. .s c * KOROŠKI SLOVENEC Naroča se pod naslovom „Koroški Slovenec", Wien y.,Margaretenpiatz 7 Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V.,Margaretenplafcz 7. ■ Osi politili:©» pospo^tcùirstvo in prosveto Izhaja vsako sredo Stane četrtletno : K 8000’— Za Jugoslavijo četrtletno: 25 Din. Posamezna številka 800 kron Leto III. Dunaj, 14. novembra 1923. St. 46. Vabilo izredni občni zbor Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, ki se vrši v četrtek dne 22. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldan v društvenih prostorih v Celovcu, Vetrinjsko ob-mestje štev. 26/1. Dnevni red: 1. Poročilo o volitvah. 2. Volitev novega odbora. 3. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi Odbor. Po volitvah. Volitve so za nas koroške Slovence vsa kokrat mučna reč. Sicer so volitve tajne, a priprostemu našemu človeku se le pozna, in vsaki količkaj izurjeni agitator ve, kako je volil ta, kako oni. Nasprotne nam stranke pa iihajo'vso' gošpodarsko moč v svojih rokah. Koliko naših ljudi je v Celovcu! Na tisoče vo-lilcev, a da bi glasovali za slovensko stranko, nimajo poguma, četudi je volitev tajna. In ti celovški bojazljivci niso izkliučno le domači Slovenci. Koliko Slovencev je po sili v sr'Ci-jalno demokratskih društvih! Glasovali bi radi za slovensko stranko, a če tovariši to zapazijo, bojo pri prvi priložnosti ob zaslužek. Ve liko našincev je ostalo doma. Ni dvojbe, da so socijalni demokratje glasovali vsi,^na volišče so prišli, kakor po'navadi pristaši nemških strank vsi, ljudje na. ki niso marali glasovali za ti stranki, to so našinci. so ostali doma. Agitacija nasprotnih strank je tokrat nastopala z vso silo. Toliko shodov še ni bilo pri nobeni vc- ' 1 i t v i. Slovenska stranka žalibog ni imela zadostnega števila govornikov; potem pride v poštev, da naši govorniki doslej pred orgešovci nikjer niso bili varni. Zato se je stranka naslanjala na za upnike in se je več ali manj omejila le na agitacijo od osebe do osebe. Zaupniki so vrš !i svojo dolžnost izborno, v najbolj ogrože h krajih nismo izgubili nobenega glasu, da, ccm napredovali smo. Ravno ob narodni meji so se 'občine naravnost izvrstno postavile n. pi. Grebinj, Ruda, Pokrče, Grabštanj, Otok, 1 <-stanje, Vrba, Vernberg, Marija na Žili, Blačc, Bistrica jia Žili, Brdo itd. Število naših ljudi je tokrat le za eden glas manjši, kakor je bho 1. 1921., to nima nobenega pomena. Pri prihod-Ì njih volitvah upamo, da vse Podjuna in Rož še bolj postavita, in naše število bo znatno poskočilo. Stranka se je utrdila in ustalila, kar jr sedaj našega, je odločno in zavedno, tega nam ne izneveri nihče, ne socijalna demokracija, ne nemška stranka. Nemci so upali, da nas tokrat porazijo na par glasov, sedaj pa so vsi presenečeni: kjer je toliko glasov, še živi slovenski narod in zahtev tega naroda ne morejo -le. dali uradnike, ki so zmožni slovenskega jezika, pustili nam boio naše domače učitelje in zadovoljni bomo v svoji avstrijski ,,državiJ. Zato pa vstrajajmo delu za naše cilje, pod vojimo to delo, ne bojmo se ne truda in nc žrtev, ker delo je pravično! Naročniki, ki prihodnji teden »Koroškega Slovenca" več ne dobite, vedite, da se Vam je list ustavil, ker je naročnina potekla! Na reklamacije zaostalih naročnikov se ne bomo ozirali. Upravništvo. Koroški deželni zbor. Otvoritvena seja koroškega dež. zbora se je vršila dne 6. novembra. Ob 11. uri dopoldan so prihajali poslanci v zbornico, kakor poročajo „Freie Stimmen“ so prišli socialni demokrati brez rudečih nageljnov, samo z znaki, za njimi sta se ,',postirala“ na skraini levici naša poslanca g. dr. Petek in g. Poljanec ..im Schmuck der hellroten windischen Nelke“; potem so primarširali kršč. socijalci z belimi nageljni in na desno so se vsedli ,,bauern-bindovci“ in velenemci s ---'zdci" v gumbnici. Vršile so se po raznih formalnostih volitve v razne odbore, kjer je bil izvoljen v narodnogospodarski odbor tudi dr. Petek in v ustavni odbor g. Poljanec. Popoldne so se vršile volitve v deželno vlado, kjer je bil izvoljen za dež. glavarja posl. Landbunda: g. Vinzenz Schu-m y, za prvega namestnika posl. Silvester (kršč. soc.) in drugega namestnika posl. | N e u t z 1 e r (soc.). Pri vseh volitvah sta no poročilu „Freie Stimmen“ oddala slovenska poslanca nrazne listke in „s tem dokazala, da očividno nista voljna onustiti svolo »brezkoristno" opozicijo". Po volitvah se vršila zaprisega glavarja, nakar sledil ' govor. G. Vinko