Solidarnostni koncert Za ureditev ceste k Verženišniku v Topolšici Mnoge ceste v velenjski občini so še vedno v takšnem stanju, da si tega imena niti ne zaslužijo. Mednje vsekakor sodi cesta do Verženišnika in še nekaterih drugih domačij, osem jih je, v Topolšici. Pa so domačini zavihali rokave, marsikaj sami opravili, zbrali že kar nekaj denaija, za pomoč pa zaprosili tudi širšo družbo in občane. K izgradnji te ceste lahko prispevate, če se boste udeležili solidarnostnega koncerta, ki ga organizirajo v velenjski Rdeči dvorani, to soboto, 27. novembra ob 19. uri. Zabavali vas bodo Helena Blagne, Irena Vrčkovnik, Vesna, Pod-krajski fantje, Zlatko Dobrič, Aleksander Jež, Jože Skubic, Vinko Cverle, Bratje iz Oplotnice in Strašna Jožeta. Poskrbeli pa so še za mnoga presenečenja. Med drugim so pripravili bogat srečolov, pa žrebanje vstopnic in še kaj. Pridite torej to soboto v velenjsko Rdečo dvorano in na ta način prispevajte k ureditvi ceste k Vrženišniku v Topolšici. ■ (mz) Sneg "hitrejši" Letošnje sneženje je postavilo vse na glavo. Zima ne jenjuje, nasprotno, po sedanjih padavinah sodeč bo zelo dolga. Kakorkoli že, sneg je vse presenetil in nas prisilil, da smo morali mnogo prej razmišljati o zimskih radostih. Na mnogih smučiščih se niso pustili presenetiti in jih predčasno odpirajo. V Velenju so pohiteli tudi s smučarskim sejmom, bil je v nedeljo; mnogi so vedeli zanj, tisti, ki jim je "ušel", pa upajo, da bo še kakšen. B foto: vos Niste dobili certifikata? Če ste med tistimi, ki do danes še niso prejeli na svoj naslov takoimenovanega certifikata, lahko stvar uredite pri občinskem upravnem organu. Za potrdilo o številki evidenčnega računa in znesku, ki je na računu knjižen, se obrnite na občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve v mestu stalnega bivališča. Lahko pa, če ste državljan Republike Slovenije, izpisek o stanju na evidenčnem računu lastniškega certifikata dobite tudi na podružnici SDK Slovenije. Cena te storitve je 100 tolaijev. V primeru smrti so upravičenci do certifikata umrlega njegovi dediči na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Državljani Republike Slovenije s stalnim bivališčem v tujini, pa morajo, če želijo dobiti obvestilo o tem, ali so upravičenci do lastninskega certifikata, vložiti pri veleposlaništvu oziroma konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini zahtevek za izdajo obvestila, ki ga bodo prejeli po pošti. Petarde so tu! Pripravite se - tudi letos bo pokalo Oglušujoči poki petard že naznanjajo, da se bližajo prazniki. Glede na to, da se ti poki letos slišijo relativno zgodaj, lahko že sedaj pričakujemo, da bodo decembrski prazniki minili spet hrupno. Ta pričakovanja so letos še toliko večja, ker pirotehničnih sredstev, predvsem pa petard, tokrat ne bo treba "švercati" preko meje, od lanskega decembra je namreč možen uvoz zabavne pirotehnike. Prodajajo in uvažajo jo lahko podjetja, ki so za to dejavnost registrirana in imajo dovoljenje ministrstva za notranje zadeve. Tako smo tudi pri prodaji in uporabi zabavne pirotehnike, kot se te poka-lice nežno imenujejo, naredili korak bliže Evropi. Zabava torej bo, a zabavali se bodo le eni. Drugo pa je, kdo te petarde in daigo zabavno pirotehniko kupuje in kdo uporablja. Bojim se namreč, daje med njimi veliko tistih, ki se ne zavedajo tudi nevarnosti tovrstnega pokanja. Nesreče s petardami iz prekelih let, to dovolj zgovorno pottjujejo. ■ Milena Krstic - Planine Šentiljska dolina je pela, igrala Tudi sneg in slabo vreme ni moglo odvrniti številnih prebivalcev Šentiljske doline, da ne bi v nedeljo prišli prišli v Dom krajanov poslušati in gledati, kaj so jim pripravili prijatelji in sosedi. Šentiljski planinci in KS so bili zadovoljni. Več na strani 10. ■ (bš) Zimske prijetnosti, nevšečnosti Šest let smo ga čakali, sedaj ga imamo; nekateri so se spet razburjali, drugi so prijeli za lopate. Tudi najmlajši, ki so se morda prvič srečali s to radostjo in nadlogo hkrati. Za konec tedna bo prevladovalo suho in hladno vreme. Po nižinah bo megla in nizka oblačnost. Obvoznica zdaj, cesta v treh leti V ponedeljek popoldne so slavili na Ljubnem ob Savinji. Podpredsednik slovenske vlade Lojze Peterle je namreč prerezal trak na novi obvoznici, ki je velik prispevek k odpravljanju posledic katastrofalnih poplav pred tremi leti, obenem pa kraju z razbremenitvijo prometa zagotavlja hitrejši turistični razvoj. Ob obvoznici in mostu so bili krajani in gostje veseli tudi pod-predsednikovega zagotovila, da bodo z gradnjo ceste proti Lučam nadaljevali tudi prihodnje leto in delo dokončali v naslednjih treh letih. Od 1. decembra dalje »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»S* Šaleški mlekarji spet v Arjo vas V drugi polovici lanskega leta smo pisali o tem, da bodo,kmetje - mlečni proizvajalci velenjske občine vozili svoje tržne viške v Mlekarno Vrhnika. Razlog za to naj bi bili predvsem precejšnji zamiki pri plačilu v Mlekarni Arja vas. Konec prejšnjega tedna pa smo izvedeli, da se mlekarji Šaleške doline "selijo" nazaj v pe-trovško mlekarno. V Vrhniki se namreč ne držijo več dogovorov, novo vodstvo Mlekarne v Arji vasi paje pri snubljenju obljubilo večjo mero poslovnosti. Omenjeni mlekarni bodo kmetje oddali približno 14 tisoč litrov mleka na dan. ■ (tp) V soboto brezplačni tehnični pregledi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje med svoje akcije vsako leto uvrsti tudi brezplačne tehnične preglede avtomobilov. Takšna akcija bo tudi letos. V soboto, 27.novembra, bodo od 8.do 12.ure opravljali tehnične preglede v prostorih Mehanizacije na Selu.Vsem, ki niso prepričani o tehnični brezhibnosti svojega vozila, bodo Vegradovi strokovnjaki brezplačno pregledali avto, povedali kaj je narobe in jim svetovali, kako napako odpraviti. Pregledali bodo tudi akumulatoije in kvaliteto zavornega olja in hladilne tekočine. Vabilu k akciji seje prijazno odzvala tudi velenjska poslovalnica Avata Celje in lastniki vozil bodo lahko na istem mestu kupili manjkajočo opremo in material, cene pa bodo nekolikjo nižje kot v trgovini. /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Spoštovani varčevalci! Ko boste naslednjič prodajali ali kupovali tujo valuto, raje najprej poglejte v Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d.. Odslej bo tudi v Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. razlika med nakupnim in prodajnim tečajem minimalna in zato naši tečaji med najugodnejšimi. Morebitnih nekaj tolarjev razlike pri 1.000,00 DEM pa bodo več kot nadomestile druge prednosti kot so: - možnost menjave vseh valut s tečajnice BS, ne glede na znesek, ■ popolna varnost, saj vse bankovce preverijo strokovnjaki, ■ namesto prenašanja gotovine lahko vse uredite brezgotovinsko, prek računa v banki, ■ ob nakupu ali prodaji tuje valute ne zaračunavamo provizije, ■ ne boste nas iskali po zakotnih ulicah, naše poslovne enote vas prijazno pričakujejo. KS Staro Velenje Je Staro Velenje še v Velenju ? To vprašanje se je zastavljajo predsedniku sveta krajevne skupnosti Francu Severju v ponedeljek, ko je nočno sneženje zametlo tudi ta kraj, plugov pa ni in ni bilo. In ravno na ta dan sta se v prostorih krajevne skupnosti odvila še dva sestanka s krajani posameznih zaselkov, ti pa so štirje. Za ločene sestanke se je svet odločil zaradi izvolitev delegatov za predstavnika v zboru krajevnih skupnosti občine Velenje, hkrati pa naj bi po volitvah konec januarja drugo leto isti krajan postal tudi predsednik sveta. Trenutno KS Staro Velenje svojega predstavnika v tem zboru nima, ker je odstopil. Ločeni sestanki so bili sklicani tudi zato, ker so težave prav v vsakem zaselku, nedokončanih del še veliko, vse to paje treba pribeležiti in postaviti v plane. Dnevni red je obsegal tri točke. Najprej poročilo sveta o delu v zadnjih treh letih, potem izvolitev delegatov in pod točko razno še načrti za v prihodnje. Slišali smo, da so po poletnih prireditvah, ki so med prebivalci izzvale mešane občutke, organiza- torji na žiro račun nakazali nekaj več kot 600 tisoč tolarjev. Denar naj bi se porabil za vodnjak, sedaj je obljubljeno, da bo ta stal do maja prihodnje leto. V kraju bo treba urediti še nekaj krajevnih cest, parkirišča pri vili Bianki in pri Majcenu, pri gasilskem domu naj bi uredili tudi tista za avtobuse, urediti toplotno podpostajo...Krajane je zanimalo tudi to, kaj se bo zgodilo z Vilo Bianko in še nekaj neurejenimi hišami na Starem trgu. Žal, točnih odgovorov še ni. Franc Sever je menil, daje nepravično, daje Staro Velenje uvrščeno med mestne krajevne skupnosti, ker po njegovem nima pogojev za to. Kar se pa snega tiče, bodo sta-rovelenjčani organizirali lastno komunalno službo, ki jo bodo financirali tamkajšnji podjetniki. Vsaj na tretjem sestanku, kjer so se zbrali krajani Starega trga in Ža-rove, smo slišali tudi to, da se lahko na poletne prireditve pripravimo tudi drugo leto. Bile naj bi še daljše po trajanju. Če bo res tako, pa bomo videli, ko bo prišel čas. Vsi ne bodo za. ■ bš Vinska Gora Spet "Poglej in zadeni" Prebivalci Vinske Gore in mnogi drugi so gotovo veseli, da se priljubljena oddaja TV studia Maribor ponovno seli v tamkajšnji večnamenski dom. Zasluga za to vsekakor