 
poznejša avstrijska vnovična zasedba in zapusti- 
tev Beograda (1790-1791), prva od le-teh med 
ljudstvom še dolgo opevana v pesmi o Laudonu.' 
Veliko bolj kot omenjena avstrijska »(ne)častna 
umika« iz oddaljenega 18. stoletja je v slovenski 
narodovi zavesti ostal tretji in zadnji iz prelom- 
nih jesenskih dni leta 1918, saj je pomenil odhod 
le za Avstrijo, ne pa tudi za njene dotedanje poda- 
nike, milijonski narodič na robu vzhodnih Alp. 
Zgodba iz leta 1739, ki je doživela epilog šest 
let pozneje, leta 1745, tako po svoji (nepomem- 
bnosti in vsebini niti od daleč ni podobna nobe- 
nemu od slovenskih zapuščanj jugoslovanske 
prestolnice v pravkar minulem stoletju. Nikakr- 
šnih političnih polemik ni zbudila v svojem času 
in jih niti ni mogla poroditi, denimo v slogu: kdo 
je prvi »šel« iz Beograda, kdaj, zakaj, s kakšnimi 
nameni, v solzah ali s prikritim nasmehom pod 
masko in seveda, »kdo bo vse to plačal« ter »koli- 
ko bo stalo«. Slovenci so tedaj, leta 1739, prepro- 
sto odšli domov po opravljenem delu, ne da bi 
se menili za tisto, kar so za seboj pustili, in ne da 
bi novi gospodar beograjske trdnjave in mesta 
Avstrijski vojskovodja Gideon Ernst Laudon (1717- 
1790) jo v vojni proti Turčiji (1787-1791) najprej osvojil 
Bosansko Posavino, po prevzemu vrhovnega poveljstva 
pa še Beograd in Smcderevo. - Dve temeljni različici pe- 
smi Lavdon zavzame Beograd sta v številnih podva- 
riantah izpričam od prve tretjine 19. stoletja na zelo 
različnih koncih, od Primorske do Bele krajine in Prck- 
murja (prim. Slovenske ljudske pesmi I. Prva knjiga. 
Pripovedne pesmi 1, Ljubljana 1970, str 82-95). 
6 ZGODO VINA ZA VSE 
sploh vedel, kdo je bil ta, ki je za seboj pustil raz- 
dejanje - temeljito porušeno trdnjavo. Natanko 
tako, Slovenci so bili namreč poklicani in posla- 
ni k ustju Save, njim v tej neznanski ravnini edi- 
nole še domače reke, da s strokovnim delom 
onesposobijo, kar ima priti nazaj v roke dedne- 
ga sovražnika. Tako so tedaj in edinole takrat 
dobesedno (po)rušili Beograd, sicer na ukaz od 
zgoraj, a na sebi lasten način - ne torej z orožjem 
v roki, temveč z orodjem v potu lastnega obraza. 
Po končanem delu pa je (kako vendar ne bi) vsaj 
del »sezonskih delavcev« menil ali po pravici 
spoznal, da njihov napor ni bil tako korektno pla- 
čan, kot je obljubljala prej sklenjena pogodba. 
Kakorkoli, samostojnega angažmaja (nastopa) 
slovenskih akterjev nihče ne more zanikati. Če- 
tudi so se njihovi posamezni potomci in rojaki 
pozneje znašli tudi med Laudonovimi osvajalci 
konec 18. stoletja in med dvakratnimi »osvobo- 
ditelji« srbske prestolnice med prvo svetovno vi- 
hro, v navedenih primerih niso bili pri rušenju 
niti približno tako avtonomni kot prvič, ko jih 
moremo imenovati domala subjekt v (lokalni) 
zgodovini. Vsekakor so delovali bolj samostoj- 
no, neobremenjeno in z lažjim srcem kot deni- 
mo rudarji s kosovskega Novega Brda, ko so jih 
islamski Turki leta 1453 poslali rušit obzidje 
krščanskega Carigrada. 
Bralec zgornjih vrstic je medtem že povsem ja- 
sno spoznal, da je pompozni naslov pričujočega 
članka predvsem ali zgolj reklamni trik, ki naj bi 
pritegnil njegovo pozornost, pa še to bolj slab in 
oguljen. Če mu neposredni rušitelji »beograjske- 
ga mita«, kranjski zidarji in tesarji v družbi idrij- 
skih rudarjev izpred dobrih 250 let niso dovolj 
zanimivo branje, da bi z njim nadaljeval, se mu 
na tem mestu vseeno iskreno zahvalimo za do- 
slej izkazano pozornost. 
Pot kranjskih zidarjev in tesarjev 
v Beograd spomladi 1739 
Z vztrajnejšimi bomo prehodili pot osrednjih 
akterjev naše zgodbe, skupine zidarjev ljubljan- 
skega ceha, ki je z manj številnimi tesarji spomla- 
di 1739 odpotovala na »sezonsko delo« v Beo- 
grad, kjer je Avstrija že povsem očitno izgubljala 
vojno s Turki. Opeharjeni za del plačila so zidarji 
šele pet let pozneje pod prisego skušali izposlo- 
vati, kar jim je pripadalo, pri tem pa pustili v spi- 
sih vicedomskega urada za Kranjsko zanimiv za- 
pis prisege v »takratni« slovenščini, v današ- 
njemu bralcu kar težko razumljivem jeziku, pre- 
pletenem s strokovnim izrazjem večinskega jezi- 
ka, iz katerega je bila prisega sploh »prestavljena 
v kranjščino«. Tovrstna jezikovna mešanica zve- 
ni nekam domače, saj pri beograjskih Slovencih 
20. stoletja ni bila redkost, celo pri tistih rojakih 
ne, ki so tako kot naši zidarji preživeli tam doli 
samo nekaj »službenih« mesecev, po vrnitvi do- 
mov pa so se že na veliko »razgovar(j)ali« o tam- 
kajšnjih težkih »pregovorih«. A razlika je le preo- 
čitna. V prvi polovici 18. stoletja pogovorna slo- 
venščina ni mogla biti pod vplivom južnoslo- 
vanske soseščine in skupne latovščine, temveč 
toliko bolj domače kranjske nemščine, te pa se 
praviloma ni bilo treba učiti šele na tujem. 
V prisegi iz leta 1744, ki jo bomo pobliže spoz- 
nali pozneje, se je rušenju oziroma podiranju re- 
klo lepo slovensko »dol metvájne«. In ker ta be- 
seda ali zasilna skovanka v razvoju jezika ni do- 
bila licence za rabo v knjižnem jeziku, moremo 
in moramo danes govoriti le o rušenju. 
Mimogrede: izraz »rušenje« je večini Sloven- 
cev in (nekdanjih) Jugoslovanov, ki so do danes 
prerasli najstniška leta, še v spominu kot nekaj, 
kar se je pripisovalo najprej enemu, nato dvema 
in končno vsaj štirim jugoslovanskim narodom 
skupne domovine, med katerimi so bili na čast- 
nem, »najnevarnejšem« prvem mestu vsaj nekaj 
časa prav Slovenci. Dejstvo, da so »rušili« Jugo- 
slavijo, bi nenazadnje lahko bilo povezano z nji- 
hovo dedno zasnovo, saj so eno državo »zrušili«, 
sicer bolj kot pomočniki drugih, že v času »sijaj- 
nih zmag« srbskih soluncev tam okoli leta 1918, 
le da so bili takrat (in niti ne čisto sami) na zgo- 
dovinsko »pravi strani«. Kolikor vemo in pomni- 
mo, pa Slovencem nihče nikoli ni očital, da bi 
»rušili« srbsko prestolnico Beograd. Če se je kaj 
takega denimo še moglo pripisati Hrvatom, na- 
tančneje nekemu hrvaškemu domobranskemu 
polku v pozni jeseni 1914, s tovrstnimi »packari- 
jami« ali »podvigi« nihče ni povezoval »miroljub- 
nih in delovnih Slovencev«. V nadaljevanju obe- 
lodanjeni dogodki iz leta 1739 bodo to vrzel v 
zgodovini Beograda, slovenskega naroda in ju- 
govzhodne Evrope več kot prepričljivo zapolni- 
li. Tudi del slovenskega naroda, čeprav tedaj še 
nekonstituiranega, je dejavno in nadvse učinko- 
vito uničeval v zgodovini tolikokrat do tal poru- 
šeni Beograd! Da nagrada za opravljeno delo ni 
ustrezala pričakovanjem akterjev in obljubam 
naročnikov, je druga plat medalje, za slovensko 
zgodovino pa pravzaprav samo pričakovano 
dejstvo, ki je tej podobi edino še manjkalo: bili 
s(m)o, kot že tolikokrat, prikrajšani! 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 
* «6 ••••••.''/»,'-*)' 
t ¿ ¿KUv jt .bar ,'. • 
JU '• ¿¿•!• . .•.4•••„ . 
* M¿t*s(mt.rm • ••••*, t 
f. •••••• x%w. 
/ .C-hffrrc/j'i^t S&i'/yiittiy.i/íri. id 
IJ.I' • rM.'/.t   , 
J\s   J\*rrt<Yim/ñ' . 
J/tjr, l'tj/  .rtnA 
•. i.    •*. i... à. 
(ùv.-At* 
ïv»//w ¡vu ruietn . h\u//rrf{ • ftujettiw^Kftfiuifi • 
X*. . tKtJttflt   .•. ,••••.\>-• . 
Pogled •• beograjski (Juniji grad, na t. i. srbsko in nemško raroš ter del bastilje okoli 17jô; 
po: ¡storija Beograda 1 - Stari, srednji i novi vek, Beograd 1974, slika 7 (za str. 528). 
Bralec, neizogibno obremenjen z izkušnjami 
20. stoletja, bo bržkone pomislil, da je plačilo 
kranjskim delavcem ostala dolžna kakšna in- 
stanca z juga poznejše skupne države, a se bo 
tokrat motil. Dolžnik je bila namreč avstrijska dr- 
žavna blagajna, v ožjem smislu sicer njena beo- 
grajska vojaška podružnica, krivec pa nekje v 
Gradcu ali na Dunaju. 
In kako so mirni slovenski obrtniki in rudarji 
prišli do svoje epizodne vloge »rušiteljev« v po- 
nesrečenem spektaklu o osvojitvi Balkana? Do 
vloge zato, ker boljših in pripravnejših zanjo ni 
bilo najti. Poleg tega so jo odigrali šele v zadnjih 
»snemalnih« mesecih, ki so se povrhu tega pre- 
cej zavlekli, potem ko so Turki povsem predru- 
gačili avstrijski scenarij in avstrijskim generalom 
izpulili iz rok režijo, vsekakor pa celotno sceno- 
grafijo. Namesto z osvojitvijo turških trdnjav glo- 
boko v osrčju Balkana se je namreč večina doga- 
janja odvila pri nespretni obrambi in končni 
evakuaciji Beograda. 
Scenarij je Avstrija začela pisati že sredi tride- 
setih letih 18. stoletja, ko se je pospešeno pri- 
pravljala, da bi nadaljevala s prodiranjem prek 
Srbije na Balkan. Zato je leta 1736 sklenila zvezo 
z Rusijo ter 1737 začela vojno. Šlo ji je ne le za 
osvojitev Bosne in Hercegovine (to se ji bo po- 
srečilo šele čez 140 let leta 1878!), marveč je ho- 
tela iz severne Srbije prodreti čim globlje v no- 
tranjost polotoka. Ker je tudi tokrat enako kot 
pol stoletja prej računala na sodelovanje in upor 
balkanskih narodov, je še pred začetkom vojne 
navezala stike s pečkim patriarhom Arsenijem 
IV, naslednikom in soimenjakom nesrečnega 
Arsenija III., ki je moral v letih 1689-1690 po po- 
dobni avstrijski avanturi s številnimi Srbi in dru- 
gimi kristjani zapustiti domovino.2 Vendar av- 
strijska vojska leta 1737 niti na začetku ni bila ta- 
ko uspešna kot pred pol stoletja. Bosanci so 
pred Banja Luko strahovito potolkli vojsko ge- 
nerala Hildburgshausna, vrgli Avstrijce nazaj čez 
Savo in poslali svoje sile proti Drini, kjer so z bo- 
ka okrepili protiofenzivo turških čet z juga Srbi- 
je. Že jeseni istega leta sta bili zahodna Srbija in 
Šumadija ponovno v turških rokah, avstrijska 
vojska pa je držala le še Beograd z okolico.3 
T. i. dunajsko vojno (1683-1699) so sicer začeli Turki, a 
jim je vojna sreča po prvih uspehih pokazala hrbet. Av- 
strijska vojska je prodrla globoko na Balkan, odkoder 
pa seje začela umikati, potem koje Turkom priskočila 
na pomoč njihova tradicionalna zaveznica Francija, 
kije začela z vojaškimi operacijami ob Renu. 
VSE ZA ZGODOVINO 
8 ZGODOVINA ZA VSE 
Zdaj se je cesar Karel VI. (sorodnik Levstikove- 
ga cesarja Janeza) sicer spomnil kranjskih Lam- 
bergarjev in Krpanov, a ne v vlogi bojevnikov, 
temveč marljivih in delovnih podanikov cesar- 
ske krone. Gradili in utrjevali bodo Beograd. Le 
zakaj bi po nepotrebnem krvaveli v bojih s Tur- 
ki, ki so njihovim prednikom pred dvesto in več 
leti že tako povzročili toliko gorja? Poleg tega so 
kranjski Janezi kot nalašč za takšno nalogo, saj 
so z balkanskimi kristjani in Turki, kot bi rekel 
Cankar, »po krvi bratje, po jeziku vsaj bratranci« 
in še (geografsko) niso tako zelo daleč od njih, 
kot je glede kulturne plati poudarjal največji slo- 
venski pisatelj. Šli bodo, ker so od vseh podani- 
kov avstrijske krone onim doli v vsem najbližji 
in zato za takšno opravilo najuporabnejši. 
