LETO XLV, ŠT. 45 PTUJ, 12. NOVEMBER 1992 CENA 50 TOLARJEV! 1S DNEV! MITIE GORJUPA Marjan Sedmak — novi predsednik DNS 15. srečanje slovenskih novinarjev, ki je potekalo v Gozd—Martuljku od 5. do 7. novembra je bilo zagotovo eno boljšihv zadnjih nekaj letih. Pa ne le zaradi dobre udeležbe iz posameznih redakcij in zanimivih gostov, am- pak tudi zaradi pomembnosti dogodkov. Tako smo na četrtkovem občnem zboru izvolili novega predsednika Društva novinarjev Slovenije; to je postal Marjan Sed- mak, novinar Dela. Poleg tega smo sprejeli še spremembe društvenih dokumentov ter srečanju povrnili prejšnjo ime. Tako imamo odslej spet novinarske študijske dneve Mitje Gorjupa, kot so bili dolga leta po nenadni smrti te- ga uveljavljenega slovenskega novinarja. Marjan Sednjak, novi predsed- nik DNS: "Časnikarstvo mora ostati profesionalno in nestran- karsko!" Kot je uvodoma poudaril dose- danji predsedujoči DNS Mirko Munda, si v slovenskem medij- skem prostoru nekatere politične stranke poskušajo podredili medi- je; tuintam pa tudi novinarji poza- bljajo svojo nestrankarsko opre- deljenost oziroma poslanstvo. Za- to bo potrebno še posebej v pred- volilnem času obema negativno- stima posvetiti posebno pozornost. Precej izkušenj smo si nabrali po predstavitvi predvolilnih po- ročanj novinarskih kolegov iz so- sednje Avstrije in Italije ter Nizo- zemske in celo Avstralije. Vendar pa je pri vseh mnogo skupnega: novinarji moramo ostati pri po- ročanju popolnoma nepristranski in torej objektivni, kar nam je si- cer popolnoma jasno, saj nas k te- mu obvezuje že naš kodeks. Po iz- kušnjah tujih novinarjev je baje slabo, če te katera od strank hvali — torej nisi poročal dobro. Naj- boljše je, če se vse stranke pri- tožujejo, da s poročanjem niso za- dovoljne. Potem si svojo medijsko nalogo dobro opravil, kajti niko- mur nisi dajal prioritete. Novinarji smo razpravljali tudi o neuresničevanju naše kolektivne pogodbe, zaradi česar je samo na RTV Ljubljana 250 novinarjev vložilo tožbe pri pristojnih so- diščih. Sklenili pa smo tudi, da bo v kratkem potrebno doreči tudi novinarsko organiziranost, saj je dejstvo, da novinarske zbornice, novinarskega sindikata in Društva novinarjev Slovenije — treh po- dobnih ali sorodnih organizacij — ne potrebujemo, pa tudi ne more- mo vzdrževati. —OM Veliko dragocenih izkušenj o poročanju v predvolilnem času so predstavili novinarji iz Avstrije, Italije, Nizozemske in Avstralije. Foto: M. Ozmec Kulturni križemkražem PTUJ * V razj^tavišču Mestne hiše razstavlja 12 slikarjev udele- žencev slikarske kolonije Bv)rl '92. PTUJ * V galeriji Florijan na Mestnem trgu razstavlja slikar sa- mouk Boris Žohar i/ Ptuja. TOLMIN * V Kinogledališču je danes republiška revija otroških in mladinskih plesnih skupin SREDI PROSTORA 92 Na njej bosta nastopila tudi Plesna skupi- na T4 z avtorskim plesom Nine Meško Letzte dance in Gledališče Ptuj — Teater III s plesom Ljube- zen čarodejka v koreografiji Maj- "d&Fridl Grah. pfliJ * V Ljudski in študijski jknjižnici je na ogled razstava Slo- ■»fenija, informacijska družba!? PTUJ * V okviru lutkovnega abonmaja bo 11 predstav Lutkov- nega gledališča Maribor Volk in sedem kozličev. Sponzor tega gle- dališča je Ptujčan Peter Šegula, ki eno predstavo ptiklanja Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka, Zveza kulturnih organizacij pa poklanja predstavo otrokom beguncev. Predstave bodo 18., 19. in 20. no- vembra. PTUJ * V četrtek, 19. novem- bra, bo ob 19. uri v romanskem pa- laciju predstava Teatra III Igralec Žarka Petana, za izven. Po predsta- vi bo v okviru prireditev Znani Slo- venci v ptujskem muzeju gost večera avtor Igralca Žarko Petan. CAS MOSTA IN CAS VINA. Trenutek, ki zvrtinči mladost v opojno kapljico zrelosti. Cas peke kostanjev. Tudi de- lavci Gradbenega podjetja Ptuj so s kostanji in moštom popestrili soootno akcijo pogozdovanja gramoznice pri Kungoti. Milena Zupanič illlHlIliii^ Kandidature so vložene Sinoči opolnoči so politične stranke in skupine državljanov vložile še zadnje kandidature za letošnje vo- litve. Že v petek do polnoči so vložili kandidature za predstavnike lokalnih interesov v državni svet, sinoči pa še kandidature za predsednika republike in poslance državnega zbora. Volilna komisija 7. volilne enote za državni svet, ki ob- sega ptujsko občino, je, kot nam Je povedal njen tajnik Milan Korže, stranke že opo- zorila na morebitne dopolnit- ve kandidatur in te so jih morale v roku 48 ur od pre- jema odločbe tudi izpopolni- ti. Dokončno bodo torej kan- didature znane jutri, v pone- deljek pa bo na sedežu volil- ne enote že žrebanje vrstne- ga reda kandidatov za volit- ve v državni svet. Kandidature za predsedni- škega kandidata so stranke in skupine državljanov vložile pri republiški volilni komisiji, za državni zbor pa pri ustrez- nih volilnih enotah po Slove- niji. Po zakonu morajo ustrez- ne volilne komisije uradno ob- javili imena kanidatov, ki bo- do nastopili na letošnjih volit- vah, najpozneje 21 novembra. Posebno prilogo Tednika, v kateri vas bodo stranke in sku- pine državljanov seznanile s svojimi kandidati in programi, pa lahko pričakujete v četrtek, 26.novembra. dl-ž IVO BIZJAK in LOJZE PETERLE na Ptuju Slovenski krščanski demokrati Ptuj vabimo na predstavitev kandidatov naše stranke. Predstavitev bo v SOBOTO, 14. novembra, ob 17. uri v DVORANI MINORITSKEdA SAMOSTANA. Strokovni 1 posvet o Ptuju I Na ptujskem gradu se je dopoldne pričel strokovi^ posvet na temo Ptuj včeraj — danes, jutri, na kateren|: bodo strokovnjaki, ki so pripravili tudi pisne prispevf ke, razpravljali o razvoju Ptuja. Cilj posveta je prido^ biti elemente za sestavo celovitega razvojnega progra| ma, ki bo del že sprejetih občinskih razvojnih progra^ mov. Oblikovali naj bi ga do julija 1993. leta, ko bo j| Ptuju mednarodni posvet o statutih mest. | Ugotovitve posveta bodo osnova za pripravo prve stratešto| konference o razvoju Ptuja, ki bo predvidoma januarja ali bruai^ja prihodnjega leta. '| Posveta se bodo poleg ptujskih strokovnjakov udeležii|: predstavniki republiške vlade: slovenski minister za znano^- in tehnologijo dr. Peter Tancig, šolski minister dr. Slavko Gal ber, ki se bo jutri ob enajstih udeležil krajše svečanosti oi| položitvi temeljnega kamna za gradnjo nove osnovne šole n|; Vidmu, pričakujejo pa tudi ministra za zdravstvo dr. Božidar! ja Voljča. ^ Prvi dan posveta bodo svojo vizijo razvoja Ptuja predstavil li direktorji večjih ptujskih podjetij, v petek pa bodo svoj|: poglede na razvoj Ptuja predstavili še predstavniki repu| bliskih strank. | Ptujski posvet je po besedah predsednika izvršnega sveta Branka Brumen pomemben tudi zato, ker je Ptuj prvi med slovenskimi mesti izbral drugačen pristop pri izdelavi svoje^j razvojnega programa. .......v.....^ IVO BIZJAK V ORMOŽU Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Ormož vabi na predstavitev strankinih kandidatov v so- boto, 14. novembra, ob 19. uri v ormoškem kulturnem domu. Predstavili se bodo predsedniški kandidat gospod Ivo Bizjak, kandidat za državni zbor gospod Jože Ozmec in opozicijski kandidat za državni svet gospod Andrej Hraste!. Vljudno vabljeni! Volilni štab SKD Ormož 2 — DOMA IN PO SVETU 12. NOVEMBER 1992 TEDNIK HAŠE ZDRAVJE PO Nova doplačila večja od zdajšnje participacije PO PRIČAKOVANJIH SE BO ZAVAROVALO OKRO(; 80 ODSTOTKOV LJUDI • SINDIKATI SO ZA POLLETNO ODLOŽITEV ZAKONA • TRI— DO ŠTI- RIKRAT GLOBLJE V ŽEP • NAJBOLJ PRIZADETI BREZPOSELNI IN UPOKOJENCI 21.oktcibra so v območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pričeli sklepali po- godbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. Z njimi se bomo zavarovali pred doplačili za tiste zdrav- stvene storitve, ki po novi zdravstveni zakonodaji niso predmet obveznega zdrav- stvenega zavarovanja. V ptujski izpostavi območ- ne enote Zavoda za zdrav- stveno zavarovanje smo od Tilčke Šuman izvedeli, da je odziv med občani ptujske občine velik. V teh dneh v glavnem sklepajo individual- na zavarovanja. Obiski po podjetjih kažejo, da se jih bo večina odločila za skupinsko zavarovanje; tega bo največ v prihodnjem mesecu. Do se- daj so se pri njih zavarovali tudi že upokojenci, ki jih najbolj skrbi nova zdravstve- na zakonodaja, poleg tega je to populacija, ki ima največ opravka z zdravniki. V glav- nem so se odločili za paket popolno zdravstveno zavaro- vanje, ki stane dvanajst tisoč tolarjev. Veliko zanimanja je tudi za paket zobozdravstvo, ker zavarovanci vedo, da ga je mogoče takoj izkoristiti. Za pakete nadstandard, nega in oddih je za zdaj manj za- nimanja. V ptujski občini je okrog dvajset tisoč aktivnih zava- rovancev, brez upokojencev in brezposelnih. Po pričako- vanjih naj bi se jih zavarova- lo okrog 80 odstotkov. Zavod za zdravstveno za- varovanje Slovenije ponuja petnajst različnih paketov na naslednjih področjih: zava- rovanje za doplačila razlik od vrednosti storitev, zavaro- vanje za višji standard stori- tev, zavarovanje za pravice, ki niso predmet obveznega zavarovanja, in zavarovanje za osebe, ki niso zavarovane v Sloveniji. Še preden se je prostovol- jno zdravstveno zavarovanje pričelo uresničevati, se je vsul val negodovanja. Zveza svobodnih sindikatov Slove- nije je Skupščini Republike Slovenije, vladi Republike Slovenije in Skupščini Zavo- da za zdravstveno zavaro- vanje Slovenije poslala pi- smo, v katerem med drugim pišejo: "Vedno več je razlo- gov, da se uveljavitev nove zdravstvene zakonodaje od- loži za najmanj šest mese- cev. Bremena — od plačil dohodnine, nakupa stano- vanj, visokih bivalnih stro- škov vse do nakupa hrane, ki so se prenesla na posamezni- ke, so, milo rečena, preveli- ka. Najbolj ogrožajo že tako ogrožene delavce z nizkimi plačami, brezposelne in upo- kojence. Število teh pa iz dneva v dan raste. Ker smo v fazi kolektivnih pogajanj in sklepanja kolektivnih po- godb, ker vstopamo v obdob- je lastninjenja in zaradi prej naštetih razlogov predlaga- mo pristojnim organom, da preložijo uresničevanje siste- ma prostovoljnega zavaro- vanja za šest mesecev. Za to obdobje naj se podaljša vel- javnost sedanjega sistema prostovoljnega zavarovanja. Do tedaj pa bo dovolj časa za spremembo nekaterih za- konskih rešitev." V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pravi- jo, da gre pri vsem tem za zavajanje javnosti, saj čez tri ali več mesecev glede pro- stovoljnega zdravstvenega zavarovanja ne bo nič dru- gače, kot je zdaj — nič ne bo bolj jasno in nič ne bo lažje! DOPLAČILA V PRVEM LETU_ Sedanjo participacijo bodo prvega januarja leta 1993 za- menjala doplačila. Veljala bodo, če se ne bomo dodatno zavarovali. Participacija za pregled pri splošnem zdrav- niku velja sedaj 60 tolarjev, po novem bo 15 odstotkov ali 165 tolarjev od pov- prečne cene pregleda v deve- tem mesecu leta 1992 (ta znaša 1.100 tolarjev). Za zdravljenje zob plačujemo sedaj 60 tolarjev, po novem pa bo lastna udeležba 15 od- stotkov ali 207,30 do 296,40 tolarja, saj znaša povprečna cena pregleda od 1.382 do 1.976 tolarjev. Pri zobni pro- tetiki znaša dosedanja parti- cipacija od 10.569 do 58.219 tolarjev, odvisno od tega, ali gre za parcialno protezo ali mostiček. Po novem bo la- stna udeležba 55 odstotkov cene, ki se računa od 19.217 (parcialna proteza) ali od 105.852 tolarjev (mostiček). Sedanja participacija za pre- gled pri zdravniku speciali- stu znaša dvesto tolarjev, po novem bo lastna udeležba 5 odstotkov ali 230 tolarjev od povprečne cene pregleda, ki je po cenah letošnjega sep- tembra 4.610 tolarjev. Za povprečno enajstdnevno zdravljenje v bolnišnici je bilo potrebno doslej do- plačati v obliki participacije 1.300 tolarjev, po novem bo lastna udeležba 5 odstotkov ali 3.800,20 tolarja od zne- ska 76.000 tolarjev. Za zdra- viliško zdravljenja, ki je na- daljevanje bolnišničnega zdravljenja smo za štirinajst dni do sedaj plačevali 1600 tolarjev; lastna udeležba po novem bo 5 odstotkov ali 2.732 tolarjev od cene 54.650 tolarjev. Za zdravi- liško zdravljenje, ki ni na- daljevanje bolnišničnega zdravljenja, smo do sedaj doplačevali 13.488 tolarjev, po novem bo lastna udeležba 40 odstotkov ali 21.860 to- larjev od povprečne cene zdravljenja 54.650 tolarjev. Nova doplačila, ki vstopijo v veljavo prvega januarja, so v primerjavi s sedanjo parti- cipacijo tri- do štirikrat več- ja. Tudi zato priporočajo, naj bi se ljudje prostovoljno za- varovali. Nova zdravstvena zakonodaja bo najbolj priza- dela tiste, ki so bili do sedaj oproščeni plačila participaci- je: gre za uživalce varstvene- ga dodatka, brezposelne in druge osebe. MG Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je na svoji 84. seji dne 5. 11. 1992 sprejel SKLEP o razpisu posojil iz sredstev za intervencije v gospodarstvu 1. Da se vzpodbudi tehnološka prenova podjetij, omogoči prodor na tuje trge, ohrani oz. poveča število delovnih mest in vzpodbudi nove marketinške pristope v skladu celostne podobe Ptuja, Izvršni svet Skupščine občine Ptuj namenja 10,000.00 SIT kot kreditna sredstva za intervencije v gospodarstvu občine Ptuj. 2. Za sredstva lahko zaprosijo družbenega in zasebna podjetja, ki zaposlujejo več kot 50 delavcev. 3. Sredstva dodeljuje Izvršni svet po kreditnih pogojih, določenih s Pravilnikom o pogojih, načinu in kriterijih za pridobivanje sredstev namenjenih za pospeševanje razvoja občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 14/91 in 16/91). Projekti se sofinancirajo do višine 40 % vrednosti projekta. 4. Prosilci morajo k vlogi priložiti: /. če gre za projekt tehnološke prenove: — projekt na vpogled — dokazilo o odobritvi republiških sredstev — finančno konstrukcijo projekta II. če gre za projekt za pridobitev ISO standardov ali III. če gre za projekt znaka SO ali IV. če gre za nove marketinške pristope: — projekt na vpogled in — finančno konstrukcijo. V vlogi navedite, ali gre za ohranitev delovnih mest ali za eventual- no povečanje. 5. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najdalj do 31/12-1992. 6. Vloge pošljite na Občino Ptuj, Sekretariat za gospodarstvo, Slomškova ulica 10, Ptuj. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj Branko BRUMEN, s.r. SPOŠTOVANI! Odločil sem se, da na volitvah 6. decembra 1992 kandidi- ram za poslanca v državnem svetu republiške skupščine na listi Zelenih Slovenije — ZELENIH PTUJA. ZAKAJ? v državnem svetu bo predstavnik občine Ptuj (7. volilne enote) uveljavljal interese naše lokalne skupnosti. Verjamem, da sem z dosedanjim političnim delovanjem po letu 1990, kot član In predsednik IS SO Ptuj dokazal, da^o mi interesi Ptuja in njegovih prebivalcev vredni več kot oz- ki strankarski interesi ter da jih znam uveljavljati na repu- bliški in širši ravni. Zato tudi kandidiram na listi stranke, ki se zavzema za ohra- nitev in izboljšanje pogojev bivanja za nas in naše potomce. Dovolite mi, da se vam iskreno zahvalim za vašo pisno in ustno podporo moji kandidaturi v prepričanju, da bomo na volitvah uspeli. Slovenija danes In jutri zahteva Ptuj jutri S spoštovanjem Branko Brumen SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA PODRUŽNICA PTUJ organizira v petek, 13. novembra, 18. uri v Narodnem domu v Ptuju okroglo mizo na temo POGLEDI SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE NA BODOČI RAZVOJ SLOVENIJE. Na okrogli mizi bodo sodelovali predsedniški kandidat stranke dr. Stanko BUSER ter kandidati za državni zbor in državni svet naše volilne enote. Z gosti bo možen pogovor v živo. Lepo vabljeni!, Odmerili že 51 odstotkov fiapovedi v ptujski izpostavi Republiške uprave za javne prihodke so do- slej odmerili 51 odstotkov vloženih napovedi za dohodnino v prej.šnjem letu, to je 19.992. Občani dobivajo odločbe po pošti. Kot je povedal vodja izpostave Stanislav Zavec imajo precej dela tudi zaradi tega, ker si občani odločb podrobno ne preberejo. Če je odločbi dodana položnica, pomeni, da imajo še doplačilo, če je ni in je v odločbi napisano vračilo, bodo prejeli poštno nakaznico za vračilo preveč plačanega davka. Poštnino plača država. Občanom ni treba plačati poštnine tudi v primeru, če plačajo davek v blagajni izpostave ali na pošti. Z bankami takšnega dogo- vora niso sprejeli, zato tam po- trebno prispevek plačati. Trenutno kaže, da je povprečno plačilo davka 2412 tolarjev, pov- prečno vračilo pa 2963 tolarjev. Doslej so odločbe prejeli že skoraj vsi upokojenci, zavezanci brez olajšav in tisti, ki so brez drugih virov dohodki. V zadnji pošiljki pa so že tudi takšni, ki imajo vzdrževane družinske člane. Z od- mero dohodnine kasnijo tudi zara- di kontrole. Občani, ki jim država vrača pre- več plačano dohodnino, so na nek način navdušeni. Tisti, ki morajo plačati, se lahko tudi pritožijo, če je morda pri zajemanju podatkov prišlo do kakšne napake. Takšne pritožbe so lahko upravičene in jih bodo v izpostavi po uradni dolžnosti v določenem času rešili. Občanom bodo v najkrajšem času izdali nove-odločbe. Občani, ki iz takSnega ali dru- gačnega vzroka ne morejo plačali dohodnine oziroma bi plačilo ogrozilo njihovo eksistenco, imajo možnost, da napišejo vlogo za od- pis davka, tej pa je potrebno doda- ti vsa dokazila o prihodkih. Lahko jo pošljejo po pošti ali pa jo odda- jo pri odmemem referentu na za- pisnik. O odpisu davka bo odločil občinski izvršni svet. • Ali ho mogoče davek plačati v obrokih? "Vlada RS Slovenije se že nekaj časa ukvarja s tem vprašanjem, vendar še ni nič odločeno. Priča- kovati je, da bo sprejela sklep o podaljšanju roka plačila na 60 dni oziroma omogočila obročno od- plačevanje davka." # Kako je z dohodnino pri obrtnikih? "Prejeli smo tudi že nekaj od- ločb za dohodnino za obrtnike. Ve- čina izkazuje vračilo, vendar smo se v izpostavi odločili za neke vr- ste pobot, zato avtomatičnega vra- čila ne bo. Pogledali bomo, ali imajo dolgove pri drugih vrstah davkov, preveč plačane davke pa bomo glede na ugotovitve pre- knjižili. V teh dneh bomo obrtnikom tu- di poslali obvestila o izračunu za- mudnih obresti glede na spremem- • be zakona o obrestih." MG MAKEDONIJA: V tej doslej prav čudežno mirni nekdanji ju- goslovanski republiki se je v petek zgodilo to, kar so že dol- go pričakovali. Zgodil se je po- vod za razpihovanje narodno- stne mržnje, ki je kot iskra pre- skočil in Makedonijo uvrstil na vrh držav, ki se jim obetajo mednacionalni spopadi. Povod Je bil petkov incident med Al- banci in makedonsko policijo v Skopju, ki Je zahteval štiri življenja. Opazovalci poročajo, da tako Srbija kot Albanija, pa tudi Makedonija zbirajo svoje vojaške moči in Jih kopičijo ob mejah. Komentatorji makedon- skih dogajanj celo napoveduje- jo, da bosta Srbija in Grčija najbrž stopili v koalicijo in s skupnimi močmi poskušali di- sciplinirati Makedonijo, predv- sem pa njene nacionalne težnje. Vloga Albancev v tem se vse bolj kaže kot povod, ki bo še najbolj škodil Makedoniji sami. - • - BONN: V nedeljo so bile tam skrbno pripravljene demonstra- cije, ki so jih organizirale pred- vsm leve stranke. Na njih so protestirali proti naraščajoči ne- strpnosti in nasilju do tujcev. , Vendar so se demonstracije kar hitro sprevrgle v divjanje mno- žice, saj so jih skazili izgredi nacistov. V njih pa so nemalo težav imeli tudi nemški politiki vseh barv, od Johana Vogla do Helmuta Kohla. Nekaj krščan- skodemokratskih politikov pa je sodelovanje na demonstracijah zavrnilo, češ da način za reše- vanje takih težav ni pravilen. - • - ČEŠKA IN SLOVAŠKA: V soboto Je zaradi zdravstvenih zapletov po prometni nezgodi v 70. letu umd Aleksander Dub- ček. Politik je bil simbol češke- ga upora proti- Sovjetski zvezi in kandidat za predsednika no- ve, osamosvojene Slovaške. Odšel je človek, ki je v češki povojni zgodovini najvidnejši in je pustil trajne posledice. Po praški žametni revoluciji Je pred tremi leti postal tudi pred- sednik parlamenta. - • — FRANCIJA: Tamkajšnjo jav- nost Je pretresla ena največjih ekoloških afer zadnji let, ko- mantatorji Jo ocenjujejo kar kot ekološko afero leta. Iz franco- skega pristanišča Cherbourga Je, kljub nasprotovanju ekologi- stov, izplula japonska ladja s poldrugo tono plutonija, ki ga bodo dobile japonske jedrske elektrarne. Francoska Javnost Je proti izdelavi in transportu Je- drskega goriva močno protesti- rala, vendar do večjega spopada med ekologisti in policijo ni prišlo. Jedrski tovor bo plul do Japonske več kot dva meseca, spremljale ga bodo japonske varnostne sile. Tovor je iz fran- coske luke res izplul in strokov- njaki zagotavljajo, da bo njegov transport brezhiben. Vendar pa se Je francoska javnost ob tem dogodku izkazala za zelo proti- Jedrsko. To je v državi, ki je po številu jedrskih elektrarn v svetu na vrhu, nekaj povsem novega. - • - TRST: Tam se vse bolj ogla- šajo neofašisti. Kaže, da so