predvsem velja turističnemu društvu v kraju. Veliko je bilo namreč krajev, ki so se zavzemali za gostoljubje tej oddaji, prevladala pa sta ponudba in sposobnost organizatorjev iz Vinske Gore. Do konca tega leta bodo v večnamenski dvorani v še tri oddaje "Poglej in zadeni". Prva že to soboto, 27.novembra, prav tako v živo pa še Il.in 18.decembra. Na vseh bo sodelovalo veliko znanih gostov, posebej prijetna pa bo božična oddaja, ki jo bodo v Vinski gori posneli 21.decembra, pričeli pa ob 19.uri. Vstopnice za te oddaje je moč kupiti v Bistroju Vlasta in Hotelu Paka v Velenju ter v Gostišču Kristina v Vinski Gori. ■ bm Iz dela velenjske vlade Prostorski pogoji za center Velenja Velenjska vlada je posredovala zborom občinske skupščine v obravnavo osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za centralne predele mesta Velenje. Zbora združenega dela in krajevnih skupnosti sta ta akt že obravnavala in posredovala nanj nekaj pripomb, ki so jih skušali na zadnji seji vlade uskladiti in oblikovali so predlog omenjenega odloka. Lokacijski načrt plinovoda Na zanji seji so člani velenjske vlade oblikovali še odlok o lokacijskem načrtu plinovoda za območje občine Velenje. Osnutek tega dokumenta sta zbora krajevnih skupnosti in združenega dela že obravnavala in naj podala le eno pripombo. In sicer je krajevna skupnost Konovo predlagala, da se na nivoju občine imenuje koordinator med investitorji, izvajalci, uporabniki in lastniki zemljišč. Rebalans proračuna Na republiškem nivoju ta čas renominirajo proračun in velenjska občina naj bi po novem dobila namesto 978.614.000 tolarjev 1.114 551 000 tolarjev. Dokončno bo to znano danes. Velenjska vlada je na osnovi doslej znanih podatkov že pripravila predlog rebalansa letošnjega občinskega proračuna. Upravnim organom niso namenili dodatnih sredstev. Postavka skupščinska dejavnost paje povečana kar za 60 odstotkov. Najbolj naj bi se povečala postavka za najemnino občinske stavbe, za 324 odstotkov, pokroviteljstva Skupščine občine Velenje za 320 odstotkov... Medobčinski inšpekciji so namenili 29 odstotkov več, javnemu pra-vobralnistvu pa 13 odstotkov več. Za splošne družbene zadeve so namenili 6 odstotkov več. Varstvo okolja in stanovanjsko gospodarstvo ostaja na isti postavki, za cestno dejavnost pa naj bi namenili 27 odstotko več. Kolektivna komunalna raba naj bi se po njihovem predlogu povečala za 28 odstotkov, komunalna dejavnost v krajevnih skupnostih za 41 odstotkov, kmetijska dejavnost za 64 odstotkov, izobraževanje za 23, socialno skrbstvo za 29, kultura za 21, šport za 5, raziskovalna dejavnost za 28, zdravstvo za 32, obramba in zaščita za 29, drugi odhodki ( spobujanje gospodarstva, zakon o denacionalizaciji, vzdrževanje zemljiškega katastra, turistična dejavnost ) za 70 odstotkov in proračunska rezerva za 11 odstotkov. Postavka za otroško varstvo pa ostaja na prvotni višini. ■ mz Norih gob ne jem! Ste že slišali za EPP sporočilo Petrola ? Seveda. Saj veste tisto, Primož in Petra, pravkar poročena ...Poskočen prodajalec ponudi pomoč. Prepričana, da je temu res tako, se je v začetku tega tedna mlajša občanka obrnila po pomoč k prodajalcu na Petrolovi črpalki ob cesti Velenje - Slovenj Gradec. Na svojem golfu bi morala zamenjati prerezane zrdčnice. A, glejga zlomka. Ko se ji je vendarle po zasneženi cesti uspelo pripeljati na omenjeno črpalko, je doživela vse prej kot pravi Petrolovo reklamno sporočilo. Visok prodajalec z brki ji je na njeno prošnjo o pomoči pri dvigu avtomobila (gume bi namreč zamenjala sama) odgovoril: "A, misliš, da sem nore gobe jedel?" Pa smo tam: prijaznost, pestrost - Petrol! Teden Karitasa Klic dobrote za mir v družini Uspeh lanske, 2. akcije po vrsti, dogajanja v naši družbi, v kateri človek ne zna več prisluhniti svoji notranjosti, glasu vesti, v katerem mir in dobrota izgubljata svoje poslanstvo, so se predstavniki slovenske Karitas odločili, da bomo odslej imeli v Sloveniji tudi teden, namenjen tej organizaciji. V razmišljanjih in nato dejanjih so se jim pridružili še nadškof dr. Alojzij Šuštar in slovenska škofovska konferenca. In ta teden Karitasa so prav dnevi od 21. do 28. novembra. Osrednja pozornost letošnjega, ki naj bi postal bistveni del dejavnosti te organizacije, je namenjen predvsem družinskemu življenju, saj prav v tej osnovni celici družbe človek sprejema vse, kar prinaša mir, z njim dobrota. Zato ni po naključju kratko sporočilo letošnjega tedna Klic dobrote za mir v družini. Z njim se slovenska Karitas pridružuje praznovanju mednarodnega leta družine. Tega je za leto 1994 razglasila Organizacija združenih narodov. Vse aktivnosti, ki so se ali se še bodo, zvrstile v tem tednu naj bi bile priložnost za pogovor o vrednotah preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Razlogov za organizacijo takšnega tedna, je po mnenju organizatorjev, veliko. Tudi za radijski klic dobrote, ki odmeva po vsej Sloveniji prav danes (v četrtek). Vanj se vključuje, tako kot lani, spet radio Velenje. Zbiranje pomoči poteka preko telefona - predvsem denarni darovi ( Jožica Pogor-evec 063 857 -856) in na sedežu Karitasa za pomoč v obliki materiala. Zbrano pomoč bodo aktivisti Karitasa (slovensko: ljubezen) namenili ljudem - potrebni pomoči v domačem kraju, občini. "Če mnogo majhnih ljudi naredi veliko majhnih stvari, lahko to spremeni svet", pravijo organizatorji Klica dobrote za mir v družini. "Spremenimo ga v svet dobrote in ljubezni tudi z našo skupno akcijo. Če ne s klicem preko radia, kako drugače, pa morda z udeležbo na dobrodelnem koncertu, ki bo jutri (v petek) v dvorani Golovec v Celju. Na njem bodo nastopila sama znana imena naše narodno - zabavne glasbe, TV voditelji in še kdo. Koncert bodo začeli ob 19.45 uri. '(tp) Pri nudenju pomoči so se izkazala tudi partnerska mesta Sovcafo&rtfočeč&z daveči Ne - za - upanje Živimo v dobi, za katero so značilni mnogi "neji" pa mnogi "zaji", mnogo je najrazličnejšega upanja, na žalost tudi nezaupanja. Pri vsem tem seveda ne moremo reči, da se vse to dogaja le na državni ravni; vsaj kar se tega tiče je Slovenija dodobra decentralizirana oziroma razdrobljena. Kajti ne velja vedno, da bi bil lokalni da ali ne naperjen proti državi. Pogosteje je, da se bijejo čisti lokalni neji in zaji, pa naj to zadeva cestno ureditev, trošenje proračuna, gradnjo ali negradnjo stanovanj ali stanovanjsko politiko nasploh, ali odnosa do tega ali onega. Nič novega ne bom zapisal, če vržem na papir misel, da nezaupanje nima vedno le "objektivnega " značaja. Kot tudi svojega za ali proti ne dajo mnogi le zato, ker so osebno prepri- čani, da je tako prav; žal imajo pri nas take opredelitve /pre/večkrat strankarsko barvo. Nekateri pač slepo sledijo strankarskim veljakom, pa čeprav ti vedno ne sledijo tistemu, s čimer so pridobili svoje volilne glasove. Ob raznih nezaupanjih je seveda najhuje, da mnogi ljudje ne zaupajo našim najpomembnejšim organom. Iz dneva v dan slišimo izgovarjanje ali beremo zapisane pripombe na račun najvišjih ljudi ali organov in institucij. Celo sodstvo pri tem ni izrazito. Tudi na to ožje in maloširše področje letijo strelice. Hudo družbi, kjer imajo ljudje tudi o sodstvu slabo sodbo! Nekateri menijo, da tudi enakopravnosti ni. In to celo bojda pred takimi pomembnimi organi. Mi pravi zadnjič prijatelj: kaka je to enakopravnost, če velenjsko republikansko stranko zaradi nasilne vselitve prostorov še vedno sodno preganjajo, pri zelenih, ki so se prav tako nasilno vselili v prostore, so pa vso stvar umaknili. In seveda ob tem ni pozabil pripomniti, da je to verjetno zato, ker so zeleni prišli v občinsko vlado, republikanci pa so na volitvah pogoreli. In na tistega, ki je na tleh, kdo še lažje vrže kak kamen. Seveda mu nisem znal odgovoriti; kot seveda ne vem odgovorov še na mnoga vprašanja. Zakaj bi jih jaz, ko pa jih še mnogi drugi pomembnejši ne poznajo. Ali pa jih poznajo, pa jih ne morejo povedati. Svoj odgovor morajo namreč soočati s strankarskim stališčem in morda še celo s čim drugim. In ni redko, ko je potem ta odgovor povsem drugačen kot je bil sprva. Pravijo, da je treba pač upoštevati objektivna dejstva. Pod tem pa se pogosto marsikaj skriva. Prebivalci Savinjske doline i-majo tudi vsak svoje objektivno dejstvo, zato še vedno traja ping-pong o lokaciji trase avtomobilske ceste. Ker pa je razen interesov krajanov treba upoštevati še druga širša objektivna dejstva, so stvari tam, kjer so. Iz dolgoletnega upanja na novo sodobnejšo cesto je zdaj zraslo le veliko nezaupanja. Najprej so krajani izrazili nezaupanje do najrazličnejših služb, zdaj se je začelo porajati že tudi nezaupanje med njimi samimi; to pa je seveda še veliko slabše. Če se matematično gledano "ne" in "za" med sabo uničita, v primeru ne-za-upanja in upanja vendarle ni tako. Moč nezaupanja je namreč lahko taka, da odpravi sleherno upanje. m(Kr) Pogovor s Francem Druksom, vodnjem obrata HTZ »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»g® Povezanost z rudnikom je neposredna in tesna Kar nekaj časa je že minilo, odkar smo bili nazadnje v velenjskem HTZ-ju, daljše Higieni, tehniki, zaščiti, ki se ponaša s pestrim proizvodnim programom, v katerem delajo predvsem invalidi. Ni jih