Ime trdnjave Beograd nenazadnje ob izbruhu 
vojne zoper Osmansko cesarstvo že dolgo ni bi- 
lo neznanka zemljepisno vsakemu za silo raz- 
gledanemu slovenskemu Kranjcu. Minilo je na- 
mreč dobrih dvajset let, odkar je severna Srbija z 
Beogradom kot svojo najpomembnejšo utrdbo 
postala del iste države - »Monarchiae Austriacae«, 
kot so se v začetku 18. stoletja začele s skupnim 
imenom tudi uradno naslavljati ozemeljsko zao- 
krožene habsburške dežele (vzhodne) Srednje 
Evrope. Požarevški mir jim je leta 1718 pridružil 
pas že dve stoletji turškega ozemlja južno od Sa- 
ve in Donave. Kot bi se zgodovina hotela poigra- 
ti s številkami, je Beograd postal »naš« leta osem- 
najstega, natanko dvesto let preden je prav tako 
18. leta začela biti »naša«, t. j. (tokrat) beograjska, 
glavnina ali približno dve tretjini vseh Sloven- 
cev. Vmes je od slapa Savice do beograjskega 
Ušća preteklo na milijone kubičnih metrov čiste 
in manj čiste, tudi okrvavljene vode. Zagotovo 
pa v Ljubljani po letu 1718 ni bilo prav veliko 
ljudi, ki ne bi nikoli slišali za Beli grad tam nekje 
spodaj, kjer največjo kranjsko reko Savo pogolt- 
nejo valovi Donave. Z regulacijo Save in uredi- 
tvijo plovbe po njej do skrajnih jugovzhodnih 
meja cesarstva se je za prve Slovence odprla tudi 
možnost neoviranega nizvodnega potovanja. 
Neprimerno večja množica na Slovenskem je 
hkrati ozavestila, do kam je moč brez posebne 
nevarnosti priti s savskimi ladjami. Najbrž pa bi 
večina še dolgo pogledala precej debelo, če bi 
kdo napačno, na široko ekavsko govoril o Beo- 
gradu ali Beô-gradu in ne o »Belem gradu«.'* Po- 
leg tega je pojem grad najprej priklical asociaci- 
•* Zgodovina narodov Jugoslavije. Druga knjiga. Od za- 
četka XVI stoletja do konca XVIII. stoletja, Ljubljana 
1959, str. 1142-1143 (odslej Zgodovina narodov II). 
jo na grajsko poslopje, po možnosti višinsko pa 
seveda belo, in le stežka na »grad«, ki bi to ne bil, 
ampak bi mu po kranjsko morali reči »me(j)stu« 
ali »mest'«. 
Resnici na ljubo je Beograd postal bolj podo- 
ben kakšnemu kranjskemu mestu šele po »uje- 
dinjenju« z Avstrijo leta 1718, ko so dotlej turško 
in prej ogrsko trdnjavo izdatneje naselili nevoja- 
ki, prišedši z vseh koncev skupne avstrijske do- 
movine kot »bratska pomoč« mestu-trdnjavi na 
braniku domovine.5 Med kolonisti so bili goto- 
vo tudi kranjski, štajerski in drugi Slovenci, le da 
o tem prvem, takorekoč epizodnem naseljeva- 
nju rojakov v poznejši prestolnici bolj slutimo, 
kot vemo kaj zanesljivega. Toda 21 let mirnega 
avstrijskega gospostva nad trdnjavo, mestom in 
okolico (1718-1739) ni tako kratka doba, saj bi jo 
po trajanju mogli primerjati z dobrimi 22 leti od 
jeseni 1918, ko je odšel čez Savo zadnji cesarsko- 
kraljevi vojak, do prihoda prvega tanka s kljuka- 
stim križem v napol porušeno mesto na veliko- 
nočno soboto 1941. Tako je med letoma 1718 in 
1739 zlahka odrasla ena, prva in tedaj edina ge- 
neracija Beograjčanov slovenskega rodu, dovolj 
tipičnih, da jih lahko imenujemo predhodnike 
beograjskih Slovencev kraljeve in socialistične 
Jugoslavije. Eni in drugi so »kranjščino« uporab- 
ljali le v domači hiši, zunaj nje pa so se, da bi jih 
»svet« razumel, »posluževali« državnega jezika 
svojih someščanov, najsi bo avstrijske nemščine 
dobe Karla VI. ali beograjske srbščine v karad- 
jordjevičevski in pozneje titovski redakciji. V 18. 
stoletju so kajpak dajali prednost tedaj še bolj 
domači nemščini, ki jo je bolj ali manj dobro 
»tolkla« etnična mešanica cesarjevih podanikov, 
stanujočih v t. i. »nemški varoši«, po veroizpo- 
vedi in mentaliteti prebivalcev ter s fizično mejo 
ločeni od drugega dela mesta, »srbske varoši«.6 
4
 Prim, začetek ljudske pesmi Lavdon zavzame Beograd: 
»Oj stojaj, stojaj Bcligrad! Za gradam teče rdeča kri, de 
b gnala mlinske kamne tri» (Slovenske ljudske pesmi I. 
Prva knjiga. Pripovedne pesmi 1, Ljubljana 1970, str. 82). 
5 Nekoč cvetoče in obljudeno mesto orientalskega videza 
so leta 1688 ob svojem prvem umiku požgali Turki, po 
karlovškem miru 1699 pa je bilo navzlic strateškemu 
pomenu le zapuščena janičarska garnizija majhnega 
gospodarskega pomena. Ob sklenitvi požarevškega mi- 
ru 1718 je zaradi odselitve Turkov ostalo v njem komaj 
kakšnih 2.000-3.000 prebivalcev. V desetih letih se je 
njihovo število spet povzpelo na 12.000, oživela je trgo- 
vina, namesto porušenih turških mahal so zrasle nove 
stavbe, Beograd pa je začel dobivati evropski značaj. - 
Prim. Enciklopedija Leksikografskog zavoda, 1 A-Ćits, 
Zagreb 1966, str. 361. 
ñ O notranji ureditvi Beograda v času avstrijske zasedbe 
prim. Istorija Beograda 1. Stari, srednji i novi vek, Beo- 
grad 1974, str. 528-531 (odslej Istorija Beograda 1). 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 
Kakorkoli že, od požarevškega miru leta 1718 
dalje Beograd nepretrgano živi v slovenski ko- 
lektivni zavesti kot jasno prepoznavna zemljepi- 
sna točka, čeprav z radikalno spreminjajočo se 
vrednostno konotacijo. Pred tem so ga leta 1688 
ugledali bolj maloštevilni slovenski spremljeval- 
ci princa Evgena Savojskega, še prej pa je bil za 
podalpski prostor prejkone le neka oddaljena, 
običajnemu popotniku nedosegljiva turška 
utrdba. Valvasor7 ga v svoji Slavi denimo komaj- 
da omenja in skoraj vse vedenje o njem si more- 
mo predstavljati omejeno na ozke kroge omi- 
kancev, ki so kdaj brali o pogubitvi zadnjega Ce- 
ljana (1456) ali o uspehih Sulejmana Velčastne- 
ga, ki so se začeli prav z osvojitvijo beograjske 
trdnjave (1521). 
Dvajsetletni avstrijski »graditvi« beograjskega 
branika v prvi polovici 18. stoletja je nehote na- 
redil konec isti vladar, cesar Karel VI., ki je Beo- 
grad pred tem pridobil s požarevskim mirom. 
Osvajalne ambicije njegovega dvora so leta 1737 
zakuhale novo balkansko vojno in čez dve leti 
pokopale vse ozemeljske pridobitve južno od 
Save in Donave. Njegova edinka Marija Terezija 
tako za doto ni prejela še nič balkanskega, tem- 
več zgolj pristno srednjeevropsko monarhijo, 
katere meje so se čvrsto pokrivale z naravnimi 
mejami (tedaj še neizumljenega in nepoimeno- 
vanega) Balkanskega polotoka. 
Z Beogradom se je večje število Slovencev-ne- 
vojakov srečalo šele zadnje leto vojne, ko je Av- 
strija še gojila upanje, da bo mogla mesto in trd- 
njavo ubraniti turške protiofenzive. Od pomladi 
oziroma jeseni 1739- leta sta se tam mudili dve 
številčnejši skupini obrtnikov: najprej zidarji in 
tesarji iz Ljubljane in njenega zaledja, za njimi pa 
še nekajkrat močneje zastopani idrijski rudarji. 
Pri tem je zanimivo, da so zidarji in tesarji, okoli 
katerih se bo vrtela glavnina naše pripovedi, 
prišli beograjsko trdnjavo utrjevat, a so jih zaradi 
medtem spremenjenih vojaško-političnih raz- 
mer uporabili za njeno rušenje ali - kot so izpri- 
7 O Beogradu govori Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske 
le na dveh mestih. 'Belgrad» ali z drugim imenom 
»Griechisch Weissenbitrg« omenja v zvezi • zadnjim Ce- 
ljanom in Ladislavom Hunjadijem (Die Ehre XV, sir. 
357), nato pa mimogrede pove nekaj besed o turški os- 
vojitvi mesta, »ključa do Ogrske; leta 1521, ter dogodek 
poveže z aktualno »avstrijsko osvoboditvijo" 1688, leto 
dni pred izidom Slave: »So Gott scy Danck! in unsers 
allerdurchleuchtigsten und grossen Leopoldi Keyser- 
licheu Händen ist, und Gott gebe!lange darinn bleiben, 
dazu noch viel andre nach sich ziehen müsse« (prav 
tam, str. 421). 
čali sami - »• dolmetvájno belgradske festenge«. 
Šele rudarji iz Idrije so bili jeseni istega leta po- 
slani na ustje Save z odkritimi »rušilnimi« in ne 
več z »utrjevalnimi« nameni. Zidarji in tesarji so 
jim lahko zdaj le bolj ali manj asistirali, upraviče- 
no pa se sprašujemo, ali bi kdaj videli Beograd, 
če bi se že prej vedelo, da njihovo graditeljsko 
delo ne bo potrebno. Zaradi sklenitve beograj- 
skega miru 18. septembra 1739, ki je mesto z za- 
ledjem prepustil nekdanji gospodarici Turčiji, 
so morali slovenski graditelji čez noč postati po- 
diralci. Tudi sami so pozneje izpovedali, da so 
utrdbo podirali, in zamolčali, da bi jo sploh kdaj 
gradili." Kajpak, saj je bilo vse, kar so do skleni- 
tve miru sezidali in utrdili, nič manj kot Sizifovo 
delo. Svoje in svojih predhodnikov zidane stva- 
ritve so morali pomagati spet podreti in odstra- 
niti, kot kakšni kaznjenci kupe zemlje ali kame- 
nja. Avstrijska vojska in »civilne osebe v njeni 
službi«, po rodu (med drugim tudi) iz sloven- 
skih dežel, so se to pot obnašali skorajda kakor 
antični Skiti, ki sovražniku niso prepustili niti 
pednja uporabnih dobrin, le da so Avstrijci v 
tem primeru, čisto v svoji korektni maniri, podi- 
rali v soglasju in po dogovoru s Turki, torej »vse 
lepo po spisku«. 
Pojdimo torej po vrsti od začetka tudi mi. Brat- 
ska pomoč s Slovenskega je za avstrijsko državo 
postala zanimivejša še pred začetkom vojaških 
operacij. Poročila o potrebah po tesarjih za 
gradnjo rečnih ladij imamo že iz pozne pomladi 
1737, ko so tekle priprave na začetek osvajalne 
vojne. Že tedaj se je odpiralo tudi pozneje vse- 
skozi aktualno vprašanje, kdo in kako bo delav- 
ce plačal, zaradi česar so beležili zamujanje ljudi 
na zbirališča za odhod v Beograd. Notranjeav- 
strijska dvorna komora v Gradcu je maja in juni- 
ja 1737 kranjskemu deželnemu vicedomu v 
Ljubljani nekajkrat pismeno zastavila vprašanje, 
zakaj se kranjski tesarji tako dolgo mudijo in no- 
čejo pojaviti na Dunaju, od koder naj bi jih po 
Donavi poslali naprej proti jugu.9 
Če so te tesarje namenili za rečno ladjedelniš- 
tvo in so bili torej življenjsko potrebni za rečno 
plovbo, tedanjo žilo dovodnico prodirajoče av- 
strijske armade, naj bi njihovi stanovski kolegi 
leto in pol pozneje pospešeno utrjevali beograj- 
sko trdnjavo v poskusu, rešiti, kar je rešiti mogo- 
če. Stanje v severni Srbiji je namreč za Avstrijo 
"    ARS, Vicedomski urad za Kranjsko (odslej Vie. a.), šk. 
183,1/103, lit. K11-10, 4. 3. 1744, dokument s priloženo 
slovensko prisego. 