zad- nje čase dobili veliko poguma. Ne samo da zahtevajo nova po- gajanja o osimskih sporazumih, zahtevajo kar spremembo vzhod- ne italijanske meje, saj Istro in Dalmacijo štejejo kot naravni del Italije. Pred shodom so neo- fašisti uničili spomenik partiza- nom v Rcpnu in premazali več dvojezičnih napisnih tebel. Zaskrbljujoče Je, da so dogo- janje zelo natančno spremljali državni mediji, zasebni časniki pa iz teh dogajanj skušajo poteg- niti čim več. Strasti so se v Tr- stu zelo razvnele in vprašanje Je, kako bo ta hotenja Rim sploh lahko pomiril. Zanimivo je, da shodi in ravnanja neo- fašistov niso samo protisloven- ski in protihrvaški, temveč so tudi protirimski. Najbolj zagreti italijanski časniki to usmerje- nost podpirajo in trdijo, da se je s padcem berlinskega zidu pri- čela doba urejanja evropskih mej na novo. Pripravila: d.i-t TEDNIK ~ NOVEMBER 1992 POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3 življenjski prostoX^ **Naše podeželje je dolga leta živelo z občutkom odrin- jenosti od osrednjega dogajanja; čase zaničevanja in so- cialne neenakosti je v preteklosti doživljal tudi slovenski kmet. Posledica vsega so zapuščena številna nekoč velika in premožna posestva. Vendar ne živijo na podeželju sa- mo kmetje. Ž njega izhajajo tudi druge izobrazbene strukture. Ko razmišljamo o podeželju, se moramo zave- dati, da ga krojimo in oblikujemo vsi, ki tod živimo," je zapisano v uvodu k javni promocijski predstavitvi pro- jekta razvoja podeželja z naslovom POHORJE — SKUP- NI ŽIVLJENJSKI PROSTOR, ki bo jutri zvečer v slo- vcnjcbistriškem domu kulture. Uvodne msli k projektu bo podal bistriški župan Ivan Pučnik, razmišljanja o projektu Teja Ozimič, o preteklosti pa bo govoril zgodovinar dr. Jože Ko- ropec. Kulturni program bodo obli- kovale ljudske pevke z Zgornje Ložnice ter folkloma skupina iz Makol. V obliki različnih oblik izo- braževanja bodo ljudje na skup- nih večerih poskušali poiskati svoje korenine ter si ob tem vr- nili v zavest pomembnost biva- nja na tem območju. Seminarji, ki se bodo zvrstili vsakih 14 dni, bodo potekali v Šmartnem na Pohorju, na Keblju, Zgornji Ložnici, Tinju, Zgornji Polska- vi, Prelogah — Vrholah, v Oplotnici in Slovenski Bistrici. Ob večernih predavanjih in pogovorih bodo poglabljali sti- ke med vasmi Pohorja, šolami, kulturnimi in športnimi ustano- vami, iskali možnosti v turi- stični predstavitvi Pohorja, so- delovali bodo pri odločitvah o novih občinah, obudili stare po- deželske in cerkvene običaje ter še veliko drugega, kar je na tem območju zamrlo in izginilo v pozabo. Yida Topolovec Deset milijonov tolarjev za intervencije v gospodarstvu Ptujski izvršni svet je prejšnji petek sprejel sklep o razpisu poso- jil iz sredstev za intervencije v gospodarstvu v znesku deset milijo- nov tolarjev. Ptujska občina se je med prvimi v Sloveniji odločila, da bo s proračunskimi sredstvi pomagala iz težav tudi družbenim podjetjem. Za kredit namreč lahko zaprosijo družbena in zasebna podjetja, ki zaposlujejo več kot 50 delavcev. Sredstva dodeljuje izvršni svet po kreditnih pogojih, določenih s pravilnikom o pogo- jih, načinu in kriterijih za pridobivanje sredstev, namenjenih za po- speševanje razvoja občine Ptuj. Podjetja jih lahko uporabijo za teh- nološko prenovo, ohranitev oziroma povečanje števila delovnih mest, za nove marketinške pristope in podobno. Z intervencijskimi sredstvi je mogoče posamezni projekt sofinancirati do 40 odstotkov njegove vrednosti. Kontrola pridelovalcev krizantem mmsmmmmmmm Inšpektorji ptujske izpostave republiške uprave . javne prihod- ke so pred dnevnom mrtvih opravili kontrolo pri 35 pridelovalcih krizantem. Popisali so cvetje, zatem pa pregled ponovili po končani prodaji, da bi ugotovili odstotek prodaje. Pregled je poka- zal, da so posamezni pridelovalci bili različno uspešni — prodali so od 45 do 91 odstotkov pridelka. Najvišji zaslužek je znašal ne- kaj čez 280 tisoč tolarjev. Ugotovljeni zaslužek je osnova za napo- ved; pridelovalci krizantem so po zakonu o dohodnini uvrščeni med tiste, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Podoben pregled so inšpektorji opravili tudi pri svečarjih. Okrogla miza o obrti in podjetništvu 19. novembra bo predvidoma v Ptuju okrogla miza o obrti in podjetništvu. Pripravljata jo ptujski izvršni svet in podjetje Alin. Udeležil se je bo tudi republiški minister za malo gospodarstvo dr. Maks Tajnikar, ki bo predstavil stretegijo razvoja obrti in podjet- ništva v Sloveniji. Na Brdu vse več Ptujčanov Dr. Danica Purg, direktorica Centra za usposabljanje v(xlilnih delavcev na Brdu pri Kranju, še naprej pomaga ptujs' im menežerjem. V ponedeljek in torek se je ptujski gospodarstvenik brezplačno udeležil seminarja na te- mo Izzivi za vodilne v podjetjih Vzhodne Evrope, 18. in 19. novembra pa imajo Ptujčani na Brdu rezerviranih petnajst mest za seminar dr. Petra Kraljica o dejavnikih uspešnosti v kriznih razmerah. Pet se jih bo seminar- ja udeležilo brezplačno, deset pa jih bo plačalo polovično ceno. Srečanje revmatologov v Termah 21. novembra bo v ptujskih Termah srečanje slovenskih revmatologov. Pripravljata ga ptujsko zdravilišče in republiško društvo revmatologov. Mednarodna konferenca o razvojni strategiji 26. in 27. novembra bo na Bledu mednarodna konferenca o strategiji razvoja turizma v Sloveniji. Udeležili se je bodo domači in mednarodni strokovnjaki za turizem. Konferenco pripravlja republiško ministrstvo za turizem in gostinstvo. Kmalu nova bencinska servisa Predstavniki ptujskega izvršnega sveta in inženirske firme, ki zastopa bodočega investitorja, so se v torek dogovorili, da bodo v enem letu zgradili dva bencinska servisa v ptujski občini. Prvi bo stal ob Zagrebški cesti v Ptuju, drugi pa v Juršincih. Krediti Iz petega natečaja v ponedeljek so na izvršnem svetu načelno odločili o delitvi kreditov v okviru petega natečaja za pridobitev razvojnih sredstev občine Ptuj. Sklep o dokončni delitvi bodo sprejeli v teh dneh, saj morajo pridobiti še nekatere podatke. Skupaj z bančnimi sredstvi naj bi bilo na voljo 49 milijonov tolarjev. Prijavljenih je bilo 78 projektov, od tega jih šest ni izpolnjevalo pogojev. S področja obrti je bilo 47 projektov, kmetijstva 19 in družbenih dejavnosti šest. Njihova skupna predračunska vrednost znaša nekaj nad milijardo sto enajst milijonov tolarjev, zahtevki za de- leže iz občinskega proračuna pa nekaj nad 245 milijonov tolarjev. Če bi ugodili vsem prosilcem, bi lahko odprli 366 novih delovnih mest. Pripravila: MG GLOSIRAMO! Pristna kapljica v originalnem okolju Sredi Zavrha se je razbohotila zgradba, katere lastnik je že za- prosil za vso potrebno dokumentacijo, da bi odprl vinotoč. Pred kratkim so člani lenarške vlade sprejeli odlok o vi- notočih in gradnji vinske ceste. Lenarška občina se raz- prostira v osrednjem delu Slovenskih goric in prav tak turizem je primerna dejavnost za te kraje. Vendar so vsi tisti, ki so se odločali za odlok, ob sprejetju samo razpra- vljali o tem, kako preprečiti morebitno "izkoriščanje za- konov", da bi se vinotoči prelevili v navadne gostilne. Že lepo, da ob sprejetju odlokov razmišljamo za na- prej, pa vendar so pozabili še na nekaj: niso določili kakšna naj bo podoba vino- toča, saj jih nekateri že gra- dijo. Ti pa so pozabili, da bodo predvideni turisti prišli v njihove kraje, da se tu srečajo z izvirno arhitekturo, prebivalstvom in njihovo kulturo. Dokaj hitro so za- čeli graditi hiše, ki bi jim ra- di rekli vinotoči. Lastniki pa so pozabili na vso kulturno dediščino. Sredi Zavrha, ki slovi kot slemensko naselje, se lahko srečamo sedaj z al- zaško arhitekturo. Čeprav je naselje že precej degradirano, pa vseeno — ali ne bo turist v zadregi? V Slovenske gorice bo prišel gledat klečaje, stare hiše, cimprače ter viničarije, ki jih je toliko umetnikov opisova- lo v besedi in sliki, a srečal se bo s sodobno mestno arhi- tekturo. Čeprav to za nekoga ni tako moteče in se prebi- valci mogoče izgovarjajo, da jih zaradi teh "lepot" hoče- mo prepustiti večnemu zapo- stavljenju. Vendar ni tako. Zakaj ne bi prodajali svoje pristne kapljice v pristnih zgradbah? Vas mogoče ne bi motilo, ko bi gledali domačo folklorno skupino in bi ple- salci imeli oblečena škotska krila? Prav zdaj je še čas, da se zraven tega, koliko metrov sme biti vinotoč oddaljen od vinograda in koliko vina mo- ra pridelati vinogradnik, do- loči tudi, v kakšni zgradbi ga lahko proda. Bolje zdaj kot takrat, ko bodo zgradbe že stale in bodo njihovi lastniki iskali vse luknje v zakonu, da bi jih obdržali. Besedilo in slika: Marija Slodnjak Klasična prašičja kuga Iz okuženih občin Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah se je klasična prašičja kuga razširila tudi v občini Celje in Žalec. Da bi preprečili širjenje prašičje kuge, ki povzroča veliko go- spodarsko škodo, so do preklica prepovedani vsi sejmi prašičev in dogoni prašičev. Prepovedan je tudi promet s prašiči, razen s tistimi, ki so na- menjeni za zakol v klavnici. Prašiči za zakol morajo biti oz- načeni, spremljati jih mora zdravstveno spričevalo. Hkrati obveščamo vse, ki krmijo svinje s pomijami, da jih da- jo cepili proti svinjski kugi. Veterinarski inšpektorat Srečanje s predsedniškim kandidatom Ivom Bizjakom Slovenski krščanski demokra- ti Ptuja bodo predstavili svoje kandidate za državne volitve v soboto, 14. novembra, ob 17. uri v dvorani minoritskega sa- mostana. Predstavil se bo tudi predsedniški kandidat Ivo Biz- jak in vsi kandidati za državni zbor in državni svet iz Ptuja. Te osrednje predvolilne prireditve SKD Ptuj, ki je namenjena tudi pogovoru obiskovalcev s kandi- dati, se bo udeležil tudi pred- sednik stranke Lojze Peterle. Prireditev bodo popestrili s krajšim kulturnim programom. McZ Najslabše Je hrezvladje Medtem ko je osnutek novega zakona o državni upravi obrav- navala šele vlada, je osnutek za- kona o državni samoupravi že tako rekoč v fazi sprejemanja v slovenskem parlamentu. Vendar pa to še ne pomeni, da so z vse- bino omenjenih osnutkov v po- sameznih krajevnih skupnostih in bodočih občinah tudi v celoti zadovoljni. Veliko nejasnosti in odprtih vprašanj se pojavlja, za- to je občinski odbor Liberalno- demokratske stranke iz Ptuja v okviru svojih jesenskih aktivno- sti v ponedeljek, 9. novembra, povabil v goste Miho Kozinca, ministra za pravosodje Republi- ke Slovenije. Na okrogli mizi o osnutku obeh zakonov, ki je po- tekala v polni dvorani KS Ptuj- ska Gora, so predstavniki ha- loških krajevnih skupnosti opo- zorili predvsem na svoje speci- fične probleme manjrazvitosti in ob tem izrazili veliko skepse, kajti vse se vedno začne in končuje pri denarju — tega pa v haloških KS vedno primanjkuje. In krajani se bojijo, da ga bo v bodoče še manj. Minister Kozinc je vsebino okrogle mize ugodno ocenil ter za Tednik povedal: "Vesel sem predvsem poglobljene razprave, ki je bila tukaj na Ptujski Gori, pa tudi pripomb, ki so jih na oba osnutka zakonov imeli kra- ; jani oziroma udeleženci okrogle ' mize. Menim, da jih bodo pri- pravljalci zakona zlahka upošte- vali, kajti vse so konsistentne in resnično izhajajo iz konkretne- ga življenjskega okolja. Mislim, da bi bilo potrebno več takih pogovorov, kajti čeprav na prvi pogled ni videti, sta oba zakona zelo pomembna za življenje lju- di v posameznih KS oziroma bodočih občinah in okrajih." # Kakšno je vaše mnenje o financiranju bodočih občin? "Zagotovo je in bo problem financiranja vedno prisoten. Vendar zakona v osnovi predvi- devata, da se bodo vse novo ustanovljene skupnosti financi- rale same. Zato pričakujemo še veliko težav, kajti vse je treba začeti znova. Zavedamo pa se, da bo v manj razvitih krajih (in občinah) še naprej potrebna po- moč širše družbe oziroma da jih bo delno potrebno financirati pač iz državnega proračuna." # Tudi pri pravnem na- sledstvu se pojavljajo ne- katere težave. Kako jih premostiti? "0.sebno sem prepričan, da bo prav na tem področju prihajalo do največjih in najresnejših za- pletov. Vendar pa kljub temu ponekod že kažejo rešitve na osnovi najrazličnejših idej. Vse- kakor bo pri reševanju tovrstnih vprašanj potrebna precejšnja mera strpnosti. Če pa se seveda ne bo dalo nič dogovoriti in rešiti z arbitražnim dogovorom, bo pač potrebno o tem odločati po postopku, ki je v zakonu na- tančno določen." # Razprava je nakazala tudi nejasnosti pri ločevanju pristojnosti med bodočo lo- kalno in državno upravo. Ste zaradi tega zaskrbljeni? "Nikakor, saj je ločnica v ce- loti in natačno določena v obeh zakonih. Po predlogih v zako- nih bo državno upravo izvajal državni okraj, res pa je sicer, da bo lahko del pristojnosti odsto- pil tudi občini, če bo potreba. Vse je pač odvisno od dogovar- janja in praktičnega prilagajanja območju in krajevnim potre- bam." # Ob vsem pa je vendar- le treba poudariti, da je najslabše sedanje stanje brezvladja. V posameznih krajevnih skupnostih je skupščinski sistem že raz- puščen, do izvajanja novih zakonov in funkcioniranja novega sistema pa bo pre- teklo še zagotovo nekaj me- secev? "Tudi tu imate prav; najslabše je, če se nič ne dogaja, če je splošno mrtvilo, če je — eno- stavno rečeno — brezvladje. Tako je žal sedaj v marsikate- rem kraju, bodoči občini. Vse to vzbuja pri ljudeh skepso. Temu se lahko hitro izognemo, saj je osnutek zakona o lokalni sa- moupravi — če že drugo ne — dobra osnova za delo, za cilje v prihodnosti. Pomembno je čim- prej prilagoditi posamezna za- konska določila potrebam in razmeram v posameznem kraju j ali sedanji krajevni skupnosti. ! Najslabše je, da nimamo osnov- nih predpisov o pravnem delo- vanju neke skupnosti krajanov. To bi že lahko marsikje uredili, pa je žal premalo volje in tudi premalo posameznikov, ki bi kolo zagnali. Za vsako novost je potreben čas, zato menim, da so predvideni trije meseci za iz- vajanje obeh zakonov zdaleč prekratek rok. Potrebno bo vsaj pol leta,'če ne še več. A še en- krat poudarjam: čimprej je treba začeti in se potem prilagajati okolju in posameznim potre- bam." —OM . Dvorana krajevne skupnosti na Ptujski Gori je bila ta dan do- bro obiskana. Foto: M. Ozmec 4 — PO NAŠIH KRAJIH 12. NOVEMBER 1992 TEDNIK od A pač . . . DESTRNIK — V tej krajevni skupnosti bodo kmalu bogatejši za okoli 13 km asfaltiranih krajevnih cest. Kot je povedal Ivan Gomilšek, predsednik gradbenega odbora, so zbrali sredstva s prispevki krajanov, manjši delež so primaknili tudi iz krajevnega samoprispevka; za pomoč pa so zelo hvaležni ptujski občinski vladi z Brankom Brumnom na čelu in ptujskemu županu Vojtehu Rajhcrju. Ob tem pa je potrebno pohvaliti izredno prizadevanje krajanov, ki kljub samofinanciranju pomagajo pri gradnji s prostovoljnim delom. Ta- ko so v ponedeljek, 9. novembra, že položili 3 m široko asfaltno prevle- ko na cesti, ki povezuje Grajeno (prek Gomile) z Jirševci. Gre za odsek, dolg 3.000 metrov. Hkrati potekajo dela še na odseku za Jiršovce v dolžini 1.100 m, odseku za Ricinje v dolžini 900 m ter txlscku za Vinta- rovski vrh v dolžini 3.300 m. Če bo vreme držalo, naj bi vsa gradbena dela končali do konca tega meseca. Foto: Kosi TEDNIK KIDRIČEVO — Kot kaže, bo najslabši odsek republiške magistralne ceste — med Šikolami in Slovensko Bistrico — kmalu prenovljen. Re- publiška uprava za ceste je kot investitor naložila Cestnemu podjetju iz Ljubljane, da jo etapno modernizira. Tako so prejšnji teden že pričeli ze- meljska dela na 3.911 metrov dolgem odseku od Stmišča do Sikol; na- daljevali bodo torej tam, kjer so lani končali, to je ob koncu kidričevske- ga gozda v smeri proti Pragerskemu. Magistralno cesto bodo razširili in zatem položili novo plast asfalta. Foto: M. Ozmec TEDNIK PTUJSKA GORA: Gasilci in krajani so pod trgom lani pričeli graditi dom krajanov in gasilcev. Lepo jesensko vreme so minuli petek izkori- stili za končanje prve plošče. Prišlo je okoli 26 krajanov in gasilcev. Kot nam je povedal predsednik gradbenega odbora in gasilcev Ptujske Gore Borut Predan, so na gradnjo kar nekaj časa čakali, saj jih je oviralo deževno vreme. Prvo ploščo sedaj imajo in delo bodo nadaljevali najbrž prihodnje leto. Sredstva so pridobili predvsem s prodajo koledarjev, ne- kaj je primaknila tudi krajevna skupnost. V spodnjih prostorih doma bo- do imeli prostore gasilci, nad njimi pa bo poleg dvorane še prostor za krajevno organizacijo Rdečega križa, društvo upokojencev, krajevno skupnost in Turistično društvo, (dl-ž) Na gradbišču je bilo delavno. Foto: J.B. TEDNIK STOPERCE * V nedeljo so stoperški upokojenci praznovali: razvili so svoj društveni prapor (doslej so uporabljali prapor Društva upokojencev Majšperk). S prispevki so jim pri nakupu po- magali Zveza društev upokojencev občine Ptuj, Društvo upokojen- cev Majšperk, podjetje Žerak iz Podlehnika, avtoprevoznik Rudolf Gajšek, Zvezdana Kunac — bife Stoperce, Avgust in Janez Ander- lič iz Rogaške Slatine, krajevna skupnost Stoperce, lovska družina in nekateri drugi. Društvo upokojencev Stoperce je eno mlajših društev v ptujski občini. Ustanovili so ga pred štirimi leti, trenutno pa ima 99 čla- nov. Do ustanovitve samostojnega društva so delovali v okviru Društva upokojencev Majšperk, ki je združevalo upokojence iz Majšperka, s Ptujske Gore in iz Stoperc. Kot je povedal predsednik društva Anton Lampret, imajo sedaj vse pogoje za dobro delovan- je. Prostore so si uredili v domu krajanov. (—MG) ... do ii^upečje vasi AM£Rl$Kt FLESAlJIC^IOREOCiR^ PE0ACOC GRANTJIC 0^ Za ples ni nikoli prepozno Med mladimi, ki so pravkar končali seminar sodobnega plesa Granta Mc Daniela, ga v dvorani Narodnega doma sploh ni mogoče opaziti; je le eden med njimi, čepra so mlada leta že daleč za njim. Pra- vo presenečenje pa doživim, ko mu postavim prvo vprašanje — stand- ardno, obrabljeno in vendar potreb- no: Kdaj se je pričel ukvarjati s so- dobnim plesom. Grant Mc Daniel se je za ples odločil šele pri 24 le- tih. Prej je študiral slikarstvo na univerzi v Ohiu. Učiteljica mu je rekla, da nikoli ne bo plesalec, po šestih mesecih pa se mu je opravičila. In kaj sam naredi, ko pride kdo k njegovim uram sodobnega plesa, pa zanj ni nadarjen? Iskreno mu pove, da profesionalni plesalec ne bo niko- li, vendar to še ne pomeni, da ne more plesati, četudi zgolj v svojo zabavo. Res pa je, kot pravi Grant, veliko ljudi ne verjame, da bi lah- ko bili plesalci. Plesne šole, zlasti šole baleta prav silijo vse, da ne bi postali plesalci. Čeprav ima rad balet, meni, da pri baletu ni treba veliko misliti. Pri sodobnem plesu pa ne gre sa- mo za fizično sposobnost, ampak je treba zraven misliti, čutiti, telo in duša morata biti eno. Poleg tega balet sili človeka v neko nenarav- no držo in gibanje; na nek način je sodobni ples reakcija na balet. V začetku je imel kot plesalec precej težav, saj je prevladovalo prepričanje, da je moški že zato, ker je plesalec, tudi homoseksua- lec, kar pa sploh ni res. Res pa je, da so s sodobnim plesom pričele prav ženske. Grant pravi, da ver- jetno zaradi izredne energije, ki jo premorejo ženske, ker so bojevni- ce; prav ženske so tiste, ki so moškim odprle pot v sodobni ples in danes ni veliko drugače. Grant je v Ameriki plesal deset let in bil v samem vrhu uspešnih plesalcev sodobnega plesa. Potem pa ga je pot zanesla v Italijo, na Sicilijo. Primerjava med Združenimi državami Amerike in Slovenijo? Grant pravi, da Slovenci in Američani razmišljamo podobno, čeprav nimamo enakih misli. V Ameriki seminarja, kakršnega je imel v Ptuju, ne plača država. Na- sploh je bil presenečen nad razve- janostjo ljubiteljske dejavnosti, s katero se v Sloveniji srečuje že štiri leta. V Ameriki je treba vse plačati, šolam sodobnega plesa gre zgolj za denar, profit. V Sloveniji se s tem ukvarjajo entuziasti, de- javnost ni skomercializirana. Delo na področju sodobnega plesa je v Sloveniji kvalitetnejše, kot se za- veda Slovenija. Ljudje bi morali vedeti in znati ceniti delo, ki so ga opravile Nea Kos, Minka Veselic, v Ptuju pa Mira Mijačevič in Branka Bezeljak Glazer. Deset let že živi v Italiji, v Pa- lermu. Zakaj prav Italija? Malo za šalo malo zares pravi, da je bil v Italiji v prejšnjem življenju. V Trstu je imel nekaj let šolo sodob- nega plesa in nekako pred štirimi, petimi leti se je tam tudi seznanil s slovenskim sodobnim plesom. Ko je prvič prestopil italijansko— slovensko mejo, se je bal, da se, ker je prišel v komunistično deželo, sploh ne bo mogel vrniti. Presenečenje je bilo popolno. Od takrat naprej zelo rad prihaja v Slovenijo in si želi prihajati čim bolj pogosto. Zdaj dela v Maribo- ru s plesnim teatrom Aldea in pri- jatelj s Sicilije, ki ga je pred denvi obiskal, mu je rekel, da bi moral v Sloveniji tudi ostati, saj dela veli- ko bolje kot v Italiji, z neko novo energijo; sam