Šumi je naglašal enotnost v sanacijskem delu, prinesel lepodonečih fraz o demokraciji in pravičnosti, varčevanju in o povzdigi gospodarske produkcije. Na koncu govora ie omenil tudi nas koroške Slovence, rotil merodajne kroge, naj omilijo narodni boj, obljubil pravično postopanje proti Slovencem pri zakonodaji in upravi, seveda le, če bodo ..pridni". To je torej poročilo o prvi seji koroškega deželnega zbora. Koroška ima novega ime mu ie Vinzenz Sch"«^7 in ta šef je Slovenec. . eln Slawe, der scine Nation kakor sodi o njem avstrijska ..S t a a t s-wehr“. Pa nai reče kdo. da to ni res! m POLITIČNI PREGLED S2 * v Avstrija. Končni rezultat državnozborskih volitev v Avstriji daje absolutno večino kršč. soc. stranki in sicer 83 poslancev. Velenemci imajo 12 poslancev, koroški Landbund 2. Socialdemokrati imajo v državnem zboru 68 zastopnikov. Dunajski listi poročajo o nadaljevanju dosedanje politike v parlamentu, t. j. o zvezi meščanskih strank v „Arbeitsgemeinschaft“, kar pomeni trden meščanski blok, ki gre za dr. Seiplom na potu sanacije. Jugoslavija. Poroča se, da je bil jugoslovanski ataše podp. Kristič v Sofiji na Bolgarskem z revolverjem ranjen. Jugoslovanska vlada je nastopila ostro pri bolgarski vladi in zahtevala: za atašeja 25.000 zlatih frankov, bolgarski voini minister se mora pri napadenem atašeju onra-vičiti: bolgarske čete morajo izkazati čast pred jugoslovanskim poslaništvom v Sofiji. Bolgarska vlada je ultimatum sprejela in je kriza med obema državama rešena. Nemčija. Kar smo pričakovali že dolgo, se '<* -rodilo. Narodni socialisti pod vodstvom Hitlerja so v noči od 7. na 8. t. m. v kleti dvorne pivovarne v Monakovem proglasili -mč", t. j. odstavili so centralno vlado v Berlinu, imenovali generala Lossowa za vojnega ministra, generala Ludendorffa za poveljnika nemških čet, kom. Kahra za držvnega komisarja in Hitlerja za nekakega »svetovalca". Toda ta mič je bil hitro potlačen. Še v omenjeni noči so rajhov-ske čete oblegale klet, v kateri je bil Hitler, ujele gen. Ludendorffa in kratkomalo potlačile ustajo, Hitler je ubežal neznano kam komisar Kahr je gospodar položaja. Raihovski listi iz Berolina imenujejo Hitlerja »einen Schwat-zer", človeka, ki je v svoji razgreti fantaziji gradil gradove v oblake in izvoieval zmage na vseh straneh, v odločilnem trenutku pa vrgel "uško in »štalhelm" v koruzo. Ta poraz nemških narodnih socialistov gotovo ne bo brez upliva na avstrijske »hakenkreuzlerje, orgeše in kakor se že imenujejo. Upamo, da bo tudi na Koroškem rodil obilo uspeha, da bodo tudi koroški »nacijonalisti" napravili kak puč z isto srečo, kot bavarski bratci. Madžarska. Na Ogrskem je bil aretiran državnozborski poslanec ogrski dr. Ulain. On je vodja ogrskih narodnih socialistov in se je ravno odpeljal iz Budimpešte proti Dun?;- da stoni v zvezo z avstrijskimi in bavarskimi nar socialisti in se dogovori glede skhpnega puča v vseh treh državah. Pravočasno je bil aretiran in odveden nazaj v Budimnešto. Rusija. Volitve v peterburški sovjet so donesle veliko večino Leninu. ■* Zveza baltiških držav. Kakor poročajo listi, se vrši konca novembra konferenca baltiških držav (države severno Poljske). Pobuda je izšla od litevske vlade in ima za c:,: ustvariti zvezo baltiških d.žav brez Poljske. Ideja baltiške zveze prihaja zopet na dnevni red. Ko so po vojni nastale ob bregovih Baltiškega morja nove samostojne države, so gledale, da si obdržijo svojo svobodo in si zajamčijo svoj obstanek, Finsko, Estonsko, Lotiško, Litvo in Poljsko, pet držav z različno zgodovino in različnimi cilji. Samostojnost Finske, ki je živela že pod staro rusko vlado svoje lastno življenje, je bila po vojni samo navidezno potrjena. Tudi Poljsko se je nahajalo v boljšem položaju. Estonsko, Lotiško in Litva so se morali še dolgo boevati za svojo samostojnost. Na eni strani proti Nemčiji, na drugi proti Ruski. Že tedaj se je razmotrivalo vprašanje zveze vseh petih držav. Pokazale so se vendar velike zapreke. Poljsko, še zelo slabo v svoji notranji politiki, ki je imelo še vse polno neizvedenih načrtov, je hotelo igrati vodilno vlogo. Porušilo je dogovor z Litvo in zašlo iz enega nasprotja v drugo. Finsko. ' ' :,rra veliko vlogo švedska manjšina, ki je gernvmo-filska, se ni moglo zediniti s Poljsko, ker jc bilo v napetih odnošajih z Nemčijo. Tako je ostalo samo Estonsko, Lotiško in Litva kot važen činitelj, ki so morale iskati vezi, ki bi jih spojile. Ko so se