9    Prav tam, 18. 5 1737, 25. 5 1737, 1. 6. 1737, 4. 6. 1737. 
VSE ZA ZGODOVINO 
10 ZGODOVINA ZA VSE 
postajalo kritično, še posebej potem ko so Turki 
27. julija 1738 porazili njeno vojsko pri Grocki, 
nedaleč od Beograda.10 Odredba v imenu cesar- 
ja Karla VI., izdana 15. decembra v Gradcu, govo- 
ri o »najnujnejši potrebi«, da se nadaljujejo in 
končajo začeta utrjevalna dela Beograda, »naj- 
bolj zunanje glavne in mejne postojanke«. V ta 
namen je cesar potreboval sto tesarjev in prav 
toliko zidarjev iz cehov v notranjeavstrijskih de- 
želah. Oblast v Gradcu je kranjskega vicedoma 
grofa Franca Sigfrida Thurna in Valsassino spra- 
ševala, na kolikšno število enih in drugih je mo- 
goče računati na Kranjskem, odgovor pa bi mo- 
ral vicedom nemudoma sporočiti po lastni šta- 
feti. Toda grof Thurn je odgovoril šele čez dva 
tedna, 29. decembra 1738, potem ko je pri ljub- 
ljanskem magistratu poizvedel, da je iz obeh 
tamkajšnjih cehov na razpolago 40 zidarjev s tre- 
mi polirji in 20 tesarjev, seveda proti plačilu pot- 
nine (»lifferegelt«) za potovanje v Beograd in na- 
zaj ter proti točnemu plačevanju dnevnega de- 
la." Vse kaže, da so preostalih 60 zidarjev in 80 
tesarjev kanili nanovačiti pri štajerskih cehih, saj 
je graška komora prve dni leta 1739 pisala v 
Ljubljano, da gre za skupaj sto zidarjev in sto te- 
sarjev iz vojvodin Štajerske in Kranjske.12 
Preden pa so se ljubljanski in podeželski moj- 
stri ter pomočniki resnično odpravili na pot, so 
pretekli še štirje meseci, ker stvari niso in niso 
stekle gladko. Zadnjega januarja 1739 je vlada in 
komora v Gradcu vicedomu v Ljubljani ukazala, 
naj pošlje poimenski seznam obrtnikov obeh 
poklicev s Kranjske, ki so se pripravljeni podati 
na pot, in enak popis zahtevala tudi od pristoj- 
nega organa za Štajersko.13 Kot kaže, je nekaj 
dni zatem prosila za povečano število ljudi s 
Kranjskega, ker Štajerci očitno niso bili dovolj 
številčni, da bi skupaj s (samo) 60 Kranjci zapol- 
nili zahtevano število 200 oseb. Ljubljanski ma- 
gistrat je namreč 13- februarja vicedomu sporo- 
čil, da je sklical mojstre obeh poklicev, stanujoče 
v Ljubljani in podvržene mestni jurisdikciji, da 
pa se ljubljanski mojstri »ne upajo spustiti v 
večje število« od obljubljenih 40 zidarskih po- 
močnikov. Enak odgovor so dali tesarski moj- 
stri, češ da nekateri člani njihovega ceha, tako 
mojstri kot pomočniki, živijo na deželi pod raz- 
ličnimi gospostvi, v mesto pa več ali manj priha- 
jajo iskat delo spomladi.14 Na magistratovem 
seznamu »beograjskih zidarjev in tesarjev« se je 
tako znašlo 20 tesarjev, medtem ko se je število 
40 zidarjev povečalo za enega. Ko je vicedom 
grof Thurn seznam naslednji dan pošiljal v Gra- 
dec, je lahko samo »potožil«, da ne on ne oba 
ceha niso mogli nabrati več kot toliko ljudi. Ni 
pa pozabil pripisati tistega, kar je očitno črvičilo 
vse: »Priporočam se v pričakovanju odredbe gle- 
de potnine in dnevnega plačila«.15 
Že prej, 1. februarja 1739, je dvorna vojna pi- 
sarna na Dunaju podpisala delovno pogodbo z 
dunajskim zidarskim mojstrom Donatom Allio, 
ki je veljala tudi za potencialne kranjske »sezon- 
ce« in obljubljala razne ugodnosti. Allia naj bi 
nabral sto zidarjev, ki bi delali v Beogradu do 
konca meseca oktobra, imeli posebej plačano 
delo ob nedeljah in praznikih, brezplačno 
zdravstveno oskrbo, vključno z denarnim nado- 
mestilom za čas bolezni, na poti nazaj pa plačan 
čas bivanja v karanteni. Mesečno plačilo je tako 
za čas dela kot za čas karantene znašalo 26 gol- 
dinarjev polirju in 18 navadnemu pomočniku.16 
Toda vrli Kranjci po vsem sodeč navzlic ugod- 
nostim niso bili posebej navdušeni nad negoto- 
vim potovanjem, nekaj zaradi zime in še bolj za- 
tegadelj, ker niso imeli nikakršnega zagotovila o 
dejanskem plačilu potnih stroškov in opravlje- 
nega dela. O kakšni apriorni averziji do »službe- 
ne premestitve« v poznejšo prestolnico njihovih 
potomcev najbrž res ni moč govoriti, zato pa 
maloštevilnost »prostovoljcev« govori sama za- 
se. Vsaka stvar se pač začenja in konča pri denar- 
ju. In iz Gradca kar ni hotela priti jasna beseda, 
koliko, kdaj in od koga bo padlo plačilo. Vice- 
dom grof Thurn je čez slab mesec, natančneje 7. 
marca, poročal dvorni komori, da še vedno čaka 
odgovor, ter pribil, da »brez denarja in zagotov- 
ljenega dnevnega plačila delavci nočejo odpo- 
tovati«. Stvari so se malenkostno spremenile le 
pri številu, ker se je očitno opogumil in prijavil 
še en iskalec dela, tako da je vicedom pisal o 21 
in ne več o dvajsetih tesarjih.17 
Odgovor je bil tokrat takojšen, kratek in jedr- 
nat. Gradec je Ljubljani posredno povedal, da je 
krivda na njeni strani. Denarja da ne morejo po- 
slati, dokler od vicedoma ne dobijo natančne 
10  Zgodovina narodov II, str. 1143- 
"   ARS, Vic. a, šk. 183, I/••, •. •11-10, 15. 12. 1738, 29. 
12. 1738. 
12  Prav tam, 7. 1. 1739. 
w   Prav tam, 31- l 1739 
• 
15 
16 
17 
Prav tam, 13-2. 1739. 
Prav tam, 14.2. 1739. 
Prav tam, 1. 2. 1739. 
Prav tam, 7. 3- 1739. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 11 
• •;   •**'
4'-b-v.„At 
' ' iv-.viCTiv*"        v 
tfSPV;* • »<** 
. „_íS*.*f.*-'-"f'*-V;- "' '•' 
Beograd z Uditeli e kunce jmiijci J7J9, kol so ga isto lelo ugledali njegori sloreuski gradilel/i tu 
rušitelji; po: Istorija Beograda 1, slika 15 (za str, 528). 
specifikacije stroškov, nato pa bo poslan »nemu- 
doma, čisto gotovo in takoj«.w 
Ljubljana se ni pustila zmesti, čeprav je za prav 
tako preprost odgovor potrebovala okroglo dva 
tedna. Vicedom je graško odredbo posredoval 
ljubljanskemu magistratu z naročilom, naj skliče 
zidarje in tesarje ter naredi finančni predračun. 
Lahko si mislimo, da v rotovžu ni šlo brez vroče 
krvi in ostrih besed. Kot je debato povzel vice- 
domski urad, »ti ljudje« ne znajo narediti specifi- 
kacije in v to niso hoteli privoliti, saj nihče ne ve, 
»kako drago je življenje v Beogradu«. Predračun 
naj se naredi po zgledu, koliko so za potnino in 
dnevno plačo prejeli predhodniki. Kolikor je 
doslej šlo polirju, kolikor navadnemu zidarju in 
tesarju, toliko naj dobi tudi teh 41 zidarjev, 21 te- 
sarjev in njihovi polirji. A s tem skrbi še ni bilo 
konec. Bodoči delavci so kajpak hoteli vedeti tu- 
di, kdo jih bo v Beograd odpravil, kje jih bodo 
prevzeli in kam bodo prispeli.19 
Čez tri tedne je bilo razčiščeno vsaj temeljno 
vprašanje: denar. Tako so 20. aprila 1739 v Ljub- 
ljani popisali 41 zidarjev in 20 tesarjev, skupaj 61 
oseb ali eno manj, kot so računali. Vicedomske- 
mu uradu so možje zastavili tudi nekaj logistič- 
nih vprašanj, ki so zadevala posamezna plačila, 
vodjo potovanja, itinerar, priprego, orodje in ob- 
leko. Vicedom je bil mnenja, da je za vodenje 
potovanja iz več razlogov nujno potreben za- 
nesljiv človek. Delavcem naj bi potnino izplačal 
šele na poti, saj bi se prav lahko zgodilo, da bi 
spotoma dezertirali, ker bi jih prestrašile govori- 
ce, ki se širijo tu (v Ljubljani), da nameravajo Tur- 
ki beograjsko trdnjavo oblegati. Tudi predpisa- 
nega mesečnega plačila jim zato ne kaže zaupa- 
ti, temveč izročiti vodiču, samo višino dnevne 
mezde pa je že tako ali tako določila pogodba z 
dunajskim zidarskim mojstrom Donatom Allio. 
Vicedom je nadalje priporočal, da ne bi bilo pri- 
merno odpotovati brez znanega itinerarja in vo- 
diča ter z manj kot dvema vprežnima vozovoma 
z orodjem, obleko in drugimi potrebščinami. Iz 
dobrososedskih pragmatičnih razlogov je še 
predlagal, naj dobijo tedensko plačilo (pristojbi- 
no) tudi ljubljanski zidarski in tesarski mojstri, t. 
j. vodstvi obeh cehov, ker so nabrali ljudi, in prav 
tako omenjeni Donat Allia.20 
Te in druge podrobnosti sta Gradec in Ljublja- 
na urejala naslednje dni, dokler ni 26. aprila 
w  Prav tam, 11.3- 1739. 
19  Prav tam, 29. 3- U39. 
20 Prav tam, 20. 4. 1739- - O poklicu in identiteti Donata 
Allie: prav tam, 1.2.1739 ins. d, predstavljeno 18.3.1740. 
VSE ZA ZGODOVINO 
12 ZGODOVINA ZA VSE 
1739 napočil dan slovesa. Toda jutranje zore te- 
ga dne niso čakali vsi na pot pripravljeni možje. 
Če je namreč vicedomovo poročilo šest dni prej 
še govorilo o 61 popisanih osebah, jih je bilo 
zdaj naréd le 54. Glasovi, da namerava dedni so- 
vražnik obkoliti in napasti Beograd, so očitno 
zbegali sedem tesarjev, ki se Turku niso hoteli 
postavljati v bran kar tako, s svojim tesarskim 
orodjem. Tako je nazadnje ostalo za transport 
samo »13 nesrečnih« predstavnikov svoje obrti, 
medtem ko so se zidarji izkazali za veliko bolj 
stanovitne in vztrajali do konca v polnem števi- 
lu. Ko je vicedom grof Thurn 26. aprila izdal pa- 
tent in prepustnico (»Paassbrieff«), jima je dodal 
poimenski popis 13 tesarjev in 41 zidarjev ter 
kratek načrt poti (»March Route«).2ì Ljubljanski 
mojstri in pomočniki so imeli potovati prek 
Vranskega, Celja in Slovenske Bistrice do Mari- 
bora, od tam pa po Dravi do Drnja22 pri Kopriv- 
nici, naprej v Osijek in končno - kot pravi načrt 
- v »Belligrad«. Če pomenijo navedeni kraji po- 
čivališča ali prenočišča, naj bi šestkrat začasno 
pristali na trdnih tleh in sedmič ugledali zidovje 
Kalemegdana. 
Kot pravi prepustnica, so bili potovalci s svo- 
jim vodičem in dvema vpreženima vozovoma v 
Beograd še vedno namenjeni h gradnji tam- 
kajšnje trdnjave (zum daselbstigen Vöstungs- 
bau). Prav nič naj bi jih ne smelo pri tem ovirati. 
Potni list je namreč vsem, ki ga na poti po kop- 
nem in po vodi dobijo v roke, v cesarjevem in 
vicedomovem imenu nalagal, naj zidarjem in te- 
sarjem poleg prostega prehoda nudijo vso po- 
trebno pomoč in zaslombo. 
Petdeseterica Kranjcev je torej ubrala daljšo 
kopensko-vodno pot po Dravi in Donavi name- 
sto krajše in ugodnejše plovbe po Savi, ki bi se 
lahko začela že pred vrati Ljubljane, v pristaniš- 
ču v Zalogu, in ne šele v več dni hoda oddalje- 
nem mariborskem Lentu. Nikjer ni rečeno, da so 
se v Gradcu odločili za to pot, ker bi hoteli kranj- 
ske mojstre v Mariboru pridružiti štajerskim, da 
bi skupaj nadaljevali pot. Nasprotno, iz vseh po- 
ročil je moč razbrati, da so Kranjci potovali sami. 
Savska plovba je bila zaradi vojne pač preneva- 
ren podvig, saj sta bila pred izbruhom vojne oba 
bregova Save v avstrijskih rokah, zdaj pa so de- 
sno stran v Bosni in Srbiji ponovno držali Turki, 
s katerimi Avstrija še ni sklenila miru niti ni 
določila nove razmejitvene črte. 
Kranjski vicedom se v zvezi s potovanjem očit- 
no ni preveč zanašal na svoje rojake. V poročilu, 
poslanem v Gradec, je dan po odhodu kompo- 
zicije zapisal, da so se umanjkani tesarji prestra- 
šili bolezni in obleganja, zato jih ni bilo moč 
zbrati več kot 13. Da se ne bi spotoma zbal in 
premislil še kdo, je skrbel vodič Janez Jurij Ko- 
ren, ki jih je spremljal do Maribora, jih tam od- 
pravil na ladjo, v Drnju ali Osijeku pa naj bi jih 
prevzele vojaške oblasti.23 Vse je tudi v resnici 
potekalo po načrtu. General Sukow je pet dni 
pozneje, 2. maja, že lahko pisal kranjskemu vice- 
domu, da so prihajajoči možje po njegovih izra- 
čunih zapustili Drnje, zato ni dvoma, da bodo 
zagotovo prispeli na cilj.24 Za vicedoma grofa 
Thurna je bila stvar s tem rešena, še bolj prijetno 
novico pa je prejel slab mesec pozneje iz Grad- 
ca, in sicer potrdilo notranjeavstrijskega bankal- 
nega kolegija, ki je vicedomskemu uradu povr- 
nil vse dotedanje stroške z odpošiljanjem in 
predplačilom »beograjskih sezoncev«.25 
Slovenski strokovnjaki v Beogradu 
in nenadna sprememba njihove 
namemb nosti 
Kaj se je nato s Kranjci dogajalo v Beogradu, 
ni natanko popisano. Vemo le, da so tja resnično 
prispeli in tam neutrudno delali, ne pa tudi, kaj 
vse so doživeli. Pozneje, v Ljubljani, so nekateri 
med njimi, po poklicu zidarji, izpričali, da so bili 
v Beograd (že) poslani k »dol metvájnu« in ne k 
zidanju »belgrajske festenge«. A resnici na ljubo 
viri iz časa pred njihovim odhodom govorijo 
drugače. Morda so možje res že na poti slišali, 
slutili ali izvedeli, da bodo trdnjavo samo »dol 
metali«, toda bolj verjetno so jim to povedali šele 
potem, ko so jo nekaj časa že »metali gor«. Jese- 
ni, kakšna dva tedna po sklenitvi avstrijsko-turš- 
kega beograjskega miru (18. septembra 1739), so 
jim prišli na pomoč še precej številnejši in za po- 
diranje veliko bolj izurjeni rojaki, idrijski rudarji. 
Natanko ne vemo, koliko zidarjev in tesarjev je 
tedaj še ostalo v Beogradu in moglo Idrijčanom 
zaželeti »Srečno!« Nekateri so se bržčas ravno ti- 
ste dni kot »tehnološki višek« že vračali proti do- 
-' Prav /ani, 26. 4 1739, prilogi- »Specification voti abge- 
reisten' in »March RoutC' 
22 Ite Drnje danes ne leži ob glavnem toku reke Drave, 
ampak ob rokavu, imenovanem Stara Drava 
21 APS, Vic. a., šk. 183, ¡/••, lit. K11-10, 27. 5- 1739, 7. 5. 
1739, 9. 5. 1739. 