veliko, ki vedo, da se ta obrat ukvarja z marsičem, od fizičnega in tehničnega varovanja objektov do izredno širokega področja gradbenega, komunalnega in strojnega vzdrževanja objektov in naprav in proizvodnje betonske galanterije in betonov. Skrbijo in vzdržujejo pa tudi infrastruk-tiirne objekte, ki jih rudarji uporabljajo pri dejavnosti izkopa premoga. Program, s katerim so na trgu največ prisotni pa je program proizvodnje osebnih zaščitnih sredstev in drugih izdelkov s področja usnjene galanterije, krojaško dekorativnega dela, tapetništva..., skratka izdelkov iz usnja in tekstila. Vodja obrata te invalidske delavnice, ki zaposluje 320 delavcev, predvsem invalidov, je Franc Druks. * Koliko je vaš obrat, HTZ povezan z Rudnikom lignita Velenje? Franc Druks: "RLV, naše matično podjetje, katerega sestavni del smo, je naš največji kupec in potrošnik. Povezanost je zelo neposredna in tesna, tudi tržno, saj preko 80 odstotkov proizvodov in storitev še vedno plasiramo na rudniku, manjši del tudi za rudarstvo v Sloveniji, približno 20 odstotkov pa plasiramo na trg." * Kako ste organizirani? Franc Druks: "Se vedno po zakonu o podjetjih kot sicer samostojen del podjetja z lastnim obračunom in z lastno bilanco, vendar pa imamo vse poslovne funkcije združene v matičnem podjetju." * Prihaja čas lastninjenja, kako v zvezi z njim razmišljate v HTZ? Franc Druks: "V našem primeru je nanj treba gledati z dveh vidikov. Prvi, mimo katerega ne moremo je, da bo v primeru RLV in vseh delov tega podjetja in sedanjih hčerskih družb država tista, ki bo v vlogi večinskega lastnika odločala o bodoči organiziranosti in bodoči lastnini. Drugi vidik, ki bi ga rad podčrtal paje v tem, da računamo, da bodoča organiziranost in- Franc Druks: "Ne tarnamo nad spremenjenimi gospodarskimi razmerami, validov nebo reševala kot socialo, ampak s ponovnim vračanjem v proizvodnjo in z zagotavljanjem takih pogojev, da bodo lahko invalidi s svojim delom primerno živeli. Osnovo temu daje Zakon o gospodarskih družbah, konkretno njegov 569. člen, ki ohranja status invalidskega podjetja in daje proste možnosti za organiziranje družb. Menim, daje to tista podlaga na osnovi katere se bomo, ko bomo govorili o lastninjenju v RLV, pogovarjali o organiziranosti naše invalidske delavnice oziroma invalidskega podjetja." * Kako pa pri vas zaposlujete? Franc Druks: "Pri nas stalno povečujemo število zaposlenih. Iz vedno istega razloga: naš proizvodni program je usmerjen tako, da s pridobivanjem novih poslov zagotavljamo prosta delovna mesta za invalide. V obratu HTZ redno zaposlujemo tiste, ki prihajajo iz rudnika, predvsem pa tiste, ki svojega osnovnega poklica rudarja zaradi spremenjenih delovnih zmožnosti ne morejo več opravljati. * Kaj pa izven rudnika? Zaposlujete morda tudi druge? Franc Druks: "Izven rudnika že dolgo nismo koga zaposlili. To naredimo le izjemoma, kadar primernega kadra znotraj podjetja, tudi z dodatnim usposabljanjem, ne moremo zagotoviti." * Kako poslujete? Franc Druks: "Z zadovoljstvom ugotavljam, da poslujemo pozitivno, da so rezultati primerni. Vse napore usmerjamo v to, da ne tarnamo nad spremenjenimi gospodarskimi razmerami, ampak se jim skušamo prilagajati na vse načine. Iščemo nove trge in nove kupce, usmerjamo se tudi navzven in tu tržimo. Ne nazadnje pa se poskušamo čim bolj racionalno obnašati in organizirati v obratu samem. Koristimo vse skupne funkcije podjetja v okviru katerega delamo, tako da razen dveh ali treh strokovno administrativnih moči, kijih imamo v obratu, vsi moji sodelavci delajo na konkretnih proizvodnih programih." ■ Milena Krstič - Planine foto: vos) Seminar za profesorje z Dunaja Pedagoški inštitut z Dunaja je pripravil prejšnji teden v Velenju seminar o vključevanju Gorenja v mednarodno blagovno menjavo in perspektivah le-te v novih političnih in gospodarskih razmerah. Udeležencem seminarja, vseh je bilo blizu 30, profesorjem geografije in gospodarstva na dunajskih srednjih šolah, sta spregovorila mag. Jure Toplak, namestnik generalnega direktoija Gorenje Gospodinjski aparati in mag. Ciril Paluc, direktor Gorenje Handels z Dunaja. Mag. Jure Toplak je predstavil izvozne dosežke Gorenja in prizadevanja ter načrte za nastop na tujih trgih. Mag. Ciril Paluc pa je podrobneje spregovoril o Gorenju Profesorji geografije in gospodarstva z dunajskih srednjih šol so na seminarju z zanimanjem prisluhnili predstavnikom Gorenja. Handels in strategiji Gorenjevega trženja v Avstriji. Med obiskom v Gorenju so si gostje ogledali tudi proizvodnjo velikih gospodinjskih aparatov v vseh treh Goren-jevih programih. Vodja seminarja mag. WoI-fgang Feyrer je bil z organizacijo in izvedbo seminarja nadvse zadovoljen. Povedal je, da so dunajski srednješolski profesorji med obiskom v Gorenju izvedli veliko novega in zanimivega, vtise in spoznanja pa bodo posredovali tako kolegom kot dunajskim srednješolcem, kijih učijo. Gorenju pa je zaželel tudi za naprej uspešen nastop v Evropi in svetu. ■ (ek) Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje I » K » • » » 8 « « I « « « B » » •«» « « » « » «8»»«»»il»««l!««»««»««»»»»«8»«»IHS Kakšna bo nova organiziranost? O novih organiziranostih bank v Slo- trebncanalize.Izhajajo seveda iz opredelit- Posebna strokovna komisija, ki sojo yi lahko zadnje čase veliko slišimo in ve. da lahki, v bodoče banka posluje brez imenovali na zadnji seji upravnega odbora emo. Direktorja Ljubljanske banke omejitev, če ima 60 milijonov mark kapi- bo v elaboratu opredelila prednosti in sla- meljne banke Velenje Rafka Ber- tala. Ta omejitev bo povzročila, da bo v Slo- bosti samostojne poti banke in predlagala očnika, smo povprašali, kako naj bi bila veniji v bodoče delovalo namesto sedanjih tudi novo organiziranost. To naj bi bilodo bodoče organizirana ta banka. tridesetih med štiri in sedem samostojnih konca januarja, ko bodo predlog prepustili "Zaenkrat ni še nič odločenega, zadnjo bank. Če bo hotela biti velen jska banka sa- v obravnavo delničarjem, edo bodo imeli delničarju "je povedal, mostojna. se bo morala povezovati. S kom? tem pa dodal, da pripravl jajo vse po- Tudi to vprašanje ostaja odprto. ■ Mira Zakošek Mm MiMMU Človek pod snegom Piše: Jože Krajnc Tako smo se navadili živeti z novicami z balkanskih bojišč, da so se nam mnoga svarila pred grozotami prihajajoče zime v teh nesrečnih krajih zdela kot ukvarjanje z neznansko oddaljenimi in za nas prav nič aktualnimi težavami. Zdaj, ko gledamo prizore, ki nas opominjamo, kako prav so imeli napovedovalci katastrofe, nam po malem udarja v zavest, da gre hudičevo zares in da se nas tako ali drugače vsaj malo tiče. Ne kot bivši del bivše razpadle države na tem območju, ampak preprosto kot ljudi. Dobro je, če nas (in pri marsikomu gotovo je tako) ob tem vsaj malo daje skrb za trpeče soljudi pa naj bodo kakršnekoli vere ali nacionalnosti. Ni pa dobro, da smo ob tem skorajda nemočni in predvsem ni dobro, da ne skrbi tiste, ki imajo v rokah dovolj moči in možnosti, da bi nekaj naredili. Farsa z mednarodnim sodiščem za balkanske hudodelce se ta čas prepleta z vse prej kot farsičnimi obvestili iz krvaveče Bosne in Hercegovine. Prekril jo je sneg, pritisnila je zima, še nedavno tega bi jo v takih okoliščinah bila ena sama idila. Olimpijska, skoraj eksotična, za ves svet taka, da bi sejo splačalo čimprej spoznati od blizu. Zdaj pa... Zakaj v tej zimi zmrzujejo in trpijo lakoto, umirajo ker, nimajo hrane, ker se ne morejo greti, kerjim zmanjkuje zdravil, kerkrvoloki ne odpirajo poti nekaterim, ki bi tem revežem radi poslali humanitarno pomoč. V sarajevski bolnišnici sta ob koncu tedna zaradi takšnih in podobnih skrajno trapastih razlogov umrla otrok in ženica, v bolnišnici za duševno bolne mladostnike je zaradi mraza in lakote umrlo pet bolnikov, v neogrevanih in napol porušenih stanovanjih vsakdan umre nekaj starih ljudi, kruh, kolikor ga še imajo, si po mestu vozijo s samokolnicami in sanmi, pri čemerje treba hudo paziti, dajih ne bi zadele ostrostrelske krogle... Znamenje skrajnega cinizma pri tem se zdi, da otroke v krempljih smrti iz zraka obmetavajao z miklavževimi paketi, ki pridejo kamor pridejo, Če pridejo in v katerih so-kot pojasnjujejo poznavalci "dobrote" skrajno dvomljivo kakovosti in iskrenosti sploh. Četi življenja Miklavž ne more ali noče rešiti, se ti z bonbonom - tako se mi zdi -tudi ne more prav prikupiti. Prej bi mu rekel, naj si še tega nekam zatakne. Najvišji politiki evropske politike v nedogled dobivajo figo za že sklenjene dogovore o omogočanju človekoljubne pomoči in v nedogled se znova in znova dogovorijo o tem, kako to pomoč vendarle onemogočiti. Če še zdaj ne vemo, potem je tudi zanje škoda časa. Zmanjkuje jim ga; tako se izteka tudi mnogim, ki pred našimi očmi, pred nosom sprijene Evrope umirajo zaradi lakote in mraza. Naj razume, kdo more. Resno seje bati, da bo letošnji sneg na Balkanu prekril še tisti del Evrope in sveta, kije vlival vsaj malo upanja na ostanke nepokvarjene človečnosti. ■ Jože Krajnc Slovenski inovatorji najuspešnejši na Eureki '93 Bled - Slovenski inovatorji sodosegli na letošnji EUREKI '93 svoj največji uspeh. V okviru Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo Republike Slovenije