pravi, da so ljudje dojemljivejši. Tudi sicer pravi, da je zadnja vojna zelo pozitivno vplivala na ljudi v Sloveniji. Bolj odprti so, več je optimizma, ener- gije; čeprav ljudje delajo trdo, so bolj svobodni, vsaj tako on čuti na seminarjih. Se se spominja na težave, ki jih je imel v Ljubljani, ko so bili plesalci resni, zapeti, zdaj je vse drugače. Všeč pa mu je tudi to, da v Sloveniji skoraj vsi govorijo angleško, v Italiji pa ne. Grant Mc Daniel Ni nujno, da si, če si plesalec, tudi dober koreograf, pravi Grant. Koreograf se rodi in ni nujno, da tudi sam pleše, čeprav je veliko lažje, če je plesalec. Pravi, da sam ni najboljši koreograf, o svojem pedagoškem delu pa skromno molči, čeprav je odličen. Tudi ple- salec je odličen in pleše kakšen dan veliko bolje kot njegovi štu- dentje, toda naslednji dan je cena visoka; leta so omejitev in ne poz- najo usmiljenja. Prihodnji dan je "prazen", na drugi strani pa je "lakota", da je na odru, neprema- gljiva... Nataša Vodušek Renesančna komedija na ptujskem gradu v ROMANSKEM PALACI.IU V OKVIRU PRIREDI- TEV RAZSTAVE SREČANJE Z JUTROVIM KOMEDI- JA ADRIANA BANCHIERIA FESTINO V IZVEDBI AN- SAMBLA HORTUS MUSICUS IZ CELOVCA Razstava Srečanje z Jutrovim se počasi preveša v zadnjo četrtino, z njo pa tudi spremljevalne priredit- ve, s katerimi jo skušamo opleme- nititi. Tokrat vabimo v goste an- sambel Hortus musicus iz Celov- ca, ki nam bo priredil predstavo, kakršno si Ptuj kot srednjeveško mesto prav gotovo zasluži: to je renesančna madrigalna komedija. Šaljive zgodbe pripoveduje recita- tor, izvajajo pa jih pevci, ki so hkrati tudi plesalci in instrumenta- listi, v maskah, kostumih ter s scensko opremo. Tovrstne predstave izhajajo iz srednjeveškje burke ali iz prilju- bljene comedie deli arte, s kateri- mi so potujoče komedijantske sku- pine srednjega veka in renesanse nastopale v meščanskih in vaških okoljih. S seboj so vozili skromno sceno, značilne kostume, obrazne maske ter peščico instrumentov za spremljavo. Zgodbo je pripovedo- val recitator v ljudskem jeziku — pogosto v tipičnem dialektu, pev- ci, plesalci in instrumentalisti, ki so običajno obvladali vse troje, pa so zgodbo ponazarjali. Adriano Banchieri (1568 — 1634) je italijanski skladatelj poz- ne renesanse in zgodnjega baroka. Poznan je po svojih glasbenih ko- medijah, pa tudi kot skladatelj, ki je uvedel mnoge novosti. Uvrščamo ga med tiste, ki imajo velik pomen za razvoj general ba- sa: to je instrumentalna akordična spremljava pevske linije, v parti- turi označena s številkami. Izva- jalska praksa baroka si je tovrstni bas popolnoma prisvojila. Nekate- ri muzikologi mu pripisujejo prvenstvo v določanju dinamičnih in agogičnih znamenj, velja pa tu- di za pionirja dirigentske prakse. Največji del njegovega opusa pripada žanru madrigalne komedi- je, za katere je pisal tudi duhovita libreta v beneškem dialetku. Na- stajale so hkrati s prvimi operami, zato jim pogosto nadenemo ime miniaturna opera z monologi, sce- no, kostumi in masko. Zgodba z originalnim naslovom "FESTINO NELU\ SERA DEL GlOVEDI GRASSO AVANTI CENA" ali "ZABAVA NA PREDPLSTNI ČETRTEK PRED VEČERJO"_ izraža veselo in burkaško razpo- loženje pustnih dni. Recitator bo prizore predstavil v slovenskem jeziku, njihovo vsebino pa bodo ponazarjali pevci v zasedbi pete- roglasnega renesančnega madriga- la (sopran 1, sopran 2, alt, tenor in bas) ob spremljavi običajnega in- strumentalnega sestava: blokflav- ti, viola da gamba ter lutnja. Skla- datelj je izbral tipične figure svo- jega časa: vaško deklino, gospo- dično z orglicami, španskega ple- salca, cunjarja, skupino živali... S "Festinom" se A. Banchieri predstavlja kot izjemen poznavalec plesnih oblik in ljudskih pesmi, saj predstavo preževata prešemost in ljudski melodični navdih. Ansambel HORTUS MUSICUS so ustanovili leta 1972 z name- nom, da bi oživil in ohranjal gla- sbo srednjega veka ter zgodnje re- nesanse. Kmalu so glasbenike pri- tegnile italijanske madrigalne ko- medije, s katerimi uspešno nasto- pajo že vrsto let. Celovški ansam- bel pa se ukvarja tudi s sodobno glasbo ter z uprizarjanjem do- mačih ljudskih oper. S svojimi koncerti so nastopali sirom po Evropi, uspešno so se predstavili na številnih glasbenih festivalih, posneli vrsto plošč in T V oddaj. Ptujčani imamo torej priložnost doživeti glasbeni teater, kakršen je morda živel tudi na ulicah srednje- veškega Ptuja pred več sto leti. Va- bimo vas k ogledu predstave gradu, ki bo v nedeljo, 15. novembra, ob 19.30 v romanskem palaciju. Darja Koter šolski zvonec nam je zaupal VIDEM * Ta petek bo tam- kajšnji šolski zvonec zvonil ve- selo, kot ni še najbrž nikoli: po- ložili bodo namreč temeljni ka- men za novo šolo. To bo storil šolski minister Slavko Gaber okrog 11. ure. Dobrodošli na prireditev. GORIŠNICA * Učenci šestih razredov so bili na ogledu akva- rija in terarija v Mariboru in razstave, posvečene Antonu Martinu Slomšku. Sedmošolci so si ogledali razstavo Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu, obiskali so tudi Ljudsko in štu- dijsko knjižnico. Osmošolci pa so se odpravili na lov za divjimi odlagališči v krajevni skupno- sti; zbrane podatke bodo javno objavili. PTUJ * Učenci tretjih, petih in šestih razredov Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka so imeli prejšnji teden naravoslovni dan: tretji razredi so ga posvetili gozdu jeseni, peti razredi so si ogledali čistilno napravo in zbi- rali vzorce vode — njihova te- ma je namreč bila voda. Šesti razredi pa so obiskali mizarstvo na Bregu. CIRKOVCE * Učenci so zbrali za majhen tovornjak oblačil za otroke beguncev in ga predali Rdečemu križu v Ptu- ju. Pevci te šole pa se pripra- vljajo na obisk vrstnikov iz Ro- munije, ki jih bodo obiskali v decembru. DESTRNIK * Ta teden so posvetili projektnemu tednu Od zrna do pogače, z razstavo pa ga bodo končali v petek. Včeraj jih je obiskal Andrej Šifrer. Na 30. festivalu Otrok in umetnost v Mariboru pa bodo nastopili člani šolske folklorne skupine in učenka 6. razreda Mojca Pukšič, ki je bila nagrajena za basen. MUDf m POEZUA Literarni večer Lahko me uščipneš Petkov večer v kletni dvorani ptujskega gledališča je bil tokrat v znamenju poezije mladih. Pesmi Aleša Štegerja je poleg avtorja recitiral še Aljoša Koltak, oba pa sta čla- na Teatra III. Na kitari ju je spremljala Alenka Bagarič, ki je skupaj z Alešem pripravila tudi dramaturgijo lite- rarnega večera. Kot da bi se čas ustavil pred vrati, zunaj katerih je ostal večerni vrvež Ptuja, obarvan z uličnim martinovanjem, sivi vsakdanjik s predvolilno vročico in bojem za preživetjem. In čeprav so pesmi Aleša Stegerja govorile o tem istem življenju, so bile drugačne, intimno čuteče kot upor, želja spremeniti svet, zavreči bivanje danes, tu (tudi simbolno, ko sta recitatorja metala prebrane f)esmi v posodo za smeti) in zaživeti svo- bodno, brež spon, ki jih je določil svet odraslih, svet tistih, ki so na oblasti. Seveda pa je vsak (dvora- na je bila polna do zadnjega ko- tička) poezijo Aleša Štegerja do- življal drugače, skozi svoj svet iz- kušnje. Kot gost večera je nastopil Ro- bert Feliks Titan, mladi pesnik iz Murske Sobote, ki služi vojaški rok v ptujskem učnem centru. Su- vereno in izkušeno je svojo poezi- jo predstavil sam, sicer pa je že iz- dal dve pesniški zbirki. Literarni večer sta pripravili Ljudska in študijska knjižnice ter Zveza kulturnih organizacij Ptuj. NaV Razstava v Mestni hiši V Mestni hiši so postavili na ogled svoja likovna dela udeleženci 13. slikarske kolonije Bori '92. Kolonija je bi- la od 28. junija do 4. julija na gradu Bori pod pokrovitelj- stvom tamkajšnjega gostilničarja Bojana Kocjana. Predsednica likovne sekci- je DPD Svoboda Ptuj Rozina Šcbctič je v zloženko k raz- stavi zapisala: "V čudovitem okolju gradu in haloških gričev smo se zbrali slikarji in različnih krajev Slovenije, da bi vsak na svoj način upo- dobili življenje tega koščka naše lepe domovine. Slikali smo predvsem na Borlu, na Velikem Vrhu, Okiču in dru- god. Pa ne le pokrajina, tudi mogočni grajski zidovi in skromne haloške domačije, ki jih je že močno načel zob časa, so nas zamikali. Prav tako pa tudi ljudje in njihova usoda..." Do 25. novembra v Mestni hiši razstavljajo: Jože Horvat (Spodnja Vclka), Štefan Hor- vat (Višnja Gora), Janez Mežan (Ljubljana), Jožica Ncdeljko (Juršinci), Zdravko Patty (Sladki Vrh), Branko Pungartnik (Maribor), Rozi- na Šebetič (Ptuj), Tone Trat- nik (Maribor), Andrej Veli- konja (Sladki Vrh), Peter Vurcer (Ptuj), Julij Ošlovnik (Ptuj) in Ervin Kralj (Mari- bor). NaV TEDNIK 12. NOVEMBER 1992 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5 Piše: TJASA . MRGOLE-JUKIC I Zgodovina religije za mlade j i^«*<55i5i! ^3^5^^ 9^_ že v prejšnjem poglavju smo govorili, da so si ljudje na pol udomačili živali. Sedaj pa so postali že pravi živinorejci, spoznali so vrednost mleka in volne. Ob spoznanju obdelave lanu in konoplje pa so nastala prva oblačila iz blaga. Najprej so bila hrapava in trda, kmalu pa so postala prijetna, lepo po- slikana in bogata. Seveda je de- lo olajšal izum statev. Zaradi razvoja živinoreje, s katero se je ukvarjal moški, in ker se je pričel ukvarjati tudi s kmetijstvom (plug), je njegov družbeni pomen ponovno zrasel in z oboževanjem žensk — ma- ter je bilo konec. Ponovno je nastopil patriarha! (po grško: vlada moških). Ostanke matriar- hata in z njim povezano plodno- stjo pa bomo na naši poti skozi zgodovino še srečali. Vedi pa, da je v vsaki družbi, pa naj se imenuje patriarhat ali matriarhat, tako, da se resnični odnosi med moškim in žensko oblikujejo odvisno od osebno- sti, to je njunih značajev. To velja za notranje družinske od- nose — čeprav ne veljajo v jav- nosti. Tako je bilo že v prazgo- dovini in tako je tudi danes. Kmetijstvo se je moralo raz- viti tako, da so PROIZVEDLI VEČ, KOT SO POTREBO- VALL Napisala sem že, da so polja obdelovali družinski člani, in več kot je bilo pridnih rok, več so imeli pridelka. To pome- ni, da so se ljudje začeli ra- zločevati ne samo po sposobno- stih, spolu in starosti, temveč tudi po bogastvu. Tako so nasta- li rokodelci, obrtniki, ki so de- lali samo npr. posodo, kmetje so delali samo na polju, kovači so opravljali svoje delo, vladarji so vladali in duhovniki so se posvečali duhovnim opraviloin. Temu pojavu pravimo DRUŽ- BENA DELITEV DELA in je pogoj za nastanek vasi, kasneje mest, mestnih državic in držav. Razvoj človeka in družbe ter način njegovega življenja sta ga pripeljala tako daleč, da se je začel zavedati časa in vremen- skih (klimatskih) pojavov. Prav zato postanejo Sonce, Luna, zvezde, nebo, voda povod za ustvarjanje religioznih predstav. KULT SONCA, ki se razvije v bronasti dobi, se je porodil iz porasta poljedelstva, zakaj Son- ce je po ljudskem opazovanju glavni darovalec plodnosti zem- lje. Z druge strani pa lahko pri natančnem opazovanju kulta Sonca zaznamo, kako se v tem kultu že jasno izražata razsloji- tev družbe in nastanek plemen- ske aristokracije. Plemenska aristokracija so bogate družine v plemenu, ki imajo pomembno vlogo pri odločanju, in so se štele celo za sorodstvo s sončnim božanstvom. Še vedno so obstajali vrači in kmetijska magija. Med najpo- membnejšimi so bili vrači, ki so delali oz. čarali dež. "Ustvarjal- ci" dežja so bili za izpolnjevan- je svojih dolžnosti odgovorni vodji plemena. Magični obredi za klicanje dežja so se raztezali na dolgi rok, tako da so bili prej ali slej uspešni, saj je prej ali slej pričelo deževati. Sčasoma pa so ti vrači postali del vod- stva samega in prav iz njih se razvije duhovščina, ki je bila dedna. Na drugi stani pa so ob- stajali ljudski vrači, Id so tudi čarali, a jih poklicni vrači niso priznavali. Poklicni vrači ali ka- sneje duhovniki so vodili reli- giozne obrede, ki so bili po- svečeni plodnosti zemlje, setvi, žetvi. Ti obredi so se ponavljali, kakor se ponavlja setev, žetev iz leta v leto, in so postali prazni- ki. Na obredih so plesali ob mu- ziki, prosili duhove za naklonje- nost, dobro letino .... višek vsa- kega obreda pa je predstavljalo ŽRTVOVANJE. Namen žrtvovanj je bil pove- zan s plodnostjo. Ljudje so si predstavljali, da je količina pri- delka in razmnoževanje ter zdravje živine odvisno od do- brih in zlih duhov. Ako so ob žetvi darovali duhovonf del pri- delka, so upali, da bo ta isti po- skrbel za dobro letino tudi v na- slednjem letu. In tako je šlo iz leta v leto. Da bi se živina dobro mno- žila, plodila in da bi bila zdra- va, so darovali živali. Mnogo- krat pa opazimo, da so žrtvova- ne tiste živali, ki so prej v ple- menu veljale za totemske živali. Sčasoma pa so postali nekate- ri duhovi zahtevnejši od drugih in so dobili pomembnejše mesto od drugih duhov. Zahtevnejši so lahko postali le tisti duhovi, od katerih je bilo najbolj odvisno življenje ljudi. Eno najzahtev- nejših božanstev je bilo Sonce, saj so mu mnoga verstva daro- vala človeške žrtve. Bolj kot se je kult Sonca razvijal, bolj "zahtevni" so bili bogovi ali bolj točno tisti, ki so jih pred- stavljali. Duhovniki so bili vez med duhovi in ljudmi, vladarji pa so se imeli za sorodnike z božanstvom. Prav zato sem že omenila in naj povem še enkrat, da se pri kultu Sonca že lepo kaže delitev na plemensko ari- stokracijo in navadne ljudi, le- ta pa je osnova za nastanek ra- zredne družbe in države. Obredi so potekali v SVE- TIŠČIH, saj so prav v bronasti dobi nastale prve stavbe, prve grobnice in prva svetišča. Sredi svetišč je bil oltar, ponavadi okrašen ali poslikan, in je služil za žrtvovanju živali ali ljudi. Svetišča so se ohranila do da- nes. Res niso podobna kakšnim bazilikam ali cerkvam, toda imamo jih za velik gradbeniški STONEHENGE — Na ravnini v Saliburyju v jugozahodnem delu Anglije stoji starodavni krog pokončnih kamnitih blo- kov, znanih po imenu Stone- henge, ki je eden najbolj zna- nih prazgodovinskih krajev na svetu. in arhitektonski dosežek tiste- ga časa. Takim prvim sve- tiščem pravimo MEGALIT- SKI SPOMENIKI, kar pome ni veliki spomeniki. In to so tudi res. Ljudje so se zelo na- mučili z njihovo gradnjo. Med vsemi je najbolj znan STON- HANGE, kar pomeni po naše viseči kamen. Sicer pa najde- mo takih svetišč veliko v An- gliji, na Škotskem, Danskem, v Španiji, na Švedskem ... Upamo si trditi, da je takih svetišč bilo še veliko več, a se niso ohranila, ker so bila nare- jena npr. iz lesa ali pa so jih kasneje enostavno podrli. Me- galistki spomeniki so se ohra- nili na nenaseljenih in težko dostopnih krajih. BRANEMMlfT-^ NATAŠA KOLAR 45. BOGOVI RIMSKE POETOVIONE Med prvim in četrtim stoletjem je imela rimska Poetoviona dokaj pisano etnično po- dobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še romanizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato Je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu precej raznolika. Častili .so najrazličnejše bogove in božanstva. V tej rubriki jih želi- mo bralcem v sliki in besedi predstaviti na poljuden način. Fotograiije: Bine Kovačič. KLLT DIOSKLROV (lat. PIOSCLRI ali GEMINI) Dioskura (dvojčka Kastor in Pollux) sta bila eden od kultov, ki so ga Rimljani prevzeli iz grškega sveta, kjer sta se ime- novala Kastor in Polideuk. Na to dvojico so vezani številni grški miti. Po smrti Kastorja je oče Zeus dal nesmrtnemu Poli- deuku (Polluxu) na izbiro: ali večno življenje med olimpijski- mi bogovi ali izmenično en dan prebivanja z bratom Kastorjem v podzemlju in drugi dan med bogovi. Polideuk (PoIlux) se je odločil za drugo možnost. Njuna vsebina leži v preha- janju iz svetlobe v temo, več- krat nastopata skupaj s sestro Heleno, ki je bila boginja luči. Njuni simboli so: konj (sta zaščitnika jezdecev, trgovcev in podobno), dve amfori s kačami, petelin in zvezde — še danes se imenuje po njiju ozvezdje DVOJČKA. V Rimu je njun tempelj stal na forumu, iz same Poetovione pa je znan le fragmentarno ohranjen re- lief z nekega posvetilnega kamna, s širšega mestnega območja pa na- pisni kamen iz Aquae lasse (Va- raždinske Toplice), ki ga je dal Polluxu postaviti osvobojenec Menender na prehodu iz 2. v 3. stoletje. Dvojčka so upodabljali tudi kot okrasni motiv na vsakdanjih upo- rabnih predmetih. Iz Poetovione je najbolj poznan relief z nožnice meča, ki si ga lahko ogledate v zbirki drobnega arheološkega gra- diva v nekdanjem dominikanskem samostanu. Detajl z nožnice meča, ki jo hrani ptujski muzej. Upodobljena sta dvojčka (Dioskuraj Kastor in Poluks s konjema. tAVHAnUEV MUZeJA IN KNJIŽNICE V PTUlU SPCT KIMAMd Turkerije — sama zguba vas je Zadnje zasedanje ptujske skupščine je znova pokazalo, da stroka kaj malo velja v tem parlamentu, kjer vedrijo in oblačijo politične stranke. Leto dni je tega, ko so isti poslanci, ista komisija za volitve in imenovanja razpra- vljali o kandidatih za ravnatelja muzeja in knjižnice. Le- to dni, ko so se prijavili na razpis, objavljen v Delu in Večeru, pravzaprav isti ljudje: sedanja ravnatelja, le mu- zejski kandidat ni imel več protikandidata, za knjižnico pa poleg sedanje ravnateljice še višji bibliotekar te knjižnice Jakob Emeršič in pedagoginja Marta Tuš. (Slednja je bila, čeprav ne izpolnjuje formalnih pogojev, še nikoli ni delala v knjižnici in tudi strokovnega izpita s tega področja nima, povabljena na pogovor, ki ga je s kandidati imela komisija; a to omenjam le mimogrede). Borisu Miočinoviču, se- danjemu vršilcu dolžnosti ravnatelja muzeja, očitajo "izgubo", ki da jo ima raz- stava Srčanje z Jutrovim na ptujskem gradu; ocenujejo jo na 20 milijonov tolarjev. Ko- misiji je bilo predstavljeno le to, kar je seveda pri večini članov vzbudilo negativno rekacijo. O drugem delu kandidata ni bilo povedane- ga nič. PISMI SKUPNOSTI MUZEJEV SLOVENIJE iN REPUBLIŠKEGA MINISTRA ZA KULTURO Tako so bila — vsaj takšen vtis je bilo mogoče zaznati na seji — presenečenje do- datna mnenja, ki jih je pre- bral predsednik skupščine Vojteh Rajher, ki je pismi Zveze skupnosti muzejev Slovenije in republiškega ininistra za kulturo Boruta Šukljeta dobil na svoje ime. Prvo govori o delu Borisa Miočinoviča v Skupnosti muzejev, kjer si brez njega ne znajo predstavljati začete- ga dela, saj je poleg tega, da je podpredsednik, tudi pred- sednik strokovne komisije in sodeluje pri pripravi muzej- ske zakonodaje. Republiški minister za kulturo pa se za- vezuje, da bo "izgubo" raz- stave turkcrij republika po- krila vsaj v tolikšnem delu kot občina. OSEBNO MNENJE MINISTRICE KRISTINE ŠAMPERL PURG_ Tretje mnenje, ki ga je pre- bral predsednik skupščine, je bilo mnenje izvršnega sveta, ki govori o izgubi, in potemta- kem kandidat, ki je odgovoren za to izgubo, ni primeren za ravnatelja muzeja. Vendar se mu je predsednik izvršnega sveta odpovedal, češ da je to lahko le mnenje sekretariata za družbene dejavnosti ali osebno mnenje članice izvrš- nega sveta, odgovorne za kul- turo, Kristine Šamperl Purg. Ta je tudi potem stopila za go- vorniški oder in povedala osebno mnenje, v katerem pravi, da je bila zavedena, da so v muzeju problemi, ki jih v letu dni od imenovanja Borisa Miočinoviča za v.d. niso uspe- li (poudarila je, da skupaj) rešiti. Gre za probleme znotraj muzeja, kot je pojasnila, neu- rejene medsebojne odnose, kar je ona osebno čutila na se- kretariatu. Za predlaganega kandidata ni, saj ne more za- govarjati, da gre poravnava iz- gube na račun drugih. ZA IZGUBO STA KRIVA DVA_ Mnenja poslancev so bila si- la različna, kakršno je pač raz- merje strankarskih sil v vseh treh zborih. Eni so menili, da so prav tako zavedeni kot mi- nistrica, saj so jim bila na ko- misiji predstavljena o kandida- tu samo negativna mnenja, za- to je tudi Anton Botolen izja- vil, da nepreklicno izstopa iz komisije za volitve in imeno- vanja. Drugi član komisije Maks Medved je povedal, da je eden grešnih kozlov, ki pri- pravljajo v občini kadrovske rešitve, vendar izguba je in nekdo jo bo moral plačati — kdo drug kot občina, ki je ustanovitelj muzeja, izguba pa se je reševala tudi iz stečajne mase Olge Meglic- je še pou- daril. Meta Puklavec je kot članica komisije prosila, da predsedstvo skupščine preuči delo komisije, ki dela po siste- mu slišali smo, govori se in po subjektivnih ocenah predsed- nika komisije Ivana Jurkoviča, ter tudi zaprosila, da pred- sedstvo zaščiti integriteto kan- didatov, ki se prijavljajo na ravnateljska mesta, saj so po- govori s kandidati bolj podob- ni zaslišanju kol pogovoru. Poslanci so tudi menili, da je krivično razpravljati o izgu- bi, saj projekt turkerij še ni končan, če pa obstajajo sumi okrog razstave, imamo Službo družbenega knjigovodstva, ki naj preveri finančno poslovan- je, je menila Lidija Hasabent, saj tudi sama ne more kar tako verjeti številkam Borisa Mio- činoviča, ki je poslancem predstavil finančno pokritje razstave. Lidija Hasabent je še opozorila, da je ne zanima osebno mnenje ministrice, ampak strokovno, ter da sta za izgubo v muzeju kriva naj- manj dva: nekdo, ki jo je spre- gledal, in drugi, ki jo je izko- »ristil. Jože Glazer je ocenil Borisa Miočinoviča kot uspeš- nega managerja, z razstavo turkerij pa je ptujski muzej postal muzej, o katerem se go- vori v Sloveniji in zunaj nje; muzej je postal zanimiv za vse in za to ima prav gotovo za- sluge sedanji ravnatelj, četudi v.d. Opozoril pa je še, da se nam ne bo zgodilo, da bomo čez leta vabili na Ptuj Borisa Miočinoviča kot Ptujčana, ki dela drugje. In še bi lahko naštevali... NE BOŠ RAVNATELJ, DOKLER SEM NA OBLASTI.