razmere na Ruskem nekoliko zboljšale, je postal tudi položaj baltiških držav dosti ugodnejši. Med temi tremi državami ni veliko razlik, imajo mnogo skun-nega, vidijo, da so same na sebe navezane in da je zveza baltiških držav krvavo potrebna. Finsko in Poljsko za zvezo ne prideta v poštev. m DOMAČE NOVICE H Bekštanj. (Občinska seja 27.IX. BUL) Pred sejo prebere tajnik dopis deželne vlade, ki predvideva oskrbo grobov padlih vojakov. (Kriegsgràberfiirsorge.) Pri tej priložnosti povdarja nek odbornik, da je na »Premrvovi" njivi na Maloškem polju pokopan neznan vojak, ki je bil svojčas tako dolgo »privezan", da je vsled tega umrl. Pokonan da je skrivoma in da je v tistem grobu pokopan tudi "-'Hnuli muli. (Priporočamo 'zadevo deželni vladi v preiskavo. Op. ured.) V zadnji seji se je st ril sklep sprejeti v občinsko zvezo veleposestnika Janka v Dobju, ako nlača občinski ubožni blagajni 10 milijonov kron. On ponuja en milijon. Sklene se vztrajati pri prvotnem skUpu. 'Koroški Heimatdienst nrosi podpore. (!) Lai J bundov govornik z vnemo priporoča podporo, češ, da potrebuje denar za vzdržavanje lUta »Koroška Domovina", za propagando proti li stu »Koroški Slovenec" in za vzdrževanje »Der Grenzwacht in den Karawanken". (Lepa reč! Z našim denarjem hočeio germanizirati slovensko Koroško. Op. ured.) Slovenski govornik predlaga odklonitev, češ, naj nemški bogatini sami posežejo v svoje žepe, in da se občinski denar ne sme trositi v take »hecar-ske" svrhe. Se torej odkloni. Do prihodnje seje naj sklenejo vasi zvišanje lovskih zakr pov. Občinski zastop si pridrži zvišanje, ako bi sklenjeni zneski bili prenizki. Franz Ulbing naznanja nismeno odston kot občinski odbornik, ker gre v Ameriko. Se vzame na znanje in se mu za njegovo vestno sodelovanje v občinskem odboru izreče zahvala z dvignjenem raz sedežev. Kdor potrebuje »Jagd- und Feiu-schutzabzeichen", naj jih sam naroči. Naslov se izve v občinski pisarni. Franz Mòrti predlaga, da naj se preberejo zneski nabiralnih pol za Mlinarski most, ker je baje nekaj prišl" v zgubo. Tajnik poroča, da znaša dotična zbirna 680.000 K. Dotične pole ima načelnik staveb-nega odbora in se bodo vsled tega pri prihodnji seji prečitale. Kdor svojih otrok noče imer: zavarovane pri kmetijski bolniški blagajni, naj napravi nemudoma prošnjo na okr. glava -stvo. Borovlje. Volilni boj je bil tudi pri nas zdo živahen. Slovenci smo nekoliko nazadovali čemur pa se ni čuditi, ker se je veliko naš !, ljudi izselilo, veliko pa jih je tudi odvisno od naših nasprotnikov. Volitve se je udeležilo 93%. volilcev. Največ je napredovala Einheits-liste, in to na račun soc. demokratov. Ti so sedaj sklenili, da bojkotirajo vse najglasnejše einheitslistarje. Tako je prav! Tudi Slovenci bi imeli to napraviti. Svoji k svojim! Posebno vi Slovenci iz okolice, ki prihajate v Borovlje, kupujte pri zavednih našincih in pomislite, da ako zahajate k nasprotnikom, podpirate njih stranko. Borovlje. Kako se ponemčuje pri nas tudi potom cerkve, se je že parkrat poročalo. Pričakovali smo, da bo pridiga vsaj na god Vseh svetih dnevu primerna. A naš veroučitelj se je celo na ta dan spozabil in vpil raz prižni .e kdor nemščine ne more prenesti, naj ostm j zunaj! In tak človek je poklican, da vzgaja našo mladino ter jo uči ljubezni do bližnjega. Res žalostno! Gospod Mirbach, mi smo tukaj domačini in ne moremo zato, da smo Slovenci: ako pa vam je tri premalo Nemcev, bi V^m svetovali, da si naročite poslušalce iz Vašeg-. Ruhrlanda, ker boste drugače kmalu pridig^-vali — praznim klopem. Iz Roža. Zanesla me je pot na dan Vseh svetih v Borovlje in tam na pokopališče. A kako sem bil iznenaden. Največji in najlepši nagrobni spomeniki nam pričajo s slovenskimi napisi, da so naši očetje bili Slovenci in o -tega tudi njih otroci niso pozabili. Zares, vsa čast nekaterim Borovljanom! Posebno izue-nadil me je eden napisov. Bil je to sporne: ik uriirlega organista in pevovodje v Borovlj T, rajnega Albina Prek. Bolj primernega nap sa bi ta naš rajni nač ne mogel imeti. Pod njegovim imenom se bliščiio besede: ... Zdaj vse minulo je, nič več pel ne bom, ker zdaj ni več moj ljubi, dragi dom ... In spodaj: »Spomenik so mu opstavili njegovi, njemu zvesti pevci iz Borovelj in okolice". — Zares to je nekaj ganljivega, kar je vredno, da si človek ogleda. —o. Pliberk. Pri volitvah 21. oktobra je bilo v Pliberku oddanih 70 glasov za Koroško slovensko stranko. To je leno in častno število, kajti