deluje SPIM - slovenska podjetniška inovacijska mreža, kije za letošnjo mednarodno promocijo novo razvitih izdelkov, tehnologij in storitev, organizirala celotno akcijo, na katero seje prijavilo kar 229 inovatorjev z 216 novostmi, ki so bile predstavljene na osmih slovenskih sejmih po večjih regijah (žal so mesto Velenje in njeno gospodarstvo ter seveda Rdeča dvorana gluhi za to obliko sejemskega sodelovanja...) Po mednarodnih kriterijih programa Evropske skupnosti SPRINT, so na mednarodne sejme in razstave uvrstili 28 novosti. Slovenski inovatorji so prejeli 8 zlatih, 7 srebrnih, 2 bronasti in 3 posebna priznanja, s čimer so bili edina država, ki je prejela priznanja za vse svoje dosežke in dosegla najvišji kreativni nivo predstavljenih novosti. Med zlatimi je tudi podjetje Toplotna tehnika Tone iz Velenja, priznanje paje Tone Javornik dobil za večnamenski akumulator energije, imenovan Multivak - R, ter iz Moziija obrtnik "Firšt", natančneje Franc Firšt, Zvone Cencen in Peter Kovačič za motorni krogelni ventil. Odličja je inovatorjem izročil minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar ob prisotnosti belgijskega veleposlanika v Sloveniji. ■ L. Ojsteršek Agrina informatika Učinkovite računalniške rešitve za trgovine in druge Agrino kot trgovsko proizvodno podjetje prav gotovo poznate. Poznate tudi Agrino Informatiko, podjetje, ki deluje v sklopu Agrine kot samostojna poslovna enota? Danes vam to podjetje, ki se ukvarja z računalniškim inženiringom, predstavljamo podrobneje, saj je njihova dejavnost specifična in kompleksna, težko opisljiva v skopih besedah. Da vam lahko predstavimo Agrino Informatiko, se moramo vrniti v leto 1988, koje v podjetju Agrina prišlo do odločitve, da bodo pričeli graditi lasten informacijski sistem. Do takrat so tudi za trgovine v sistemu Agrine vse podatke obdelovali in urejali v Hmezadovem računalniškem centru. Že v tem letu so spoznali, da brez učinkovitega informacijskega sistema v trgovini ne bo šlo. Direktor Agrina Informatike Roman Vodovnik je takrat šele prišel v podjetje in prevzel to nalogo skupaj s še petimi strokovnimi sodelavci. "Najprej je bilo treba nabaviti opremo, potem smo pričeli izdelovati računalniško programsko opremo. Odločili smo se za delo na Vax-u, za potrebe Agrine smo kupili model 3900. Potem je bilo treba preučiti vso zakonodajo v zvezi s trgovino, preučiti poslovanje v trgovini... V prvi vrsti paje bila pove- zava veleprodaje s skladiščem in komercialo. Želeli smo, daje vse urejeno učinkovito in to nam je do danes tudi uspelo." se spominja direktor. Do leta 1991 je Agrina informatika delala izključno za potrebe Agrine. V tem letuje prišlo do nove strateške odločitve. Izziv, da tehnično trgovino s samopostrežnim načinom prodaje popolnoma računalniško opremijo, je bil velik. V Sloveniji takšnega računalniškega programa še ni bilo, v tujini so bile cene zanj zelo visoke, prilagoditi pa bi jih morali še naši zakonodaji. Zato so se odločili, da bodo programsko opremo za maloprodajo zgradili sami. Zaradi varnosti pri delovanju v praksi so še naprej delali na Vax-u, čeprav to ni bila najcenejša različica, odločitev pa je bila zavestna. Če pride do okvare na enem sistemu namreč drugi prevzame njegovo delo in v trgovini nikoli ne pride do zastojev ali ustavitve dela. Naredili so še korak naprej. IPC post blagajne so prvi in dosedaj edini povezali v mrežo z Vaxom. V letu '92 so dokončali ta zahteven projekt. Informacijski sistem za trgovino je bil končan in je v končni inačici vseboval prodajo preko blagajne z gotovino, izpis črtne kode, pri plačilu na več obrokov s čeki hkraten izpis pogodbe, s katero se zavaruje prodajalec, prav tako pri na- kupu na kredit Ob tem se zaloge ažurirajo takoj, repropro-daja poteka s takojšnjim izpisom faktur...Ko v skladišču prevzamejo nove zaloge blaga je to takoj numerirano po zadnji znani ceni in lahko gre v istem hipu v prodajo. Danes je to prav gotovo eden najboljših softvvarov za trgovinsko poslovanje, vzorčno pa je uspešno zaživel v blagovnici Agrine v Žalcu. mili tudi veleblagovnico v Ilirski Bistrici in še nekaj drugih širom ' po Sloveniji. Ker sistem na Vax-ih ni primeren za majhne trgovine, kjer je manj kot 10 delovnih postaj, so srednje velike sisteme prilagodili operacijskemu sistemu Unix. Kadar v mrežo povezujejo PC-je, uporabljajo omrežno programsko opremo Novell. Tako vam lahko računalniško opremijo vsako trgovino, od male- dročje trgovine. Prazen prostor, namenjen trgovini, vam pomagajo opremiti z pohištvom in vso ostalo potrebno opremo, računalniško opremo, računalniškimi programi, izdelajo vam potiskane obrazce, ker dobro sodelujejo s Cetisom... Če imate tudi vi trgovino (v zasebni ali družbeni lasti) in vas njihova ponudba zanima, še to. Po tem, ko jim boste zaupali svoje želje in potrebe, vam bodo pri- INFORMATIKA Lansko leto so se pričeli odpirati širšemu slovenskemu tržišču in to ravno preko veleblagovnice Agrine, kjer so lahko vsakemu zainteresiranemu tudi v praksi pokazali, kako njihov projekt deluje. Agrina informatika je postala zanimiva tudi za Hrvaško, sploh Istro, in ravno sedaj prilagajajo program njihovi zakonodaji. Zgradili so tudi zunanjetrgovinski paket, vanj pa so že vključene vse spremembe, ki jih bo prinesla nova zakonodaja.V tem času so računalniško opre- ga butika z le enim računalnikom, do srednje ali res velike blagovnice! "Bistvenega pomena pri tem je znanje ljudi, ki se s programiranjem in izgradnjo sistemov ukvaijajo. Mi gradimo ravno na znanju ljudi, ki se z določeno vedo ukvarjajo in jo zato dobro poznajo."poudarja Roman Vodovnik, ki ima sedaj že 10 sodelavcev, vsi pa imajo najmanj višjo izobrazbo. Agrina Informatika vam danes ponuja res kompleten računalniški inženiring za po- pravili 2 ponudbi; optimalno in t.i. okleščeno, cenejšo. Prodajne pogoje prilagajajo kupcu, zato so ugodni. Poleg tega direktor pou-daija: " Pri računalniško podprtem načinu prodaje je vedno obremenjujoč faktor to, da mora vse delovati stoodstotno brezhibno. Zaradi napake v programu ali okvare strojne opreme ne more in ne sme obstati cela trgovina. Mi zagotavljamo, da se vam to v sodelovanju z nami ne bo zgodilo. Imamo tudi stalno dežurno službo, ki je vsem našim kupcem na voljo vsak dan, ves dan, do 22. ure. Dokler morebitne okvare na opremi ne odpravimo, v trgovino postavimo lastno rezervno strojno opremo. Vaše prodajalce in vso ostalo osebje pred pričetkom dela tudi dobro uvedemo v delo." Veliko sredstev vlagajo v razvoj na področju trgovine in orodij, saj letno za nabavo nove strojne opreme in razvoj novih programov namenijo do 100 tisoč DEM. Sedaj gradijo software, ki bo deloval neodvisno od hardvvare-a. Skupaj s Cetisom pa razvijajo še nekaj čisto novega na našem tržišču. Kot poznavalci barcode sistema težijo k temu, da bo ena od plasti, ki je nevidna, magnetna. S tem tudi trgovci ne bodo vedeli, kateri izdelek ima vtiskan ta varovalni mehanizem, zato bodo tudi kraje med trgovci nemogoče. Ko bodo ta projekt končali, bodo lahko trgovinam ob vsem že naštetem ponudili še učinkovito varovanje blaga. V Agrini Informatiki pa se ne ukvaijajo samo s" trgovino". Prevzamejo tudi drugačna podjetja in vam izdelajo kompleten informacijski sistem. Letos so to že uspešno naredili v vrtnarstvu Celje. Poiščite jih v Novem Celju in povedali vam bodo še vse tisto, kar mi nismo zapisali, pa vas morda še zanima! Stari trg 36, (2. nadstropje nad Kompasom rent - a - car) Velenje, tel: 851 - 486, 851 - 678 NOVO - NOVO - NOVO Cenjene stranke obveščamo, da smo odprli novo specializirano trgovino z Italijansko keramiko in sanitarno opremo višjega kakovostnega razreda ter lončeno posodo, ki so jo uporabljale že naše babice. Pri nas kupljeno keramiko vam tudi položimo, na izvršeno delo pa vam zagotavljamo dvo letno garancijo. Izvajamo tudi vsa ostala zaključna dela ( kamen, teraco, parketi, plastike, demit fasade, slikopleskarska dela, instalacije...) MOŽNOST PLAČILA NA 6 OBROKOV BREZ OBRESTI! Del. čas: vsakdan od 7. do 19: ure. K članku o katastrofalni politiki v Velenju na področju prometa S kritiko stranke LDS - liberalno demokratske stranke objavljeno v Našem času, 11. novembra 1993 pod naslovom "Katastrofalna politika v Velenju na območju prometa" se ne moremo strinjati. Kritika v članku je nepoštena, posplošena in ne vsebuje konkretnih podatkov. V naslovu je sicer navedena katastrofalna politika, v članku pa ni nikjer zaslediti kaj naj bi bila ta katastrofa. Kot ena najhujših ob-dolžitev je podatek, da STRADUS iz Ljubljane pri izdelavi nove prometne ureditve Jenkove ceste ni bil seznanjen s prometno ureditvenim načrtom Velenje, pri tem pa ni omenjeno, da podane rešitve niso bile v nasprotju s tem načrtom, oz. strokovnimi osnovami, kot jihje Izrvšni svet v prejšnji sestavi prekvalificiral. V članku je veliko posplošenih obtožb, ni pa omenjeno, daje v občini teško reševati prometne probleme, ki so posledica 20 in več letne slabe urbanistične politike. Problemi, pristopi v planiranju in projektiranju stanovanjskih sosesk so bili v osnovi zgrešeni, zato imamo danes v teh soseskah nemogoče prometne razmere. Uporabljeni tehnični, elementi, predvsem gabaritov cestnih koridoijev širine 