^_ Sicer pa — ponovila se je razprava izpred enega leta. Če, kot kaže, nekaterim čla- nom komisije kandidati, ki se prijavljajo za ravnateljska me- sta muzeja in knjižnice, niso všeč, jih ne morejo v nedo- gled imenovati za v.d., kot so spet predlagali po enem letu in z argumenti, ki nimajo s stroko nič opraviti. Kajti tudi mnenje ministrice za ravnatel- ja knjižnice, češ da v republi- ki predvidevajo, da naj bi kul- turne zavode vodili ljudje z visoko izobrazbo, ne vzdrži, saj v statutu knjižnice piše, da ima lahko ravnatelj višjo ali visoko izobrazbo družboslov- ne smeri. Dosedanja ravnatel- jica (zadnje leto v.d.) Lidija Majnik ima namreč višjo izo- brazbo in izpolnjuje tudi vse druge razpisne pogoje. Žal pa na zadnjem zasedanju ni bila imenovana niti za v.d., kot je predlagala komisija, ker so v razpravi o njej poslanci začeli odhajati s seje — tudi demon- strativno (npr. Ivan Burina: "To je cirkus; če mislite tako kadrovati, zapuščam sejo!" ali Lidija Hazabent: "To je mani- pulacija!") — in skupščina ni bila več sklepčna. Kaj torej ni všeč predsedni- ku komisije za volitve in ime- novanja pri prijavljenih kandi- datih, da tudi po letu dni v ko- misiji ni mogel (beri: hotel) pripraviti mnenja, na osnovi katerega bi lahko poslanci končno le imenovali ravnatel- ja muzeja in knjižnice? Ob mnogih pripombah članov ko- misije pa bi moral razmišljati tudi še o čem drugem. Vendar kot je bilo slutiti na zasedanju skupščine, pri tem svojem po- četju ni sam, ampak mu stoji ob strani tudi ministrica za kulturo, ki se spreneveda ob izgubi razstave turkerij (do zaključka razstave seveda po- gojni), saj ima ona platno in škarje v rokah, tudi ko naj bi bila razstava — po njenih be- sedah — na račun drugih. BO MINISTRICA ZA KULTURO ODSTOPILA.^ Spreneveda se tudi predsed- nik izvršnega sveta Branko Brumen, ki zanika mnenje izvršnega sveta h kandidatu za ravnatelja muzeja in ga pripi- suje sekretariatu za družbene dejavnosti oziroma ministrici. To je lahko razumeti, kot da se ji odpoveduje. Na drugi strani ob vseh obiskih repu- bliških ministrov govori, da je ena od prioritet ptujske občine turizem, katerega paradni konj je muzej, in je težko razumeti, da občinska vlada ne bi bila zainteresirana, kdo vodi to in- stitucijo. Da muzej ima ime v slovenskem prostoru in zunaj meja, pa je brez dvoma zaslu- ga Borisa Miočinoviča. Ko smo že pri izgubi, pa na- slednje: je kdo ob lanski izgu- bi pri kurentovanju pomislil na to, da bi moral minister za turizem odstopiti, pa čeprav davkoplačevalci nikoli ne bo- mo izvedeli, koliko je bilo v resnici izgube. Izvršni svet je zagovarjal mnenje, da je ven- dar šlo za promocijo Ptuja. Je razstava Srečanje z Jutrovim kaj drugega kot promocija Ptuja? UGANITE, V KATEREM GRMU TIČI ZAJEC Ob kadrovanju v ptujski občini ne gre tudi pozabili na primer Anke Ostrman, ki po- tem ko ni bila — bog si ga ve- di zakaj — ponovno imenova- na za direktorico Centra za so- cialno delo, zdaj uspešno dela v republiški vladi. Smo v občini res nesposob- ni v enem letu najti ustrezne ljudi, ki bi vodili muzej in knjižnico, ali pa velja prisluh- niti kuloarskim govoricam, da si nekdo s predlogi, da ti "ne- primerni" kandidati še naprej vsaj za eno leto ostanejo vršil- ci dolžnost, drži (po volitvah 6.decembra bo marsikaj bolj jasno) mesti za ravnatelja v teh dveh institucijah. Nataša Vodušek 6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE 12. NOVEMBER 1992 — TEDNIK Nagradno turistično vprašanje Včeraj je bilo v Ptuju veliko martinovanje. Do konca tedna jih bo v ptujski občini še nekaj, v petek pa bodo martinovanje ponovili za vse udeležence posveta Ptuj včeraj — danes, jutri. Martinovati pa smo želeli tudi z vsemi dosedanjimi nagrajenci v okviru akcije "Nagradno turi- stično vprašanje". Žal se nam je izlet v Rogaško Slatino pone- srečil. Od skoraj 30 dosedanjih nagrajencev, se jih je za izlet prijavilo le pet. Zato smo se skupaj s Srečkom Lovrenčičem odločili, da bomo v kratkem or- ganizirali družabno srečanje v Ptuju. Kdor bo prišel, bo prišel. Nazadnje smo vprašali, Icate- ra razstava je bila do 31. okto- bra odprta v Miheličevi galeri- ji. Prejeli smo več deset pravil- nih odgovorov, da je bila do Iconca olitobra v njej odprta razstava Zbiram — torej sem. Žreb je tolcrat izbral Janjo Vol- gemut iz Biša 50 v Trnovski va- si. Čestitamo! Novo vprašanje se glasi: Kateri muzej je bil v Ptuju prvi in kako se je imenoval? Odgovore pričakujemo v ured- ništvu Zavoda Radio—Tednik do sobote, 21. novembra. Na- grada za pravilen odgovor so muzejske publikacije, družin- ska vstopnica za ogled muzej- skih zbirk in spominek. Obisk avstrijskega zveznega kanclerja v begunskem centru Ob koncu dvodnevnega obiska v Sloveniji se je minuli petek v slovenjebistriškem begunskem centru, kjer tre- nutno prebiva 105 beguncev iz Bosne in Hercegovine, od tega 43 otrok, 42 žensk in 20 moških, ustavil tudi avstrij- ski zvezni kancler dr. Franc Vranitzky. Spremljal ga je podpredsednik slovenske vlade, bistriški domačin dr. Jože Pučnik. Srečanja so se udeležili tudi predstavnik slo- venskega zunanjega ministrstva Franci Mikša ter obe ve- leposlanici, avstrijska in slovenska, dr. Jutta Bastl in dr. Katja Boh. Prisoten je bil tudi direktor Urada za izseljen- ce in begunce Republike Slovenije Renato Krajnc. Dr. Vranitzl(y v bistrišld 15 let. Prav tako ne smejo te i>. alkohol- nih pijač vinjenim osebam. Gosti- nec ne sme točiti alkoholnih pijač niti skupini, v kateri je vinjena oseba. Naša država je torej v boju proti alkoholizmu precej neodločna.Kdor dopolni 15 let, lahko že pije, čeprav je polnoleten po naših zakonih z 18 leti. V nekaterih državah zahoda je strogo prepovedano točiti alkoholne pijače mlajšim od 21 let. Mnogokje ni mogoče poslati mladoletnika, še manj otroka, v trgovino po alkohol- no pijačo ali cigarete, saj mu trgo- vec tega ne bo upal prodati, ker bi s tem tvegal obstoj svoje dejavnosti. Države strogo določijo tudi čas, v katerem je dovoljeno točiti alkohol- ne pijače. V najstrožjih državah je to dovoljeno le med 12. in 23. uro. Pri nas pa... MLADINI DO 18 LET IN VINJENIM OSEBAM NE TOČIMO ALKOHOLA To obvestilo gotovo ni zakonsko predpisano, sicer bi malok- do lahko odprl gostinski lokal. V novejših lokalih so namreč ta- ki napisi redl:^^ .t. Nekoč so viseli v sleherni gostilni in prav go- tovo jih niso gostinci izobesili po svoji odločitvi, ampak jim je to nekdo predpisal. Danes smo torej do gostincev bolj širo- kosrčni. Pomemben je moderen lokal, lepa, vljudna kelnarica in posel steče. Vse drugo že jemljemo kot nedovoljeno vmešava- nje države v zasebno podjetnost. Objemanje WC školjke Tednikovo akcijo sta vodila Jože Bračič in Milen'i ipanič 8 — OD TU IN TAM 12. NOVEMBER 1992 TEDNIK Lenarške novice LENARCANI POTREBUJEJO TURISTIČNI INFORMACIJSKI CENTER V sredo, 4. novembra, so se predstavniki vseh lenarških krajevnih turističnih društev sestali na razširjenem sestanku. Kot nam je povedala Marjana Toš, predsednica Turističnega društva Lenart, so se sestali, da se pogovorijo o celostni po- dobi turizma v občini. Poleg njih so se srečanja udeležili tu- di tajnik lovskogojitvenega bazena, predsednik ribiške družine Pesnica, predsednica gostinske sekcije, predsednik konjeniškega kluba ter predsednica aktiva kmečkih žensk v Lenartu. Na sestanek so povabili tudi predsednika mariborskega Tu- rističnega društva Janeza Pograjca. Ta je govoril o pripravah na leto 1993, ki bo v naši državi posvečeno turizmu. Krajev- na turistična društva in posamezni klubi bodo izdelali pro- gram prireditev za prihodnje leto ter tako prispevali k letu turizma. Lenarški turistični delavci so ugotovili, da bi tudi v Lenartu potrebovali neke vrste turistični informacijski center, ki bi imel koordinacijsko vlogo. V njem bi turisti dobili vse potrebne in- formacije. ODKUPLJENO ZEMLJO BODO DAJALI V NAJEM Predsednik lenarške vlade Avgust Zavmik nam je povedal, da bodo zemljo, ki so jo odkupili za predvideno gradnjo usnjame v Gočovi, dajali vnajem. Prednost za najem zemlje bodo imeli bivši lastniki te zemlje. Če bodo odgovomi prižgali zeleno luč za gradnjo usnjame, bodo na občini plačali odškodnino za pose- jane posevke. POSODOBITI SISTEM OSKRBE Z VODO Na četrtkovi seji lenarške vlade so se pogovarjali o oskrbi z vodo. Člani vlade so ugotovili, da je na območju občine nujno potrebno posodobiti in razširiti ta sistem. V letošnjem sušnem obdobju se je pokazalo, da je na nekaterih področjih oskrba s pitno vodo zelo motena. Mnogi vaški in nekateri krajevni vodo- vodi so že dotrajani in se zaradi tega mnogo prepotrebne pitne vode izgubi. Za preskrbo s pitno vodo bi morali najti čim- prejšnje kratkoročne in dolgoročne rešitve. Na območju občine bi morali urediti tudi krajevno vodovodno omrežje in posamez- na vodna zajetja, iz katerih se oskrbujejo s pitno vodo številna gospodinjstva. Posodobitev in obnovitev sistema bi bili za občino precejšnji strošek — po nekaterih podatkih bi porabili do leta 1996 kar 700 milijonov tolarjev in tega bremena občina ne bi zmogla. Potrebovali bi pomoč iz republike, člani lenarške vlade pa so tudi predlagali, da bi lahko nekaj sredstev dobili iz občinskega samoprispevka. Menili so tudi, da bi del denarja za posodobitev nemotene oskrbe s pitno vodo lahko zbrali tudi namensko, z do- datkom k ceni porabljene vode. Razpravljali so tudi o osnutku programa modernizacije lokal- nih in krajevnih cest v občini in o zazidalnem načrtu v indu- strijski coni. Ljubljanski Petrol namerava zgraditi bencinski servis z nekaterimi spremljevalnimi objekti. LENARŠKO MARTINOVANJE Turistična agencija Prager je na martinovo soboto v Lenartu pripravila kulturno—zabavno prireditev. Martinovati so začeli na hipodromu v Polani s klubskimi konjskimi dirkami v ka- saštvu in galopu. Popoldan so nadaljevali martinovanje v le- narškem kulturnem domu, kjer so se predstavili mladi pevski talenti. Sodelovale so tudi članice aktiva kmečkih žensk. Le- narčani kljub sončnemu vremenu niso pokazali zanimanja za skupinsko veselje. Kasaške dirke med klubskimi kolegi. NOV POZDRAV IZ LENARTA Turistično društvo iz Lenarta je izdalo novo razglednico me- sta. Motive za razglednico je fotografiral Bojan Mihalič (čeprav to na razglednici ne piše). Lenart je dobil razglednico z najno- vejšimi posnetki, v kratkem pa pričakujejo tudi prospekt mesta in okolice. Marija Slodnjak .3 PRAZNIK M12ARSTVA FORŠTNARll Ob 25-letnici nova delavnica in razstava Znani ptujski obrtnik mizar Janez Forštnarič iz Bukov- cev 99 je v petek svečano proslavil 25-letnico dela. Odprl je sodobno mizarsko delavnico in priložnostno razstavo Mizarstvo nekoč in danes, s katero želi ponazoriti razvoj te dejavnosti in spodbuditi mlade, da se bodo v bodoče bolj odločali za delo v obrti in tudi v mizarstvu. Mizarstvo je pri Forštnaričevih družinska tradicija: oče je mizaril polnih štirideset let, mizarja sta tudi Janezova brata Martin in Alojz, pa tudi sinova, občasno pa pomaga še žena Matilda. Janez Forštnarič se je za mizarja izučil 1958. leta, mojstrski izpit pa je opravil dve leti kasneje. Za- poslil se je v gradbenem podjetju Drava, zatem pa je odšel v Nemčijo. Po vrnitvi je 25. decem- bra 1967. leta odprl majhno mi- zarsko delavnico, ki je merila le 26 m2. V njej so skoraj petnajst let izdelovali stavbno pohištvo. Leta 1979 so se povezali s Slove- nijalesom in pričeli montirati ter dodelovati šolsko pohištvo. Mizarstvo Forštnarič se je s svo- jim kakovostnim delom uveljavilo v republikah bivše Jugoslavije in v svetu. Delali so v Hrvaški, Bo- sni in Hercegovini, Črni gori, Voj- vodini, v Moskvi, Izraelu, in drug- je. Janez Forštnarič se še posebej rad spominja dela v Moskvi, kjer so opremili medicinski laboratorij. V Sarajevu so štiri mesece leta 1983 montirali predelne stene in omare v tamkajšnjem RTV centru. Da gre za ogromno delo, pove po- datek, da so pri tem uporabili za 32 kamionov materiala. Razstavo Mizarstvo nekoč in danes je Janez Forštnarič pripra- vil skupaj z Avgustom Vojskom iz Zagojičev. Foto: Kosi Nova delavnica Janeza Forštnariča V Sloveniji so delali manj, ven- dar je tisto, kar so naredili, bilo vredno vsega občudovanja. V Ptu- ju in okolici so opremili več za- sebnih lokalov, gostiln, butikov, in drugih objektov. Čeprav vsi silijo v velikoserij- sko proizvodnjo, je za jubilanta največji izziv maloserijsko, uni- katno delo. Pri takšnem delu so zahteve po kakovosti izredno veli- ke, zato se kolektiv, ki šteje danes pet zaposlenih, nenehno trudi, da bi sprotno osvajal nove metode površinske obdelave lesa ter mod- erniziral delo. Janezu Forštnariču je ob 25-let- nici dela v obrti čestital predsed- nik Obrtne zbornice Ptuj Roman Tomanič. Izročil mu je priznanje in srebrno plaketo. Povedal je, da je jubilant s svojim delom zgled za ptujsko obrt in stanovsko orga- nizacijo, v kateri dela že vrsto let. V imenu izvršilnega odbora sek- cije lesarjev pri Obrtni zbornici Slovenije je Forštnariču čestital Štefan Bratkovič iz Lendave. Ne- kaj spodbudnih besed pa mu je izrekel tudi predsednik ptujskega izvršnega sveta Branko Brumen ter mu izročil spominsko darilo. Janez Forštnarič je spominska darila izročil tudi članom svojega kolektiva, med njimi je bratu Aloj- zu, ki vztraja v delavnici že četrt stoletja. Za vesele trenutke je na slovesnosti, ki se je je udeležilo veliko poslovnih prijateljev, obrt- nikov, predstavnikov občine in drugih, skrbel nonet Obrtne zbor- nice Ptuj. Kolektiv mizarstva Forštnarič je eden tistih obrtnih kolektivov v ptujski občini, o katerem bomo v bodočnosti še veliko slišali. Nova delavnica, ki so jo v glavnem zgra- dili s svojimi sredstvi, jim bo omo- gočila, da se bodo še bolj razvijali. Branko Brumen je na petkovi slo- vesnosti povedal, da so njihovim razvojnim prizadevanjem prisluh- nili tudi v občinskem razvojnem skladu. Majda Goznik ORMOŽ Martinovanje — praznik vina za Podravje Lepo vreme je minulo soboto privabilo v Ormož številne goste, ki so bili prijetno presenečeni ob dobri in pestri ponudbi jesenskih dobrot, vina in mošta ter priredit- vah, ki so vse to spremljale. Veseli so bili tudi člani Turističnega društva Ormož, ki že peto leto or- ganizirajo prireditve ob tem dnevu. Vonj po pečenem kostanju je že pri Zigrovi slaščičarni pričel dražiti nosnice. Domača glasba je prijetno vabila in vsi, ki imajo ra- di, da jim dan mine nekoliko dru- gače, so se sprehajali od ene stoj- nice do druge, kjer so ponujale obilje vsega — od domačega kru- ha, pečene svinine, pečenic z zel- jem, martinovih gosk z mlinci do pogač in raznega peciva. Tudi trgovine, ki so bile kljub so- boti odprte v pozne popoldanske ure, so bile dobro založene z vsem, kar ljudje potrebujejo. Še posebej je potrebno pohvaliH blagovnico Ti- mo, ki vsako leto sodeluje z jesen- sko modno revijo, ki ji pravijo že kar martinova. Obleke že vrsto let prikazujejo kar ormoške maneken- ke, ki jih vodi Štefka Borak, frizure pa nastajajo pod spretno roko fri- zerja Petra Lesjaka. Tudi ostali program je bil zani- miv. Letos so peli pevci ormoške- ga mešanega pevskega zbora pod vodstvom Jožeta Barina-Turice, nastopili so homisti Zveze lovskih družin iz Ptuja, folklorna skupina iz osnovne šole, ki jo vodi Jože Filipič, je zaplesala štajerske ple- se, skupina fantičev pa je ob spremljavi harmonikarja Aleša Prapotnika, ki je prav tako stalni gost na ormoškem martinovanju, prikazala, kako so se nekoč ob prešanju zabavali domači fantje. Veliko ubranega petja je bilo tudi v lokalih ter ob stojnicah. Tudi predstavitev serije ormo- škega vinskega kozarca, kar so opravili člani Turističnega društva Podgorci, je bila del letošnjega preograma. Sklepni del prireditve je vsako leto krst mošta, ki ga pripravijo ormoški upokojenci Feliks, Vajnč in Gusta. Letos so se celo pripelja- li s kočijo, spremljali pa so jih do- mači muzikantje. Navdušen nad prireditvijo, še posebej ker ormoškega turistične- ga društva s te plati ni poznal, je bil tudi Janez Pograjc, predsednik Turistične zveze za Podravje. Pou- daril je, da bi ormoška prireditev morala postati osrednji praznik martinovega za celotno Podravje. Vida Topolovec Foto: S. Hozyan Martin Je privabil veliko ljudi Krstitelji mošta In memoriam Minki^ Korošec Pred dnevi smo se na sloven- jebistriškem pokopališču prija- telji in znanci poslovili od učiteljice Marije — Minke Ko- rošec. Minka je svojo življenjsko pot začela pred 57 leti v delav- sko—kmečki družini Leskovar, po domače Kos, v Slovenski Bi- strici. Že v zgodnji mladosti se je v številni družini s sedmimi otroki srečala s trdoto življen- ja, saj je morala kot najstarejši otrok prevzeti del odgovornosti in obveznosti za svoje mlajše brate in sestre. S tem je v skrbi za vsakdanji kruh razbremenila sicer skrbne starše. Po končanem učiteljišču je našla prvo delovno mesto v Smartnem na Pohorju. To so bili časi, ko je moral prosvetni dela- vec poleg učiteljevanja zunaj šole delati še na kulturnem, prosvetnem in političnem področju. Kot odlična pevka je Minka hitro našla pot do srca mladine in odraslih, saj je bila še posebej aktivna v šmarskem kulturnem društvu. Po desetletju dela na vasi je prišla za učiteljico v mesto, kjer je bilo glede zunajšolskega dela nekoliko lažje. A prav v Sloven- ski Bistrici je Minka dosegla najvidnejše uspehe v pedago- škem delu. Kot izredno zavzeto učiteljico s ponosno in pokonč- no držo ter z občutkom za pra- vičnost jo je učiteljski kolektiv večkrat postavil na čelo pri ra- zreševanju problemov na šoli. Prislužila si je spoštovanje so- delavcev, a tudi zamero pri ne- katerih tedanjih oblastnikih. Minka je bila v prvi vrsti učiteljica, ki se je vsa razdajala mladim, ti pa so njeno ljubezen in skrb nagrajevali s hvaležno- stjo. Še posebej se je izkazala, ko je svoj pevski dar uporabila v šolskem pevskem zboru in tako znala pritegniti mnoge otroke, ki še danes radi prepevajo sloven- ske pesmi. Najhuje jo je priza- delo, ko je morala zaradi obole- losti grla zapustiti razred in odi- ti za knjižničarko v šolsko knjiž- nico. Tu je kmalu imela še več stikov z mladimi ter jih ob svo- jem delu navduševala za lepo slovensko knjigo. Mladi, še po- sebej dekleta, so v knjižničarki našli prijateljico, ki jim je poma- gala pri razreševanju njihovih šolskih in osebnih problemov. Po tridesetih letih učiteljevan- ja je morala zaradi zdravstvenih težav v pokoj. Ko bi lahko v mi- ru uživala sadove svojega dela, jo je zahrbtna bolezen usodno in za vedno poklicala od nas. Odšla je tiho, usoda je skleni- la njen delavnik, ostal pa je neizbrisan spomin nanjo med sorodniki, prijatelji, znanci, še posebej pa med poklicnimi tova- riši in njenimi nekdanjimi učen- ci, ki so se v velikem številu ob grobu poslovili od nje. Edi Pogorevc 10 — OD TU IN TAM 12. NOVEMBER 1992 TEDNIK ORMOŽ - SPREJEU ODLOK O ZAŠČITI NARAVNE iN KULTURME DEDiŠČiNE Krajinski park Jeruzalemsko-ormoške gorice Na zadnji skupščinski seji v Ormožu so sprejeli predlog odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih ter naravnih spo- menikov za območje ormoške občine, s katerim so dopolnili že sprejeti dokument iz leta 1983. Od osnutka, ki so ga v skupščinskih klopeh sprejeli aprila letos, pa do predloga je bilo dolgo obdobje. V tem času sta za vedno izginila dva etno- loška spomenika stare kmečke arhitekture, značilna za te kraje: stanovanjska hiša v Cvetkovcih in stara klet na Lunovcu, ki sta ju lastnika porušila, preden so ju uspeli zaščiti. Zavleklo se je zaradi počas- nosti Zavoda za varstvo narav- ne in kulturne dediščine iz Ma- ribora ob obravnavi strokovnih podlag za sprejetje odloka. Ob tem se mnogi sprašujejo, kaj bo z značilno panonsko hišo v Pa- vlovcih 13, ki v odloku kultur- nih in zgodovinskih spomeni- kov sploh ni zajeta. Gospodar- ski del je lastnik že porušil in zgradil stanovanjski objekt, gradbeno dovoljenje pa je bilo izdano brez soglasja maribor- skega Zavoda za varstvo narav- ne in kulturne dediščine. Da etnološki spomeniki, ki so del zgodovine, ne bi nekazno- vano izginjali, so z dopolnitvijo odloka zavarovali 24 posamič- nih objektov na območju obči- ne. Gre za zanimive primerke starih, s slamo kritih cimprač. Med etnološkimi spomeniki je veliko za te kraje značilnih klecaj, starih preš in vinskih kleti. Zaščiten je tudi del nasel- binskega območja Runča, nasel- ja slemenskega tipa z značilno poselitvijo in ohranjeno staro arhitekturo tipičnih domov in kleti. Z odlokom o varovanju kul- turne dediščine je zavarovano še območje eneolitske in brona- stodobne na.selbine v Strjancih, prazgodovinska naselbina iz ob- dobja kulture žarnih grobišč na območju Ormoža ter rimske go- mile. Z odlokom so zavarovane tu- di nekatere naravne znamenito- sti, na primer krajinski park Je- ruzalemsko—ormoških goric, ki obsega naselja Žerovinci, Cero- vec Stanka Vraza, Veličane, Mi- halovci. Mali in Veliki Brebrov- nik. Vinski Vrh, Miklavž, Kaj- žar in Vuzmetinci. Med zaščitene spomenike ob- likovane kulture sodijo Ku- kovčev vrt na Hardeku, ormoški grajski park, drevored divjega kostanja ob Kolodvorski cesti pri ormoški železniški postaji ter nasad na grajskem griču in okoli cerkve v Veliki Nedelji. Z odlokom so zaščitili tudi ra- stišče rakitovca v Središču ob Dravi, gozdni rezervat Korači- ce, ki je južno od ceste Lo- peršice — Godeninci in rezer- vat ormoško jezero, ki je po- memben sekundami vodni bio- top in življenjski prostor redkih in ogroženih živalskih vrst. Kot naravna spomenika sta zaščiteni strugi potoka Tmava z na- brežjem ter stara struga Sejance pri Veliki Nedelji. Med dendrološke spomenike so z odlokom uvrstili 26 starih, značilnih dreves. Vida Topolovec Stara Novakova hiša na Runču — cimprača z vezo, črno ku- hinjo, hišo s krušno pečjo in izbo. Vsi prostori so opremljeni še z originalnim pohištvom, na hišnem tramu pa je vrezana letnica 1797. Ostanek značilne panonske hise v Pavlovcih 13 309 zahtevkov — 11 odločb Upravni organi občine Or- mož, pristojni za odločanje o zahtevkih za denacionalizacijo, so do konca oktobra prejeli skupno 309 zahtevkov, od tega 290 za vrnitev kmetijskih zem- ljišč, gozdov in kmetijskih go- spodarstev, v treh primerih gre za vračanje zasebnih gospodar- skih podjetij, v štirinajstih za vrnitev stanovanjskih hiš, sta- novanj, poslovnih stavb in stavbnih zemljišč, v dveh pa za vračanje kulturnozgodovinskih spomenikov. 