kdor ve, kaj se pravi biti zaveden Slovenec v Pliberku, ta to razume. Toda bilo bi jih gotovo še več, ako se ne bi izvajal teror, ki je marsikaterim popolnoma onemogočil svobodno se odločiti za katerokoli stranko. Teror ob- so jamo brez, razlike strankarskega prepričanja. Prav nosebno se je izkazal grofov oskrbnik, ki je posle kakor kakšen srednjeveški valpet tiral na volišče, jim vsiljeval glasovnice od Einheitsliste, prešlatal žepe, odpiral celo bluze in s silo odvzemal soc. demokratske in glasovnice koroške slov. stranke ter jih gonil kot Stimmvieh čisto v volilni lokal. Na ta način so delali propagando tudi nekateri drugi gospodarji, s katerimi imeni lahko postrežemo, posebno še neka gospa, doma iz „lofen-tola“, ki je sicer prav sladka, ko V’-- krompir od slov. kmetov. Tako toraj: teror, sila, denar, strahovanje, grožnje, to so bila agitacijska sredstva einheitslistarjev. Vse je bilo na delu. Slišimo, da so imeli velikanske svote denarja na razpolago. Čudimo se, da stranka s takimi sredstvi v teh krajih ni dosegla večjih usnehov. Bolj občudujemo naše značajne Slovenke in Slovence, ki so v obstoječih razmerah ostali zvesti narodu in veri naših prednikov. Tem vsa čast! Globasnica. Zadnjo nedeljo pred volitvami, t. j. 14. okt., je imela v Globasnici poleg Koroške slov. stranke istočasno tudi Einheitsliste svoj shod. Medtem ko je shod slovenske stranke pri veliki udeležbi dobro uspel, se je shod Einheitsliste spremenil v pravcati „te-ater“. Kmetje, ki so prišli na shod, večinoma nekdàjni bauernbundlerji, so koj začetka pričeli motiti z medklici izvajanja govornika Einheitsliste. Potem pa je postajalo vedno zanimivejše. Ko je govoril g. Feinig, se je približalo govorniški mizi nekaj najprebrisanejših kmetov, kateri so pričeli govoriti in mahati z rokami, tako da nisi mogel vedeti, kateri je pravi govornik. Ko je govornik uvidel, da s svojim govorom nikogar ne bo pridobil za Einheitsliste, je pričel udrihate po globaških kmetih, češ, kako so neumni, ko si ne dajo nič dopovedat. Tedaj je nastal v dvorani še večji nemir in da bi govornik končni utis svojega govora izboljšal, je dejal: Dajmo eno lušno zapeti. Gospod Feimg je pričel peti, ker mu pa nihče ni pomagal, je kmalu zopet nehal in je nato takoj izginil. Volitve so izpadle kakor smo pričakovali: Grofovska stranka — tako so pri nas imenovali Einheitslisto — je odrezala najslabše; dobila je le 84 glasov, socialdemokrati 127 in Koroška slov. stranka 309 glasov. Od prejšnih volitev smo Slovenci napredovali za 27 glasov; v Globasnici ni odločeval pri volitvah strah in pritisk, temveč narodna zavednost in zdrava kmečka pamet, zato smo z izidom volitev zadovoljni. Št. Vid v Podjuni. (Samonemške krajevne table.) Imeli smo doslej dve tabli: slovensko in nemško. Pa pride pred volitvami orožnik in zahteva, da se mora slovenska tabla odstraniti. ker so dvojezične dovoljene baje samo do 10 km od državne mete. Slovenska tabla je morala izginiti. Zakaj? Da je dobil Št. Vid nemško lice. Slovenska tabla pač premočno v oči bode. Mislili smo. da so krajevne table za orientacijo tako Slovencev kakor Nemcev, ali sedaj vidimo, da so samo za Nemce, ki jih k nam malokdaj zanese veter. Skočidol. Napisi na novih zvonovih iz brona od firme E. Szabo v Gradcu so ti-le: Veliki zvon (Es-glas, 1200 kg); Križ, sv. Marjeta, sv. Konrad, sv. Katarina. „Pax vobis!“ (Mir z vami!) in „Alleluia“ (Hvalite Boga!) ter: »Darovala me družina Pečar, Amerika". Ta veliki klicar naših lin bo vedno oznanjal mir Kristusov in hvalo božjo. Poldnevnik (g-glas, 600 kg): Sv. Marija brezmadežna, sv. Jožef, sv. Frančišek, sv. Uršula. Posvečen je Mariji in Jožefu, molitvi in delu. Zato ima napise: „Ave Maria!" (Češčena Marija!) in „Ora et Tabora!" (Moli in delaj!) ter: „Pol dar Woschitz, Amerika, pol dar fare — Pfarrspende". Bo vselej oznanjal molitev in delo. Juternik (b-glas, 360 kg): Sv. slovanska blagovestnika brata Ciril in Metod, sv. Virgie, sv. Anton, sv. Florijan. Posvečen je zlasti koroškim misijonarjem iz 8. in 9. stoletja, ki so s trpljenja polnim delom pokristjanili naše pradede in obrnili njih poglede do višjih vzorov. Zato nosi napis: ..Sur.mm corda!" (Kvišku srca!) ter: ,y2 dar fare, Pfarrspende, fare Skočidol. — Njegova služba bo, da bo oznanjal celi župniji resnico o domovini nad zvezdami. Mali zvon (c-glas, 260 kg): Sv. Marija, kraljica sv. rožnega venca, sv. Tomaž. »Dominus vobiseum!" (Gospod z Vami!) ter: »Povečala