3,4, 5 m, brez stranskih zaščit med ograjami in brez hodnikov za pešce onemogočajo promet po sodobnih kriterijih. Če želimo kriterijem zadovoljiti potrebujemo velika sredstva za korekture, pri tem pa imamo tudi velike probleme pri pridobitvi zemljišč iz privatne lastnine. Pri prometnih rešitvah sodelujejo tudi prometno projektantska podjetja izven občine, mnenja smo pa, daje v preteklosti bila odsotna prometna stroka. V letošnjem letu smo na področju prometa, razen operativnih nalog, reševali predvsem probleme lokalnega prometa v soseskah za zagotovitev varnosti in boljših prometnih razmer. Kot primer uspešnega pristopa k tej problematiki je ureditev prometa v naselju Gorica s preprečitvijo neustreznega obstoječega tranzitnega prometa med Slovenj Gradcem in Celjem po Koželjskega ulici, ki ima skozi naselje gabarit 5 m, brez stranske zaščite in brez prostora za pešce in šolaije. Prav tako smo uredili promet v na- seljih ob Cankarjevi, Levstikovi, Gregorčičevi in Aškerčevi cesti v Šoštanju. Na podlagi naših analiz in predloga prometne rešitve, ki je imela za osnovo ciljno izvorno štetje prometa, se gradi nov most čez Pako in rekonstruira cesta Lole Ribaija v Šoštanju. Obstoječi most, po zaprtju Trga bratov Mravljakov, ne bi mogel dodatno prevzeti 4.000 vozil na dan. V celotnem mestu Šoštanj in na vseh lokalnih cestah smo preverili in uredili prometno signalizacijo. Izvršili smo štetje prometa, izdelali analizo in pripravili variantne rešitve Jenkove ceste s križiščem s Tomšičevo cesto in za Stanetovo cesto z naslji ob njej. V zadovoljstvo večine občanov smo uredili / v soglasju in po navodilu Ministrstva za promet in zveze / vpadnico v Velenje iz celjske strani, tako daje možno zavijati v levo k bencinski črpalki, na parkirni prostor pri POINT-u in k Policiji. Prav tako seje na podlagi naših zahtev za prevzem industrijske ceste v javno cesto izvedla l. faza ureditve te ceste pri Starem jašku. Tudi v letu 1994 želimo veliko narediti pri odpravljanju prometnih problemov na cestno-prometni infrastrukturi in to so: preveritev možnosti povezave severne obvoznice od Škal do magistralne ceste proti Slovenj Gradcu, obvoznice v Šoštanju, ureditev križišča magistralne ceste z Goriško cesto pred tunelom, ureditev Kidričeve ceste v območju križišča pri PTT centru in drugo, kar pa bo jasno ob rezultatih analiz, ter finančnih možnosti v naslednjem letu. da rešujemo predvsem tiste posamezne probleme, ki so najbolj problematični za večje število občanov. Rešitve, kijih predlagamo so, v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa, sprejete z Odredbo Izvršnega sveta ali z Odločbo Sekretariata za javne gospodarske zadeve, kot pristojnega upravnega organa za promet in so del celovitega reševanja prometne problematike na območju občine. Tudi v bodoče bomo veseli dobronamernih razmišljanj pri reševanju prometne problematike v občini, ki ni enostavna pa tudi katastrofalna ne. ■ Služba za informiranje pri Izvršnem svetu SO Velenje Kmetijska zadruga Šaleška dolina !88$8888888g Obljube ja, drugo pa... Čeprav o posledicah letošnje suše v kmetijstvu Šaleške doline čivkajo že vrabci na strehi, čivkajo še premalo glasno. Tako menijo v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, ko razmišljajo o tej letošnji naravni nesreči ter o neenakih pogojih kmetovanja v primeijavi z drugimi slovenskimi občinami. "Tega vprašanja se bo treba zavedati bolj kot se ga sedaj. Industrija je kmeta v velenjski občini potisnila na obrobje, kjer so pogoji kmetovanja težji. Za nameček je družbeni proizvod občine precejšen, delež kmetijstva v njem majhen, kar pa močno vpliva na ugoden izid ocenjevanja glede pomoči republike v naravnih nesrečah kot je to bila letos suša. Kmetijci menimo, daje ureditev tega naloga lokalne skupnosti," poudaija direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjan Jakob. Ob tem je izrazil upanje, da bodo občani pokazali razumevanje za težave, kijih pestijo. Kajti, o res velikih posledicah suše ne govorijo tja v en dan. Tudi ob ugodnih vremenskih razmerah prihodnje leto namreč že doseženih rezultatov gospodarjenja, zlasti v živinoreji kot prednostni panogi, še ne bodo dosegli. Morda leta 1996. Že danes paje suša "udarila" v preskrbo s krmo in s tem v hleve. V letošnjih štirih mesecih so namenili za zakol toliko krav kot lani celo leto. Zmanjšanju črede še ni povsod videti konca. Priveza je manj, za približno 15 - odstotkov od načrtovane proizvodnje pa bo manj tudi mleka. Dež, ki je padel konec avgusta, težav s sušo na poljih in travnikih ni rešil. Zgodnji novembrski mraz paje marsikaterega kmeta prikrajšal še za tisto bore malo krme. Republika je sicer sprejela nekatere ukrepe, pomoči v obliki krme za zdaj ni od nikoder. Glede na republiški program ukrepov so se kmetijci in vlada v občini Velenje odločili za nakup volumi-nozne krme (koruzno silažo, pesne rezance in seno). Tako danes občina prispeva od 30 do 40 -odstotkov od nakupne cene krme. Doslej je zadruga že oskrbela kmete z več kot 400 tonami sena, po izračunih ga bodo potrebovali za najnujnejšo preskrbo 600 ton. Za te namene naj bi "šlo" približno 10 milijonov tolaijev. "Kmetijci praktično kmetujemo tako kot bi bila celo leto zima. Stroški proizvodnje so takrat precejšnji. Kmetje najprej "udarjen" zaradi manjše proizvodnje, nato pa mora plačati še polovico cene za nakup krme. "Zvija" dokaj velike kmetije. Položnic za pokojnin- sko - invalidsko zavarovanje res še niso prejeli, a pomenile bodo za marsikoga pravo katastrofo. Kmetijci ocenjujemo to za napačen korak. Bolje bi bilo, če bi plačevali ves ta čas zmanjšane akontacije. Tako pa bo potem precej nejevolje ob poračunu." Suša in njene posledice vzamejo - po mnenju sogovornika - kme-tijcem preveč časa. Za zdaj precej več kot aktivnosti za uresničevanje dveh večjih projektov - obnova travne ruše (ta naj bi trajala pet let), kar nekaj časa pa bo najbrž potrebnega tudi za domače sirarne. Na kmetijah, oddaljenih od središča, naj bi se namreč ukvarjali s proizvodnjo domačih mlečnih izdelkov. Te bi ponudili širšemu trgu s spleteno lastno prodajno mrežo. "Nova merila glede kakovosti pri mleku (v veljavo naj bi stopili januarja prihodnje leto) so nas prisilila k temu. Uvrščamo se med najmočnejše mlekarje na kmetijo in tudi na kravo in bi bili lahko zaradi tega močno prizadeti. Država bi morala prej zagotoviti primerne pogoje za izvajanje zapisanih odlokov v zvezi s tem. S kakovostnim mlekom - tako po beljakovinah kot suhi snovi - zremo smelo na zastavljene korake." Optimizma kmetijcem Šaleške doline ne manjka tudi pri nadaljnji širitvi ponudbe suhomesnatih izdelkov. V zimskem obdobju pripravljajo za tiste, ki se bodo ukvarjali s tem, izobraževanje. V bližnji prihodnosti pa prav tako nameravajo skorajda v središču mesta Velenje urediti mesnico in delikatesno trgovino. O lastninjenju v tem trenutku ne razmišljajo preveč. Za zdaj ima zemlja znanega lastnika - to je zadruga, zadružna lastnina je nedeljiva. Kaj posebnega na to temo država zanje tudi še ni napisala. Preden pa bodo sploh lahko kaj naredili v zvezi z lastninjenjem, nameravajo razčistiti odnose z bivšo krovno firmo - Ero Velenje. ■ (tp) Posegi v večstanovanjske objekte in na zemljišča ob njih (BBBBBBBBBBBBBBBBB1 (BBBBBBBBBBBBBBBB1 IBBBBBBBBBBBtt Društvo upokojencev Velenje **aaaaaaaa*aaaa«*aaaaa«aaaaaaaaa*i Navodila in priporočila o vodenju Letne konference upravnih postopkov Preureditev notranjosti stanovanja, pri kateri se posega v konstrukcijske dele objekta, poseganja v podobo fasade objekta (pleskanje, zapiranje balkonov, vgrajevanje žaluzij, nameščanje nadstreškov ipd.), spreminjanje stropno - strešnih konstrukcij, spreminjanje namembnosti skupnih prostorov (kleti, kolesarnice, suSMce, vetrolovi), preurejanje funkcionalnih (zunanjih) površin ob objektih, urejanje smetarnikov izven objektov ipd., so posegi v skupno lastnino v oziroma na objektih. O teh posegih morajo torej odločati (soglašati) vsi lastniki stanovanj v posameznem večsta-novanjskem objektu. Nekateri od posegov (zahtevnejša gradbena dela, sprememba namembnosti prostorov, kjer se posega tudi v instalacije,...) zahtevajo predhodno pridobitev lokacijskega dovoljenja, druge, gradbeno manj zahtevne posege, pa je mogoče izvajati na osnovi odločbe o priglasitvi del. Praviloma naj skrbi za te naloge upra-vljalec bloka (v Velenju so to delovne organizacije Linea, Habit in Stanovanjsko podjetje), ki ob vlogi za dovolitev posameznega posega predloži soglasja vseh lastnikov stanovanj v objektu. Posegi morajo biti narejeni na osnovi strokovnih usmeritev, ustreznih izvedbenih projektov ali idejnih projektov (skice) v primeru priglasitve del. Tudi slednje naj izdelujejo strokovnjaki (arhitekt, statik, projektant inštalacij). Ker gre v drugem primeru za razmero- ma poenostavljeno projektantsko nalogo (idejni projekt - skice, po potrebi statična presoja), bodo stroški sorazmeroma majhni, posebej ko gre za posege v fasado (Vgraditev balkonov, postavitev Beseda poslancev IKS88BB88B8B8888888B888BB Državnem zboru Republike Slovenije ■ Vlado Republike Slovenije sprašujem, da pojasni oziroma opredeli svoj odnos do zaposlovanja tujcev v gradbeništvu. Znano je, da slovenska