17 zahtev je nepo- polnih, v desetih primerih so pri Sekretariatu za notranje zadeve podali postopek za ugotavljanje državljanstva, ker upravičenci niso bili vpisani v državljansko knjigo SFRJ in SRS. Izdanih je bilo 11 odločb, s katerimi je bilo vrnjeno skupno 59,25 ha kmetijskih zemljišč in gozdov. Ministrstvo za kulturo iz Ljubljane je upravičencem vrnilo tudi stavbo v Veliki Ne- delji, ki je kulturnozgodovinski spomenik. VT Urejevanje starega mestnega jedra Ormoža Da bi vzpodbudili urejan- je starega mestnega jedra, so se na izvršnem svetu odlo- čili za razpis pogojev, v pro- računu občine pa za to na- menili predvidoma 500.000 tolarjev. Na natečaj se lahko prija- vijo lastniki hiš in lokalov, ki so si poprej pridobili so- glasje Zavoda za varstvo na- ravne in kulturne dediščine in ustrezno dovoljenje pri- stojnega upravnega organa. Lastnik objekta mora pred- ložiti predračun za predvi- dena dela, občina pa bo za- gotovila za njihovo izvedbo do 50 odstotkov sredstev. VT V svetu krajinskih lepot imajo posebno vrednost po vrheh razložena naselja. Foto : Š. Hozyan Slovenski turizem išče identiteto Po razpadu Jugoslavije je slovenski turizem doživel ve- lik šok, čeprav je v celotni turistični pogači imel skromen delež — le devet do deset odstotkov. Slovenska turistična ponudba je bila vedno potisnjena ob stran, prodajali so jo kot privesek. Prednost je imel jadranski image kot podoba poceni turizma. V Sloveniji so se ustavljali tranzitni go- stje, teh pa sedaj ni, kar pa še ne pomeni, da jih ne bo več. "Slovenija se je znašla v po- polnoma novem položaju, ko je bilo potrebno pripraviti nove programe — programe za zah- tevnejše goste s kakovostno po- nudbo, prilagojeno individualni psihologiji, ne pa psihologiji množice. Na novo je bilo po- trebno poiskati konkretne kup- ce, malo agencijo ir konkretne- ga turista. Predstavitveni in tržni napori so bili uspešni, saj je slovenski turizem v relativno kratkem času uspešno prebrodril krizo. Zahvala gre komercialistom in menežerjem. Gostje so bili s po- nudbo v glavnem zadovoljni. Poletna turistična sezona je bila letos v Sloveniji dokaj us- pešna. V tem obdobju smo ustvarili 60 do 70 odstotkov normalnega turističnega dohod- ka. Turistični delavci so se znali prilagoditi razmeram, kjer pa jim ni uspelo, jim pomaga dr- žava s pomočjo sklada ali pa so našli drugačne rešitve v povezo- vanju z drugimi poslovnimi partnerji. Slovenski turistični delavci v tem odobju pripravljajo tržne, predstavitvene in razvojne pro- grame, ki so nujno potrebni za še uspešnejši razvoj v prihod- njih letih. Končujejo pa tudi programe za zimsko sezono. V glavnem se usmerjajo na do- mače goste, čeprav pričakujejo tudi obisk tujcev. V turističnem ministrstvu ugotavljamo, da bo letošnjo zimo pri nas preživelo več Madžarov, Skandinavcev in Angležev kot v prejšnjih letih," je na začetku pogovora povedal repuvliški turistični minister mag. Janez Širše. ZA OKOLJU PRIJAZEN TURIZEM • Kaj prinaša osnutek strategije razvoja turizma v Sloveniji? "Poleg obale in zaledja s Kra- som ima Slovenija celino z Al- pami in alpskimi dolinami, zdravilišča z zelo kakovostno ponudbo, glavno mesto, velika mesta, kot sta na primer Mari- bor in Celje, ter mesta z dolgo- letno tradicijo in zgodovino, med katerimi je Ptuj na prvem mestu. Vse te danosti moramo zajeti v ponudbo, ki bo zanimi- va za goste v krogu okrog 500 do 600 kilometrov. To so gostje, ki prihajajo k natn na glavne počitnice, na eno-, dvo- in več- dnevne izlete ter na dnige ali tretje počitnice, ki so praviloma krajše od glavnih. Eden od ciljev v okviru stra- tegije je, da ne razvijamo samo poletnega, temveč celoletni tu- rizem. V okviru prihodnjega razvoja bomo dali poudarek ka- kovosti in sožitju oziroma skladnosti turizma z naravo in ljudmi. Če tega ne bo, tudi ne bo učinkovitega turističnega razvoja. Veliko bo odvisno tudi od kadrov, ki jih bomo usposa- bljali v okviru rednega in do- polnilnega izobraževanja. Pri- pravljamo se, da bi že leta 1993 imeli višjo šolo za hotelirstvo in turizem v Izoli. Zgledujemo se po izkušnjah nemške-in italijan- ske turistične šole. Pri dodat- Mag. Janez Širše. Foto: Kosi nem uposabljanju turističnih de- lavcev si bomo pomagali tudi s tujimi strokovnjaki, ki bodo pri- hajali k nam, ali pa bomo na.še delavce pošiljali v tujino, da si tam pridobijo dodatno znanje in izkušnje. Na teh usmeritvah bomo gra- dili konkurenčnost našega turiz- ma. Prepričani smo, da bi se lahko dvignili na raven avstrij- skega in italijanskega. V cenov- nem pogledu pa bomo startali nižje, da bomo zanimivi tudi za vse več|i sloj turistov iz Mad- žarske, Češke in tudi Poljske. S tem konceptom turizma naj bi v prihodnjih letih zaslužili več kot milijardo in pol dolar- jev deviznega priliva. Turizem bi lahko prispeval več kot pet odstotkov družbenega proizvo- da. V okviru novega razvojnega ciklusa bi prišla do veljave ob- močja, ki do sedaj v turizmu ni- so veliko pomenila, zato jih tudi nismo poudarjali in jih vključe- vali v predstavitvene materiale." PTUJ SE VSE BOLJ LVEUAVLJA_ • Kaj pa denar? "Zavedamo se, da brez denarja tudi v turizmu ne bo šlo. Raz- mišljamo o tem, da bi za potrebe razvoja turizma ustanovili pose- ben skhd; V katerega bi se stekala proračunska sredstva, denar od Iger na srečo, turistična taksa, davki od koncesij in podobno. Mi- slim, da bi na ta način lahko zbrali precej denarja, s katerim bi lahko vplivali na dvig kakovosti turi- stične ponudbe, pomagali pri izo- braževanju, pripravi programov in drugega. Želimo pomagati tudi pri razvoju turistične infrastrukture, pripravi zimske ali poletne sezo- ne, več sredstev pa nameniti tudi predstavitvi. Pri tem pa postav- ljam v ospredje pripravo kakovo- stnega izdelka, saj brez kakovosti ne bo uspešne prodaje, še pred tem pa uspešne predstavitve." • Kako se Slovenija pri- pravlja na leto turizma? "V aktivnostih, ki potekajo že dlje časa, želimo predvsem po- večati zavedanje Slovencev o prednostih turizma. Lahko rečem, da je program že skoraj priprav- ljen, potrebno ga je samo še ov- rednotiti, časovno opredeliti, na nekaterih področjih pa določiti po- drobnejše nosilce. V teh aktivno- stih sodelujejo vsi, ki so na kakršenkoli način povezani s tu- rizmom." # Gospod minister, kaj vas je vodilo v odločitev, da ste podpisali pismo o na- meri o nadaljnjem razvoju ptujskega zdravilišča? "Pri tem gre za novo idejo, nov pristop k reševanju nekaterih raz- vojnih vprašanj, ki so ga patentira- li Ptujčani skupaj s svojimi po- slovnimi partnerji iz Nove Gorice in v katerega so pritegnili tudi re- publiško ministrstvo. Projekt je zanimiv ne samo z vi- dika zdravilišča in Ptuja, temveč tudi za širšo regijo in Slovenijo. Daje možnosti za uveljavitev pod- jetništva, ki je eno razvojnih pred- nosti Slovenije. Prisotnost države v takšnih projektih je lahko samo dobrodošla, saj s tem pridobivajo na kakovosti, kompetentnosti in imajo večje možnosti za realizaci- jo. Država je v tem primeru — ne bom rekel garant, ampak dejavnik, ki lahko v marsičem pomaga, med drugim tudi z denarjem. V turističnem ministrstvu si že- limo, da bi ptujski projekt ure- sničili. S tem bomo spodbujali tu- di druge, da gredo po isti poti. Brez takih projektov, kot je ptuj- ski, bomo težko uresničili razvoj- na pričakovanja Slovenije na po- dročju turizma." • Ptuj je letos na področ- ju turizma naredil veliko. Kakšna je vaša ocena? "Ptuj je dejansko s svojimi stra- teškimi pogledi o razvoju turizma v resnici opozoril nase. Postal je mesto, na katerega mora biti Slo- venija ponosna. Ptujska akcija ne sme ostati sa- mo ptujska. Slovenija mora v svo- je predstavitvene dokumente vključiti tudi Ptuj z vso njegovo bogato ponudbo, s katero bo pri- dobil tudi slovenski turizem. Če- prav Ptuj že sedaj ponuja veliko, bo potrebno še veliko narediti pri izboljšanju kakovosti na vseh po- dročjih turistične ponudbe, da bo eno najstarejših slovenskih mest postalo zanimivo tudi za bogatejše in zahtevnejše turiste." jvIG MUOAVŽ PSI ORMOŽU Projektni teden in sto let šolske zgradbe Na obeh osnovnih šolah — na osemletki v Ivan- jkovcih ter pri Miklavžu — je bilo minuli teden živahno in zanimivo. Naravoslovne in kulturne dneve so letos na obeh šolah prvič združili v projektni teden. Od ponedeljka do petka so se šolarji od 1. do 8. ra- zreda z učitelji, zunanjimi sodelavci in starši, razdel- jeni v 15 interesnih skupin, trudili spoznati, kako na- stane lutkovna igrica, kakšne so značilnosti krajinske- ga parka Jeruzalem, ki leži deloma na območju njiho- vega šolskega okoliša, kako jc z lovskimi revirji, na delu so bili mladi novinarji, taborniki, tehniki, ki so izdelovali razne igrače, plesali so, telovadili, se učili italijanščine, zbirali stara kmečka orodja in predmete ter opisovali njihova imena. Skupaj s Centrom za so- cialno delo so pripravili mladinsko delavnico, v kateri so spoznali delo centra. V okviru projektnega tedna so tudi kuhali in pripravljali razna jedila. Najimenitnejša pa je bila sklepna prireditev ob stoletnici šolska zgradbe. "Sedanji šolski kompleks je sestavljen iz treh de- lov: prvi je star 100 let, drugi je iz leta 1966, tretji del — telovadnica pa iz leta 1991. Stari del šolske zgradbe je bil svečano odprt v ne- deljo, 3. novembra 1892. leta. Kronisti pišejo, da je bilo lepo, sončno vreme. Ocenili so. da je bila to na- ilcDša šolska zeradba v takratnem ormoškem okraiu. Zgradili so jo praktično domačini. Ob stoletnici tega dogodka skušamo s skromno proslavo počastiti pri- zadevanja naših prednikov, ki so nam s tem dali soli- den pogoj za razvoj šolstva v kraju. Pošteni moramo biti, da priznamo družbi oziroma državi, da je pred sto leti veliko storila za ta kraj," je v kratkem orisal zgodovino šolstva pri Miklavžu Mirko Tramšek. Vida Topolovec Stara zgradba iz leta 1892, povezana z novo Iz 1966. TEDNIK 12. NOVEMBER 1992 NEKOČ IN DANES — 11 KOZMIČNA EKOLOOilA (3) Piše: SilVESTER VOCRINE€| Arhetip mestnega grba Arhetipski zapis mestnega grba odkriva, da je Ptuj povezan z ozvezdjem Tehtnice in planetom Venero. Grb mesta Ptuja iz leta 1567, kije bil najprej družinski grb zemljiških gospodov Herbersteinov, izraža globoko kozmično simboliko. V grbu je križ rdeče barve na beli podlagi. Ko je upodobljen na pcrgamentu, nam sporoča, da gre za staro mesto; ko pa je na ščitu, nam pove, da imamo opravka z zaščitenim mestom. Zadnjo trditev opazimo že v dejstvu, da je Ptuj kot najstarejše mesto v Sloveniji zaščiten pri republiškem spomeniškem varstvu. Že na prvi pogled nam posta- ne jasno, da mestni grb kaže na to, da je Ptuj na samem izvoru kozmične moči, kar so potrdile tudi radiestezijske meritve. Vse do leta 1886 je bil Ptuj izredno pomembno gospodarsko, družbeno in kulturno središče. V antiki je bil rimski Poetovio eden glavnih carinskih središč za velikansko ozemlje od Švice do Črnega morja. Že v prazgo- dovini so se tu križale poti v dveh glavnih smereh: jug — se- ver in vzhod — zahod. Skozi Ptuj je takrat peljala t.i. "jantar- jeva cesta", po kateri so od Bal- tiškega in Severnega morja pre- važali jantar v velika središča železne dobe po današnji Liki, Bosni, osrednji Sloveniji in se- verni Italiji. Geografsko gleda- no je Ptuj stičišče Slov. goric, Haloz, Ptujskega in Dravskega polja. Križ v mestnem grbu kaže na štiri strani neba, sečiščna točka pa na pomembno lego mesta. Arhetipski vzorec je več kot očiten. Križ v grbu je enakokrak in kot takšen je prakriž, ki ga poznamo že iz kamene dobe. Marko Pogačnik razlaga, da skozi oči kozmologije navpični krak predstavlja struno našega jaza, ki je razpeta med božan- skim svetom zgoraj in zemel- jskim svetom spodaj. Antropomorfni pomen križa pove, da je s horizontalnim kra- kom naše telo prepolovljčno na procesualni del z organi presno- ve pod prepono in ritmični del z dihanjem in utripanjem srca nad njo. Navpični krak pa nas raz- deli na racionalno in intuitivno polovico možganske hemisfere. V političnem jeziku desnica predstavlja pravo stranko, ker deluje kot odsev razumskega dela možgan, medtem ko so le- vičarji uporniki in disidentje, ker izražajo intuitivno delovan- je možgan. V šolah so svoj čas tepli učence zato, ker so pisali z levo roko. Križ iz arhetipa križanja ni enakokrak, temveč je horizon- talna stranica krajša od nav- pične, njuno sečišče pa je po- maknjeno navzgor. Človek, pri- pet na takšen križ, sporoča, da je njegov jaz padel iz ravnove- sja (kar seveda ne velja v pri- meru Jezusovega križanja). Dandanes uporabljamo le ra- zumski del jaza, medtem ko in- tuitivnega potiskamo globoko v podzavest. Pri cerkvenem obredu pre- križanja z roko zarišemo enako- stranično znamenje, s katerim izražamo dvatisočletno težnjo po ravnovesju. Središčna točka je takrat natanko pred 4. srčno čakro, ki je po ezoteričnem nau- ku središče duše. V primerih, ko znamenje križa opravi du- hovnik, tudi on naredi enako- krako gesto. Ista stvar se pono- vi, ko nas duhovnik prekriža na čelu. Pri tem gre za novo raz- sežnost, saj je nad obrvmi 6. čakra ali t.i. Tretje oko, ki omo- goča jasnovidnost, torej percep- cijo onostranstva. Z zadnjo ge- sto smo pozvani, da spregleda- mo z očmi Boga Očeta. Rdeča barva iz mestnega grba Ptuja izraža moški ali aktivni, Yang princip. V kozmologiji je rdeče oznaka za ljubezen in moč volje. Bela podlaga pa kaže na pasivni ali ženski, Vin princip. Tako se v grbu zrcali vesoljna bipolarnost, ki odkriva ravnovesje med zemljskim in duhovnim svetom. Že pri radiestezijskih meritvah zmajevih črt Ptuja sem odkril, da kozmična energija v mesto priteka iz ozvezdja Tehtnice in se kanali- zira prek planeta Venere. Na ta starodavni zapis naledmo že v me- stnem grbu, ki vsebuje arhetipski vzorec Ptuja. Oznaka horoskop- skega znamenja Tehtnice se ujema z enakostraničnim križem v grbu. Tudi znamenje Venere ima pod krogom prav takšen križ. Celoten simbol pa se je uveljavil kot ozna- ka za žensko, kar nam razkriva duha, ki vlada planetu. PREJEU SMO - PREJEU SMO - PREIELI SMO Srečanje z Jutrovim — nazaj v prihodnost? Pokrajinski muzej Ptuj je v letu 1992 predstavil javnosti ene- ga najobsežnej.ših muzejskih projektov v Sloveniji, raz.stavo Srečanje z Jutrovim. Predvsem v zadnjem času je bilo naši jav- nosti predstavljenih več pogledov na ta ambiciozni projekt in jo zato želimo seznaniti še z mnenjem tistih, ki prek javnih del de- lamo na tej razstavi: vodniki, hirormatorji, varnostniki. Nismo strokovnjaki, vendar smo s pomočjo kustosov in pedagogov do- bobra seznanjeni z rastavo in jo po mnenju obiskovalcev uspešno predstavljamo. Kdo nas plačuje? Kakšen je naš delovni čas? Dobivamo denarno pomoč za brezposelne, IS občine Ptuj nam da nagrado. Pokrajinski muzej Ptuj pa prispeva stimulativ- ni del. Delovni čas se začne uro pred odprtjem muzeja in se konča, ko odidejo zadnji obiskovalci in se zbirke zavarujejo. Vsi smo do- slej imeli vsak mesec več opra- vljenih delovnih ur, kot bi jih ob 40-umem delavniku Razstava je dodobra razgibala nekatere dele javnosti, na žalost predvsem zaradi finančnih proble- mov, ki jo spremljajo. Kje so oči, ki vidijo dlje, ki vidijo uspešno razstavo v povezavi z vedno hi- trejšo revitalizacijo starega me- stnega jedra, ki vidijo obnovljene fasade, označbe na najlepših in najpomembnejših stavbah... Ali nam res morajo vedno tujci odpre- ti oči? Vsak dan smo v stiku z nji- mi in zavidajo nam, da živimo v tako lepem mestu. Razstava in program, ki jo spremlja, sta res ambiciozna in široko zastavljena, vendar nista za- prta vase; odprta in razumljiva sta široki javnosti — to potrjuje tudi 55.000 obiskovalcev. Lahko bi za- pisali pohvale, ki smo jih bili de- ležni s strani igralke Polone Vetrih, Milene Zupančič, slavistke gospe Pogorelec, zunanjih ministrov g. Rupla in g. Jesenskega, pa p<.)hvale iz tujine: graške univerze, graške opere, priznanih zgodovinarjev... Padajo pa očitki: koliko izmed teh 55.000 obiskovalcev pa je bilo otrok, vojakov? Ti res niso bili med kupci katalogov, nakita, spo- minkov, niso bili torej 'finančno zanimivi'. Toda ali res ne razume- mo, da z organiziranim obiskom osnovnih šol načrtno seznanjamo otroke z bogastvom našega mesta, da jih s tem učimo imeti mesto rad, živeti v njem in z njim. In vo- jaki! Ali ni pohvalno, da se prve generacije slovenske vojske sez- nanijo s kulturnim in zgodovin- skim bogastvom kraja, v katerem bivajo? Ta vojska ne bo nikoli me- rila s topovi na grad, samostane, kulturne ustanove. Poglejmo malo v bodočnost! V letu 1993 praznuje PMP 100-letni- co obstoja. Koliko je muzejev, ki se lahko pohvalijo s tako častitlji- vo obletnico? Za to leto načrtujejo nove razstave, prav tako obsežne, zanimive za mlade in stare, za strokovnjake in ljudi, ki jih osreči že pogled na košček lepega. Res je: Ptuj potrebuje boljšo in- frastrukturo, hotelske sobe, boljšo ponudbo. Obiskovalci pa so že tu- kaj in po navdušenju, ki so ga po- kazali nad razstavo, bodo z vesel- jem še prišli. Zato pa mora program teči na- prej. Mi, ki delamo prek javnih del, delamo z veseljem in odgo- vornostjo, mnogi izmed obisko- valcev nam niso več tujci, ampak prijatelji, ki z zanimanjem pri- čakujejo novo dogajanje v Ptuju. Zav{xi zqa zaposlovanje je pri- pravljen tudi po zaprtju te raz.stave financirati zaposlovanje prek jav- nih del, in če bo program, katerega del je Srečanje z Jutrovim, sprejet, bo to lahko uspešen poskus zmanj- ševanja števila več kot 5.000 brez- poselnih v ptujski občini. Zavedati se moramo, da se je končno začelo v Ptuju premikati ne samo z besedami, ampak z de- janji. Ptuj ni samo na prospektu mesto muzej, to je v resnici: tisoči obiskovalcev so o tem prepričani. Javnost in politika se morata odlo- čiti: ali program zaradi programa ali pa delo, ki je že prineslo uspe- he in je ogromen kapital za bo- dočnost. Dajte, poglejte okoli sebe! Da- nes grad in razstava Srečanje z Ju- trovim, Miheličeva galerija, raz- stava o zasebnih zbiralcih — jutri neizmerno arheološko bogastvo muzeja, danes in jutri pa griči Slo- venskih goric in grape Haloz, skri- ti kotički starega mesta, prijazni lokali, prijazni ljudje — Ptujčani. Mi smo pripravljeni! Z veseljem bi delali naprej. Obračamo se na IS občine Ptuj, da nam to možnost da, in na javnost, da podpre naša prizadevanja. Delavci, zaposleni v programu javnih del v PMP (20 popisov) Zanimivosti iz ormoške občine SOFINANCIRANJE KADROVSKIH ŠTIPENDIJ Ker je bilo v zadnjih letih v ormoški občini razpisanih iz- redno malo kadrovskih štipendij in ker ugotavljajo, da je znanje oziroma ustrezen kader ključne- ga pomena za razvoj občine, njegovo pomanjkanje pa že pra- va cokla v razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti, so v proračunu ormoške občine na- menili 700.000 tolarjev za vzpodbujanje štipendiranja. Na izvršnem svetu, kjer so to odlo- čitev sprejemali, so se odločili za javni natečaj, na podlagi ka- terega ponujajo 50 odstotkov sredstev štipenditorjem za že sklenjene štipendijske pogodbe in tudi za nove. Prvenstvo pri dodeljevanju oziroma regresi- ranju bodo imeli tisti dajalci šti- pendij, ki štipendirajo kader, ki je potreben v skladu z razvoj- nim programom občine. Štipendije bodo sofinansirali za študente višjih letnikov, ki dosegajo boljše uspehe, ter tudi za podiplomski študij. Prednost pri sofinanciranju štipendij imajo praviloma štu- dentje iz ormoške občine. Podjetja, zavodi in imetniki obrti, ki želijo biti udeleženi pri sofinanciranju kadrovskih šti- pendij, morajo predložiti Sekre- tariatu za družbene dejavnosti in finance občine Ormož po- godbe o štipendiranju, ki so jih sklenili s študenti. ŠIROK IZBOR KULTURNIH PRIREDITEV Z razstavo Viktorja Gojko- viča Obrazi in gostovanjem Ljutomerčanov s Partljičevo ko- medijo Moj deda socialistični mrtvak se je v Ormožu pričelo napovedano nekoliko bolj raz- gibano kulturno življenje, ki se nadaljuje že v tem tednu. Danes bo v avli skupščinske zgradbe odprta razstava otroške grafike, v soboto pa nameravajo Ormožani odpotovati v Mari- bor, kjer si bodo ogledali Slom- škovo razstavo. V tem mesecu nameravajo or- ganizirati filmski večer, na ka- terem bodo prikazovali starejše filme, ki jih bodo dobili napo- sodo iz Arhiva Slovenije. Gre za krajše filme iz ormoške ne tako davne preteklosti. 