me družina Vošpernik. Wernberg". Ta je oni zvon (130 kg), ki ga je nam vojna še pustila, ki je' pa same žalosti nad izgubo svojih bratov počil ter ga je dal sedaj na svoje stroške imenovani posestnik preliti in povečati. Zvon, posvečen dvema bojevnikoma gospodovoma, nam bo zato vedno klical, da je življenje vèdna vojska, da roko v roki z mirom Kristusovim gre boj, in da je v tem boju treba pomoči z nebes. Zato nam bo vedno o-znanjal resnico, da v tem boju nismo sami, ampak da je in da bodi Gospod z nami. — Verski napisi so večinoma latinske besede znane tudi ljudstvu od sv. maše. Pod slikami svetnikov je povsod tudi napisano njih ime. Grabalja vas. (Smrt.) Na vaškem pokopališču v Št. Danijelu smo pred kratkem pokopali staro Briclnovo mater. Par dni navrh se je oglasila bela žena pri Kolarju in pobrala mater, ki je že nekaj časa bolehala. Bodi obema slovenska zemljica lahka! — Na našem malem pokopališču smo dobili sedaj prvi nemški grobni napis, in to pri pokojnemu, ki je bil pristen slovenski domačin. Da bi ~od nemškim napisom bolj sladko počival! Podkraj pri Pliberku. (Smrt.) Zopet žalujemo za enim najzvestejših sinov slovenske matere, za Brdnikovim očetom. Pokopali smo ga 31. okt. ob navzočnosti mnogoštevilne množine ljudstva in petih duohvnikov. Rajni je bil vzoren gospodar, skrbel družinski oče, vedno zvest načelom sv. vere ter zvest sin slovenskega naroii. Pošten ir odkrit znač.ij. da so ga spoštavali tudi nasprotniki. Bil je k-:n odbornik bist iške obči* 1 * * 4 * 6 e !" v načelstvu Fičai i’i ’Ce in posai? ke v Pliberk:. Počivaj ’ nibu! Daj nam Bor več tako značajnih mož! ♦ Razmejitev med Jugoslavijo in Avstrijo končana. Komisija za razmejitev med Jugo.la vijo in Avstrijo je končala svoje delo. Ko so bili zapisniki o razmejitvenem delu odobrc1 i in podpisani, je razmejitvena komisija v seji dne 31. oktobra tudi formalno sklenila svoje delovanje. Angleški član komisije polkovnik Cravven je odpotoval v Pariz, da izroči besedilo v treh izvodih veleposlaniški konferenci, ki dostavi po en izvod Jugoslaviji in Avstriji, dočim ostane tretji izvod v Parizu. E GOSPODARSKI VESTNIK® Dunajski trg. Živina: teleta 21—24.000, voli 10.800—16.000, mesne svinje 25—31.000, pitane do 33.000 K za kg žive teže. Meso: goveje 14—30.000, telečje 26—40.000, svinjsko 36—46.000, prekajeno 30—48.000; slanina 32—34.000. Amerikansko maslo 26.600 do 29.000, domače maslo 34.000—38.000. Kg strdi 28—38.000. S a d j e : jabolka 3—8000, hruške 2500—6000, orehi 10—20.000, kostanji 5000 do 10.000. Z e 1 e n j a v e : krompir 900- 1400, kislo zelje 3000—3200, hren 16—25.000 za kg. Žito: pšenica 3300—3375, rž 2650—2700, ječmen 2350—2650, koruza 2600—2700, oves 2000—2100; cene za kg na gospodarski borzi. Valute. Za 10.000 K se dobi 83.752,093.802 nemških mark, 2,48 franc, frankov, 0,79 švicarskih frankov, 3,19 lir, 0,14 dolarja, 12,36 dinarjev, 4,85 čeških kron in 3846 ogrskih kron. Svetovna produkcija železa. V teku meseca maja so producirale sledeče vodilne države: Unija, Anglija, Francija, Belgija in Luksemburška 5,298.000 ton železa. V mesecu juniju je produkcija padla na 5,140.000 ton. V juliju je znašala produkcija 5,166.000 ton. Za avgust še niso obiavliene številke iz vseh držav, vendar bo produkcija mnogo manjša. Rusija je pričela izvažati žito. Od 15. avgusta do dne 10. oktobra je izvozila Rusija preko 8 milijonov pudov (ali preko 128 milijonov kilogramov) žita. Od tega je šlo 5 milijonov pudov (en pud je 40 funtov ali 16 kg) v Nemčijo, 2 milijona na Holandsko in po pol milijona na Dansko in Finsko. Štiritisoc let staro pšenično zrnje. V grobu Tutankamona so med drugim našli tudi nekaj pšeničnega zrnja. Poskusili so, ali bi to zrnje, ki je staro že nad štiritisoč let, še pognalo in rodilo. Pest tega zrnja so poslali tudi na Madžarsko, kjer so ga posejali v komitatu Feher. Kakor poročajo madžarski listi, je zrnje lepo pognalo in so te dni poželi zrelo pšenico. Dobljeno zrnje je izredno dobre kakovosti in iz-gleda, kakor da je pognalo iz popolnoma svežega semena. Žetev v Poljski. Lansko leto je bilo prvo po vojni, ko Poljski ni bilo treba uvoziti žita. Letošnje leto se že računa na izvoz, in sicer bi preostalo po sedanji cenitvi za izvoz 99.000 vagonov rži, 72.000 vagonov ječmena, 87.000 vagonov ovsa in 285.000 vagonov krompirja. Nove kupne cene za srebrni in zlati denar: srebrna krona 5500 K; dvekronski srebrnik 11.000 K: petkronski srebrnik 28.0° Minar 14.700: zlatnik za 10 kron 131.100, za 20 kron 262.200 K, za 100 kron 1,311.000 K. a RAZNE vesti a Drobne vesti. Bivši bolgarski minister Genadijev je bil 30. okt. zvečer, ko se je vračal na dom, umorjen. — Na Dunaju stanuje še 169 oseb v železniških vozovih. — V rudniku pri Ramljah v Dalmaciji je bila velika rudniška eksplozicija. Vnel se je dinamit. Eksplozija je posula 26 delavcev, med tem je bilo 8 takoj mrtvih, ostali so bili težko ranjeni. — V Mariboru se je otvorila šola za češke otroke. — Na Dunaju uporabljajo bankovce po 1 miliardi mark v reklamne svrhe. Zavijajo v nje žajfe in igrače. — Naša krona stoji, a vendar rastejo cene. Poštnina se bo zvišala in tobak je že občutno podražen. Govori se tudi o zvišanju tarifov na železnici. Precej nas bo koštalo, prej da bomo sanirani! Deset zapovedi za moške. 1. Izogni se prvega prepira. 2. Ne besediči z ženo, ne zbadaj je in ne išči vzrokov za prepir. 3. Ne dopusti, da bi kedo igral oblastnika v tvoji hiši, a tudi ne igraj te vloge sam. 4. Rabi besedo „naše“ ne „moje“ pri vsaki stvari, ki jo posedujeta. 5. Obdržita svoje družinske skrivnosti med štirimi stenami in ne delita jih nikdar s prijatelji, še manj pa s sorodniki. 6. Ne živita s taščo skupaj; boljše je da živita sama, četudi še v tako slabem stanovanju, kakor s tastom ali taščo v palači. 7. Uporabljaj nekoliko tiste nežnosti, ki si jo poznal pred poroko tudi v zakonskem življenju, pa se boš izognil mnogim prepirom. 8. Upoštevaj vedno to, da je gospodinjstvo težavno in mučno delo, ki ženo vsled enakomernosti utruja. Kadar vidiš, da je žena zlovoljna, upoštevaj njene »živce", pa boš vozil dobro. 9. Ne ponižuj se pred ženo in bodi vedno dostojen; ne izgubi svojega ponosa, da te ne bo pričela omalovaževati in zaničevati. 10. Zavaruj srečo in mir svojega doma z zdravim otrokom, ki bo prineslo srečo in solnčne žarke v tvojo hišo. Deset zapovedi za zakonske žene. Legal Aid Society, je obelodanila deset zapovedi za omožene ženkice. Žena, ki hoče imeti srečo v zakonu, se naj strogo ravna po njih. Evo jih: 1. Ne bodi razsipna. Od primernega, skrbnega gospodarstva z dohodki tvojega soproga je odvisna njegova pripadnost za vzdržavanje doma. 2. Glej, da bo tvoja hiša vedno čedna. Nič ni bolj osvežujoče za oči trudnega delavca, kakor pogled na čist in prijazen dom. 3. Glej, da si ohraniš vedno svojo privlačnost. Ako je žena nemarna, postane mož postopač. 4. Ne pusti si dvoriti od drugih mož. Soprogi radi postanejo ljubosumni; večkrat brez vsakega povoda. Ne daj možu nikdar povoda za ljubosumnost ali sumničenje. 5. Ne zameri možu, ako je napram otrokom primeroma strog. 6. Ne porabi preveč časa s svojo materjo. 7. Ne sprejemaj nasvetov od sosedov, tudi od svoje lastne družine ne, v kolikor se tiče tvojih lastnih domačih razmer. 8. Nikdar ne podcenjuj in ponižuj svojega soproga. 9. Smej se, bodi pozorna tudi pri neznatnih stvareh. 10. Bodi taktna. Bodi ženska! Moški so namreč samo veliki otroci. Čudne kitajske naredbe. Kitajci imajo včasih za nas Evropejce čudne nazore. Tako je iz- šla pred kratkim sledeča vladna naredba: Najstrožje se prepoveduje uživanje kravjeca mleka. Človek nima pravice, da odvzame živalim njihovo hrano in najmanje kravi, ki je splošno koristna domača žival. Oni. ki ne znajo ločiti, kaj pripada človeku in kaj živali, so hudobni in nerazumni ljudje. Kdor prodaja kravje mleko, nima čiste vesti, a oni, ki ga pije, ni nič boljši od prvejza. Pariz tretje mesto na svetu. Po baš objavljeni statistiki šteje Pariz sedaj 2 milijona 906 tisoč prebivalcev napram 2 milijona 588 tisoč leta 1910. Pariz je torej po številu prebivalstva tretje mesto na svetu. Vlak, ki nikdar ne stoji. V Kursaalu na Angleškem so te dni preizkušali novo konstruiran vlak, ki nikdar ne obstane. Vlak vozi brez strojevodje, brez šisnalov in brez sprevodnika. Brzina vlaka se avtomatično znižuje in povišuje. Kadar privozi v kako postajo, vozi zelo počasi, tako, da lahko potniki izstopijo in vstopijo, izven postaje pa vozi zopet z normalno brzino, krog 24 milj, t. j. 47 km na uro. Vlak ne napravi nikakega šuma ali hrupa, ker imajo kolesa gumijaste obroče. Vlak goni električni motor, ki se s posebno pripravo sam regulira in na postajah dobavlja električni tok, tako, da ni potrebna nikaka napeljava toka, kakor je to potrebno n. pr. pri električni cestni železnici. Radio prinese! velikansko veselje gluhi ženi. Triinšestdesetletna Mrs. Manley Evet-ham je bila popolnoma gluha