gradbena podjetja veliko delajo na gradbiščih v tujini, kjer pretežno zaradi cenenosti delovne sile zaposlujejo tujce, kljub temu, da imamo doma veliko brezposelnih gradbenih delavcev. ■ Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sprašujem, kaj namerava storiti glede ukre- pov, s katerimi bo regulirala oziroma zmanjšala pritisk delodajalcev za novo zaposlovanje tujcev, zlasti tistih z območij nekdanje Jugoslavije. Znano je, da kljub veliko domači brezposelnosti obstaja močan pritisk delodajalcev za novo zaposlovanje tujcev. Razlogi za takšne pritiske naj bi bili tudi v strukturnem nesoglasju na trgu delovne sile, cenenosti tuje delovne sile in povezanosti z območji nekdanje Jugoslavije. Zgoraj imenovano ministrstvo sprašujem, kaj bo storilo, da bo delodajalce zavezalo, da iščejo delojemalce predvsem na trgu domače delovne sile. Ob tem želim opozoriti, da tujce zaposlujejo zlasti tisti delodajalci, ki so dobili v naši državi poslovni vizum. Zato naj jih zgoraj omenjeno misnitrstvo s posebnimi ukrepi zaveže, da bodo iskali delavce med državljani Slovenije. ■ Ivan Verzolak, poslanec Slovenske nacionalne stranke ograj in pergol pritličnih stanovanj, barvanje fasad), kjer se pripravi projekt za celotni vestanovanjski objekt ali za več objektov enake arhitekture. Prosimo vas, če upoštevate gornja navodilain priporočila. V nasprotnem bo pristojna urbanistična inšpekcija nedovoljene posege sankcionirala. Tudi stanovalci oziroma lastniki stanovanj, ki so katerega od teh posegov že izvedli so dolžni speljati upravni postopek na način kot je predstavljen v gornjem zapisu. Upravne postopke vodi Sekretariat za javne gospodarske zadeve občine Velenje. ■ Uprava za urejanje prostora Sekretariat za javne gospodarske zadeve In Leto je naokoli in pričele se bodo tudi letne konference v pododborih velenjskega društva upokojencev. Upokojenci bodo gotovo obravnavali delo v preteklem letu in načrte za naprej, več o problematiki dela društva in vsakdanjiku upokojencev pa bomo poročali po konferencah. Danes bi radi upokojence seznanili kje in kdaj bodo konference. V sredo, 1 .decembra, bodo ob 15.uri v prostorih doma ostarelihg konferenco pričeli upokojenci Desnega brega; istega dne ob 16.uri bodo konferenco v domu krajanov pričeli tudi na Konovem. V četrtek, 2.decembra, bosta konferenci za upokojence Levega brega v prostorih velenjskega gasilskega doma in v domu krajanov za člane pododbora v Šmartnem, obe bodo pričeli ob 16.uri. V petek, 3.decembra, se bodo ob 16.uri v gasilskem domu v Šaleku zbrali upokojenci Šaleka in Gorice; v soboto, 4.decembra, bodo v osnovni šoli v Paki z njo ob lO.uri pričeli upokojenci Pake in Kozjaka, tudi v soboto pa bo ob 15.30 še konferenca v Škalah.V nedeljo, 5.dece-mabra, bosta še dve letni konferenci. Ob 9.uri jo bodo v večnamenskem prostoru pričeli upokojenci Vinske gore, ob 10.uri pa se bodo v kulturnem domu zbrali še upokojenci iz Šentilja. Organizatorji si seveda želijo, da bi se konferenc pododborov udeležilo čim več upokojencev. ■ B.M. E A POKLIČITE NAS! Telefon: (063) 853-448 i Gradbeni material, Koroška 2 a - plamaflex cev 019 tm 232.60 SIT -plamaflexcev022 tm 224.30 SIT - plamaflex cev 0 27 tm 256.70 SIT - plamaflex cev 0 34 tm 274.50 SIT ■ plamaf\ex cev 0 43 tm 329.10 SIT -gradbenofolijaPLAMA2.5mm ni 72.50SIT -gradbena folija PIAMA 5 mm ni 106.80 SIT -gradbenafolijaPIAMA15mm nf 196.70SIT Cene so s prometnim davkom. POKLIČITE NAS! Telefon: (063) 851-705 J VIS a VIS, Kidričeva 53, Velenje - kovinska stolica mala 1.650,00 SIT - lesena stoka 904,80 SIT - barva za beljenje 30 kg Durlin 2.607,00 SIT ■ petdelni komplet nožev - ladijska svetilka ■ ročna črpalka Fontana 1.490,00 SIT 507,00 SIT 6.230,30 SIT Ljubno ob Savinji « sa s« m » m S! m SS BJ & 88 Obvoznica za srečo in napredek V ponedeljek popoldne je bilo slovesno in veselo na Ljubnem. Tri leta po opustošenju kraja je podpredsednik slovenske vlade Lojze Peterle prerezaI otvoritveni trak in s tem odprl obvoznico z mostom preko Savinje, ki je v tem trenutku najpomembnejši in največji objekt v sklopu odpravljanja posledic katastrofalne vodne ujme novembra leta 1990. . To je obenem tudi prvi del gradnje uničene in življensko pomembne ceste od Ljubnega do Luč. Na 1.700 metrih jo že gradijo naprej,Lojze Peterle pa je v slavnostnem nagovoru zagotovil, da bodo z deli nadaljevali prihodnje leto in to pomembno nalogo sklenili v naslednjih treh letih. Razveseljivo in spodbudno za vso dolino in njene ljudi. Promet je torej stekel. V zadovoljstvo vseh je vsa dela več kot uspešno in v roku opravilo podjetje SGP Primorje iz Ajdovščine. Jurij Vojska z Republiške uprave za ceste je v uvodnem nagovoru postregel tudi s tehničnimi podatki. Obvoznica sama je dolga 720, sa- mo most pa 190 metrov. Za vse to so vgradili 2.500 kubičnih metrov betona, 116 ton armature, 1.700 metrov kablov, izvrtali 90 metrov pilotov, izdelali 35.000 kubičnih metrov nasipov in položili 6.700 kvadratnih metrov asfaltnih površin. Zaradi dodatnega zavarovanja struge, prestavitve komunalnih vodov in drugih razlogov so se celotni stroški gradnje povzpeli na 130 milijonov tolarjev, kar je še vedno manj, kot so prvotno načrtovali. Velikemu številu krajanov in gostov, so zapeli ljubenski osnovnošolci, pevci in zaigrali ljudski godci, spregovoril je tudi predsednik Izvršnega šveta Skupščine ob- K M* • čine Mozirje Alfred Božič. V strnjenih besedah je orisal posledice in višino škode in se zahvalil vsem, zaradi katerih dolina v najhujših trenutkih ni ostala sama. Ob tem pa je opozoril še na cesto med Ljub-nim in Lučami, na cesto v Podvo-lovljeku in na sanacijo vodotokov Savinje in Drete, česar občina brez republiške pomoči tudi ne bo zmogla. Predsednik sveta krajevne skupnosti Paul Orešnik seje v imenu krajanov zahvalil za veliko pomoč in ob tem dejal, daje sprostitev prometa v ožjem središču kraja tudi predpogoj za uspešnejši razvoj turizma, v katerem Ljubno vidi svoje velike razvojne mož- nosti. Podpredsednik slovenske vlade Lojze Peterle je orisal prizadevanja vlade, ki jo je takrat vodil, prav tako napore in velike načrte sedanje vlade na cestnem področju v prihodnjih letih. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad opravljenim delom in obljubil pomoč pri odpravljanju posledic poplav tudi v prihodnje, najlepše pa so izzvenele besede, da bo cesta do Luč zgrajena v naslednjih treh letih. Obvoznico je blagoslovil ljubenski župnik Martin Pušenjak, prvi (uradni) potniki na njej pa so bili gostje, ki so se kasneje zbrali še na prijetnem srečanju v zadružnem domu. Lojz Peterle je bil iskreno zadovoljen ob opravljenem delu, zagotovil pa je tudi izgradnjo ceste do Luč Solčava Kakšna bo oblika zadruge? Končna odločitev Brez ambulante 19.decembra Znano je, da se morajo sedanja gozdna gospodarstva v skladu z novo zakonodajo preoblikovati. Znano je tudi, da se bo najprej izločil javni del, ki bo pod okriljem države; naslednji del bo izvajalski, ki se bo lastninil v skladu z zakonom o podjetjih; tretji del pa bodo predstavljali kmetje lastniki gozdov, ki se morajo obvezno združiti v zadrugi. Tudi v Zgornji Savinjski dolini že dalj časa tečejo razprave o bodoči organiziranosti, pri čemer je v ospredju delitev skupnega premoženja. Glede bodoče zadruge trenutno prevladujeta dve možnosti. Prva je združitev v enotno kmetijsko-goz-darsko zadrugo in ustrezno preoblikovanje sedanje ZKZ, druga paje oblikovanje nove gozdarske zadruge. O tem so razpravljali tudi minuli teden na seji sveta kmetov lastnikov gozdov pri nekdanjem TOK-u nazarskega Gozdnega gospodarstva. Sklenili so, da bodo vse dokončno dogovorili prve dni decembra, ko bodo izoblikovali tudi referendumska vprašanja, referendum pa bodo izvedli 19.decembra. ■ JP Gornji grad ■■■■■■■■■ Škof blagoslovil Že zelo dolgo se vleče razprava o upravičenosti nadaljnjega obstoja splošne ambulante v Solčavi, to problematiko (nekdanje ambulante) je obravnavala tudi občinska skupščina; tudi v zvezi Z lastninskimi razmerji za te prostore. Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti je vseskozi vztrajal na gradivu, ki strokovno utemeljuje ukinitev ambulante v Solčavi. V odgovorih iz te krajevne skupnosti ni bila strogo zahtevana njena ohranitev, jasno pa so v Solčavi izrazili željo, da dobijo prostore v lastništvo, zatem pa bi jih namenili za pridobitne dejavnosti v dobro krajanov. V naslednjem poskusu so iz Solčave predlagali, da dobijo prostore v upravljanje, glede zdravstvene dejavnosti v njih pa bi se sami dogovorili s krajevnim zdravnikom. Sekretariat je nato sprejel stališče, da ima Zgornjesavinjski božji grob Mogočna gornjegrajska katedrala se ob ostalih znamenitostih postavlja tudi s stalno stoječim božjim grobom, ki mu daleč naokrog ni enakega. Poslikane lesene kulise in na platnu upodobljeni prizori iz svetega pisma dajejo prostoru enkraten videz. Ta umetnina je bila doslej bolj malo poznana, poleg tega pa so bile poslikave pred obnovo katedrale zaradi puščanja strehe tudi poškodovane. Lani pomladi so pričeli z obnovo, ki sojo pred nedavnim sklenili. Obnovo sta omogočili republiška in občinska kulturna skupnost, veliko pa so pomagali tudi farani. Restavriranje je bilo obsežno in zahtevno delo, saj so morali obnoviti sleherni centimeter poslikave. Po mnenju strokovnjakov je skupina restavratorjev pod vodstvom akademskega slikarja Janeza Kovačičadelo opravila izredno dobro, nove so tudi talne obloge in razsvetljava. Božji grob so blagoslovili in odprli v soboto, ko je v katedrali najprej maševal mariborski škof dr.Franc Kramberger, kasneje pa so ob blagoslovu pripravili še lep program. -, ,1 M — J * V lepem okolju so gornjegrajski lovci postavili lep dom, obenem pa Je to edino primerno strelišče v mozirski občini. Rečica ob Savinji m M i M s ' B Referendum za svojo občino ob Savinji v ponedeljek zvečer odločil za razpis referenduma za krajevni samoprispevek, ki v tej krajevni skupnosti poteče v decembru. Na temelju obravnav in pripomb z zborov krajanov po vaseh in zaselkih so potrdili program samoprispevka, o katerem se bodo krajani izrekali 19.decembra. Seveda so imenovali tudi vse potrebne organe za izvedbo referenduma. jov moč In pripravljenost. Če so se občino. ■/P Kljub zgodnjemu ponedeljkovemu popoldnevu se je otvoritve udeležilo veliko krajanov in gostov zdravstveni dom Mozirje no osnovi odloka o ustanovitvi zavoda pravico do upravljanja s tem premoženjem, z ukinitvijo dela v tej ambulanti, pa se mu ta pravica odvzame. Stališče sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti je tudi, da se do sprejema zakona o lokalni samoupravi to premoženje ne odtujuje, možen pa naj bi bil najem za določen čas za dejavnost, ki se v tej zgradbi lahko opravlja. Na podlagi vsega tega in še česa, predvsem pa na osnovi ustreznih aktov, je občinski izvršni svet sprejel sklep, da se lastništvp prostorov ambulante v Solčavi prenese na Skupščino občine Mozirje in se briše iz poslovnih knjig zdravstvenega zavoda, prostori pa se brez javnega natečaja lahko oddajo v najem le v posebej utemeljenih primerih in na podlagi soglasja izvršnega sveta. ■ jp Izvršni svet SO Mozirje Za krajevne skupnosti 15 milijonov Na minuli seji mozirskega občinskega izvršnega sveta so po ponovni razpravi sprejeli dogovor o opravljanju in plačevanju veterinarskih sanitarnih pregledov živali, živalskih proizvodov in surovin ter o zagotavljanju najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju občine Mozirje. Člani so obravnavali in sprejeli tudi notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinskih upravnih organih. Pomembna točaka paje bila med drugim tudi renominacija občinskega proračuna za letošnje leto. Posamezne postavke so spremenili le malenkostno, najbolj pomembno paje, da so za delovanje krajevnih skupnosti namenili 15 milijonov tolarjev. _•'_JP Nova Štifta Težave brez lastnih sredstev V krajevni skupnosti Nova Štifta jim je ob letošnjem referendumu za krajevni samoprispevek "zmanjkalo" več kot malenkostno število glasov za uspeh, ki pa so v marsičem odločali o nadaljnjem delu. Čeprav zaradi pomanjkanja lastnih sredstev že opažajo malo malodušja in zmanjkovanja delovne vneme, se seveda niso predali. Tako so letos položili asfaltno prevleko na 600 metrih ceste, ošIaTopa ješel .300 metrov, za katera računajo na 1,3 milijona tolarjev iz sredstev za demografsko ogrožena področja. Kmalu bodo sklenili tudi nekajletno akcijo odnove pokopališkega zidu in pokopališča samega. Pri tem je zanimivo, da so terase letos uredili kar domači gasilci in vsi so bili zadovoljni z njihovim delom. Trenutno je največji problem telefonsko omrežje. Akcija širjenja v Gornjem gradu trenutno miruje, vendar ni propadla. V Novi Štifti računajo, da bo po razdružitvi PTT na pošto in telekomunikacije prišlo tudi do enotne cene priključka za vso državo in da bodo takrat rešili še ta problem. Kar se tiče nove občine, so se v tej krajevni skupnosti odločili za priključitev h Gornjemu gradu. ■ jp Avto šola ZŠAM Velenje ZŠAM Titov trg 2, telefon 854 928 Ko se boste odločali, da boste opravili izpit za voznika motornega vozila katerekoli kategorije POMISLITE na naslednje: • AVT0Š0LA ZŠAM Velenje ima 15 letne izkušnje na tem področju, skoraj 60 % kandidatov opravi izpit prvič. Nudimo Vam največ kar zmoremo na modernih vozilih z inštruktorji, ki bodo poleg strokovnega dela imeli z vami tudi primeren in prijazen odnos. • Delujemo v primernih prostorih delavske univerze v Velenju (Titov trg 2), kjer je tudi sicer vse urejeno za izobraževanje odraslih. • Pri nas boste vse za opravljanje izpita uredili na enem mestu; vse tečaje in formalnosti v zvezi s prijavo. • Ker so inštruktorji redno zaposleni, se lahko prilagajamo vašim potrebam, skratka usposabljanje za voznika motornega vozila boste lahko uskladili z vašimi drugimi obveznostmi. • Skratka, naš cilj je, da v okviru možnosti in sposobnosti opravite izpit za dobrega voznika motornega vozila. ••• TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV PRIČENJAMO 7. DECEMBRA '93 OB 8. IN 17. URI! ••• • Od 1. decembra '93 dalje bomo VEDNO cenejši kot katerakoli ustanova, ki usposablja voznike za motorna vozila. • K sodelovanju vabimo sodelavce, ki imajo poleg znanja za voznika inštruktorja še VI. stopnjo izobrazbe. • Uradne ure: ponedeljek od 11. do 12. in od 17. do 18. ure, sreda od 11. do 12. in od 17. do 18. ure. RDEČI PAJEK Novice, ki odkrivajo tančice Proti južni različici gradnje avtoceste S & iS » SSS « & « % ® » X % & Protestni zbor v Trnavi Zveza društev za varstvo okolja Slovenije, Kmečka zveza Savinjske doline, SKD - Odbor Kmečkega gibanja Savinjske doline, Zeleni Spodnje Savinjske doline in Hortikulturno društvo Slovenije so v Zadružnem domu v Trnavi pripravili protestno zborovanje Savinjčanov proti južni različici gradnje avtomobilske ceste od Arje vasi do Vranskega. Na tem zboru je bilo pribljižno sto Savinjčanov, največ Trnavčanov, ki so odločno proti tako imenovani J4 različici (južna različica). Zbranim je najprej spregovoril Jani Marovt, predsednik Kmečke zveze Spodnje Savinjske doline in dejal, naj ne nasedajo provokacijam, ki želijo njihova prizadevanja za prestavitev načrtovane avtomobilske ceste na območju manj moteče lokacije razglasiti za prometno izolacijo doline. Po njegovem mnenju sedanji predlog posega na naj- tor ter promet in zvezo naj bi se za južno različico odločilo zato, ker je najcenejša, saj poteka ves čas po ravnem. Franc Oset iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarništvo Žalec pa seje zavzel za potek gradnje avtomobilske ceste po tako imenovani daljnovodni različici, ki se dalj časa zadrži na severnih obronkih, nato pa Savinjsko dolino prečka na Polzeli. Nedeljski protestni shod v Trnavi je dokončno pokazal, da so se Savinjčani glede avtomobilske ceste razdvojili. Nekateri nasprotujejo, da bi šla mimo njihovih domov, drugi se tega vesele zaradi odškodnine, tretji so zadovoljni, da se jih je avtomobilska cesta izognila. Do zaključka javne razprave bo nedvomno v žalski občini še vroče. -er Franci Oset: "Daljnovodna različica bi uničila najmanj plodne zemlje." boljša kmetijska zemljišča in grozi, da bo uničen tudi namakalni sistem v Savinjski dolini. Ministrstvo za okolje in pros- Na Polzeli za južno različico V petek zvečer je bila na Polzeli javna razprava o trasi bodoče avtomobilske cetse Arja vas - Vransko. Za prečkanje Krajevne skupnosti Polzela so v razpravi tri različice in sicer južna, imenovana J4, taborska in daljnovodna. Na javni razpravi so krajani Polzele, zbralo se jih je kot že dolgo ne, poleg taborske, za katero so zemljišča rezervirana več kot dvajset let, podprli še južno različico. Utemeljitve in razloge so posredovali tudi občini Žalec. Ustanovili so tudi poseben odbor, ki bo neposredno prizadete krajane varoval po pravni plati, da ne bodo kljub vsem obljubam in zagotovilom ostali praznih rok. ■ -er Mlekarna v Arji vasi - ali bodo večinski lastnik vendarle zadruge? w ss x ss « va ss h s m Državni delež naprodaj Mlekarna Celeia v Arji vasi je kot edina v Sloveniji v začetku tega leta prešla v Sklad republike Slovenije za razvoj, s čimer je s 55 odstotki postala državna last. Razlog za to je bila bilanca leta 1991 in ogromne izgube, v katerih se je mlekarna nahajala. Ker je zdaj poslovanje v osnovi postalo pozitivno, se je sklad odločil prodati svoj delež. Javni razpis za prodajo bo zaključen 30. novembra, direktor Zdravko Poči val šek pa meni, da se bodo nanj javili vsaj trije zainteresirani kupci. Med ljudmi so se že razširile govorice, da bo eden od teh tudi podjetje bivšega direktorja Celeie, vendar Počivalšek pravi, da je kljub vsemu najverjetnejši kupec Konzorcij kmetijskih zadrug, ki so že sedaj 45-odstotni * vesti * vesti * vesti * vesti* vesti * vesti * vesti * Končno urbanistična zasnova naselja Žalec že več let trpi zaradi pomanjkanja urbanistične zasnove naselja. Tokrat pa so na Občinskem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora končno pripravili urbanistične zasnove kot sestavni del sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Žalec. Gre za predlog, ki bi naj omogočil čimbolj racionalno in optimalno rabo prostora znotraj obstoječega ureditvenega območja naselja Žalec s prenovo posameznih območij in delno širitvijo poselitve na severno obrobje do magistralne ceste. Nova zasnova predvideva tudi ureditev prometa v naselju, saj so predvidene lastnik in imajo predkupno