20. novembra bo v avli skupščin- ske zgradbe glasbeni večer, ki ga bosta izvedla profesorja ormoške glasbene šole Metka Žižek in Rado Munda. Konec meseca nameravajo organizirati še glasbeni večer z de- kliškim pevskim zborov. 4. decembra pa so povabili v Ormož Prešernovo gledališče iz Kranja. Gostovalo bo s komedijo Raya Cooneyja Zbeži od žene. Vida Topolovec FRANC FIDERŠEK TOPOVSKA KRMA V NEMŠKI VOJSKI 63. nadaljevanje Vodnica NSF je nekaj govo- ričila o junakih in žrtvah z.a Firer- ja in domovino. Ženske so potem vsakemu ranjencu izročile papir- nato vrečko s pecivom, bonboni in podobnimi sladkarijami. Ko so tako obiskale vse vagone, so z njimi odšli bolničarji in tudi stražarji. Kazalo je, da so imeli neko skupno prireditev in zaba- vo, vlak pa je stal dolge ure. Na srečo sta bila v vagonu dva taka ranjenca, ki sta se lahko /i\ silo gibala in po potrebi tuintam ko- mu postregla s stekleno posodo za malo potrebo. Proti večeru je vlak odpeljal in vozil vso noč. 26. OKTOBER 1943 Ves dan vožnja, ki sem jo vse težje prenašal. Posebno ranjena desnica me je strahovito bolela. Pozno zvečer se je vlak ustavil; bolničarje dejal, da smo prispe- li na cilj. Glede na čas vožnje sem mislil, da smo že kje v Nemčiji ali vsaj na Poljskem. Po dolgem čakanju sem le sli- šal, da smo v mestu Dubno, še vedno v Ukrajini. Torej še niti ne v Galiciji. Iz zemljevida nek- danje Avstro-Ogrske sem si namreč zapomnil imena vseh mest v takratni avstrijski pokra- jini Galiciji z glavnim mest9in Lvov. To me je zlasti privlače- valo zaradi tega, ker so moža- karji, ki so se v pvi svetovni vojni tam bojevali z Rusi, obu- jali bridke spomine na lakoto in trpljenje v posameznih mestih Galicije. Za ime mesta Dubno pa nisem slišal. Šele pozneje sem ugotovil, da je v mestecu Dubno pred prvo svetovno vojno živelo okoli 15.000 ljudi in je bilo ruska ob- mejna trdnjava proti Avstro- Ogrski. Po prvi svetovni vojni je mesto pripadalo poljskemu vojvodstvu Volinju. Nova oziro- ma po več kot 120 letih na novo vstala država Poljska se je leta 1920 zapletla v spopad s sovjet- sko armado in jo pod vodstvom svojega maršala Pilsudskega pred Varšavo premagala. Po tej zmagi so Poljaki v meje države vključili precejšnji del Ukraji- ne, del Belorusije in tudi del Litve (npr. Vilna). Po drugi sve- tovni vojni so vsa ta ozemlja iz- gubili, pridobili pa nekdanja poljska ozemlja, ki so jih pose- dovali Nemci. 27. OKTOBER 1943 Do jutra so vse ranjence z vlaka zvozili v neko zgradbo, ki je bila zasilno urejena v bol- nišnico. Nameščen sem bil v večjo sobo, kjer je bilo čez dvajset lesenih.postelj, vse pol- ne ležečih težkih ranjencev. Medicinsko osebje — v glav- nem sestre in strežnice — je bi- lo prijazno. Zdravnik pa je bil precej osoren, kar je bilo delno tudi razumljivo, saj je bil izred- no obremenjen z delom. Tako sem postal pacient vo- jaške bolnišnice z uradnim na- slovom: Kriegs Lazaret 1/527 (R) Dubno/Ukraine. Se tisti do- poldan so mi v operacijski sobi rane previli. Rana na glavi je bila baje videti "normalno", nad roko pa je bil kirurg zaskrbljen: vsa desnica je bila izredno ote- čena, rana vneta. Zdravnik je menil, da bi bila amputacija najboljša rešitev. Odločno sem bil proti temu, ker se mi je zde- lo, da kazalec na roki še ču- tim.Odnesli so me nazaj v sobo. Čez nekaj ur spet pridejo po me, češ da moram dobiti tran- sfuzijo krvi. V ordinaciji, ka- mor so me odpeljali, je na mizi ležal pacient, prav tako ranjen vojak, ki je bil pripravljen pro- stovoljno dati kri in po oceni zdravnika to ne bi kvarno vpli- valo na njegovo zdravljenje. Se- veda je bil tudi pogoj, da je imel enako krvno skupino, to je A. Mizo z mano so postavili po- leg njegove ... Zabadanje igle v mojo levico je bilo brezuspeš- no, dovodnice sestra ni mogla zadeti. Treba je bilo napraviti skoraj 3 cm dolgi rez —, ta brazgotina je še danes krepko vidna — da je igla lahko našla pot v dovodnico z minimalnim pretokom krvi. Končno je bila zveza med desnico krvodajalca in mojo levico vzpostavljena. Začelo se je črpanje in štetje po deseticah do 400. To je pomeni- lo, da sem dobil 400 kubičnih centimetrov krvi. Čutil nisem nobene bistvene spremembe. Morda pa vseeno... Zvečer sem bil že pri volji, da napišem domov nekaj vrstic. Sestra se mi je ponudila, da bo pisala ona, jaz naj samo nareku- jem. V zadregi sem ji pojasnil, da mati nemščino bolj slabo ra- zume, pa še bolj bi jo skrbelo, če pisma ne bi napisal sam. Se- stra je napisala samo naslov na ovojnico, potem pa prinesla de- ščico, ki mi je služila za podla- go. Tako sem leže z levico s te- žavo napisal nekaj stavkov, v katerih .sem povedal v.se bistve- no. Črke so sicer izgledale kot fižolovke na njivi po nevihti — nekaj je bilo pokončnih, večina pa nagnjena v razne spieri, toda prebrati se je vseeno dalo. To me je spodbudilo, da sem za 22. in 23. oktober še zabeležil glav- na dogajanja v svoj dnevnik. Pozneje dnevnika nisem več na- daljeval. S tem tudi končujem svoje dnevniške zapise, ki so mi obu- dili spomin na dogajanja, da sem jih lahko podrobneje opisal v reportažnem slogu, vse z edi- nim namenom kar najbolj re- snično, živo in na lastnem pri- meru prikazati, kaj je na fronti doživljal po sili vojak, prak- tično še starejši mladoletnik, ki so ga vtaknili v tujo uniformo in poslali v blazen boj za tuje interese. Čeprav sem že v uvo- du zapisov iz svojega dnevnika v tem podlistku zapisal, to po- navljam: Pisal sem resnico in samo resnico, kar sem doživljal in kakor sem stvari takrat doje- mal. To lahko potrdi vsak na svojih izkušnjah, ki ga je dole- tela podobna usoda. DESET MESECEV PO VOJAŠKIH BOLNIŠNICAH_ V Dubnem sem preživel precej težkih dni. Bil sem še dvakrat na operacijski mizi. Drugič sem s trmastim vztrajanjem komaj pre- prečil amputacijo desne roke v ko- molcu. Zato je kirurg poskušal rešiti roko z dvema okoli 15 cm dolgima rezoma do kosti nad lak- tom na zunanji in notranji strani, kar še danes potrjujejo grdo zacel- jene pooperativne brazgotine. Skozi roko nad in pod komolcem so bile vstavljene gumijaste cevke za odtok gnojne sokrvice. Rana na glavi se je zacelila po dveh mese- cih, ostale pa so posledice vse življenje, ki jih povzročajo v mož- ganovino stisnjeni kostni drobci. Posebej mi je ostal v spominu 4. november 1943. Ko me pripeljejo iz operacijske sobe, kjer sem bil na prevezu ran, me je čakal šopek, darilce in čestitka za 19. rojstni dan. Sam se na to ne hi.bil spom- nil, saj je doma za osebni praznik veljal predvsem god. Na rojstni dan pa sem se posebej spomnil od leta 1938 dalje. Na dan varčevan- ja, 31. oktobra 1938, sem namreč od Hranilnice dravske banovine — Podružnica Celje prejel knjiži- co z vpisano prvo vlogo 100 din in v uvodnih opombah je bilo zapisa- no: "Ta vložna knjižica s prvo vlo- go je nagrada marljivemu učencu. Temeljna glavnica in obresti se smejo izplačati, čim postane na- grajeni polnoleten." (To knjižico še danes hranim.) Polnoletnost je takrat veljala ob dopolnjenem 21. l^u starosti, zato sem se vsako leto spomnil, koliko let mi še manjka do polnoletnosti. Tega sem se z bridkostjo spom- nil tudi tedaj in pomislil, da bi mi v mirni dobi manjkali še dve leti, toda vojna je vse porušila. Kdo ve, če bo Hranilnica dravske banovine še sploh kdaj obstajala in ali bo predvojni dinar po tej vojni še sploh imel kako vrednost? Z ra- zočaranjem in posmehom sem v mislih zavrnil ta ugibanja. Bolj me je skrbelo, ali bom ostal težki invalid, obsojen na prosjačenje na žegnanjih in sejmih. Iz Dubna sem bil 20. decembra premeščen v bolnišnico v Lublin, znano poljsko mesto, ki je pred vojno iinelo okoli sto tisoč prebi- valcev. Bolnišnica je bila p)oime- novana po znanem nemškem bak- teriologu in Nobelovcu Robertu Kochu. Takrat še nihče ni mogel niti pomisliti na to, da bodo čez pol leta Sovjeti prav v tem mestu ustanovili poljsko vlado pod vod- stvom komunistov in Armijo ludo- vo, ki je izpodrinila poljsko voj- sko pod vodstvom emigrantske vlade. . . , .Dalje prihodnjič 12 — ŠPORT 12. NOVEMBER 1992 — TEDNIK III. SLOVENSKA nogometna liga REZULTATI 12. KOLA: Slovenj Gradec—Ižakovci 5:1, KOB Kungota—Rogašovci 1:1, Pobrežje—Lipa Stojnci 2:0, Beltrans— Papimičar 1:1, Hmezad—Kovinar 1:0, Impol—Pohorje 0:0, Alumi- nij—Rače 1:0. PARI 13. KOLA: sobota, 14. novembra, ob 13.30: Rače—Slo- venj Gradec, Pohorje—Aluminij, Kovinar—Impol, Papimičar— Hmezad, Lipa Stojnci—Beltrans, Rogašovci—Pobrežje, Ižakov- ci—KOB Market Kungota. 1. MEDOBČINSKA NOGOMETNA LIGA_ Rezultati 10. kola: Skorba—Gerečja vas 1:4 (sodnik Kelenc, 0:1 R. Perko, 1:1 Klaneček, 1:2 S. Kaisersberger, 1:3 Husel, 1:4 S. Kaisersberger). Gorišnica—Bukovci 6:1 (sodnik Burina, 0:1 Stra- fela, 1:1 Plohi, 2:1 Zupanič, 3:1 Horvat, 4:1 Trunk, 5:1 Trunk, 6:1 Jauševec). Središče—Domava 2:1 (sodnik Grabar, 0:1 Viher, 1:1 Jambriško, 2:1 Veldin). Hajdina—Videm 2:0 (sodnik Koren, 1:0 Rodošek, 2:0 Rodošek). Slovenja vas—Pragersko 1:2 (sodnik Stre- lec, 1:0 Pohostnik, 1:1 Breznik, 1:2 Mikložič; tekma je bila v 75. minuti prekinjena zaradi incidenta igralcev NK Slovenja vas). Dra- va—Rogoznica 2:1 (sodnik Šegula, 0:1 Stergar, 1:1 Vrbanec, 2:1 Potočnik). Pari 11. kola: sobota, 14. novembra, ob 14. uri: Rogoznica— Skorba, Pragersko—Drava; nedelja, 15. novembra, ob 10.30: Vi- dem—Slovenja vas, Domava—Hajdina, Gerečja vas—Gorišnica; nedelja, 15. novembra, ob 14. uri: Bukovci—Središče. 2. MEDOBČINSKA NOGOMETNA LIGA_ Rezultati 11. kola: Hajdoše—Podvinci 1:0, Mladinec—Sp. Pol- skava 4:1, Leskovec—Apače 3:0, Tržeč—Solid 3:3, Mašina—Zg. Polskava 1:1, Grajena—Markovci 2:5. PONOVNA TEKMA 7. KOLA: sobota, 14. novembra, ob 14. uri: Apače—Podvinci. Branko Lešnik TEDNIK ODBOJKA Braslovče—Ozon 3:1 Tudi na tej tekmi so ptuj- ske odbojkarice nastopile oslabljene — pestijo jih šte- vilne poškodbe — in razum- ljivo je, da je to vplivalo na igro in na končni rezultat. Po dobri uri in pol so doživele četrti poraz, povsem upra- vičeno po prikazani igri, ki je bila medla, ob mreži pa jih skoraj ni bilo opaziti, ra- zen v drugem setu, ko so zai- grale nekoliko bolj zbrano ter set rešile v svojo korist. Še posebej so razočarale v tretjem in četrtem nizu, ko so povsem prepustile igro domačim igralkam. V soboto bo v športni dvo- rani Center gostovala ekipa Cimos iz Kopra. IZ PTUJSKI KONJICKAR«! Umetniški fotograf Lojze Petrovič Lojze Petrovič Kot član ptujskega Pla- ninskega društva je na vsa- ko turo ali izlet nosil s se- boj tudi fotoaparat in v njegov objektiv lovil naj- bolj zanimive motive iz na- rave. Uvidel je, da ga ta zvrst fotografije vedno bolj privlači, zato se je še bolj posvetil iskanju zahimivih motivov iz življenja ljudi in narave. Od leta 1984 je član Fotokluba Maribor, ki pošilja izbrane umet- niške fotografije na domače in svetovne razstave. Zanj uspešna kolektivna razstava je bila leta 1982, ko je imel objavljeni dve fo- tografiji na svetovni razstavi umetniške fotografije, kmalu za- tem pa še v neki nemški fotoreviji, predv.sem pa se pojavlja njegovo ime v razstavnih katalogih. Doslej je sodeloval na 64 sku- pinskih mednarinlnih razstavah umetniške fotografije in postal znan in priljubljen predvsem v fo- tografskih krogih zunaj Ptuja. Na Ptuju je imel dve samostojni raz- stavi, in sicer v prostorih Kreditne banke in ob stopnišču Mercalorje- ve blagovnice. V Mariboru je imel razstavo v fotosalonu, v Ljubljani pa v razstavišču Vlastje Si- mončiča. Z letošnjim letom deluje kot vodja fotokrožka na OŠ Olge Meglic, kjer uvaja mlade v skriv- nostni svet kreativne umetniške fotografije. Sedaj pripravlja razstavo umet- niške fotografije na ptujskem ma- gistratu. Ob branju knjig si bistri duha in moč, utrjuje voljo in elan za ustvar- janje novih motivov, s katerimi bo obogatil razstave doma in v tujini. S to predstavitvijo smo, upamo, še enega ptujskega umetnika spravi- li iz anonimnosti. Edi Klasinc Lojzetova priljubljena umetniška fotografija BOŠTJAN KAMPUŠ - TRENUTNO NAJBOUŠ! SLOVENSKI MOTOKROSIST S HONDO V EVROPSKI VRH Boštjan Kampuš iz Spodnje Ščavnice pri Gornji Radgo- ni, je trenutno najboljši slovenski motokrosist v kategori- ji do 125 kubikov. Je državni prvak, v evropskem merilu pa se ponaša s peto najboljšo uvrstitvijo v tej kategoriji v starosti do 21 let. Od srede oktobra služi vo- jaški rok v 730. učnem centru v Ptuju, kjer imajo v tej generaciji več vrhunskih športnikov — poleg motokrosista še tri prvake v borilnih veščinah ter uspešne- ga jahalca. Tokrat bomo pred- stavili Boštjana. Motokrosist je postal že zelo zgodaj, komaj devet let mu je bilo. Vzomik mu je bil devet- kratni državni prvak Drago Pre- dan iz Maribora. Kampuševi so prava športna družina, izneveri- la se je le sestra: oče je bil uspešen kolesar, mama je treni- rala atletiko, Boštjan pa je iz- bral motokros, za katerega pra- vi, da je šport kot vsak drugi Boštjan Kampuš Foto: OM šport. Kaj je najpomembnejše pri motokrosu? Predvsem kon- dicija in dobra psihična pripra- vljenost ter da imaš konkuren- čen motor. Pri tem igra odločil- no vlogo denar, saj ga ni nikoli dovolj. Vozi Hondo; v glavnem mu motorje kupujejo starši, občasno pa nekaj malega pri- makne klub — je član radenske- ga MTC kluba. Sponzorja za obleko ima — to je italijanska firma Clover, želi pa si, da bi pridobil sponzorja za motorje. Ti so zelo dragi, in če ga ne bi podpirali doma, sploh ne bi mo- gel tekmovati. Boštjan pravi, da bi se za motokros odločilo več mladih, če bi bile razmere ure- jene. Motokros je danes podce- njen šport, saj športni funkcio- narji dajejo prednost drugim. Za vsako tekmo mora plačati 25 nemških mark, da lahko tekmu- je, na koncu pa lahko "zasluži" od tri do štiri tisoč tolarjev. Motokros nima veliko opraviti s hitrostjo. Če je proga licencirana po mednarodnih predpisih, pov- prečna hitrost na uro ne sme biti večja kot 60 kilometrov. Kaj je med vožnjo najtežje? Spust po klancu navzdol in ovinek. Ob tem pa moraš biti pozoren še na ska- kalnice, ki jih moraš odpeljati ide- alno, če želiš biti najboljši. V učnem centru mu zagotavljajo dobre razmere za trening. Za mo- toktros so jesenski oziroma zimski meseci mrtvi meseci. V tem ob- dobju se daje največji poudarek kondicijskemu treningu. Pri tem mu bo v Ptuju pomagal nekdanji vrhunski športnik v tej disciplini Marjan Frangež. Sicer pa Boštjana trenira oče. V prihodnjem letu ga čaka več odločilnih preizkušenj. Za cilj si je zadal nastopiti na evropskem in svetovnem prven- stvu. Zanj bo velik uspeh, če se bo na svetovnem prvenstvu uvrstil med prvih petnajst, na evropskem pa prvih pet. Drugi najboljši Slo- venec se je na minulem evrop- skem prvenstvu uvrstil na 32. me- sto. Majda Goznik I Mladi dopisniki A Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki ^ POZDRAV NOVI ŠOLI ......'....................h-,t.,l-!,..... Z jesenjo in z začetkom novega šolskega leta je pri- šla na šolo razveseljiva novi- ca, da bodo začeli graditi prizidek k naši šoli. Vsi smo o tem že dolgo govorili, ker so nam ga že pred leti oblju- bili, a smo iz leta v leto pri- hajali v našo staro zgradbo. Napenjali smo oči, če se kje kaj premika, a o gradnji ni bilo ne duha in ne sluha. Sedaj zopet sedimo v šol- skih klopeh, listamo in pre- biramo knjige, si pridobiva- mo znanje. Čeprav je naša šola stara, je prijazna, predv- sem za tiste, ki radi zahajajo vanjo in vedo, da nas bo ve- liko naučila. Za prijazno šolo so potrebni pravi učite- lji, teh pa na naši šoli ne manjka. Sedaj bi želela biti v prvem razredu. Kar vidim se, kako bi z veseljem in ponosom hodila v novo zgradbo, se pridno učila in se trudila, da bi bila šoli v ponos. Čeprav si znanja ne bom pridobivala v novih prostorih, sem srečna in pono- sna, da je prišlo do tega veli- kega dogodka. Hvala vsem, ki so si priza- devali za to, da bodo tudi ha- loški otroci nekoč delali v boljših razmerah. Marjetka Pal, 6. a, OŠ Videm ^ (hi RAZMIŠLJANJA O NOVI ŠOLI — 13. november 1992, dan postavitve temeljnega kamna za gradnjo nove šole, bo za- me najsrečnejši dan. — Oddahnili smo si učenci in učitelji in si rekli: "Konč- no!" Nova šola tudi zame po- meni veliko, čeprav ne bom več zahajal vanjo. Morda jo bodo nekoč obiskovali moji otroci in njim bom pripovedo- val o njeni stari obleki. — Škoda, da je niso začeli graditi prej, saj bi tudi jaz rad preživel nekaj dni v njej. — Šole ne bomo dočakali, lahko pa bomo gledali, kako napreduje gradnja, in se ve- selili, kot se bodo veselili vsi krajani Vidma. — Ta dan bo za nas praz- nični dan in potrudili se bo- mo, da bo vzdušje res praz- nično. — Nova šola. Čeprav sem v osmem razreud, sem nove šole bolj vesela kot kakšen prvo- šolček. Ta bo imel za šolanje boljše pogoje. Obiskoval bo lepo, moderno šolo. Postavi- tev temeljnega kamna bo zgo- dovinski dogodek. Ropotati bodo začeli delovni stroji ter tako začeli uresničevati naše dolgoletne sanje. Zdi se mi, da so to le sanje. — Dolga leta smo čakali in končno je padla kocka. Začeli nam bodo graditi novo šolo. Ko smo izvedeli, da bomo po- stavili temeljni kamen, sem bila zelo vesela, čeprav se ne bom v njej učila. Želim, da bi imeli poznejši rodovi boljše pogoje, kot smo jih imeli mi. Seveda jim zavidam, a naj vsaj nekdo dela v normalnih razmerah in se veseli vstopiti v veliko in prostorno šolo. — Dolgo smo čakali na ta dan. Da smo to dosegli, ni bi- lo lahko. Vsi smo se morali zelo potruditi in dokazati, da šolo res potrebujemo. Kljub slabim razmeram smo do se- daj veliko dosegli in pokazali. — Učenci se ne bodo več stiskali po ozkih hodnikih. Imeli bodo telovadnico, kabi- nete, široke hodnike, jedilnico in še veliko drugega. Pouk bo bolj razgiban in učenci se bo- do z veseljem učili. — Tudi učenci bomo prispe- vali svoj delež ob tem po- membnem dogodku: sklenili smo, da bomo do lega dne po- pravili vse negativne ocene, ki so se pojavile v naših redoval- nicah. Osmošolci OS Videm NOVA ŠOLA Veselim se nove šole. Naj- bolj si želim telovadnico, da nam pozimi ne bo treba telo- vaditi v razredu. Želim si še novo knjižnico s čitalnico. Gregor Kovačec, 1 .b, OŠ Videm ^ DOBILI BOMO NOVO ŠOLO v Vidmu imamo več kot sto let staro šolo. O novi se pogo- varjamo že dalj časa. Končno bomo ta teden položili temel- jni kamen. Iz Ljubljane pride minister za šolstvo gospod Gaber s sodelavci ter pred- stavniki občine Ptuj. To bo za ,nas velik dogodek. Učenci si najbolj želimo te- lovadnico in svojo učilnico. Telovadimo lahko samo na igrišču ob lepem vremenu. Po iTialico hcxlimo v drugo stavbo. Želimo si veliko in lepo jedil- nico. In še več učilnic. 