24 Prav tam, 2. 5. 1739 
25 Prav tam, 30. 5. 1739. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 13 
mu, saj kot graditelji za podiranje niso imeli us- 
treznih kvalifikacij. In če odmislimo znano slo- 
vensko zadržanost do rojakov, ki jih Slovenci 
srečajo na tujem, so se kranjski zidarji in tesarji 
gotovo razveselili prihoda idrijskih rojakov, ne 
toliko, ker je šlo za ljudi njihovega jezika, temveč 
zato, ker jih bo nekdo nadomestil v dotlej nič kaj 
prijetnem položaju. Na drugi strani so bili Idrij- 
cem nemara celo nevoščljivi, češ vi prihajate v 
miru, mi, »prvoborci«, pa smo tu dolge mesece 
trepetali za lastno kožo. Vojne in Turkov nevaje- 
nim obrtnikom dveh ljubljanskih cehov se v 
Beogradu dotlej resnično ni godilo bogve kako 
dobro. Zlasti med turškim obleganjem je bilo 
prenekateremu žal, da ni ostal pri ženi in otro- 
cih, četudi bi se vse leto otepali z neslano kašo 
in nezabeljenimi žganci. Verjetno jih ni bilo ma- 
lo, ki so obžalovali, da se niso premislili vsaj zad- 
nje dni pred odhodom iz Ljubljane tako kot do- 
bršen del tesarjev. Že ko so prišli na cilj, Turki 
niso bili več daleč od Beograda, dobra dva me- 
seca pozneje, 26. julija 1739, pa se je znašel v 
turški obkolitvi. In sledilo je še pet dolgih ted- 
nov poletne vročine, sopare, žvižgajočih krogel 
in udarcev topov, preden je Avstrija 1. septem- 
bra po medli in neodločni obrambi generala Su- 
kowa končno s sovražnikom sklenila premirje.26 
Če nič drugega, so Kranjci in drugi obleganci 
zdaj vedeli, da je najhujše mimo. in pričakovali. 
Začetek ilirskega obleganja Beograda 
25-julija 1739; po: Istorija Beograda 1, 
slika 20 (za str. 528). 
da se bodo, brž ko jim bo dovoljeno, mogli vrni- 
ti domov. 
Avstrija zdaj v Beogradu res ni več potrebovala 
vojakov in graditeljev, temveč rušitelje. Sredi me- 
seca septembra so tudi do Ljubljane, v roke 
kranjskemu vicedomu, prišle prošnje feldmarša- 
la grofa Wallisa, poveljujočega generala na Ogr- 
skem, ki jih je ta drugi dan po sklenjenem pre- 
mirju, 2. septembra, poslal iz Beograda na Du- 
naj. Ker je preliminarni dogovor z Osmansko dr- 
žavo določal, da bo meja spet na Savi in Donavi, 
Beograd evakuiran, vse novozgrajene stavbe 
{alle neue angelegte werkher) pa pred prepusti- 
tvijo Turkom razstreljene, je grof Wallis prosil za 
minerje, in sicer za »tolikšno število rudarjev, ko- 
likor jih je le mogoče čim hitreje poslati sem- 
kaj«.27 Dvorna odredba z dne 10. septembra je 
praktično samo ponovila generalove besede, 
prevedene iz prošnje v ukaz. Kranjskemu vice- 
domu je nadrejena oblast v Gradcu naslednji 
dan naložila, naj takoj »postavi v pripravljenost« 
kolikor mogoče veliko rudarjev.2" Dve teden 
dni mlajši odredbi sta od vicedoma grofa Thur- 
na zahtevali, naj zbere in pošlje v Beograd rudar- 
je iz notranjeavstrijskih železovih rudnikov in 
druge, pri tem pa možem obljubljali plačilo pot- 
nine ter zanesljivo dnevno plačilo za čas odsot- 
nosti, vključno s tistim, ki ga bodo na poti do- 
mov preživeli v karanteni.29 Takšna zagotovila 
so v Gradec prišla z dunajskega dvora, ki se mu 
je upravičeno mudilo, toliko bolj, ker je bilo v 
Beogradu dotlej sklenjeno samo premirje. Zani- 
mivo se zdi, da je dunajska dvorna resolucija, iz- 
dana 12. septembra, velevala, naj graški dvorni 
svetnik pl. Papp angažira štajerske rudarje iz Ei- 
senerza in Vordernberga,30 Gradec pa je ukaza- 
no nato očitno izpolnil nekoliko po svoje. Na- 
zadnje so namreč veliko večino nanovačenih ru- 
darjev predstavljali rudarji iz komornega živo- 
srebrnega rudnika v Idriji in ne štajerski rudarji 
niti ne prvotno predvideni iskalci železove ru- 
de. Notranjeavstrijska dvorna komora je zato za- 
čela ukaze pošiljati neposredno višjemu rudar- 
skemu sodniku na Kranjskem Janezu Krstniku 
pl. Nemizhoffnu. Tako mu je 16. septembra spo- 
ročila, naj sebi podrejeni instanci, višjega rudar- 
skega mojstra na Koroškem in upravitelja v Idri- 
26 O obleganju Beograda gl. Beogradska tvrđava kroz is- 
toriju. Forlresse de Beograd a travers l'histoire, Beo- 
grad 1969, str. 95 (odslej Beogradska tvrđava). 
27 ARS, Vic. a., Sk. 183, 1/103, lit- •11-10, 2 9. 1739 
28 Prav tam, 11. 9 1739- 
29 Prav tam, 18. 9. 1739, 19. 9. 1739 
•i0  Prav tam, 12.9. 1739. 
VSE ZA ZGODOVINO 
14 ZGODOVE\A ZA VSE 
Detajl z beograjskili idu. IZ letci J7J8 preci Aleksciiic/ruro ali irmiteiiibersko rojasiiito, 
pò: Istori/a Beograda 1, slika 8 (za str. 528). 
ji, po lastnem slu obvesti, da bodo šli rudarji, ki 
jim pripadata potnina in redna plača, s 
spremstvom najprej do Maribora in nato po 
vodni poti do Beograda.31 
Zidarji in tesarji s Kranjskega se medtem v Beo- 
gradu niso počutili bogve kako dobro, čeprav jim 
drugače kot minule tedne ni več grozil sovražni 
ogenj. Njihovi občutki v tednih med premirjem 
in dokončnim mirom so morali biti precej nego- 
tovi. Prvič v življenju so se pobliže, iz oči v oči, 
srečali s pravimi Turki, tistimi zakletimi »psoglav- 
ci«, o katerih so doma pripovedovali že tri stolet- 
ja. Turek je le Turek, pa četudi govori isti sorodni 
jezik, ki ga je bilo mogoče tudi dotlej slišati v beo- 
grajski »srbski varoši«. Že 4. septembra je namreč 
v beograjsko »varoš« prijezdil veliki vezir Ivaz 
Mehmed-paša s 500 janičarji, ki so se nastanili po 
vojašnicah in najimenitnejšo med njimi, Aleksan- 
drovo ali württembersko, začeli preurejati v vezir- 
jev seraj. Tu se je že čez tri dni naselil novi gospo- 
dar, turški poveljnik mesta.32 
Le kako se generalu Wallisu v takih okolišči- 
nah ne bi vse bolj mudilo? Dva dni pred skleni- 
tvijo beograjskega miru, 16. septembra, je iz Ze- 
muna poslal cesarju vnovično prošnjo po čim- 
prejšnjem prihodu rudarjev.33 Poveljujočemu 
na Ogrskem morda delamo krivico, če se zami- 
slimo, zakaj je bil zdaj sam že na bodoči avstrij- 
ski strani meje. Vsekakor pa mu je lahko precej 
odleglo, ko se je 18. septembra posušilo črnilo 
na avstrijsko-osmanski mirovni pogodbi, ki so 
jo odposlanci obeh dvorov podpisali v beograj- 
ski trdnjavi. Avstrijci so se mogli namreč mirneje 
posvetiti preostalim dolžnostim na braniku do- 
movine, toliko laže ko se je veliki vezir tri dni 
pozneje z vojsko umaknil proti Nišu. 
Po prvi točki pogodbe je bila Avstrija Osman- 
ski državi dolžna odstopiti beograjsko trdnjavo 
z njenimi starimi utrdbami ter s tistimi novimi in 
popravljenimi, ki so s starimi predstavljale forti- 
fikacijsko celoto. Vse ostale nove utrdbe, obzid- 
je, majhne utrdbe v gradu in mestu ter nekaj 
drugih objektov je dotedanja gospodarica mo- 
rala porušiti. Za to je bilo na voljo razmeroma 
dovolj časa, saj naj bi bastiljo okoli mesta odstra- 
nili v treh mesecih, v roku šestih mesecev pa še 
traso okoli trdnjave.34 
Idrijski rudarji in nekaj njihovih tovarišev s 
Kranjskega in Štajerskega so v začetku oktobra, 
M 
J.2 
Prav tam. 16. 9- 1739. 
¡storija Beograda 1, str. 568. 
14 
ARS, Vic. a., ik. 183,1/••, Ut. KII-IO, 26. 9. 1739. 
Beogradska tvrđava, str. 95- - Istorija Beograda 1, str. 
568. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 15 
kakšna dva tedna po podpisu mirovne pogod- 
be, na Kalemegdanu sprožili prve detonacije. 
Ker pa meseca septembra, ko so jih novačili za 
pot, novice iz Beograda niso bile nič kaj spod- 
budne, so rudarje le stežka prepričali, da so pri- 
volili odpotovati. Toda v primerjavi z večmeseč- 
nimi pripravami njihovih predhodnikov, zidar- 
jev in tesarjev, je transport tokrat stekel prese- 
netljivo naglo, skorajda bliskovito. Dva dni po 
beograjskem miru, 20. septembra, je cesarski in- 
ženir nadporočnik Ernest Wenzel Durchlaßer v 
Ljubljani že mogel podpisati pogodbo, nareje- 
no po pol leta starejši pogodbi z zidarji in tesarji, 
ki je rudarjem ponujala prav takšne pogoje kot 
njihovim graditeljskim predhodnikom, vključ- 
no z zagotovljeno oskrbo in denarnim nadome- 
stilom za čas bolezni. Le mesečne plače so bile 
tokrat nekoliko slabše, saj naj bi strelskemu moj- 
stru pripadalo 20 goldinarjev, navadnemu raz- 
streljevalcu ali »knapu« 16 in vrtalcu samo 12 gol- 
dinarjev.35 Naslednji dan jim je višji rudarski 
sodnik za Kranjsko pl. Nemizhoffen izdal pre- 
pustnico (»Paasbrief«) za že utečeno pot prek 
Maribora in naprej po Dravi in Donavi, dan poz- 
neje pa je z vodičem in vprežnim vozom odpra- 
vil prvih 22 rudarjev. Šlo je za skupino, ki je bila 
kar najbliže pri roki, trenutno zaposlena pri re- 
gulaciji Ljubljanice.36 
Hitrost in učinkovitost ljubljanskih oblasti sta 
bili sicer bolj navidezni kot dejanski. Višji rudar- 
ski sodnik se je namreč opravičeval, da doslej ni 
mogel zbrati več kot 22 mož, medtem ko je vice- 
dom v tozadevnem poročilu graški dvorni ko- 
mori izrazil upanje, da bo moč za njimi karseda 
hitro poslati še okoli sto ljudi.37 Poslano poroči- 
lo se je na poti med Ljubljano in Gradcem križa- 
lo z vsebinsko pomenljivimi navodili, ki jih je 
dvorna komora v obrnjeni smeri dan poprej po- 
slala v Ljubljano. V Gradcu so namreč še predo- 
bro vedeli, da rudarji zdaj, v začetku jeseni, ne 
bodo posebej navdušeni nad odhodom na »se- 
zonsko delo« na vse manj prijazno jugovzhodno 
mejo dežel avstrijske krone. Le kako naj bi tudi 
bili, ko pa od tam ni bilo prav nikakršnih spod- 
budnih novic: spodletela vojna zoper Turke, iz- 
gubljeno ozemlje, sovražniku prepuščen Beo- 
grad. Dvorna komora je zato višjemu rudarske- 
mu sodniku pl. Nemizhoffnu naročala, naj »nad 
rudarji ne izvaja sile in moči«, temveč naj jih »na 
vse mogoče dobre načine« pripravi do tega, da 
se bodo čim laže odločili za odhod. Prepriča naj 
jih, da se v Beogradu zdaj ni bati ne kuge ne so- 
vražne nevarnosti, poleg tega pa bo njihovo 
tamkajšnje bivanje kratkotrajno. Tudi skrb, kako 
se bodo medtem preživele njihove žene in otro- 
ci, naj bi bila povsem odveč, saj bodo družinam 
rudarjev od časa do časa izplačali toliko, kot jim 
bodo rudarji od svojega plačila sami namenili za 
vzdrževanje.38 Vmes je prišlo še do spremembe 
itinerarja. Rudarji, sprva namenjeni peš do Mari- 
bora in naprej po Dravi, so spotoma dobili novo 
prepustnico in izvedeli, da gredo skozi Maribor 
in Gradec na Dunaj, šele od tam pa z ladjo na- 
ravnost nizvodno po Donavi.39 
Morda je vest o vmesnem skoku v cesarsko 
prestolnico premamila še kakšnega kandidata, a 
večina novih se je dotlej že odločila, ne da bi po- 
trebovala dodatno »turistično reklamo«. 23- sep- 
tembra zvečer je v Ljubljano prispelo 119 idrij- 
skih rudarjev na čelu z upraviteljem rudnika 
Francem Antonom pl. Steinbergom, sicer zna- 
nim zemljemercem, raziskovalcem in izumite- 
ljem.40 Namesto naslednji dan so možje zaradi 
deževnega vremena odrinili proti Gradcu dan 
pozneje, s podpisano kolektivno pogodbo, po 
znani trasi in, kar je najpomembnejše, vsak z 
enomesečnim vnaprejšnjim plačilom v žepu.41 
Da so se Idrijčani odzvali v tolikšnem številu, je 
vsaj nekoliko tudi posledica razmeroma dobre 
mesečne plače, ki jim jo je zagotavljala kolektiv- 
na pogodba, sklenjena 21. septembra v Idriji. 