celih zadnjih šestdeset let. Zadnji petek pa je prvič začuia po tolikih letih godbo in človeške glasove. Radio (brezžični telefon) je bil ta čudodelnik. Izjavila je, da si je nataknila radio-slušalo samo iz radovednosti brez vsakega namena im ušesa^ toda bila je silno presenečena, ko je začuia čudne glasove, a po preteku par minut je že lahko razložila posamezne glasove ter godbo. Mrs Everham je bila medtem nenavadnim eksperimentom vsa iz sebe ter je večkrat z rokami ploskala nevidnim pevcem in godbenikom. Poplava v Banatu. Zadnje deževno vreme ie povzročilo v Banatu velike poplave. Glasom vesti iz Vel. Bečkereka je poplavljenih nad 5000 juter zemlje. Škoda se ceni na 3 milijone dinarjev. ____________* Ravnatelj Joško Cvek t. Dne 20. oktobra t. 1. je umrl v Ljubljani zadet oH 1.' -ivnatelj pri finančni delegaciji Joško Cvek. Rajni je bil velik prijatelj koroških Slovencev ter poznan zlasti v Rožu kot idealen mož in ljubezniv družabnik. Blagemu pokojniku bodi zemljica lahka, ugledni Borovnikavi družini oa naše sožalje. H ČEBELARSKI VESTNIK S Čebela v starem Egiptu. Egiptska čebela je živalica svoje vrste. Barve je mnogo bolj pisane nego naše čebele in pa tudi mnogo o-pasnejša. Čebele pa v Egiptu tudi niso tako marljive kakor naše in dajejo zato tudi manj meda. Čebel Egipčani ne gojijo v panjih kot pri nas, ampak v dolgih ceveh, ki so na obeh straneh zaprte. Samo na eni strani se nahaja majhna odprtina, skozi katero čebelice prihajajo in odhajajo. Čebelarstvo je danes v Egiptu še skoraj na isti stopnji, kakor je bilo pred tisoč leti. Neki švicarski list poroča, da so našli na sarkofagu kralja Meneja, ki je živel okoli 3623. leta pr. Kr. najstarejšo zgodovinsko vest o čebeli. Obširnejše podatke o čebelarstvu ima staroegiptski relief iz leta 2600. pr. Kr. iz hrama kralja „Neuser-re“. Tu se prikazuje staro-egiptsko čebelarstvo in dobivanje medu, ki je povsem slično današnjemu postopanju. H S ŽENSKI VESTNIK Boj za žensko volilno pravico v Švici. Dočim je bila ženska v prošlih stoletjih samo nekaka sužnja moškega brez pravic, so v minulih desetletjih z napredujočo osamosvojitvijo dosegle ženske v večini evropskih držav tudi že politične pravice. Tako so v Avstriji ženske popolnoma enakopravne z moškimi, imajo dostop do vseh učilišč in javnih služb in, kar je višek pravic, ima aktivno in pasivno volilno pravico, smejo voliti in biti izvoljene. S tem jim je odprta pot v občinske zastope, deželne zbore in narodno skupščino. One lahko soodločujejo o usodi države. Žal se naše ženstvo teh pravic veliko premalo zaveda in poslužuje. Te pravice pa ne vživajo ženske vseh evropskih držav. So na zelo visoki stopnji stoječe države, ki ne dajo ženskam volilne pravice, vsaj v polni meri ne. V naslednjem podajamo kratki pregled naporov švicarskih žen za dosego političnih pravic. Med države, ki še dosedaj niso dale ženskam volilne pravice, spada tudi Švica. Švicarka doslej nima političnih nravic ne v državi ne v kantonih (okrožjih). Za volilno pravico se bojuje švicarsko ženstvo že pol stoletja. Najbolj žilavo zahteva svoje pravice ženstvo v curiškem kantonu. Že v letih 1868 in 1869, ob priliki spremembe kantonske ustave, so dalekovidnejše žene prosile za glasovalno pravico tudi za ženski spol. Njih zahteva je bila tedaj vzeta komai na znanie. Po dolgem času — leta 1902 — se je švicarsko ženstvo zopet oglasilo z zahtevo po volilni pravici ali samo v cerkvenih vorašaniih. Pa tudi te skromne želje so pri glasovanju propadle. Prvi za'četek ie učinila vlada curiškega kantona leta 1905, ki ie v osnovi volilnega zakona predlagala aktivno in nasivno volilno pravico za polnoletne švicarske državljanke v vodstva šolskih in ubožnih zavodov. Cerkveni zbor je dodal k temu osnutku še predlog, da bi se razširila ženska volilna pravica tudi na cerkveno upravo. Zato izvedeno ljudsko glasovanje leta 1907 ie osnutek zakona zavrglo. Majhen korak naprei se ie storil leta 1911, ko se je z ljudskim glasovanjem dovolila volilna pravica v obrtniško razsodišče v Curihu. Dve leti pozneje je bil ženskam dovoljen dostop k upravi okrajnega šolskega skrbstva. Leta 1917 so dobile doston do sirotninskega skrbstva, do bolniških odborov in do odborov za podelitev podpor. Tako so prišle ženske s pomočjo naprednih mož v razne urade in komisije. S svojo podjetnostjo in plodovitim delom so si pridobile že mnogo priznanj tako predstojnikov kakor javnosti. Prevrat leta 1918 ie prinesel Renani raznih