2^1o smo neučakani. Ste veseli? Mi smo! Sandra Bezjak, 4.a, OS Videm . ^ NAS NOVI RAZRED želim si, da bi bil naš ra- zred večji, da bi imeli nova okna, večje omare, več pro- stora, novo tablo, več zraka in da ne bi imeli v razredu več blazin. Ker nimamo tel- vadnice, je naš razred telo- vadnica. Marko Vinko, 2a, OŠ Videm TEDNIK — 12. NOVEMBER 1992 ŠPORT — 13 ROKOMET Sedemmetrovke pokopale Dravo! v petem kolu prve državne rokometne lige so člani Drave gostili močno ekipo Presada in nesrečno izgubili s 17:19. Ptujčani so tekmo izgubili zaradi katastrofalnega izvajanja kazenskih strelov, saj so jih zgrešili kar deseti Tudi najstarejši igralci Drave se ne spomnijo, da bi se jim kaj podobnega kdajkoli primerilo. Tekma za tretje mesto — igrali so domačini — je privabila ve- liko mladih navijačev. Foto: Muhič. DRAVA-PRESAD LITIJA 17:19 (11:9) Začetek sobotne tekme, ki si jo je v športni dvorani Center ogle- dalo okrog 300 ljubiteljev roko- meta, je pokazal, da bo obračun dmgouvrščene ekipe Presada, ki se odlikuje z dobro obrambo in prav takšnim napadom, z doma- čini zelo trd in negotov. In ker so tudi domačini dobro igrali v obrambi, je bilo zelo težko najti prazen prostor za met. Strelov od zunaj skoraj ni bilo, od tu pa ver- jetno občutek, da je bila igra sla- ba in raztrgana. Obe ekipi sta z raznovrstnimi kombinacijami po- skušali prebid obrambo na črti, zato sta sodnika Grame in Štoger iz Maribora dosodila kar 22 se- demmetrov in 38 minut izklju- čitev. V prvem polčasu je bila igra izenačena, tik pred koncem pa so domačini povedli z dvema zadetkoma prednosti. V slabih desetih minutah drugega dela je Drava prišla do 14:11 in sedem- metrovke, ki pa jo je vratar go- stov Ulčar ubranil. Od takrat pa do konca tekme jih je ubranil še šest, pred tem pa so domači zgrešili že štiri! Zato so se go- stje približali kljub vodstvu do- mačih tudi s tremi zadetki razli- ke (16:13). Domačini so z do- bro igro res prihajali do strelov z bližine ali črte, vendar je obramba gostov skoraj vedno posredovala za sedemmetrovko. In ker so jih vsi igralci Drave, izvajalo jih je kar sedem, za- streljali, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bodo gostje povedli. To se je zgodilo praktično v zadnji minuti in veselje igral- cev, vodstva in navijačev Presa- da je bilo neizmerno. Kako tudi ne, saj jih je slabo izvajanje se- demmetrovk pri domačih rešilo zanesljivega poraza! Za popolnejšo sliko "nesreče" Drave je potrebno dodati, da so gostje vseh devet sedemme- trovk realizirali (izvajal jih je najboljši strelec lige Počervina), Drava pa od trinajstih le tri. Pri Presadu je bilo 20, pri Dravi pa 18 minut izključitev. Drava je trenutno s štirimi točkami deveta, v soboto pa se bo v Velenju pomerila z do- mačim Gorenjem. DRAVA: Matjašič, Kramher- ger, Miliulič, Terbuc, Sabo 2, A. Potočnjalc 3, N. Potočnjalc 2, Vugrinec 2, Sagadin 1, Hrupič 6, Hrnjadovič I, Pintarič. VELIKA NEDELJA PREVZELA VODSTVO V drugi slovenski ligi — vzhod je Velika Nedelja v svoji dvorani s 26:15 (10:7) premaga- la TKI Hrastnik, Ormož Invest pa je v Murski Soboti s 14:31 izgubil s Krogom. Ob porazu Krškega z Radgono se je Velika Nedelja s to ekipo izenačila na prvem mestu, v soboto pa bo na vrsti odločitev o jesenskem prvaku, torej tekma Krško — Velika Nedelja. Ormožani so z dvema točkama predzadnji. USPEŠNA DRUGA EKIPA DRAVE Druga ekipa RK Drava nasto- pa v tretji slovenski ligi — vzhod. V zadnjem kolu prvega dela je v Ptuju s 24:21 premaga- la drugo ekipo Gorenja iz Ve- lenja in je na prvem mestu. (Stumberger, Mešl 1, Ribič, Margušič 3, Pšajd 5, Ramšak 6, Zuran 1, Osterc 4, Sokolič, Vaj- da 1, Belšak 3, Milunič). V tej ligi so tudi Moškanjci, ki so v Veliki Nedelji z 22:21 premagali Razkrižje. V Veliki Nedelji trenirajo in igrajo zato, ker se ne morejo dogovoriti za treniranje in igranje v Gorišnici, ker jim v lastni krajevni skup- nosti postavljajo visoke finanč- ne pogoje, ki jih ob ne tako ma- li ligaških stroških ne zmorejo. l.kotar DRŽAVNO PRVENSTVO SREDNJEŠOLCEV Državnega prvenstva, ki ga je organiziral profesor telesne vzgoje Miran Muhič v sodelo- vanju z Zavodom za šolstvo in šport Republike Slovenije, je potekalo v dveh telovadnicah. V predtekmovanju in polfinalu je 12 ekip tekmovalo v športni dvorani Center na Ptuju in v dvorani v Veliki Nedelji. Igrali so dvakrat po 15 minut in v fi- nalu dvakrat po 20 minut. Ptuj- ski SŠC so zastopale Gimnazi- ja, Ekonomska šola. Strojna in metalurška šola ter Kmetijska in elektro šola. V finalu so nastopili zmago- valci posameznih skupin. Za tretje mesto sta se pomerili eki- pi Gimnazije in Strojne in meta- lurške šole iz Ptuja (rezultat 22:15), za prvo pa SKPŠ Koper in Krško (14: 17). Najboljše ekipe so prejele pokal in roko- metne žoge. Največkrat je na- sprotnikovo mrežo zatresel Re- nato Vugrinec iz ptujske gimna- zije, ki je dosegel 34 zadetkov. Končni vrstni: 1. Krško, 2. SKPŠ Koper, 3. Gimnazija Pttij, 4. SMŠ Ptuj, 5. Novo mesto. NOCOMEf SLOVENSKI NOGOMETNI POKAL NK DRAVA- NK ŽIVILA NAKLO NK Drava: Silvester Kotnik, Anton Potočnik, Husnija Omera- gič, Robert Krajnc, Ivan Lončarič, Franc Lesjak, Aleksander Kralj, Robert Vesenjak, Branko Leben, Milan Emeršič, Sandi Vrbanec; trener: Dušan Hvaleč. NK Živila Naklo: Dino Lalič, Grega Grašiš, Boris Sirk, Brane Pavlin, Filip Mumik, Robert Ku- nav, Andrej Jošt, Aleksander Vo- robjev, Miran Pavlin, Martin Jeraj, Andrej Jerina; trener: Brane Oblak. Glavni sodnik: Josip Jakopič, Maribor. Gledalci: 500 Strelci: 0:1 v 21. minuti Alek- sander Vorobjev; 0:2 v 29. minuti Miran Pavlin; 1:2 v 36. minuti Ro- bert Vesenjak; 1:3 v 67. minuti Robert Marušič; 2:3 v 76. minuti Branko Leben: 2:4 v 82. minuti Robert Marušič; 2:5 v 85. minuti Miran Pavlin. Na stadionu Drave v Ptuju sta se v sredo, 4. novembra, v šestnaj- stini nogometnega pokala Sloveni- je pred okrog petsto gledalci po- merili ekipi domače Drave in Živila Naklo, ki tekmujejo v prvi slovenski nogometni ligi. Kljub dokaj visokemu porazu proti renomirani ekipi iz Naklega, ki jo trenira legenda slovenskega nogometa Brane Oblak, igralci Drave niso razočarali, saj so bili vse do 80. minute srečanja popol- noma enakovredni gostujoči ekipi, potem jim je zmanjkalo moči in gostje so v zadnjih desetih minutah srečanja dosegli še dva zadetka. Pri Ptujčanih velja pohaliti za dobro igro predvsem Roberta Ve- senjaka, ki je dosegel prvi, zelo lep zadetek za Dravo, in Milana Emeršiča, ki je z uspešno igro ogrel občinstvo na tribunah. Pri gostih pa se je z dobro igro izka- zal predvsem Rus v vrstah Na- kljancev Aleksander Vorobjev. Brane Oblak: "Zmago sem real- no tudi pričakoval. Z rezultatom in igro v drugem polčasu sem v celoti zadovoljen. O ptujski Dravi menim, da je zelo perspektivna ekipa, ki lahko z dobrim delom v prihodnje doseže dobre rezultate. Posebej me je navdušil igralec Drave Milan Emeršič." Dušan Hvaleč: "Z igro svojih varovancev sem zadovoljen. Za rezultat pa menim, da ni realen, ker ne prikazuje pravega stanja dogodkov na igrišču; moja ekipa je namreč pokazala dosti boljšo igro, kot to kaže rezultat." Janko Bezjak PTUJSKI PIONIRJI PRVI Tudi v zadnjem kolu jesenskega dela tekmovanj pionirskih in ka- detskih reprezentanc medobčin- Brane Oblak skih nogometnih zvez so ptujski pionirji zmagali. Tokrat z Lendavo z visokim rezultatom 5 : 0. Za MNZ Ptuj so dali gole Damjan Vogrincc dva, po enega pa Božo Lubec, Srdan Gojkošek in Seba- stjan Golob. Tako so ptujski pio- nirji brez poraza in brez prejetega gola prvi. Če bi tako tekmovali tu- di v spomladanskem delu, se bodo pomerili za državnega prvaka. Kadeti so igrali tokrat neo- dločeno 2:2. Gole sta dosegla Boštjan Gačnik in Aleš Gerečnik. Njihova ekipa je po jesenskem de- lu tretja. (—McZ) 22. ZLATKOV MEMORIAL ^ Konec oktobra je bil na os- novni šoli Leskovec 22. tradicio- nalni Zlatkov memorial v nogo- metu in rokometu, ki ga je orga- nizirala tamkajšnja osnovna šola. Sodelovale so osnovne šole iz Le- skovca, Vidma, Podlehnika, Cir- kulan in gostja iz sosednje Hr- vaške — osnovna šola Cvetlin. V nogometu je v konkurenci pe- tih šol zmagala Leskovec pred Vidmom in Cirkulanami. V roko- metu pa je bila udeležba nekoliko skromnejša in v konkurenci treh osnovnih šol je zmagal Podlehnik pred Cvetlinom in Vidmom. Tekmovanje sta vzorno vodila in pripravila vodja šole Sonja Za- kelšek in športni pedagog Ivo Komik. J. Bezjak Gostje se pred golom Drave niso drenjali toliko, kot bi člevek pričakoval. Foto MZ Koroška-Ptuj 94:76 (44:38) Dvorana OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah, gledal- cev približno 50, sodnik Mlinar z Raven. Koroška: Tratnik 8, Todorovič 3, Markoč 25, Lužnik 12, Rihter 4, Enci 38 in Tosič 4. Ptuj: Damiš 14, Rojko 4, Roz- man 8, Žibrat 4, R. Kotnik 31, Čabrian 10, Vučinič 5. Košarkarji Ptuja so na tekmo odpotovali močno oslabljeni, saj so nastopili s samo sedmimi igral- ci. Iz opravičljivih razlogov sta manjkala Amuš, ki si je na trenin- gu poškodoval gleženj, in Vuk, ki je zbolel. Iz povsem neopravičlji- vih razlogov ter zaradi neresnosti pa so manjkali Pajenk, M. Kotnik in Hodnik. Tekmo je zelo pristransko sodil domači sodnik (drugega sodnika iz neznanih razlogov ni bilo). Po- sledica takšnega sojenja je bil odhod Čabriana z igrišča s 5 oseb- nimi napakami že v 12. minuti. Čabrian in Vučinič pa sta si pri- služila še tehnični napaki. Ptujčani so tako zelo hitro ostali s samo enim visokim igralcem. To je bil Vučinič, ki pa je tekmo odigral da- leč pod svojimi zmožnostmi. Za- radi tega je bil skok ptujskih igral- cev pod košem zelo slab. Kljub vsem navedenim težavam je moš- tvo Ptuja, predvsem po zaslugi R. Kotnika, ki je dosegel 31 točk, držalo korak z domačini do 14. minute drugega polčasa. Takrat so Ptujčani zadnjič vodili s 66:65. Ko je z igrišča moral še Kotnik, je igra Ptuja popolnoma razpadla in domačini so z lahkoto dosegli ve- liko prednost ter zmagali. Ptuj je tako zašel v velike težave, saj za uvrstitev v višji rang tekmovanja ne sme izgubi- li nobene tekme več. Košarkarje Ptuja čaka velika preizkušnja že prihodnjo sredo, 18. novembra, ko bodo v dvorani Mladika go- stili še neporaženo ekipo Starš. B.V. Ptujske rokometašice — | jesenske zmagovalke ŽENSKA EKIPA PTUJSKEGA ROKOMETA PONOV- NO OBETA ★ SAMO ENA TEKMA NEODLOČENA ^ DO POMLADI SKORAJ MRTVA SEZONA Le sedem članic so ob koncu lanske pomladi prevzeli trenerji Milan Baklan, Dušan Gregorin in Daniel Vaupotič. Njihovemu tim- skemu delu gre velika zasluga za uspešno delo ženskega dela Roko- metnega kluba Drava v letošnjem letu. Poleg članic tekmujejo v ligi tudi starejše deklice, trenirajo pa tudi mlajše deklice. "Za ves ženski del imamo na razpolago v dvorani Center le 6 terminov, od tega lahko le eno uro uporabljamo celotno igrišče, sicer pa le en gol. To je premalo. Za ekipo članic obiskuje trenin- ge 20 članic in kadctinj. Nekate- re .seveda zaradi .šolanja v Mari- boru in Ljubljani ne morejo na vse treninge," je povedal Milan Baklan. Milan Baklan in Dušan Grego- rin sta pričela z rokometom leta 1975. Nekatere članice, ki igrajo v današnji ekipi, sta učila rokomet že v osnovnošolskih krožkih kot majhne deklice. Pod Baklanovim vodstvom so ptujske članice že pred leti prišle v enotno republi- ško ligo. Zmagovalna ekipa jesenskega kola 2. lige — z desne stojijo: Dušan Gregorin, Milan Baklan, Alenka Munda, Ksenija Skok, Saša Topolovec, Urška Horvat, Urška Farkaš, Jožica Mlakar, Patricija Lašič in Daniel Vaupotič; čepijo : Manja Žalar, Mirka Šoba, Marjeta Malek, Simona Kaučevič, Mojca Jurkovič in Kar- men Karnekar. Starostni razpon v današnji eki- pi je velik, saj sta najmlajši stari 15 let — to sta odlična golmanka Patricija Lašič in edina levičarka v ekipi Ksenija Skok, najstarejša v ekipi pa je s 24 leti Mirka Soba. Šobova in leto dni mlajša Marjeta Malek sta trenirali že kot osnov- nošolki, zadnja leta pa trenirata kljub študiju v Ljubljani. Malčko- va je kot kapetanka tudi duhovni vodja ekipe. "Ali se bo ekipa razvijala, bo odvisno od nadaljnjih možnosti in izzivov. .Jesenski del kola se je končal in do aprila je mrtva se- zona, če izvzamem odprto mla- dinsko, kadetsko in pokalno prvenstvo. Problem za igralke je motivacija. Pet mesecev samo trenirati in se nič preizkušati ni dobro. Za kaj drugega pa ni de- narja," pripoveduje Milan Ba- klan. M.Zupanič V 2. državni ligi tekmuje 9 ekip. Ptujske rokometašice so ekipa brez poraza v jesen- skem kolu, le tekmo z Žal- cem so igrale neodločeno. So ekipa z najmanj prejetimi go- li v ligi, v osmih tekmah so zmagali s povprečno razliko 7 golov na tekmo. Njihov na- jresnejši tekmec je ekipa Li- sce iz Sevnice. Najuspešnejši igralki sta Alenka Munda in Marjeta Malek, ki sta dali več kot 50 golov. Če bodo zmagale še v spomladanskem delu, bodo naslednje sezono nastopile v J. ligi. V soboto ponovno v Centru v enajstem kolu prve državne lige je ekipa Judo kluba Drava Ptuj v go- steh premagala ekipo Golovcah z re- zultatom 8 proti 6. Zii Ptujčane so zmagali Simon Zafošnik, Robert Po- lajžer, Filip Leščak in Arftlrej Murko. Drava, ki je trenutno na četrtem me- stu, se bo v soboto pred domačim občinstvom pomerila s sedanjimi vo- dilnimi v ligi, to je klubom Ivo Reya iz Celja. Tekmovanje bo v dvorani Center ob 18. uri in 30 minut. Državno prvenstvo osnovnošolcev v Slovenski Bistrici jc bilo prvo državno prvenstvo osnovnošolcev. Udeležilo se ga je 360 tekmovalcev, med katerimi so ptujski osnovnošol- ci dosegli nekaj zelo vidnih uvrsti- tev. V kategoriji do 28 kilogramov je zmagal Kokolj pred Rusom, oba iz Domave, in Kranjcem iz osnovne šole Olge Meglic, v kategoriji do 38 kilogramov je osvojil tretje mesto Predikaka iz Osnovne šole Ljudski vrt in v kategoriji nad 67 kilogra- mov Bolje iz Domave. Osnovna šola iz Domave je dose- gla ekipno odlično tretje, Olge Me- glic pa peto mesto. McZ '; NAMIZNI TENIS % Živahno v Ptuju Minulo soboto so se v Ptuju po- merile članice NTK Petovia v I. državni namiznoteniški ligi s čla- nicami Kajuha Slovana iz Ljublja- ne. Zmaga 5:2 je dokaz, da so dru- ga najboljša ekipa v Sloveniji. Moški so odigrali tekmi z Istra- benzom in zmagali 5:2, s Preser- jem pa izgubili 4:3, vendar kljub temu zadržali 1. mesto v II. držav- ni ligi. V soboto, 14. novembra, bo zad- nje kolo jesenskega dela. Obe eki- pi gostujeta v Vrtojbi in (jorici, kjer bosta poskušali zadržati se- danjo uvrstitev, kar bi bil največji uspeh kluba od ustanovitve. L C. Padalci tekmovali Na svojevrstni delovni akciji so se v soboto zbrali člani aerokluba. Ves dan so urejevali okolico han- garja, kjer so pod strokovnim vod- stvom posadili 3000 čebulic tuli- panov. Medtem so padalci izvedli klubsko tekmovanje z gosti iz Ma- ribora in Murske Sobote. Zmagal je domači padalec Janez Ver- bančič, v kategoriji veteranov pa prav tako domačin Stanko Čuš. McZ STRELSTVO Ptujski Strelci — državni prvaki Na prvem odprtem dr- žavnem prvenstvu Repu- blike Slovenije v streljan- ju s pištolo, ki je bilo v so- boto v Ljubljani, je ptuj- ska ekipa kljub favorizi- ranim strelcem iz Kranja, Olimpije in specialistov Morisa zmagala. Strelsko družino Jožeta Lacka so tokrat zastopali Alojz Trstcnjak, med posa- mezniki je osvojil 6. mesto, Slavko Ivanovie, 7. mesto, in Milan Siražišar. Pri.streljali so 488 krogov in tako za 8 krogov premagali drugouvr- ščeno specialno brigado MO- RIŠ iz Kočevske Reke. Ptuj- ski strelci so sicer upali, da bodo tudi med posamezniki posegli po medalji, vendar so ugotovili, da so premalo tre- nirali, je povedal Slavko Iva- novie. To je bil tudi vzrok, da so ekipo sestavili šele na stre- lišču tik pred tekmovanjem. S tem prvenstvom se je kon- čala strelska sezona. McZ 14 — NASVETI 12. NOVEMBER 1992 — TEDNIK NOVICE O DOMAČIH LJUBLJENČKIH PSI, MAČKE IN OSTALA DRUŠČINA Spoznajmo obnašanje naše mačke Nadaljevanje iz prejšnje številke Mačke in voda • Kakor pri ljudeh tudi pri mačkah polovico njene teže pomeni voda, zato je redno pitje le-te nujno potrebno za njeno preživetje. Kadar je količina vode omejena, jo mač- ka lahko dalj časa zadrži, kljub temu pa je priporočljivo, da ima vedno na voljo zadostno ko- ličino sveže vode. Po drugi strani pa so mačke splošno znane po svojem odpo- ru do vode, ki se zdi kot žaljiv- ka njihovemu dostojanstvu. Če jih zaloti že najmanjše pršenje, bodo porabile vsaj četrt ure za natančno nego in sušenje. Hkra- ti pa ne moremo zanikati dej- stva, da voda kljub vsemu po- meni nek čar za mačke, še pose- bej če v njej plava zlata ribica. Tukaj so tudi turške mačke, ki uživajo v plavanju, vendar ome- jeno na tople potoke njihove domače dežele. Mačke in lov • Ena izmed značilnosti mačjega obnašanja je lov, ki ga lastniki včasih težko sprejmejo, še posebej če ima mačka navado plen prinesti domov. Lovski nagon je pri mački zelo močan: uporablja ga že kot neizkušen mladič pri igri, nato pa izboljšuje tehniko s po- snemanjem matere. Lov je pri mački povsem na- raven; uporablja ga neglede na to, da ji hrane doma ne manjka. Očitno ji pomeni svojevrsten užitek, kadar pazljivo in po- trpežljivo zalezuje žrtev, se pre- vidno pomika naprej, otrpne v napeti zbranosti, čaka na ugo- den trenutek ter plane. Vzrok, da mačka prinese plen pokazat lastniku, je verjetno v tem, da si želi pohvale za svoje junaštvo. Nesmiselno bi bilo, da jo za to dejanje kaznujemo, saj je lov tako globoko zakoreninjen v njeni naravi, da bi ji tovrstna kazen prinesla več zmede kot koristi. Ena izmed rešitev je, da ji na ovratnico obesimo zvon- ček, ki bi vnaprej opozarjal možne žrtve na njen prihod. Če se odločimo za ta korak, je za- radi varnosti najbolje, da zvonček vsaj delno pričvrstimo z elastiko. Govorica telesa • Marsika- teri lastnik mačke je prepričan, da je sposobnost komuniciranja njegovega ljubljenca omejena le na predenje, mijavkanje in pi- hanje. V resnici pa mačke upo- rabljajo mnogo več načinov za medsebojno sporazumevanje: glas, držo telesa, ušesa, smrček in rep. Mačka, ki ima mlade, uporablja celo vrsto različnih glasov, ki pomagajo mladičem pri odraščanju. Predenje izraža ugodje in zadovolj.stvo; njegova jakost in višina sta odvisna od vsake mačke posebej. Predenje zlahka ločimo od pihanja, ki je namenjeno mačjim in pasjim vsiljivcem. Mijavkanje lahko nadalje raz- delimo na cel niz različic (to je še posebej opazno pri sijamskih in burmanskih mačkah), toda v osnovi vse izražajo isto: željo po pozornosti. Mijavkajoči gla- sovi so razvrščeni na lestvici od visokih in kratkih tonov, ki jih mačka uporablja, kadar po sta- novanju išče lastnika, prek gla- snih in bolj odločnih, kadar mačka želi ven ali zahteva hra- no, pa tja do polnokrvnega kri- ka jeze, kadar je zaprta v škatli ali pa ji je kdo pomotoma poho- dil rep. Omenimo še neke vrste stac- cato glasove, na pol mijavkanje na pol predenje, ki jih mačka oddaja, kadar sedi na notranji okenski polici in opazuje ptiče zunaj. Ugodje in sproščenost • Te- lesna drža mačke je že nekaj časa navdušujoč predmet razi- skovanj. Na splošno nam bo že zdrava pamet povedala, kako si razlagati nekatere občutke in potrebe naše mačke. Eden naj- preprostejših kazalcev njenega zadovoljstva je njena drža: po- polnoma sproščena z napol pri- prtimi očmi. Sproščenost izraža tudi z lenobnim pretegovanjem ter s počasnim iztegovanjem in krčenjem krempljev. Med tem jo lahko po mili volji čohljamo po vsem telesu, k čemur nas bo še dodatno vzpodbudila s tem, da se bo prevalila na hrbet. Spolno obna.šanje • Kakor pri vseh drugih živalih je tudi pri mački osnovno gonilo želja po razmnoževanju, ki je prisot- na tudi pri kastriranih mačkah. Obnašanje mačke med gonjen- jem povzroča nemalo skrbi la- stnikom, še posebej tistim, ki si ne želijo mačjega podmladka. Kastriranje tako ostaja ena iz- med boljših rešitev, ki bo pripo- mogla k mirnejšemu življenju nas in naše mačke: na mačko vpliva pomirjajoče, ne da bi škodilo njeni osebnosti. Če se odločimo za kastriranje, je pri- poročljivo, da se to opravi čimprej in da se o tem po- govorimo z vete- rinarjem. Zadovoljna ma- čka • Mačka je najsrečnejša, če je čez noč lahko doma, na toplem. Loputa na vratih ji omogoča več svobode in priha- janje ter odha- janje po želji. To poto: j. Bračič je tudi velika prednost, če smo čez dan mnogo zdoma. Če se le malce zavzamemo in sledimo preprostim pravi- lom mačjega obna.