Rudniški upravitelj Steinberg in idrijski višji paz- 
nik Ignac Žerovic (Scherouiž) sta z njo vsakemu 
rudarju zagotovila 18 goldinarjev mesečno, kar je 
za dva goldinarja več, kot so dobili navadni knapi 
iz skupine 22-ih predhodnikov, in šest goldinar- 
jev več od navadnih vrtalcev.42 Komu so se imeli 
zahvaliti za ugodnost, svoji znani knapovski trmi 
ali uvidevnosti oblasti, lahko samo ugibamo, a 
bržčas kar obema dejavnikoma. Idrijčani so očit- 
no znali izkoristiti svojo nepogrešljivost, še pose- 
•" ARS, Vic. a., ¡k. 183,1/103, •. •11-10, 21. 9 1739. 
•iñ Prav tam, 22. 9. 1739. 
V Prav tam, s. d. (22. 9. 1739). 
•iH Prav tam, 21. 9. 1739. 
•i9 Prav tam, 21. 9. 1739, 24. 9. 1739, 25. 9. 1739. 
40 Franc Anton Steinberg (Sternberg), rojen 1684 na gra- 
du Kaleč pri Pivki, umrl 1765 v Ljubljani, je opravljal 
službo cesarskega upravitelja idrijskega rudnika med 
letoma 1724 in 1747, ko seje upokojil, se preselil v Ljub- 
ljano in povsem posvetil svojim konjičkom. V Idriji se je 
ukvarjal s statiko, hidrostatiko, zemljemerstvom, jamo- 
merstvom in drugimi rudarskimi strokami. - Prim. Slo- 
venski biografski leksikon, Tretja knjiga, Raab-Švlkar- 
šič, Ljubljana 1960-1971, str. 460-461. 
41 ARS, Vic. a., iL: 183, //••, lit. KII-IO, 26. 9. 1739. 
42 Prav tam, 21. 9. 1739. 
VSE ZA ZGODOVINO 
16 ZGODOVINA ZA VSE 
bej, ker so jim z nezanimanjem za tovrstno delo 
posredno pomagali rudarji iz drugih krajev, 
uradniški »škrici« v Gradcu pa so bili na koncesije 
prejkone že vnaprej pripravljeni. 
Denar za pot in prvo mesečno akontacijo je 
založil vicedom iz svoje blagajne in brž spomnil 
dvorno komoro, da mu ga je blagovolila povrni- 
ti,45 četudi ne takoj in ne brez težav; vsoto do- 
brih 2.525 goldinarjev naj bi vicedom vzel iz bla- 
gajne ljubljanskega višjega nakladnega urada, 
pa to zaradi pičle vsebine v njej vsaj še do 20. 
oktobra ni bilo izvedljivo.''4 
Vse, kar se je naslednje tedne in mesece doga- 
jalo z idrijskimi rudarji, poslanimi 25. septembra 
iz Ljubljane, je očitno potekalo rutinsko in po 
načrtu. V spisih kranjskega vicedomskega urada 
namreč o njih ni zaslediti nobene vesti, potem 
ko so prispeli do Gradca in je tamkajšnja dvorna 
komora 3. oktobra glasno razmišljala, ali naj jih 
dalje odpravi skupaj ali z več transporti.45 Potem 
je šlo vse gladko, predvsem v finančnem smislu, 
saj bi se v nasprotnem v vicedomskem arhivu 
zelo verjetno ohranilo kakšno pisanje o nepla- 
čanih obveznostih tega ali onega. 
Če je imel kranjski višji rudarski sodnik srečo 
z Idrijčani, ki jih je dobil tako hitro in v tolik- 
šnem številu, pa ni obrodilo nikakršnega sadu 
njegovo prigovarjanje rudarjev v železovih rud- 
nikih. Čeprav je razposlal ukaz vsem svojim po- 
drejenim nižjim rudarskim sodnikom, se v dr- 
žavni voz ni dal vpreči niti en sam rudosledec. 
Višji rudarski sodnik pl. Nemizhoffen je od vse- 
povsod dobival odgovore, da so rudarji poveči- 
ni oženjeni, zadolženi pri svojih rudnikih, za 
slednje nepogrešljivi in nenazadnje nevešči mi- 
niranja.46 Kranjski vicedom je dva tedna pozne- 
je pisal v Gradec, da ni nobenega upanja, da bi 
šlo na pot še več rudarjev, ker jih idrijski in žele- 
zovi rudniki ne morejo pogrešati.47 Njihovo čast 
so več ko rešili Idrijčani, ki so že tako jedli »dr- 
žavni kruh«, in poslej iz Gradca ni več zaznati 
pritiskov, naj Ljubljana pošlje na jug še kakšnega 
rudarja. Zelo verjetno so se z enakimi izgovori 
kot kranjski rudosledci otepali sezonstva njiho- 
vi kolegi v rudnikih železove rude na Štajer- 
skem in Koroškem. Glede na številnost tamkajš- 
njih obratov in delavcev bi pričakovali lepo šte- 
vilo nanovačenih mož, a je bilo v resnici vse dru- 
gače. Kot je Gradec 6. novembra sporočal Ljub- 
ljani, je dotlej odšlo v Beograd poleg 22 kranj- 
skih in 119 idrijskih rudarjev le 13 njihovih kole- 
gov iz Zgornje Štajerske,4* ki so iz Maribora kre- 
nili pred 10. oktobrom.49 Še malo, pa se nikomur 
ne bo več treba opravičevati za zamudo in ne- 
pripravljenost pomagati domovini. Konec no- 
vembra je namreč graški vojni svet sporočil od- 
ločitev vojnega sveta na Dunaju, da pošiljanje 
novih rudarjev v Beograd ni več potrebno, zato 
naj se novačenje ustavi. Le maloprej se je v Ma- 
riboru vkrcalo na dravske ladje 153 koroških ru- 
darjev, ker pa so v Beogradu njihovo pomoč zara- 
di prihajajoče zime odklonili, so se morali možje 
od tam nemudoma vrniti domov.50 Očitno stežka 
in zato tako pozno nanovačeni Korošci so torej 
poceni, a vendarle zadostili svoji dolžnosti. 
Več kot pretirano bi bilo v takih pripetljajih 
ugotavljati korenine poznejše koroške (in delo- 
ma štajerske) averzije do Beograda. Pa vendar, 
rojaki iz »tužnega Korotana«, najsi bodo nemško 
ali slovensko govoreči (da ne zlorabljamo dan- 
današnji priljubljenega izraza »dvojezični - 
zweisprachige«), so bili v paketu, torej v celoti, 
nemudoma vrnjeni tja, od koder so prišli, torej 
še preden so prav okusili beograjsko podnebje 
in se utegnili vživeti v njegov delovni ritem ob 
spremljavi tuljenja košave. Tako kot njihovi so- 
deželani in rojaki v letih 1919-1920 so samo za 
hipec okusili usodo kranjskih sobratov. Res le za 
pokušino, drugače kot Idrijčani, katerih someš- 
čani in stanovski kolegi niso bili deležni bratske- 
ga objema z Beogradom še dlje, namreč vse do 
neke druge mirovne pogodbe, sklenjene leta 
1947 z mlado republiko Italijo. Malo zatem, vse- 
kakor še istega leta 1947, so tudi mnogi Idrijčani 
»ajnrikali« v zvezno armado in mnogi ugledali 
(skoraj) isto kalemegdansko trdnjavo, ki so jo 
njihovi predniki dobrih dvesto let prej pustili v 
ruševinah. In gledali so jo še nadaljnjih 44 let, 
vsako leto vsaj ena generacija mladih rekrutov, 
kar znese neprimerno več, kot je koroških Slo- 
vencev kdajkoli obiskalo jugoslovansko prestol- 
nico; in slednji so bili zgolj in samo turisti, pravi- 
loma maturanti celovške slovenske gimnazije, 
za Beograjčane nič več kot navadni avstrijski 
državljani, kot taki pa že zato (prosto po Nušiču) 
nekoliko »sumljive osebe«.51 
t-1  Prav tam, 26 9. 1739, 28 9. 1739. 
44  Prav tam, 20. 10. 1739. 
4% Prav tam, 1. 10. 1739, 3- 10. 1739. 
46 Prav tam, 26. 9. 1739, 5. 10. 1739. 
47 Prav tam, 8. 10.' 1739. 
4li Prav tam, 6. 11. 1739. 
49 Prav tam, 13- 10. 1739. 
50 Prav tam, 2. 12. 1739, 9. 12. 1739. 
51 Pri tem ne štejemo tistih koroških rojakov, ki so se v uni- 
formi tretjega rajha vozili skozi in redkeje ustavljali v 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 17 
Odvrnimo se od pravzaprav praznega raz- 
glabljanja in se vrnimo spet 250 let nazaj v real- 
no preteklost. Šestmesečni rok za rušenje v mi- 
rovni pogodbi predpisanih objektov je od Av- 
strije zahteval precejšnje napore. Končno neka- 
terih stavb niti niso podrli, rušenje pa je trajalo 
vse do konca maja 1740 ali več kot osem mese- 
cev po sklenitvi miru. V razstreljevanje, podira- 
nje in odvažanje materiala je bilo v tem času 
vpreženo lepo število ljudi, številke se gibljejo 
med 490 in 3171 vojakov in kmetov. Zadnjih ti- 
soč mož, podanikov rimsko-nemške (avstrijske) 
krone, se je iz mesta umaknilo 7. junija 1740. Štiri 
dni pozneje je sledila le še svečana ceremonija 
ratifikacije sporazuma, ki sta jo v plavajočem šo- 
toru na splavu na Savi podpisala avstrijski in 
turški odposlanec.52 
Nič ne vemo, kako so se v Beogradu kot delav- 
ci oziroma strokovnjaki odrezali naši rojaki. 
Zadnji kranjski zidarji in tesarji so prenehali z 
delom decembra leta 1739 in po prestani dvo- 
mesečni karanteni 17. februarja naslednje leto 
srečno prispeli domov. Kot so pozneje potarnali 
v pritožbah nad deloma neplačanim delom, so 
bili izpostavljeni nenehni nevarnosti,53 o čemer 
za čas obleganja mesta ne dvomimo. Rudarji so 
gotovo ostali dlje, saj so pri rušenju veljali za ne- 
pogrešljive strokovnjake. Bolj bi nas pri tem mo- 
ralo zanimati in skorajda skrbeti, kako da so eni 
in drugi ostali »tamo daleko« od doma tako zelo 
neopaženi (?!). Opazili jih niso ne slovenski ne 
avstrijski in ne srbski zgodovinarji, ki so preučili 
avstrijske vire,54 zato jih slednji tudi niso mogli 
vplesti v zgodovinske preglede svojega glavne- 
ga mesta. Iz uvidevnosti do »bratskega naroda« 
ali iz kakšnega drugega razloga? Kranjcev, Idrij- 
čanov, Slovencev ali kakorkoli že poimenovanih 
rojakov slovenskega jezika ne omenjajo, ko pi- 
šejo, da so bili med vojaki in kmeti ljudje iz Sre- 
ma, Banata, Slavonije, Hrvaške, Ogrske »in dru- 
gih predelov«.55 Slednje - ljudje od drugod - se 
bo pač nanašalo na naše ljudi, ki jim zgodovina 
ni dopustila, da bi se z imenom in spominom 
ovekovečili v tolikokrat (menda vključno z le- 
tedanji 'Reichsfestung Belgrad» med 12. aprilom 1941 
in 20. oktobrom 1944. 
52  ¡storija Beograda 1, str. 568-569. 
5i ARS, Vic. a., šk. 183, ¡/••, Ut. •11-10,predstavljeno 14. 
4. 1742. 
54 Prim, zlasti Ferdinand Hauptmann - Milan Vasić - Ali- 
ja Polimac - Rüdiger Malli, Die türkische Wiedererobe- 
rung von Belgrad 1739- Die Reichsgeschichte Mehmed 
Subhi's 1738-1740 (Aus dem Steiermärkischen Lande- 
sarchiv, Graz), Graz 1987. 
55 ¡storija Beograda 1, str. 568-569- 
tom 1999 kar 39-krat) obstreljevano in premeta- 
no kamenje beograjske trdnjave. Po krivici naj- 
brž, zakaj v letih 1739-1740 so ga ljudje iz sloven- 
skih dežel razdrobili tako temeljito in tako siste- 
matično kot nikoli prej in pozneje, oblečeni v 
različne kroje avstrijske armade. 
Epilog z neplačanimi obveznosti 
»našem tovaršam« 
Vrnimo se k skupini zidarjev in tesarjev iz ljub- 
ljanskih cehov in jih popeljimo iz Turkom od- 
stopljenega mesta v varno zavetje doma. Od pr- 
votno 54 mož je do decembra 1739 vztrajalo na 
sezonskem delu le 16 zidarjev in dva tesarja, 
medtem ko se je glavnina (38 mož) vrnila do- 
mov že prej, nemara takoj po sklenitvi beograj- 
skega miru. Zadnjih 18 je vsekakor še sodelova- 
lo pri »dol metvájnu« beograjske trdnjave, kot 
bodo zidarji s prisego izpričali pozneje, v mir- 
nem času pa so jih mimogrede uporabili tudi pri 
utrjevanju Petrovaradina, obdonavske trdnjave v 
Sremu nasproti Novega Sada. Le dva obrobna 
podatka razkrivata to njihovo vmesno postajo, 
na prvem mestu nedatiran poimenski seznam, 
naslovljen kot »specifikacija zahtev kranjskih zi- 
darjev, ki so bili leta 1739 v Beogradu in Petrova- 
radinu (!)«. Konkretna zahteva je zadevala plači- 
lo za 33 delovnih nedelj in praznikov, kar pome- 
ni, da so vrli Kranjci že svojo prvo beograjsko 
nedeljo krepko pljunili v roke, nakar orodje 
vseh sedem mesecev sezonstva ni mirovalo ne v 
petek ne v svetek.56 Če zlobno pripomnimo, so 
navsezadnje dobro vedeli, da jim delovna po- 
godba jamči tudi presežno delo, naši ljudje pa 
so v tujini praviloma marljivejši kot doma. 
Od tu naprej se njihova usoda po koščkih spet 
začne zrcaliti v spisih kranjskega vicedomskega 
urada. Ljubljančani so se čutili nekajkrat izrab- 
ljene in prikrajšane, zato so se pri državi še pet 
let po vrnitvi domov potegovali za, po njihovem 
prepričanju, neplačane zaostale obveznosti. Po- 
stopek, ki s svojo zamudnostjo morda malce 
spominja na poznejše »sukcesioniste«, je sicer 
potekal na relaciji Ljubljana - Gradec - Dunaj in 
ni imel z Beogradom nikakršne zveze razen po- 
sredne - tam opravljenega dela. Zato pa se je za 
56 ARS, Vic. a., šk. 183, I/••, Ut. • •-10, s. d., ad 18 3- 
1740, »Specification der von dem A/nn/o 739 zu Bel- 
grad, und Peterwardein /!/ be ' der fortification gewe- 
sten Crainer. Maurer machenden Forderung». - Druga 
omemba, da so zidarji delali tako v Beogradu kot v Pe- 
trovaradinu: prav tam, 5. 7. 1742. 