držav politično enakopravnost. Tudi švicarsko ženstvo je upalo. Predlog, naj se da ženskam pasivna in aktivna volilna pravica v vsa zastopstva, je z ljudskim glasovanjem leta 1920 propadel z 88.000 proti 21.000 glasovi. Lansko leto se je začelo zopet delati na spremembi volilnega zakona za curiški kanton, v katerega bi imela priti tudi ženska volilna pravica. Zato določen odbor tega vendar ni storil, pač pa izdelal poseben zakon o ženski volilni pravici, o katerem se je glasovalo letos 8. februarja. Kar je dovoljeval ta osnutek, je bilo tako malo, da ni imel niti najnazadnjaški moški volilec vzroka glasovati proti njemu. Ta zakon je dovoljeval ženskam v curiškem kantonu volilno pravico v šolsko skrbstvo, cerkveno upravo in sirotišnice in v varuške li-rade. Niti tega malega jim moški niso hoteli priznati: zakonska osnova je bila s 76.408 proti 28.806 glasovi odklonjena, kar kaže, da moški švicarskim ženam še ne zaupajo popolnoma. V curiškem kantonu so organizirane ženske v 68 društvih, ki imajo skupno 11.000 članic. Pravično in razumno bi bilo, ako bi sc jim dala priložnost, da bi mogle uveljaviti svoje poštene namene in izrabiti razpoložljive sile v prospeh splošnosti. Večina švicarskih žen še dandanes ni tako daleč, da bi zahtevale zase tudi vse politične pravice, ker se prav dobro zavedajo odgovornosti, ki bi si jo naložile po nepotrebnem. Politično življenje švicarske republike zahteva namreč od svojih državljanov mnogo večjo politično zrelost kot v drugih državah, kjer se volijo samo poslanci, ki potem odločajo v imenu volilcev o zakonih, o državni upravi in o usodi naroda in države. Švica je edina država, kjer ima vso moč v rokah prebivalstvo samo in ne poslanci. Z ljudskim glasovanjem odločajo volilci sami o vseh važnih občinskih, kantonskih in državnih vprašanjih. Celo o mednarodnih pogodbah odločajo podaniki z ljudskim glasovanjem. Ravno vsled prevelike odgovornosti, in ker se pusti večina žensk po drugih osebah preveč vplivati, ne dovolijo moški švicarskim žena^n političnih pravic. Zato se pa švicarske žene tembolj zanimajo za človekoljubne ustanove. Najboljši dokaz! tej trditvi so pogoste seje in predavanja v prospeh dobrodelnim namenom. Prostorne dvorane so vedno napolnjene ženskih poslušateljev, ki ne darujejo zato samo svoj prosti čas, temveč prinašajo tudi denarno pomoč. Dolžnost moških bi bila. da bi ženam vsaj ne delali zapreke na poti k enakopravnosti. Kakor se je osamosvojilo ženstvo v drugih državah, tako se je tudi že Švicarka. Že v letu 1910 imamo zaznamovati 516.000 žensk, ki so bile zaposlene izven rodbine: danes je to število že zdatno naraslo. Ženska dela v družbi z moškim v tovarnah, v trgovinah in tudi v državni službi. Švicarska poštna uprava ima celo namen, namestiti v bodoče na gotovih mestih samo ženske uradniške moči. Z osamosvojitvijo švicarskih žen raste tudi njih politična zrelost. Ko bodo postale za švicarsko politično življenje zrele, bodo dosegle tudi vse politične pravice in nihče se temu več ne bo upiral. * NASE KNJIGE Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. Splošna knjižnica št. 7. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš. 12 Din., vez. 17 Din. Deset Andersenovih pripovedk, deset biserov, ki bodo gotovo napravili mladim čitateljem mnogo veselja. ..Miklavž in Mi-klavžek", „Svmjski pastir", „Leteči kovčeg" itd., da imenujmo samo nekatere, ki ostanejo človeku v spominu, ko že davno ne spada med mladino! Priznana naša pisateljica je spretno odbrala deset najbolj slikovitih pripovedk in jih v lepem gladkem jeziku, mestoma tudi z dihom našega kolorita presadila na naša tla. Tisti, ki bi radi nudili svoji deci lepo čtivo, imajo tu lepo in v vsakem oziru ugodno priliko Kajti vkljub opremi je cena knjige tako nizka, da jo zmore vsakdo. Izdajatelji »Splošne knjižnice" zaslužijo v tem oziru priznanje. Andersenove pripovedke se dobe po vseh knjigarnah in pri založništvu »Zvezne knjigarne". Ljubljana, Marijin trg št. 8. ICože vsake vrste sprejema v delo usnjama J. Miklaučič v Goršnčicsb, p.< Sv. Jakob v R. Vabilo Slov. kat. izobraževalno društvo za St. Janž in okolico uprizori tretjič narodno igro 116 v nedeljo, dne 25. novembra ob 2V2 uri popoldan pri Tišlerju v St. Janžu. Kdor še ni videl, kaj je moglo naše slovensko ljudstvo pred davnimi časi, pod Turki trpeti, naj pride 1 Vstopnice se bodo prodajale samo pri blagajni pred vpri zoritvijo____________Odbor. us-™. -——r- —*’•D”*1