šanja, smo lahko prepričani, da bomo imeli zadovoljnega in prijaz- nega mačjega prijatelja, ki nam bo skrb vračal z ljubez- nijo, zvestobo in kratkočas- jcni še vrsto let. Gibanje za odgovoren odnos do malih živali Njen poklic — avtomehamč^^ Prav poredko imaš pri- ložnost srečati sklonjeno nad avtomobilski motor — dekle. Ravno te dni jo boste lahko opazili v Petoviaavtu, če vas bo pot kaj vodila k njim. To je Mihaela Dolenc, doma iz Majšperka, ki obiskuje 3. let- nik šole za avtomehanike v ptujskem SŠC. Letos bosta končali šolo skupaj s sošolko Sonjo Klinčar iz Hajdoš, sicer pa Mihaela ve samo še za dve avtomehaničarki v Sloveniji. Mihaela pravi, da jo od zme- raj privlačijo moška dela okoli hiše, tudi za vojaške zadeve se zanima in trenira karate. Na Pe- toviaavtu ji je všeč in želi delati v tej ali podobni avtomehanični delavnici, če že ne v svoji, o čemer gotovo razmišlja vsak avtomehanik. Pri Petoviaavtu se je veliko naučila, opravlja lažja dela in se ne počuti prav nič po- sebnega. Tudi sodelavci jo ob- ravnavajo kot povsem sebi ena- ko, zatrjuje. McZ Korenček se je orinkal s ključem Nič posebnega, bo morda rekel kdo, ko bo videl ta po- snetek. Ključ jc pač ležal v zemlji, korenček je pognal ko- renino skozi njegovo uho, to pa ga je v rasti začelo utes- njevati. Zanimive pa so okoliščine, kako je do tega prišlo. Kjuč je last starejših za- koncev iz vasi na Ptujskem polju. Z njim so odklepali in zaklepali kletna vrata svoje počitniške hišice v Halozah. Tako jc bilo tudi letos spom- lad. Mož je delal v vinogra- du, žena pa na drugem koncu obdelovala vrt. Da ne bi mož med delom prepogosto zaha- jal v klet in se ga nasrkal. mu je žena ključ vzela in ga vtaknila v svoj žep. Med de- lom na vrtu ji je ključ padel iz žepa in zakrila ga je zem- lja. Ključa ni bilo več; na srečo so meli dvojnik, da ni bilo treba zamenjati ključav- nice. Pred dnevi pa je mož poma- gal ženi pri delu na vrtu. Pulil je korenček in glej — izpilil je tudi koren z izgubljenim ključem. Morda je ženi tedaj re- kel: "Glej, kako se korenček str- že!" Ne vem, vem le, da je bil najdbe vesel. Po poziranju pri fotografu sta se korenček in ključ ločila. Na martinov je ključ spet služil pravemu na- menu. FF Korenček je pognal skozi ključ in obroček na njem. Foto: MZ KRVODAJALCI || 27. oktobra: Ivan Vizinger, M. Tita 37/a, Dunjkovec; Anton Zaj- ko, Pobrežje 86/a; Stanko Hergu- la, Cvetkovci 41; Anica Šemrl, Strma 3, Ptuj; Zlatko Štrucl, Dra- vinjski Vrh 2/b; Evgen Muhič, Gorišnica 46; Ivan Šibila, Apače 250; Janez Bedenik, Nadole 13; Janko Zavec, Mala Vamica 17; Vlado Belšak, Panonska 5, Ptuj; Franc Lendero, Apače 297; Maks Plohi, Kraigherjeva 29, Ptuj; Ivan Bilanovič, Ul. 25. maja 7, Ptuj; Davorin Muzek, Žabjak 5; Jernej Plavčak, Tovarniška 20, Ki- dričevo; Franc Teličkovič, Lo- vrenc 82; Stojan Dajnko, Ptujska Gora 105; Alojz Šeruga, Slovenski trg 3, Ptuj; Srboljub Mladenovič, Mladinska 8, Kidričevo; Zoran Bi- lič, Ul. 25 maja 3, Ptuj; Drago Ljubeč, Langusova 13, Ptuj; Stan- ko Kovačec, V. Vlahoviča 79, Ma- ribor; Anica Majcen, Grajenščak 6, Ptuj; Miran Ritonja, Vintarovci 10; Zoran Petemel, Kajuhova 3, Ptuj; Zvonko Muršec, Zechnerjeva 18, Nova vas; Dušan Ramšek, No- va vas 45; Franc Šeruga, Krai- gherjeva 21, Ptuj; Brigita Purg- Korošec, Stopno 3/b, Makole; Ro- man Kukovec, Sp. Hajdina 112; Dragutin Kovačič, Maršala Tita 8, Dunjkovec; Franc Matjašič, Vla- hovičeva 5, Kidričevo; Rajko Her- gotič, Nikola Tesla 5, Dunjkovec. 29. oktobra: Marta Planjšek, Pleterje 73; Vladimir Plohi, Vin- ski Vrh 60; Jože Sirec, Nadole 3; Jože Majcen, Vičanci 11; Mirko Horvat, Zamušani 46; Stane Trste- njak, Ul. B. Kraigherja 18, Ki- dričevo; Kristina Zgeč, Kraigher- jeva 21, Ptuj; Milan Fajt, Draženci 82; Slavko Vek, Tovarniška 21, Kidričevo; Boris Blažek, Janški Vrh 28; Cvetka Podpečan, Stogov- ci 65; Anton Višinski, Brstje 43; Avguštin Ros, Planjsko 7; Lidija Kosi, Arbajterjeva 7, Ptuj; Jože Bezjak, Vlahovičeva 1, Kidričevo; Albert Frčeč, Apače 246; Vlado Zajko, Nadole 13; Stanko Roškar, Lovrenc na Dr. p. 56/a; Željko Cmrečnjak, Ul.l. maja 6, Ptuj; Vinko Sirec, Kočice 55; Miran Kozoderc, Podlože 3; Anton Vido- vič, Lovrenc 7 l/a; Andrej Ogri- zek, Ilčeva 1, Ptuj; Alojz Petrovič, Zg. Hajdina 146; Stanko Frčeč, Apače 242; Stanislav Vidovič, Lancova vas 68/b; Marjan Ander- lič, Sodinci 72; Franc Zaje, Sela 34; Drago Babšek, Pečke 31; Magda Babšek, Pečke 31; Anica Rajšp, Kukava 28; Anton Jeza, Stanečka vas 8; Romana Mertuk, Kraigherjeva 23, Kidričevo; Janez Skledar, Apače 209; Janko Leva- nič, Kajuhova 11, Kidričevo; An- ka Zebec, Drstelja 37; Dorde Pan- zalovič. Tovarniška 3, Kidričevo; Majda Žemljic, Podgorci 44; Zdravko Možina, Rimska 11, Ptuj; Roman Šmigoc, Ul. 25. maja 4, Ptuj; Sonja Obran, Volkmerjeva 24, Ptuj; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Alojz Purg, Stranske Makole 4, Slovenska Bistrica; Vesna Ko- ser, Janežovci 8; Stanko Frčeč, Apače 175; Jožica Peršoh, Sp. Ja- blane 42/b, Cirkovci; Štefka Zu- pane, Kajuhova 3, Ptuj; Klavdija Pilko, Tomšičeva 50, Slovenska Bistrica; Marjan Verdenik, Majš- perk 38/a; Stojan Šprah, Prešemo- va 32, Ptuj; Mario Geček, V bo- rovju 14, Maribor; Branko Ami- hrožič. Rimska 4, Ptuj; Danijel Težački, Martinkovec 7; Janez Ze- bec, Drstelja 37; Jože Grula, Skor- ba 41/c; Ivan Raščan, Slovenja vas 35/b; Ivan Sagadin, Cirkovce 59/b; Boštjan Rap, Loče pri Polj- čanah 16; Miran Poglovnik, Bev- kova 1, Maribor; Miran Babic, Toinšičeva 46, Slovenska Bistrica; Martin Meznarič, Markovci 67/c; Zlatko Sprem, Šinkovica Saška BB; Mirko Vidovič, Zlatoličje 77; Ivan Finžgar, Lušečka vas 8; Peter Rojko, Vurberk 108; Dušan Ko- rošec, Bratov Berg, Pragcrsko; Ju- rij Poglovnik, Bevkova 1, Mari- bor. Dva korenjaka Potrkala sta na naša vrata — dva oranžna korenjaka v rokah Janka Vrabiča s Kupčinjega Vrha pri Stopercah. Vzgojila ju je njegova žena Jožica. Pa ne samo njiju, pač pa polno gredo. Ali je bilo "krivo" seme — ku- pila ga je v trgovini — ali do- bro gnojena zemlja ali njena ljubezen do dela na vrtu, tega ne ve. Največji koren je meril polnih 30 centimetrov in tehtal 67 dekagramov. Sedaj pa žepni računalnik v roke: koliko juh bi lahko izboljšali z njim? McZ V vrtu SADNI VRT je dobil je- sensko podobo. Listje na sadnem drevju je dozorelo in pričelo odpadati, pričenja se obdobje zimskega mirovan- ja. Večino vrst sadnega drev- ja obrezujemo med zimskim mirovanjem. Kdaj je najpri- mernejši čas za to, je odvi- sno od občutljivosti sadnih vrst, ki jih gojimo, njihove starosti in ne naposled od obsega, časa in razporeditve sadjarjevih opravil. Koder temperatura ponavadi ne pa- de pod —8°C, kot je v na- šem Primorju, obrezujemo vso zimo, v krajih s konti- nentalno klimo, kjer pričaku- jemo hladnejšo zimo, pa obrezujemo šele spomladi, ko je nevarost mrazovja že mimo. Poznavanje biologije sadne rastline daje prednost zgodnji rezi, saj pri močnejši rezi, zlasti še če starejša sad- na drevesa pomlajujemo, ne zavržemo asmilatov organ- ske hrane, ki je v času zim- skega mirovanja sadne rastli- ne nakopičena v njenih kore- ninah. Leska, če je zima mila, zac- veti že januarja ali takoj po močnejši odjugi — običajno februarja, zato jo je priporoč- ljivo obrezali, ko listje odvrže oziroma pred nastopom zim- skega mrazovja. Režemo jo lahko tudi spomladi po cve- tenju, kar za rastlino ni ško- dljivo niti prepozno, vendar smo takrat z odrezanimi veja- mi zavrgli precej hrane, ki se je med tem pričela pretakati iz korenin v veje in brste. Leska je lahko vzgojena v drevesni obliki z nizkim de- blom ali v obliki grma. Dreve- sna krošnja naj bo dovolj pro- storna z razredčenimi ogrod- nimi vejami, da se te medse- bojno ne zasenčujejo. Veje, ki rastejo proti sredini krošnje odrežemo, če uhaja v višino, ji vrh prikrajšamo. Grm naj tvorijo največ tri do štiri ogrodne veje, ki naj bodo čim- bolj razraščene. Oblika grma naj bo kotlasta, s tem pa v no- tranjosti dobro osvetljena, kar preprečuje golitev ogrodnih vej pri osnovi. Poganjke, ki rastejo v notranjost grma, od- režemo. Starejše grme prične- mo postopoma pomlajevati ta- ko, da jim po eno ali dve ogrodni veji izločimo. Odre- žemo jih na 10 do 15 cm dol- ge štrclje iz katerih bodo med letom pognali mnogi novi po- ganjki, na drugih starih krakih oziroma ogrodnih vejah pa še obdržimo rodnost in si zagoto- vimo pridelek. Koreninske izrastke odgrnemo in odre- žemo pri osnovi. Če bi jih le površno obrezali, bodo pri- hodnje leto še gostejši. V OKRASNEM VRTU sa dimo vrtnice. V jeseni prične- mo sajenje takoj, ko rastline končajo rast, to je običajno konec oktobra ali v začetku novembra, kar je seveda odvi- sno od vremena, traja pa do- tlej, dokler zemlja ne zam- rzne. Kot za večino drevnin velja tudi za vrtnice, da posajene v jeseni bolje uspevajo kot pom- ladi. V jesni posajene rastline se do mraza že nekoliko vko- reninijo in zato laže prezimi- jo. Take rastline hitro odžene- jo in jih suša manj prizadene, če spomladi primanjkuje vla- ge. Tudi veter in mraz jih po- zimi manj prizadeneta, ker so že vkoreninjene. Vrtnice sadimo tako, da sko- pljemo 40 cm globoko jamo, v katero nasipljemo nekaj lopat kompostne zemlje. Vanjo po- ložimo sadiko in ji razporedi- mo korenine enakomerno na vse strani, ne da bi bile kje za- vihane. Sadilno jamo zasuje- mo z rahlo s humusom bogato vrtno zemljo in jo rahlo poho- dimo, da se oprime korenin. Med koreninami ne sme biti praznega prostora. Vrtnice po- sadimo tako globoko, da je ce- pljeno mesto 3 do 5 cm pod površino zemlje. V jeseni sa- jene vrtnice zaščitimo pred mrazom in vetrom tako, da poganjke 15 do 20 cm visoko ogrnemo z zemljo. Na bolj iz- postavljenih hladnih legah pa mladi nasad vrtnic dodatno zavarujemo pred pozebo še s smrečjem. V ZELENJAVNEM VRTU je pridelovanje fižola precej razširjeno. Fižol smo z vrtov že pred časom pospravili, v večini pa tudi že oluščili, očistili, prebrali ter spravili v shrambo. Do hranjenega fižo- la ne smemo biti brezbrižni, pogosto ga pregledujemo, če bi ga napadel škodljivec fižo- lar. Samice hroščka fižolarja odlagajo jajčeca med fižolovo zrnje že poleti, ko zori, nadal- jujejo pa v shrambi. V posa- mezno zrno lahko vložijo tudi do 30 jajčec, iz katerih se raz- vijejo ličinke. Črviv fižol ima zaradi ličink, bub ali hroščkov ter njihovih iztrebkov ogaben vonj; za ljudi ni užiten niti uporaben za živinsko krmo. Najugodneje se razmnožuje pri sobni temperaturi oziroma že pri 15°C, zalo ga v tako to- plih prostorih ne smemo hra- niti. Da bi ohranili zdravo zr- nje za hrano in seme, ga po čiščenju in prebiranju za nekaj dni zamrznemo, nato pa hrani- mo na hladnem in zračnem prostoru. * * * Po biokoledarju je pripo- ročljivo sejati in saditi rastli- ne, ki jih pridelujemo zaradi lista, 8., 15. in 16. novembra, zaradi korenike od 10. do 13. in od 20. do 22. novembra, za- radi plodov od 8. do 10. ter 17. in 18. novembra ter rastli- ne zaradi cveta in zdravilnih zelišč 14. in 15. novembra. Miran Glušič, ing. agr TEDNIK 12. NOVEMBER 1992 ZA RAZVEDRILO — 17 18 — POSLOVNA SPOROČILA n. NOVEMBER 1992 — TEDNIK TEDNIK — 12. NOVEMBER 1992 OGLASI IN OBJAVE — 19 DEL GRAMOZNICE PRI KUNCOTt OZEUNJEN Zasadili 3000 iglavcev Več kot 100 udeležencev je posadihi 1000 sadik, ki jih je kupi- lo Gradbeno podjetje Ptuj, 1000 sadik Zelenih in 1000 s-^dik, ki so jih nabrali v go/du. Poleg gradbincev so se akcije udeležili tudi Zeleni, vojaki iz ptujskega učnega centra, krajani iz Kun- gote in nekaj gostov, iiied njimi Danica (lajzer, sekretarka za gospodarstvo, Franc Ivanuša, sekretar za urejanje okolja, in župan Vojteh Kaiher. Tokrat so zasadili dobrega pol hektarja saniranih brežin gra- moznice. Približno štiri hektarje bodo z iglavci zasejali. Vodja separacije in betoname Milan Gobec je povedal, da sani- rajo gramoznico po načrtih Geo- loškega zavoda iz Ljubljane in v sodelovanju z Gozdnim gospo- darstvom Maribor. Odslej name- ravajo jamo sproti sanirati, česar do sedaj niso počeli, saj je prvot- ni projekt predvideval črpanje gramoza iz globine, to pa so po- tem z občinskim odlokom zaradi podtalnice prepovedali. GRAMOZNICA ŠE BURI DtHOVE o gramoznici smo v Tedniku že pisali, vendar ta očitno še zmeraj buri duhove. Predstavnik kraja- nov je tako sicer podprl akcijo po- gozdovanja, vendar je povedal, da krajane izredno vznemirja dejstvo, da so podrli gozd tudi na nadal- jnjih treh hektarjih za podjetje Tampon, čeprav še sedanja gra- moznica ni do konca izkoriščena. Škoda se jim zdi gozda, ki je bil v preteklosti zasajen zaradi zadrževanja vlage in vetrov. PODTALNICA NE BO VEČ ZAŠČITENA Sekretar ptujskih Zelenih Stan- ko Žunec je povedal, da v zvezi z gramozom zadeve nikakor niso urejene. Moti jih dejstvo, da je bivši direktor GP Ptuj predal do- kumentacijo Cestnemu podjetju. To je doslej pridobivalo poceni gramoz v sodelovanju z Dravski- mi elektrarnami Maribor. Ta vir bo kmalu usahnil in tako bosta na približno 20 hektarjih pri Kungoti črpala odslej dva izvajalca. Zeleni zahtevajo, da se ptujski gramoz ne uporablja za gradnjo pyhmske av- toceste niti za katerokoli drugo avtocesto, saj sta 8-metrska zaščit- na plast in gozd na njej za čuvanje podtalnice preveč dragocena. Si- cer pa želijo tudi v bodoče sodelo- vati pri sanaciji. NARAVI JEMLJEMO iN TEŽKO Ji BOMO VRNILI Zupan Vojteh Rajher je pov- zel razgovore med sajenjem in ob kostanjih v ugotovitev, da Ne samo zaradi videza, župan Vojteh Rajher in sekretarka za gospodarstvo Danica Gajzer sta bila vesela, da lahko pomaga- ta obnoviti del uničenega gozda. res posegamo v prostor, vendar je to za nadaljnji razvoj nujno. Okolju bomo odvzeto težko vrnili, vendar je vzpodbudna že zavest o varovanju prostora. Sa- jenja se je udeležil, ker je izred- no zadovoljen, da se je sanacija gramoznice pričela. M. Zupanič BRALCI SPRAŠUJETE Tudi dimnikarji so nam poslali položnice Pred dnevi smo dobili položnice za plačevanje dimnikarskih sto- ritev, in sicer 350 tolarjev na mesec. V zvezi s tem nas zanima več vprašanj: Zakaj mora stranka, ki ne uporablja dimnika, tudi plačevati? Kdo določa, kako pogosto je potrebno čistiti dimnike, saj v zasebnih hišah ne čistijo enkrat mesečno, pa ni nič narobe? Sporna se ml zdi tudi cena: dimnikarja sta dva in sta v našem blo- ku približno 15 minut. Devet strank plača torej za to 3150 tolar- jev, kar bi bilo na uro 6.300 za enega dimnikarja. Kdo .še zasluži toliko v eni uri? Za hišni svet M.Z. Odgovoril je Ivan Završnik, eden izmed ustanoviteljev Dimnikar- stva Ptuj. Povedal je, da kdor ne uporablja dimnika, naj ga pisno odjavi, oni pa bodo preverili, ali je to res. Zato druge stranke v blo- ku ne bodo plačevale prav nič več. Dimniki se po vsej Sloveniji čistijo po zakonu o dimnikarski službi iz leta 1974, in sicer enkrat mesečno v kurilni sezoni, če gre za peči na trdo kurivo. To velja tudi za zasebne hiše. Dimnikarji vodijo spisek tistih, ki dimnikov ne dajo čistiti, in ga posredujejo požarnemu inšpektorju. Cene dimnikarskih storitev potrjuje občin- ski izvršni svet, izdelani pa so enotni normativi za vso Slovenijo. V ceni so vračunani tudi dimnikarjevi prihodi na delo, ne nazadnje tudi položnice... Nekateri dimnikarji delajo hitro, drugi počasneje, pomembno pa jc, kako očistijo dimnike. To pa bi morale stranke prekontrolirati. Doslej je bilo čiščenje dimnikov vključeno v plačevanje stanarin, sedaj pa je Direkcija za komunalno infrastrukturo prenesla plačevanje na Dimnikarstvo. Ivan Završnik je še povedal, da neočiščen dimnik slabše vleče, lahko pa pride tudi do vžiga ali celo do zadušitve v stanovanju. Pripravila M. Zupanič TEDNIK IŠČE ODGOVOR Rodile so — čestitamo: Bar- bara Bagar, Slovenskogoriška 6, Ptuj — Majdo; Ida Topolovec, Pobrežje 29, Videm — deklico; Sadie Bytyqi, Kajuhova 3, Ptuj — Albano; Darja Hanželič, Cvetkovci 71 — Jaka; Angela Ceci, Majšperk 112/a — Andre- jo; Terezija Majhen, Kokolova 8, Ptuj — Dejana; Danica Se- linšek, Bukovci 18 — Marka; Edita Korpar, Trubarjeva 13, Ptuj — Blaža; Teodora Hanželič, Hardek 22/a — Miro- slava; Marija Janežič, Vel. Bre- brovnik 13 — Klemena; Cirila Kračun, Sp. Hajdina 74 — de- klico; Lidija Čeh, Pacinje 17 — deklico; Suzana Čeh, Kukava 40 — dečka. Umrli so: Roza Hlupič, Ob Stu- denčnici 12, Ptuj, 'A^ 1913 — t 1. novembra 1992; Julijana Sima, Aškerčeva 14, Ptuj, * 1900 — t 30. oktobra 1992; Franc Draško- vič, Lovrenc na Dravskem polju 98/a, 1902 — t 31. oktobra 1992; Franjo Rodeš, Desenci 3, 1921 — t 1. novembra 1992; Lju- bica Petrovič, Ulica 5. prekomor- ske 12, Ptuj, ;k 1951 — t 31. ok- tobra 1992; Jožefa Hemja, Pa- vlovci 13, ^ 1925 — ti. novem- bra 1992; Ivan Podgajski, Žabjak 52, Ptuj — * 1939 — t 30. okto- bra 1992; Marija Krajnc, Brati- slavci 17, * 1910 — t 30. oktobra 1992; Franc Ivančič, Turški Vrh 28, ^-t; 1945 — t 2. novembra 1992; Alojz Majcen, Kukava 18, ^; 1908 — t 3. novembra 1992; Matilda Ferčič, Bukovci 123, * 1939 —t 4. novembra 1992; Ana Rodošek, Skorba 23, * 1917 — t 5. novembra 1995; Komad Ko- drič, Stojnci 48, * 5. novembra 1992. OOCRNITEV miEFNE PODOBE ORMOŠKE KRAJINE "7V> Je učinkovita promocija našega kraja../' "Gotovo je današnji dan najprimernejši za od- gmitev in predstavitev nove ormoške znamenitosti — lesene reliefne podobe ormoške krajine, posta- vljene ob vzhodnem vstopu v mesto. Na njej so pri- kazane značilnosti naše pokrajine, bogate z vino- rodnimi griči, kostanji, orehi in dmgimi dobrotami, ki jih ravno okoli martinovega najraje uživamo ter ponujamo našim gostom," je povedal na sobotni prireditvi omioški župan dr. Jože Bešvir. Zamisel o polepšanju vzhodnih ormoških vrat se je porodila v glavi dolgoletnega predsednika ormoškega turističnega društva ter gozdarskega strokovnjaka Stanka Žličarja, ki je ob pogledu na mogočen, suh hrast dobil idejo o predstavitvi dela, navad in običajev ljudi. Tudi umetnik, ki je hrastovemu deblu na takšen način vtisnil življenje, izhaja iz ormoške občine. To je Jože Lukačič iz Rakovcev pri Tomažu, samouk, ki rezbari že od rane mladosti ter je iz lesa napravil že marsikatero umetnino. Kljub temu da Turistično društvo Ormož daje velik prispevek k promociji mesta in občine,, ostaja njihovo delo vse preveč anonimno. Na srečo pa za njimi ostajajo na številnih mestih v Ormožu zasajena drevesa in okrasne grmovnice, ki jih je že v več tisoč, pa tudi prireditvi — pu- stni karneval in martinovanje, ki vsakič privabita številne obiskovalce. Ob odgmitvi reliefne podobe so sodelovali tudi drugi: Franc Cvetko, lastnik gostišč Polžek, or- moški arhitekt Dušan Moškon in ormoška občinska vlada, ki si prav tako prizadeva za lepšo ureditev Ormoža. "V lanskem letu je za ureditev mesta izvršni svet izposloval od republiške vlade za ureditev Ljutomerske ceste 8 milijonov tolarjev, za leto 1992 pa še dodatnih 15. Prav toliko bo še potreb- no za dokončno ureditev te ceste. Za ureditev se- verne fasade gradu je bilo lani in letos porablje- nih 8,6 milijona tolarjev, za odkup parkirnega prostora na Ljutomerski 700 tisoč, za redno čiščenje mesta pa 3 milijone tolarjev. Asfaltirana je bila cesta od župnišča do lekarne, kar jc velja- jo 550 tisoč tolarjev, ureditev talne signalizacije 600 tisoč, postavitev stebričkov in razsvetljave na Kerenčičevem trgu 1 milijon, barvanje kande- labrov javne razsvetljave 325 tisoč in ureditev parkirnega prostora ter ulice od ormoškega gasil- skega doma so gostišča Cvetko 2,3 milijonw to- larjev. Mislim, da lahko iz teh številk razberemo, da občinski izvršni svet nikakor ne pozablja na lepšo urejenost mesta Ormoža," je posebej pouda- ril župan dr. Jože Bešvir. Da bi bila odgmitev reliefne podobe Ormoža še bolju svečana, so poskrbeli tudi pevci od Miklavža pri Ormožu, homisti ZLD Ptuj, ljudske pevke s Huma ter seveda številni Ormožani, ki se prireditev v Ormožu zadnje čase udeležujejo v vedno večjem številu. Vida Topolovec Foto: Š. Hozyan Reliefna podoba ormoške krajine kaže vrsto dejavnosti Črna iminlka TOVORNJAK ZAPRL . POT KOLESARJU v ponedeljek, 2. novembra, ob 14.45 je voznik tovornjaka Franc S. iz Kungote, KS Kidričevo, v Skrobi zavijal z dovozne poti na magistralno cesto. Pri tem ni upošteval prometnega znaka stop in je zapeljal na magistralno cesto v trenutku, ko je z njegove leve pravilno pripeljal 31-letni kolesar Boris P. iz Žabjaka. Kolesar je trčil v levo bočno stran tovornja- ka, padel po cestišču in se hudo ranil. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. UMRL V RAZBITINAH AlTOMOBILA_ Po lokalni cesti skozi naselje Osluševci, KS Pogorci, se je v nedeljo, 8. novembra, nekaj po 6. uri peljal z osebnim avtomo- bilom 27-letni Stanko Vaupotič s Formina 39/c, KS Gorišnica. V blagem desnem ovinku pri hiši št. 19 je zapeljal čez nasprotni vozni pas in z levo stranjo avto- mobila trčil v betonski steber mostne ograje. V silovitem trče- nju je odlomil dva stebra, nakar je avto vrglo v hudourniško strugo, kjer je obstal obrnjen na streho. V nezgodi se je Vaupotič tako hudo ranil, da je umrl, še preden je lahko prišla pomoč. Z MOTORNIM KOLESOM V AVTO Po regionalni cesti od Ptuja pro- ti Juršincem je v soboto, 7. no- vembra, nekaj po 12. uri vozil mo- torno kolo 17-letni J.R. iz Ljuto- mera. V ostrem desnem ovinku v Gabrniku je zapeljal na nasprotni vozni pas v trenutku, ko je naspro- ti pripeljal osebni avto Ivan Ertl iz Rošnje pri Mariboru. Prišlo je do trčenja, motorist je padel po ce- stišču in .se hudo ranil. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. AVTO SE JE SKOTALIL PO POBOČJU_ Zdenka Kovačič iz Jelovca 66, KS Makole, je v soboto, 7. no- vembra, okoli 16. ure po dovozni cesti proti domači stanovanjski hiši vzvratno peljala osebni avto. Med vožnjo je zapeljala na rob ce- ste, avto se je skotalil po pobočju in se večkrat prevrnil. V nezgodi se je hudo ranila sop