VSE ZA ZGODOVINO 
18 ZGODOVINA ZA VSE 
Kranjce, kot smo mogli že vnaprej pričakovati, 
končal le napol uspešno. 
Začelo se je takole. Dober mesec zatem, ko se 
je skupina 18 kranjskih zidarjev in tesarjev vrni- 
la domov, je kranjski deželni vicedom obravna- 
val dve njihovi ločeni pritožbi, prvo, napisano v 
imenu zidarjev, in drugo za tesarje, češ da jim v 
skladu z delovno pogodbo pripada še dobrih 
2.143 goldinarjev zaostalega plačila.57 Prosilci 
zahtevanega zaostanka niso samo utemeljili z 
natančno specifikacijo, temveč v slogu tovrstnih 
sodobnih poročil podkrepili svojo upraviče- 
nost do denarja še z nekaj čustveno obarvanimi 
navedbami. Tako naj bi z odhodom v Beograd 
pustili svoje žene in otroke v pomanjkanju, utr- 
jevalna dela v Beogradu pa opravljali v času »o- 
strega obleganja« in v »najhujši nevarnosti za te- 
lo in življenje«. Njihove družine so si morale 
medtem izposojati denar za preživetje, kar jih je 
privedlo v neznosne dolgove, tembolj ker mož- 
je za svoje delo v Beogradu doslej še niso prejeli 
že zdavnaj zaslužene zidarske mezde {Liedlohn) 
in zaostanka. Zaradi plačevanja obresti na poso- 
jen denar naj bi bili zdaj celo prisiljeni zapustiti 
svoje domove. Glede predložene specifikacije 
neplačanih zaostankov so bili po potrebi pri- 
pravljeni tudi priseči, od vicedoma pa pri izter- 
jevanju plačila pričakovali najmanj moralno po- 
moč.58 Vicedom grof Thurn je njihovo prošnjo 
graški dvorni komori resnično pospremil s pri- 
poročilom, naj se obveznosti do zidarjev in te- 
sarjev izpolnijo, kot veleva pogodba med dvor- 
no pisarno in mojstrom Allio izpred enega leta. 
Prosilci so bili namreč v Beogradu dan in noč 
izpostavljeni veliki nevarnosti, še pomembneje 
pa se je vicedomu zdelo opozoriti na naslednje 
dejstvo: če ne dobijo plačanega vsega dela, v pri- 
hodnje za tovrstne potrebe ne bo več moč pri- 
dobiti nikogar, kar bi za seboj potegnilo zelo hu- 
de posledice.'9 
57 Glede na podatek, da naj bi 17 zidarjev in tesarjev pre- 
jelo na mesec 18 goldinarjev, polir pa 26, je država mo- 
žem dolgovala osnovno plačilo za nekaj manj kot 6 me- 
secev in pol ali -povedano drugače - kot da ne bi prejeli 
ničesar od začetka avgusta 1739 do vrnitve domov sre- 
di februarja naslednje leto. Ker pade začetek avgusta 
1739 v prve dni turškega obleganja Beograda, je po- 
vsem mogoče, da so se izplačila delavcem prav tedaj us- 
tavila. 
58 prav tam predstavljeno 18. 3- 1740, s poimenskim sez- 
namom (Specification etc.). - Zidarji so zahtevali 
1.949 goldinarjev 23 krajcarjev, tesarji pa 194 goldi- 
narjev. 
5y Prav tam, 26. 3:1740. 
Toda birokratski mlini so mieli še dolgo, poča- 
si in predvsem postopoma. Finančne zahteve, ki 
naj bi jih poravnali iz te ali one vojaške blagajne, 
so imele tudi to smolo, da je medtem izbruhnila 
nova, za Avstrijo veliko pomembnejša, nevarnej- 
ša in dolgotrajnejša vojna: zapleten evropski 
konflikt, po povodu za izbruh sovražnosti ime- 
novan avstrijska nasledstvena vojna (1740-1748). 
Minorne zadeve kranjskih obrtnikov so se mo- 
rale že zaradi svoje »civilne narave« in »neaktual- 
nosti« slejkoprej umakniti neprimerno pomem- 
bnejšim vojaškim problemom. Leto dni po na- 
stanku vicedomovega priporočila, na prvi pom- 
ladanski dan 1741. leta, so iz Gradca na bogsiga- 
vedi katero ljubljansko intervenco samo lakon- 
sko birokratsko odgovorili, da so se vsi doku- 
menti izgubili v »krivični vojni« (injuria belli), 
tako da nimajo v rokah ničesar, s čimer bi lahko 
na Dunaju zahtevali izplačilo zaostanka iz t. i. 
blagajne za beograjsko utrdbo (bey der Belgra- 
der-fortifications Cassa). Dvorna komora je zato 
pozvala vicedoma, naj ji čimprej pošlje prepise 
tozadevnih dokumentov, ki jih gotovo še hrani 
ali pa jih vsaj lahko znova naredi na podlagi pri- 
čevanj tedanjih vodičev.60 Vicedomski urad je 
slednje moral storiti. Specifikacijo zaostalih pla- 
čil, sestoječo iz štirih dokumentov, so napisali 
na novo, na podlagi pričevanj dveh zidarskih 
mojstrov, tesarjev in vodiča na njihovi poti v 
Beograd. V manj kot dveh tednih so papirji ro- 
mali v Gradec k notranjeavstrijskemu bankalne- 
mu kolegiju, a je šlo tokrat za dobro polovico 
nižjo vsoto 1.109 goldinarjev.61 Ker nič ne kaže, 
da bi Kranjci preostalo polovico dotlej že preje- 
li, so se morali v svojih »upravičenih zahtevah« 
očitno omejiti na »neko razumno mejo«. »Sukce- 
sija« za nekdanjo beograjsko utrdbeno blagajno 
je torej ubrala svojo logiko in sebi lastna pota. 
Vendar tudi na novo sestavljeni in odposlani 
dokumenti niso dosegli pričakovanega. Vnovič 
je minilo leto, preden je vicedom 14. aprila 1742 
prejel v obravnavo prošnjo 18 mož na čelu s po- 
lirjem Matijo Pevcem, v kateri so ti spet popisali 
svoje težave in zahteve. Odkar so se pred dobri- 
ma dvema letoma vrnili v Ljubljano, naj bi že na 
več mestih iskali zaostalo plačilo 1.310 goldinar- 
jev in 48 krajcarjev, kolikor naj bi jim še pripada- 
lo za opravljeno delo, karanteno in potnino, vse 
v skladu s pogodbo, sklenjeno pred odhodom v 
Beograd. Pri tem seveda niso pozabili navesti, 
kako so med delom izpostavljali nevarnostim te- 
60 Prav tam, 21. 3- 1741. 
61 Prav tam, 4. 4. 1741. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 19 
lo in življenje ter prišli na nič manj kot beraško 
palico. Svoje zahteve so bili zato pripravljeni po- 
trditi tudi s prisego, vicedoma pa prosili, naj 
ukaže, da se jim omenjena vsota dobrih 1.300 
goldinarjev izplača iz urada deželnega knjigo- 
vodje. Pod prošnjo so poleg polirja Pevca nave- 
dena imena 15 zidarjev in dveh tesarjev, skupi- 
ne, ki je najdlje vztrajala v Beogradu in morala 
zdaj temu ustrezno najdlje moledovati za nepo- 
ravnano plačilo.62 
Do konca leta 1742 je z uradno pošto med 
Ljubljano, Gradcem in Dunajem potovalo še ne- 
kaj tozadevnih spisov, preden je ljubljanski zi- 
darsko-tesarski navezi uspelo izbojevati prvi 
delni uspeh.63 O obeh tesarjih poslej ni več sliša- 
ti, medtem ko je 16 zidarjev 26. novembra po 
odobritvi graškega bankalnega kolegija prejelo 
320 goldinarjev. Šlo je za plačilo 33 dni izredne- 
ga dela ob nedeljah in praznikih, ko se je mezda 
po kolektivni pogodbi vrednotila s 36 krajcarji. 
Ta denar ni mogel biti sporen, saj je temeljil na 
sklenjeni pogodbi, zato pa je dvorna komora vi- 
cedoma obvestila, da morajo glede upravičeno- 
sti drugih zahtev pridobiti mnenje izvedencev, t. 
j. najvišjega cesarskega inženirja, gradbenega 
upravitelja v Osijeku in nekdanjega gradbenega 
pisarja v Petrovaradinu. Zidarji so namreč med 
zaostala plačila šteli še nočnino, potnino, pri- 
prežnino in plačilo za čas, ki so ga prebili v ka- 
ranteni.64 
Spet sta pretekli skoraj dve leti, preden se je tu- 
di ta zadeva nekoliko premaknila. Šestnajsterica 
zidarjev na čelu s polirjem Matevžem Pevcem, je 
zahtevala še 522 goldinarjev neplačane mezde: 
trinajst mož bi moralo dobiti mesečno plačilo 
vsak po 18 goldinarjev (polir 26 gld) za dva me- 
seca, trije zidarji pa za mesec dni. Šlo je za čas, ki 
so ga možje preživeli v karanteni in bi moral biti 
v skladu s pogodbo plačan enako kot ves preo- 
stali čas odsotnosti. Kot je od zidarjev zahteval 
nedavno umrli vicedom grof Thurn, so resnič- 
nost svojih navedb 4. marca 1744 potrdili s prise- 
go, dano pred vicedomskim knjigovodjem Jane- 
zom Krstnikom pl. Nemizhoffnom in vicedo- 
movim tajnikom dr. Janezom Hieronimom Mar- 
zino pi. Merzenhaimom. Polir Pevec je nato o 
62 Prav tam, predstavljeno 14. 4. 1742. - Imena 18 vlaga- 
teljev zahteve in njihovi poklici pojasnjujejo tudi za na- 
zaj, kdo natanko so bili prosilci. 
«  Prav tam, 5- 7 1742, 10. 7. 1742, 27. 10. 1742. 
M Prav tam, 27. 10. 1742, 26. 121. 1742, priloga: »Specifi- 
cation etc.«. 
vsem poročal v prošnji, naslovljeni na notra- 
njeavstrijsko dvorno komoro v Gradcu.65 
Nemško pisanemu dokumentu o prisegi, ki 
sta ga podpisala omenjena vicedomska uradni- 
ka in ki vsebuje tudi besedilo prisege, so v vice- 
domskem uradu priložili slovensko besedilo. 
Slednjega so nepismeni in nemščine malo ali 
sploh nevešči zidarji glasno ponovili za svojima 
zaprisežnikoma. Njihove na papir prelite bese- 
de, sicer dobesedni prevod nemške prisege, se 
glasijo takole: 
»Jest Mathias Peuz, Maurer Pallier in Crain 
jest Jacob Gertsher lest Grogor Herscher, jestAn- 
ton Jost, jest Jacob Strojan, jest Martin Schue- 
boin jest Joseph Sargar jest Blasius Allesch, jest 
Mathia Woriz jest Giorry Kaushekh, persesem 
gospodo • sega mogoznemo eno resnizno per- 
sego, de mi jeno nashe tovarshe, katere dons 
nesso mogle kpersege peite, koker Joseph Sha- 
uersnikh, Mathia Sherbinz Mathia Stermes 
Hanshe Ingolizh, Joseph Slegar, jeno Anton 
Dauniker, kader srna mi sbelgrado od della, ka- 
mer srna mi leblane od gnadlouga gospod graf- 
fa lands vicedoma kdolmetuaino Belgradske Ve- 
stenge ta druge dan mes seza aprilla 1739 leta 
poslane billi, na sai sle, srna mogle dua me seza 
• Vorarize (?) contimatia delleta, jeno de nam 
jeno na sem douarsham ta contumatia Le od 
enega me seza jeno ne odDueh me sezouje pla- 
zana koker tude de namjeno na sem togore je- 
menuanem tovarsham unei Grogor Hershe 
Mathia Sherbinz ieno Antona Dauniker od ene- 
ga me seza raisgelt ni plazan biu, koker nam 
gospod Boh, luba diviza bres • sega madesa 
spozeta Mate Bosia MARIA jeno • se bosie suet- 
nike na na sposledne Za spomagaite. Amen. 
Den 4ten Marty 1744 ist obiges Juramentum, 
in der Landsvicedombischen Ambts Buchhalte- 
rey abgelegt ivorden.« 
Bralca, ki je medtem obupal nad razbiranjem 
pomena posameznih besed in njihovem pove- 
zovanju v smiselno celoto, moremo potolažiti, 
da je predstavljeni izdelek ljubljanske vicedom- 
ske pisarne resnično pravi zmazek. O tem očit- 
no priča tudi tu objavljen faksimile, v originalu 
počečkan, večkrat prečrtan, z vstavki zapolnjen 
in brez prave oblike popisan list papirja. Samo v 
delno opravičilo je lahko dejstvo, da gre za kon- 
cept in da je osnutku po vsej logiki moral slediti 
65 Prav tam, s. d., marec 1744 (poročilo govori o 4. tega/// 
meseca marca). 
VSE ZA ZGODOVINO 
20 ZGODOVINA ZA VSE 
•*•**»+/*~~ ' ———, 
•^•^•^"- e¿jM<-7 
J 
Slovenska prisega kranjskih zidarjev, Ljubljana, 4. marca 1744 (ARS, Vic. a., šk. 183,1/103, lit. •11-10). 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 21 
čistopis, kolikor ni vrli vicedomov tajnik ali kdo 
drug iz vicedomske pisarne za izvirnik prepro- 
sto uporabil kar pričujočo zmazkovno predlo- 
go. Čudili se temu ne bi, saj je imel za takšno od- 
ločitev pri roki nešteto izgovorov, od varčevanja 
s papirjem in črnilom do notoričnega dejstva, 
da »gmajn kranjščina« tiste dobe ni bila nikakr- 
šen uradni ¡ezik in niti ni zaslužila prepisovanja, 
ko pa je že tako obstajal čistopisni nemški origi- 
nal prisege, sestavni del nemškega dokumenta 
o tem pravnem dejanju. Varčni uradnik je mogel 
navzočim zidarjem z nekaj truda narekovati be- 
sedilo prisege iz koncepta, možje so ga za njim 
ponovili in stvar je bila zakonito opravljena. 
O jeziku bi mogli pripomniti, da je precej 
zvest predhodnik »vukovščine«, ki jo je utemeljil 
sicer šele skoraj pol stoletja pozneje rojeni Vuk 
S. Karadzic (1787-1864). Le-ta je Srbe podučil, 
naj pišejo, kot govorijo, in berejo, kakor je napi- 
sano. Verjamemo, da je »kranjsko pisana« prise- 
ga iz leta 1744 bolj ali manj pristna ljubljanska 
zidarščina in da so jo prisežniki priznali za jezik, 
ki je pisan, kot ga govorijo, torej prosto po Vuku. 
Da je v njej kopica slovenskemu ušesu težko 
prebavljivih odvisnikov in vrinjenih stavkov, je 
seveda posledica posnemanja »učenega« jezika, 
pisarniške nemščine, ki so jo v zidarščino samo 
»bukvalno« prestavili. O črkopisu raje pomolči- 
mo, saj smo v zadregi, kako bi ga dovolj strokov- 
no poimenovali. Kakšna vmesna cvetka iz boho- 
ričice vendarle izdaja, da je pisar tu in tam nema- 
ra kaj prebral iz kakšnega slovenskega molitve- 
nika, če mu že ni prišla pod roke sama prva v 
Ljubljani tiskana slovenska pratika za leto 1741, 
izdana tri leta pred njegovim »pisateljskim pod- 
vigom«. Kaj več se od »kanclijskega« moža v ti- 
stih letih ob zvrstno vse prej kot izborni sloven- 
ski knjižni beri res ne bi moglo zahtevati. 
Z namenom lažje prebavljivosti priobčujemo 
še transliterirano besedilo, ki skuša po drugi 
strani ostati karseda zvesto izvirniku. 
»Jest Matija Pevc, Maurer Pallier in Crain66, 
jest Jakob Gerčer, jest Grogor Heršer, jest Anton 
Jošt, jest Jakob Strojan, jest Martin Žvebojn, jest 
Jakob Sarger, jest Blasius Aleš, jest Matija Voric, 
jest Jorij Kavšek, persežem Gospodo vsega mo- 
gočnemo eno resničnopersego, de mijeno naše 
tovarše, katere dons neso mogle kpersegepejte, 
koker Jožef Zaversnik, Matija Serbine, Matija 
Stermes, Hanže Ingolič, Jožef Slegar, jeno Anton 
Davnikar, kader srna mi z Belgrado od dela, ka- 
mer srna mi z Leblane67 od gnadlouga gospod 
grafa lands vicedoma68 k dolmetvajno69 bel- 
gradske festenge70 ta drugi dan meseca aprila 
1739 leta poslane bili, nazaj šle, srna mogle dva 
meseca v Vorarice kontumacija11 delate, jeno de 
namjeno našem tovaršam ta kontumacija le od 
enega meseca jeno ne od dveh mesecov je plača- 
na koker tude de nam jeno našem to gore je- 
menvanem tovaršam zunej Grogor Herže, Ma- 
tija Serbine jeno Antona Davnikar od enega 
meseca raisgelt12 ni plačan biu, koker nam gos- 
pod Boh, luba divica brez vsega madeža spoče- 
ta mate božja Marija jeno vse božje svetnike na 
naš posledne čas pomagajte. Amen.« 
Besedilo vsebuje med drugim nekaj navedb, 
ki jih srečamo edinole tu oziroma še v nemškem 
izvirniku prisege. Tako izvemo nebistven poda- 
tek, da je kranjski vicedom zidarje poslal v Beo- 
grad 2. aprila 1739, iz česar ni razvidno, ali je 
mišljen njegov ukaz ali gre za pomoto, saj so zi- 
darji in tesarji v resnici krenili na pot šele 26. 
aprila. Poenostavljeno rečeno je tudi to, da so bi- 
li poslani »k dolmetvajno« beograjske trdnjave, 
ker so jo v resnici prvotno šli utrjevat. Tretja no- 
vost je kraj, v katerem so med vrnitvijo preživeli 
dvomesečno karanteno: »v Vorarice«. Ugotavlja- 
nje lokacije je zahtevalo kar nekaj napora in do- 
mišljije ter dalo rezultat, ki je zelo verjeten, če že 
ne tudi stoodstotno zanesljiv. »Vorarice« je vse- 
kakor iskati ne predaleč od Beograda, nekje ob 
vodni poti domov. Čeprav ne vemo, kje so se 
Kranjci vračali v domovino, lahko več kot upra- 
vičeno sklepamo, da so tokrat ubrali isto pot v 
obrnjeni smeri in so torej pluli po Donavi in 
Dravi navzgor. Toliko prej, ker vse kaže, da je bil 
njihovo izhodišče Petrovaradin in ne Beograd, 
od koder je na Kranjsko vodila krajša pot po Sa- 
vi. V mestniku izražen toponim »Vorarice« mora 
biti potemtakem nad Petrovaradinom, gledano 
po toku Drave navzgor. In dejansko je v nekda- 
nji Jugoslaviji en sam kraj, ki v izgovorjavi koli- 
kor toliko spominja na skrivnostne »Vorarice«. 
To je vas Vardarac v Baranji,73 nedaleč od Osije- 
ka, pristaniškega mesta, v katerem so se potujo- 
či Kranjci ustavili že spomladi na poti v Beo- 
66 Zidarski polir na Kranjskem. 
67 Iz Ljubljane. 
68 Deželni vicedom. 
69 Dol metvdjne -podiranje, kalk iz nem. Abwerfen. 
70 Trdnjava, iz nem. Festung. 
71 Kontumacija, iz. nem. Kontumaz - zdravstveni zapor. 
72 Potnina, iz. nem Reisegeld. 
73 Prim. Imenik - registar naseljenih mesta Kraljevine Ju- 
goslavije etc., Beograd (po 1929), str. 137;prim. Imenik 
mesta. Pregled svih mesta i opština, narodnih odbora, 
srezova i pošta • Jugoslaviji, Beograd 1956, str. 450. 
VSE ZA ZGODOVINO 
22 ZGODOVINA ZA VSE 
grad. Vardarac, ki so ga Kranjci krstili malo po 
svoje (Vomric) ali preprosto imenovali po nemš- 
ki navadi, je danes od Drave pri Osijeku odda- 
ljen po skoraj ravni cesti kakšnih deset kilome- 
trov, kar je navsezadnje ravno dovolj, da »kranj- 
ski sezonci« ne bi mogli zanesti takšne ali dru- 
gačne epidemije v osiješko mesto ali med rečne 
potnike.74 Vprid Vardarcu govori tudi dejstvo, 
da je ogrska Baranja na Donavi mejila z Vojno 
krajino, od koder so kranjski zidarji prišli, karan- 
tene pa so kajpak postavljali na mejnih točkah. 
V zvezi z jezikovno podobo prisege omenimo 
še v nebo vpijoče dejstvo, da v njej kar mrgoli 
sposojenih nemcizmov, saj junaki naše zgodbe 
mnogih stvari in misli niso znali izraziti drugače 
kot v kranjsko predelani nemški različici. Pisar v 
vicedomskem uradu, ta srbskega Vuka zvesti 
predhodnik, tudi ni iskal novih in umetelnih be- 
sed, temveč (v Trubarjevem slogu) pritegnil 
ljudstvu prav po domače, z njegovim izrazjem. 
Vse sklicevanje na tedaj še prednatalnega srb- 
skega Vuka bi tako zlahka obrnili tudi v sloven- 
ski prid: mar ni Vuka, kot radi priznajo njegovi 
srbski učenci, ustvaril nekdo, ki s(m)o se ga na 
Slovenskem še do nedavna spominjali zgolj kot 
tistega, ki »le čevlje sodi naj«? A kaj bi o tem. 
Kranjci so vendar že davno prej, že za »krivover- 
skega« Trubarja sami dovolj dobro vedeli, da je 
pravi jezik »vseh Slovencov« tisti, ki ga morejo 
slišati in zbobnati skupaj še od Kraševcev, Ko- 
rošcev, Štajercev in malce od Bezjakov. Pozneje 
so očeta slovenske besede vzeli tako resno, da v 
pisavi elkamo in po načinu 16. stoletja marsikdaj 
raztegujemo še danes. Le da so naši predniki 
ravno tam okoli 1744 in še nekaj po Pohlinu na 
to žlahtno tradicijo skoraj čisto pozabili. Brez ka- 
kršnih koli srbsko-beograjskih vplivov so tiste 
dni in leta pisali najbolj pristno in zvesto tiste- 
mu, kar so in kakor so kje govorili, ali kot bi re- 
kel že Trubar: »drigači Krajnci, drigači Korošci, 
drigači Štajerji inu Dolenci ,..«.75 
Končno naj opozorimo še, da je v prisegi 
kranjskih zidarjev dvakrat zapisan izraz tovariši 
(douarsham, tovarshani). Nič posebnega, če ne 
bi šlo za besedo, dobro znano iz slovensko-beo- 
grajskih odnosov in siceršnjih pol stoletja traja- 
jočih družbenih odnosov naše polpreteklosti. 
Izraz tovariš iz leta 1744 tedaj še zdaleč ni bil pr- 
vič uporabljen v kakšnem slovenskem tekstu, 
saj so ga dobro poznali že protestantski pisci, za- 
čenši s Trubarjem,76 in za njimi tudi Alasijev itali- 
jansko-slovenski slovar (touaris) iz leta l607.77 
Zato pa se, kolikor smo mogli ugotoviti, tokrat 
prvič pojavi v kakšnem slovensko pisanem 
(pol)uradnem besedilu. Res imamo opraviti z 
golim naključjem, a pomenljivim, da so tovariši 
dobili mesto v uradovalni slovenščini prav v zve- 
zi z Beogradom, njegovim rušenjem in neplača- 
nimi obveznostmi do slovenskih tovarišev. To- 
variši imajo tedaj seveda povsem drug pomen 
kot v spolitizirani latovščini 20. stoletja (ali v po- 
sledičnem še živečem sinonimu za osnovnošol- 
ske učitelje), o čemer jasno priča nemško bese- 
dilo prisege. »Touarš« je namreč prevod za »Ges- 
pan«, pri čemer je moderna nemščina »zavila s 
poti« in tovariše industrijske dobe ter njenih 
ideoloških deviacij poimenovala drugače kot 
nekdanje tovariše: »Genosse«. Tovariši v prisegi 
iz leta 1744 so tako le domači stanovski kolegi in 
ne morda, v internacionalnem smislu, tudi dru- 
gi sodelavci pri rušenju Beograda ali nemara 
beograjski stanovski in poklicni kolegi. 
V slogu nekdanjega, zdaj res že skoraj davne- 
ga jugoslovanskega povojnega zgodovinopisja 
bi lahko z zveličavnim sklepom okronali vsaj ko- 
nec naše pripovedi. Denimo takole: »Tovariši iz 
ljubljanskega zidarskega ceha so naivno menili, 
da bodo svoje pravice dosegli na miren način, s 
prisego, ki pa je bila institucija izkoriščevalske 
razredne družbe. Bili so seveda izigrani, saj so 
bila pravila igre že vnaprej napisana v škodo 
predstavnikov izkoriščanega razreda.« Pri tem bi 
modro zamolčali ali vsaj prevrednotili ugotovi- 
tev, da je njihove »upravičene zahteve« podpiral 
tudi novi kranjski vicedom grof Orzon, ki pa je 
imel bržkone nečiste namene, saj kot razredni 
sovražnik že po naravi stvari ni mogel biti dru- 
gačen. 
Grof Orzon je pač ravnal tako, kot so mu stvar 
predstavili stari mački v vicedomskem uradu. 
Na zahtevo dvorne komore je v Gradec poročal, 
da se mu zdi izplačilo 522 goldinarjev upraviče- 
74 Vas Vardarac je bila po sklenitvi karlovškega miru 
(1699) zasebna posest (spahiluk) slavnega princa Ev- 
gena Savojskega (J. Boscndorfcr, Nešto malo o našoj 
Baranji, Osijek 1940, str. 25) 
75 Primož Trubar, Ta evangeli svetiga Matevža 1555, po: 
Slovenski protestantski pisci, Druga, dopolnjena izda- 
ja, Ljubljana 1966, str. 65- 
76 Prim. Alfabctarij Davidovega psaltra iz Dalmatinove 
Bibite 1584, Ljubljana 1983 (Komisija za historične slo- 
varje slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik 
ZRCSAZU), str. 22. 
77 Gregorio Alasia da Sommaripa, Vocabolario Italiano e 
Schiauo, Udine 1607, str. 37. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 23 
no, saj so zidarji v Beogradu prestali številne, ce- 
lo nepopisne napore, in toliko bolj ker je tesar 
Matija Dobič že dobil 18 goldinarjev plačila za 
čas karantene.7" Glede na zadnji podatek bo dr- 
žalo, da so bili zidarji prav tako upravičeni do 
enake vsote, a stvari so se zasukale drugače. Na 
novega leta dan 1745 je Gradec seznanil vicedo- 
ma z vsebino tri tedne prej izdane dunajske re- 
solucije, ki je zahteve kranjskih zidarjev zavrnila 
kot »njihove neutemeljene predstave«. Dvorno 
vojno knjigovodstvo je namreč na podlagi poi- 
zvedb in pričevanj »povsem jasno ugotovilo«, da 
zidarji nimajo pravice ničesar več zahtevati od 
erarja. Zahtevano plačilo karantene (Contumaz- 
geld) naj bi jim bilo že izplačano v obliki »nočni- 
ne« (Nacht-geld), potnina pa prav tako v celoti 
poravnana.79 Kdo je imel v resnici prav, zidarji 
ali dunajsko-graška birokracija, najbrž ne bomo 
nikoli izvedeli in niti ni pomembno, saj ima 
»prav« vedno le eden ali »vesekdo«. 
Zdaj turški Beograd in neslavna osvajalna voj- 
na sta bila sredi osemletne vojne vihre za avstrij- 
sko nasledstvo praktično že oddaljena prete- 
klost, nepismeni kranjski rokodelčki, ki so imeli 
tam doli menda nekaj opraviti, pa v očeh Duna- 
ja »nebodigatreba« nadležneži. Leta 1744 ni šlo 
ne za Kranjsko ne za Beograd, temveč nič manj 
kot za čast in obstoj habsburškega Dunaja, saj je 
pruski kralj Friderik II. ponovno začel s sovraž- 
nostmi zoper nekronano cesarico Marijo Terezi- 
jo. V pričakovanju obleganja, ki mu zdaj ne bi 
mogel odpomoči noben Jan Sobieski, je dvor ta- 
ko kot prej pri Beogradu spet potreboval zidar- 
jev z južnega konca monarhije. Nemara tudi zato 
še ni rekel zadnje besede glede zahtev one šest- 
najsterice s Kranjskega. Poleti 1744 je namreč is- 
kal kar 150 izkušenih zidarjev iz notranjeavstrij- 
skih dežel, t. j. Štajerske, Koroške, Kranjske in Go- 
riške. In prve dni septembra je kranjski vicedom 
prejel iz Gradca zahtevo, naj nemudoma zbere, 
kolikor je le mogoče, zidarskih mojstrov in po- 
močnikov ter jih pošlje v prestolnico.80 Zanimi- 
vo bi bilo vedeti, kakšen je bil odziv pri zidarjih 
na Kranjskem in koliko je nanj morebiti vplivalo 
neplačilo državnih obveznosti, ki se ga je šest- 
najsterica tedaj še nadejala. Kakorkoli že, do- 
končna odločitev, da z denarjem za »kranjske 
Beograjčane« ne bo nič, je črno na belem dose- 
gla Ljubljano štiri mesece pozneje, prve dni leta 
1745, ali - kar je morda pomenljivo - potem ko 
Dunaj ni več potreboval Kranjcev, da bi krpali 
njegovo ogroženo obzidje. Kranjski vicedom je 
namreč konec septembra 1744 prejel ukaz, naj 
nadaljnje novačenje zidarjev ustavi, ker jih je na 
Dunaju že zadostno število. Ali so kakšni Kranj- 
ci medtem sploh odrinili v prestolnico ali ne, je 
zaradi neohranjenih spisov prepuščeno našim 
domnevam. Zelo verjetno pa bi kar preveč do- 
mišljavo zvenela domneva, da so Kranjci s svo- 
jim neodzivom sami povzročili odklonilni od- 
govor glede zaostalega plačila. Dunaj je tudi 
brez takšnih »drznih dejanj« svojih podanikov 
vedel, kako, kdaj in kje se kakšni stvari streže 
»prav«. 
In če se za hipec povrnemo še v drugo ali poz- 
nejšo prestolnico Slovencev, ni odveč ponoviti, 
da je Beograd v onih dneh za lep čas zadnjič vi- 
del »kranjske Janeze«. Ti so se za kratek čas vrnili 
šele čez dobrih 60 let z Laudonom, zlepa pa jih 
ni bilo na spregled toliko naenkrat kot leta 1739, 
bržčas ne vse do rekrutacij spomladi leta 1919. 
Omeniti velja, kot skromen prispevek h kulturni 
zgodovini in kroniki slovensko-srbskih odno- 
sov, da je bilo med 54 zidarji in tesarji ravno 
osebno ime Janez zastopano skoraj najredkeje. 
Edini zidar in edini tesar, krščena na tega ali 
onega svetniškega Joannesa, med rojaki povrhu 
vsega nista veljala za Janeza, temveč za Hanžeta 
in sta kot taka vpisana tudi v seznam odpotova- 
lih. Beograjčani, ki, mimogrede, niso imeli do- 
mala nobenih sorodstvenih in drugih zvez s 
poznejšimi prebivalci tega mesta, so torej od 
kranjskih obrtnikov le težko slišali za Janeze. In 
tudi med 141 rudarji je bilo samo pet Hansov. Še 
manj verjetno pa so v Beograd prispele Kranjce, 
ki so govorili jezik, nekoliko podoben srbske- 
mu, prepoznali kot »kranjske Janeze«, toliko 
manj ker Idrijčani tedaj niti še niso spadali pod 
Kranjsko. Kakorkoli že, ne bo odveč pripomniti, 
da sta oba Hanžeta, zidar in tesar, nosila prepoz- 
navna slovenska priimka, v 20. stoletju več kot le 
enkrat slišana pri Srbih in Beograjčanih - Smole 
in Ingolič.81 
7H
 ARS, Vic. a., šk 183, I/••, lit. KU-10, 28. 4. 1744. 
79 Prav tam, 1. 1. 1745 
Htì  Prav tam, 28. 9. 1744. 
81 Za Smoleta, in sicer Andreja, so slišali res le 'boljši« beo- 
grajski poznavalci Franceta Prešerna (srbsko: Franc 
Prcšern), zato pa so konec osemdesetih let 20. stoletja 
mnogi Beograjčani poznali krilatico »Smólc-dole« in pri 
tem mislili na tedaj skoraj edinega slovenskega politika, 
ki mu ni bilo ime Janez. V Ingoliču se bolj prepoznamo 
Slovenci kot Srbi, ki so v Smoletovih časih in še malo 
pozneje radi očitali: »Slovenci, spomnite se srbske poga- 
če!«, pri čemer so mislili tudi na slovenskega pisatelja- 
begunca med drugo svetovno vojno, srbskega gosta in 
opisovalca tamkajšnjih razmer. 
VSE ZA ZGODOVINO 
24 ZGODOVINA ZA VSE 
Drugi utrinek k medsosedski in kulturni zgo- 
dovini nekoč skupnega prostora je povezan z 
imenom jugoslovanske prestolnice. Slovenska 
prisega zidarjev iz leta 1744 vsebuje nemara naj- 
starejši znani zapis imena Beograd v jeziku po- 
dalpskih Jugoslovanov, in sicer v dveh oblikah: 
»z Belgrado« in »belgradska festenga«. In če zve- 
ni Belgrad morda premalo pristno ljudsko in 
preveč splošno evropsko, kajpak v nemški re- 
dakciji Belgrad, velja omeniti še dve poimenova- 
nji v sicer nemško pisanih spisih, zadevajočih 
slovensko (kranjsko) udeležbo pri podiranju 
beograjske trdnjave. V itinerarju ljubljanskih zi- 
darjev in tesarjev zasledimo kot zadnjo postajo 
»Beligrad« (Belligrad),*2 v nekem njihovo usodo 
zadevajočem pismu, poslanem leta 1742 iz 
Gradca v Ljubljano, pa kar »Belgradec« (Belgra- 
dez),s} očitno po zgledu raznih bližnjih Grad- 
cev: Polhovega, Slovenjega in predvsem najpo- 
membnejšega med njimi: štajerskega ali bavar- 
skega Gradca (Graza), ki so mu Slovenci tedaj še 
lepo slovensko rekli Gradec. 
Beli Gradec je ob nastopu vladavine Marije Te- 
rezije (1740-1780) prenehal biti del »skupnega 
kulturnega kroga«, v katerega bi sodili tako kranj- 
ski Janezi kot beograjski »varošani« pravoslavne- 
ga obreda. Za pol stoletja se je dodobra odtegnil 
srednjeevropskim vplivom in se jim - če smo ma- 
lo pikri - bolj ali manj uspešno odtegoval tudi 
naslednja stoletja, takorekoč do danes. Razen v 
času Laudonovih polovičarskih zmag, občasnih 
srbskih uporov in predvsem obrenovićevske pol- 
vazalne Srbije ni maral za Dunaj in za »bečke ko- 
njušare«, temveč iskal zaveznike na bolj prefinje- 
nih pariških, londonskih in zlasti moskovskih 
parketih. Del avstrijske monarhije mu ni uspelo 
postati nikoli več po letu 1739, ko se je v času na- 
črtnega rušenja starega, t. j. avstrijskega Beogra- 
da, tudi navzven dodobra spremenil. Z zlomom 
avstrijske oblasti je namreč propadel tisti red, ki 
ga je v Srbiji zgradila od požarevškega miru 1718. 
Spremenile so se predvsem etnične razmere, saj 
se je z avstrijsko vojsko iz Srbije umaknil ves 
upravni aparat, vsi tuji kolonisti, srbska cerkvena 
hierarhija, oficirji hajduške milice ter največji del 
njihovih družin. Zlasti iz Beograda se je izselilo 
tudi srbsko meščanstvo, se naselilo v Novem Sa- 
du ter tako povečalo gospodarsko moč in srbski 
značaj tega »novega mesta«.84 Duša avstrijskega 
H2 ARS, Vic. a., šk. 183,1/103, ¡it. K ¡I-IO, »March Route-, 
prilogah26. 4. i739. 
Hi Prav tam, 10. 7. 1742: 
84  Prim. Zgodovina narodov Jugoslavija II, str. 1143. 
Beograda, kakršnega so v njegovih zadnjih zdih- 
ljajih še doživljali njegovi slovenski rušitelji, se je 
utelesila na evropski strani Save in Donave, v me- 
stu, ki so ga pozneje pesniško imenovali kar »srb- 
ske Atene«. Nova stara državna meja dveh večna- 
cionalnih cesarstev pa je samo še poglobila kul- 
turno-civilizacijski prepad med avstrijskimi naro- 
di in glavnino srbskega naroda. Slednja je ostala v 
turškem objemu in s tem ušla prihajajočemu raz- 
svetljenstvu, ki se je takoj, neposredno po letu 
1739, začelo konkretizirati v prvih terezijanskih 
reformah. 
Na rob srbsko-slovenskim odnosom le še na- 
slednje. Trdno smo prepričani, da glavna nasled- 
nica razpadle Jugoslavije »rušilnih dejanj« Sloven- 
cev v nesrečnem letu 1739 njihovim zanamcem 
ne bo štela v zlo in še manj med svoje »upraviče- 
ne« zahteve v postopku sukcesije. Tedanji Sloven- 
ci, ki so se, če sploh, komajda zavedali svoje etnič- 
ne identitete, so bili namreč zgolj »poslušno 
orodje« svojega cesarja in gospoda, sprva sploh 
poslani gradit in ne podirat. Za vse grehe pa, ki so 
jih morebiti tam doli zagrešili premišljeno ali vsaj 
malo po svoji volji, so kazen že na poti domov 
»odsedeli« v ušivi karanteni, za kar šestnajsterica 
zidarjev, kot vse kaže, še do danes ni prejela plači- 
la obljubljene odškodnine. 
In končno: »tempora mutantur«, zato se pisec 
teh vrstic upravičeno sprašuje dvoje: kdo bo čez 
denimo petdeset (bognedaj niti pomisliti na čas 
čez 250 let) njegovo pisanje sploh vzel v roke in 
ali ga bo mogel zadovoljivo, če sploh kaj razu- 
meti? Kakor hitro čas beži, nekatere njegove aso- 
ciacije na dogodke pred kakšnim desetletjem 
bržkone že čez naslednjih deset let zlepa ne bo- 
do več prepoznavne in umljive. Počakajmo torej 
do takrat! 
Zusammenfassung 
Über das slowenische Zerstören Belgrads und 
Lamentationen wegen einer Nicht-Bezahlung 
„Mögen uns und unseren Genossen alle himm- 
lischen Heiligen am Ende helfen" 
Trotz der für den Leser im ersten Moment be- 
kannt scheinenden Begriffe aus der sloweni- 
schen jüngeren Vergangenheit in der Über- 
schrift - Belgrad, Nichtbezahlung, Genossen -, 
geht es nicht um eine Geschichte aus einem 
Umbruchsmoment der slowenisch-jugoslawi- 
schen Beziehungen. Das Geschehen aus dem 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 25 
Jahre 1739 und dessen Epilog sechs Jahre später 
ähnelt wegen seiner geringen Bedeutung und 
in seinem Inhalt keinem slowenischen „Wegge- 
hen" aus der jugoslawischen Hauptstadt im 
eben zu Ende gegangenen Jahrhundert. Nach 
zwei Jahrzehnten der ersten brüderlichen Um- 
armung in einem gemeinsamen Staat (1718- 
1739) trennten sich die Slowenen für fast zwei 
Jahrhunderte von Belgrad und besiegelten ih- 
ren Weggang mit der - in der Geschichte überse- 
henen - planmäßigen Zerstörung der Belgrader 
Festung. Nach dem Belgrader Friedensschluß 
zwischen Österreich und dem Osmanischen 
Reich kamen nämlich 141 Bergleute-Sprengmei- 
ster aus Idrija und Kranj im Herbst 1739 zur „Sai- 
sonarbeit" nach Belgrad. Ihnen schloss sich 
noch ein Teil der insgesamt 54 Laibacher Mau- 
rer und Zimmerleute an, die bereits seit dem 
Frühjahr in Belgrad gewesen waren. Wien hatte 
sie geschickt, um die bedrohte Belgrader Fe- 
stung zu befestigen. Nach einer fünfwöchigen 
Feuertaufe während der türkischen Belagerung 
der Stadt erfuhren sie aber, daß sie das Gebaute 
wieder abreisen helfen würden. 
Die Geschichte handelt von 16 Maurern, die 
Mitte Februar 1740 nach Laibach zurückkehrten 
und feststellten, daß ihnen der Staat die Bezah- 
lung von 33 Arbeitssonntagen und Feiertagen 
sowie das zweimonatige Liegen in Quarantäne 
schuldete. Nach einem fast fünfjährigen „Kampf 
um ihre Rechte" erreichten sie zwar die Bezah- 
lung der Sonntagsarbeit, nicht aber die verspro- 
chene Entschädigung für die Zeit der Quarantä- 
ne. Österreich hatte nämlich zu jener Zeit - wäh- 
rend der Erbfolgekriege - ganz andere Sorgen 
als die Begleichung zweifelhafter, mit dem un- 
rühmlich verlorenen Balkankrieg verbundener 
Zahlungsrückstände. 
Hochinteressant ist der in slowenischer Spra- 
che verfaßte schriftliche Eid der 16 Maurer über 
die Berechtigung ihrer Forderungen, der 1744 
im Vizedomamt in Laibach verfaßt wurde. Die 
Sprache des Eides und insbesondere einige be- 
deutungsvolle Ausdrücke sind von Interesse. 
Unter anderem finden wir den Begriff „Genos- 
se" - natürlich mit ganz anderer Bedeutung als in 
der späteren industriell-totalitären Zeit -, sowie 
die wahrscheinlich älteste Form der Namens 
Belgrad in slowenischer Sprache. Im vorliegen- 
den Beitrag fehlt es daher nicht an satirischen 
Assoziationen im Hinblick auf eine Reihe von 
Prozessen, Ereignissen und Begriffen aus der 
jüngeren slowenisch-jugoslawischen Vergan- 
genheit. 
VSE ZA ZGODOVINO