pravico. Prodajo v celoti vodi sklad, ki pa ni zavezan prodati svoj delež najugodnejšemu ponudniku oziroma tistemu, ki bi pač ponudil najvišjo kupnino. Ocenjena vrednost mlekarne je tajna, morebiten kupec pa se mora sam odločiti, kako visoko kupnino bo ponudil. Predvsem paje odločilen program dela in razvoja mlekarne ter program njene dokapitalizacije. Konzorcij kmetijskih zadrug ima v svojem sklopu tudi tujega ponudnika za izdelek, ki ga doslej na slovenskem trgu še ni. Preko tega izdelka bo omogočen manjši lastniški delež tujemu partnerju, ki pa po besedah direktorja Poci-valška nikakor ne bo večinski. ■ K. Rozman Kaplje zgodovine O mlinih in vodnjakih v dolini Oktobra je Odbor za tisk, založništvo in promocijo slovenske besede pri OO LDS Žalec izdal drugo iz niza ekološko-etnološko-turističnih knjig z naslovom Kaplje zgodovine. V njej avtor Gregor Vovk na poljuden način obravnava del bogate etnološke dediščine Spodnje Savinjske doline, ki jo predstavljajo stari vodnjaki in mlini, prav tako pa spregovori tudi o kakovosti podtalnice v porečju Savinje. Kot je povedal Gregor Vovk na petkovi predstavitvi knjige v žalski knjižnici, seje za opis vodnjakov in mlinov v dolini odločil tudi zato, ker gaje prevzelo dejstvo, da je tako malo ohranjenega na področju, v katerega so naši predniki vložili ogromno truda in dela. Zaradi prehoda na intenzivno kmetijstvo je od več kot 200 mlinov danes ohranjenih le peščica, delujeta pa smo še Močnikov mlin v Andražu in Moguličev mlin v Grajski vasi. Daje tudi po izidu te knjige ostalo še mnogo nep-ovedanega, so potrdili soavtorji in gostje petkovega večera. To so Franci Ježovnik, ki je že pred mnogimi leti popisal mline v svoji raziskovalni nalogi Zgodovina obrtništva v Spodnji Savinjski dolini, Franci Golavšek, ki je restavriral in preurejal vse mline v dolini in kateremu je posvečeno posebno poglavje v knjigi, ter Konrad Brunšek in Andraža. Strokovne podatke je avtor dobil tudi na Zavodu za socialno medicino in higieno iz Celja, pri Nivoju ter pri občinskem Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora, kije omogočil izid knjige tako, daje vnaprej odkupil sto izvodov. Seveda so izdajo podprla še nekatera druga podjetja in obrtniki v občini, med njimi žalsko Komunalno podjetje, znatna sredstva paje prispevalo tudi Ministrstvo za varsvtvo okolja in urejanje prosto--a. ■ K. Rozman večje površine za parkiranje osebnih avtomobilov ter zasnova peš prometa. Zadnjo besedo bodo seveda dodali poslanci. Javni odlok o Zavodu celjskih lekarn Na četrtkovi skupščini občine Žalec, bi se naj z odlokom ustanovil javni zavod, katerega osnovna dejavnost lekarniška dejavnost, preskrba s pomožnimi zdravili, izdelovanje veterinarskih zdravil, izdelovanje zdravil in njihovo preizkušanje, preskrba ortopedskih pripomočkov in sredstev za nego in drugih sredstev za varstvo okolja ter svetovanje pri predpisovanju in uporabi zdravil. Zavod bi naj imel sedež v Cel- ju, izpostave pa bi naj bile tudi po ostalih občinah. Le upamo lahko, da bo z ustanovitvijo Zavoda zaživela tudi privatna lekarniška dejavnost in bo zaradi tega preskrba z zdravili boljša in kvalitetnejša. vuf Poenotiti oblikovanje cen V žalski občini ima petnajst krajevnih skupnosti svoje pokopališče. V večini je skrb za organizacijo in urejanje pogrebne dejavnosti naložena svetom krajevnih skupnosti, razen v Vinski gori, kjer je upravljalec pokopališča tamkajšnje župnišče, v Gotovljah in Žalcu paje to dejavnost opravljala Pogrebna služba Strahovnik, d.o.o.. V Žalcu od I. novembra za pokopališče spet skrbi mestna skupnost. Poleg njih opravlja vse pokopališke in pogrebne storitve še Morana, d.o.o., iz Pariželj. Cene oblikujejo krajevne skupnosti same in se precej razlikujejo med seboj, za 30 odstotkov pa so višje cene obeh zasebnih podjetij. Razlike nastajajo predvsem zaradi različnega nivoja opravljenih storitev in drugih pogojev, npr. pri kopanju jam. Kljub temu pa bo občinski sekretariat za občo upravo in notranje zadeve pripravil enoten pravilnik o merilih za oblikovanje cen za uporabo pokopaliških objektov ter za izvajanje drugih storitev pokopališč in pogrebne dejavnosti. Poleg tega je izvršni svet soglašal s povprečnim povišanjem cen od 25 do 30 odstotkov od 1. novembra dalje v krajevnih skupnostih Braslovče, Galicija, Ponikva, Prebold, Šempeter, Tabor in Vransko. Še ena o poslancu: Dr. Janez Zupanec je prejel pismeno zahvalo od žalskih upokojencev, ker je glasoval za njihov amandma. Njegov komentar: NAJ ŠE KDO REČE, DA POSLANCI LDS GLASUJEMO KOT STROJ. ***** Če je res, da se po jutru dan pozna, bi morala neka velika žalska stranka razpasti, tako kot je skoraj razpadel avto nekega žalskega politika, ko ga je presenetil prvi sneg. **** Kmetje se zbirajo na protestnih zborovanjih, strokovnjaki premlevajo več variant za avtocesto, Jazbinšek žgoli svojo, le šoferji, študentje, poslovneži in ostali potujoči niso od nikogar vprašani za mnenje. Cest la vie. NA KRATKO Drugi narok za strojno Žalec - Prejšnji teden je bil na celjskem sodišču drugi narok za preizkus terjatev do podjetja Strojna Žalec v stečaju. Doslej seje priglasilo 84 upnikov. Največji med njimi je s približno milijoni tolarjev Branka Hmezad, ki je na naroku vložila ponudbo za odkup vsega premoženja Strojne. ■ -er Koliko zemlje in objektov? Žalec - Strokovnjaki so pripravili podatke, po katerih bodo posegi na gozdna in kmetijska zemljišča na celotni trasi v primeru izbora južne različice avtomobilske ceste uničili 21.930 hektarjev gozdov in 70.888 kmetijskih površin. Za rušenje je po južni različici predvidenih 11 stanovanjskih objektov, 7 gospodarskih ter 11 pomožnih objektov. Za primerjavo, če bi se odločili za tako imenovano daljno-vodno različico, bi uničili 22.870 hektarjev gozdov in 72.555 hektarjev kmetijskih površin, porušiti bi bilo treba 24 stanovanjskih objektov, 1 1 gospodarskih in 13 pomožnih objektov. ■ -er Pločnik in križišče Petrovče - Če bo vreme dopuščalo, bodo v tem mesecu pričeli ob magistralni cesti skozi Leveč graditi že vrsto let željen in zahteven pločnik. Ta želja je stara že veliko let, vendar, kot kaže, se bo sedaj uresničila. Poleg pločnika bodo razširili tudi križišče in uredili avtobusni postajališči. ■ -er praviti vseh zaščititi nasadov Posebno nevarni so mlademu drev ju zajci in srnjad Zaščita sadnega drevja pred divjadjo Zgodnji sneg je letos vse presenetil. Malo zato, ker nekaj zadnjih zim obilnih padavin skoraj nismo več poznali, malo pa zato, ker tudi v snežnih - • • • »mm .j, /«&*» ' letih tako zgodaj • . 'S ji' Jaff ' | sneg ni zapadel. 1 | Kakor koli že, k ff^vMEr^Alnrr^ I težave je povzroči! - A V tudi kmetovalcem, | saj nekateri niso H« ' TY ' \1 uspeli s polj pos- -k 11 ' pridelkov, pa tudi I | sadjarjem, ki še r f^^^^kk H Jf | niso utegnili 'vlS^^^H. pred divjadjo. jP^*" jf^B ^^m^ šm I I "ki še posebno, ob JjSA ^^^g^* vsakem snegu radi 1 '"[Jmmjm glodajo drevesno skorjo in pri tem J ^ \ napravijo veliko • J škodo. ■ Besedilo In Ivan Dobovlčnlk s Polzele pri zavarovan- sllka: -er Ju mladega sadnega drevja pred divjadjo I ________________ _ _ Sneg, Končno bodo naši malčki v živo videli, tisto kar so zadnja tri leta lahko poslušali le v pravljicah o daljni severni deželi, o zvončkih in škratih, o miklavžu in dedku mrazu. Snega smo se po otroško razveselili tudi nekateri odrasli. Po eni strani smo veseli, ker je pokrajina lepša, po drugi strani sneg pomirjevalno vpliva na nas. Toda sneg prinaša tudi določene tegobe. Eno je, da je vulkani-zerjem zmanjkalo zimskih gum, šoferji po cesti s svojimi ladjicami plešejo in vijugajo levo in desno, nekateri se vozijo po travnikih, cestna služba papluži kolikor pluži. Sneg je dodobra presenetil vse. Meteorologi, ki so nas že poleti vzra-dostili s svojimi indijanskimi napovedmi, da bo kmalu deževalo, nas tudi tokrat razveseljujejo z napovedmi snega do nižin in zadnji teden s sklepi o prenehanju padavin. Pokrajinaje pravljična, vsaj gozd in polja, ceste so dramatične, pločniki so podobe iz neke burke, ljudje so nehali biti razburjeni zaradi odlivovo družbenega kapitala na Ciper, avtocesto so nehali zako-ličevati in vse je spet lepo in prav. Ob vrtcih so se pojavili prvi snežaki, čebelarji pridno hranijo čebele s sladkorjevo raztopino, nadležne mušice, bolhe, vešče in ostali mrčes, ki nam je pil kri zadnji dve poletji, bo, upamo vsaj, dodobra zmrznil, zemlja se bo odpočila, ljudje bodo pozabili na kvačkanje politikov in se če nič drugega vsaj lepo in zimsko imeli. Če je res zimska idila rešitev za naše prenapete odnose, potem je sneg več kot dobrodošel. Ne glede na vse trke, ki bodo na naših cestah, upajmo, da brez večjih poškodb ljudi, si voščimo lepo zimo, kjer se bi naj vsaj v domačih ognjiščih ogreli in si povedali marsikatero lepo misel, kajti tudi tega žal danes manjka. Tekst & foto: Tea Rinček Zimska idila lesar st¥Od.o,o. železnina Hudovernik Cesta talcev 11, Velenje tel. (063) 853 982 UGODNA mm MOŽNOST PLAČILA NA -JUPOL mm 2100 SIT -JUPOL 25 KG 1650 SIT •bavalit 40 kg imsir - BELTON 41 1990SIT -LAK ZA PARKET 20 nt OD 3600 SIT DALJE uniuner -STAVBNOOKOVJE: . - - KLJUKA (MEDENINA, UVOZ) ŽE ZA 1500 SIT VuUtow -KOVANA KLJUKA KROPA- OD 2300StTPAUE . VOBITEKT V310 rtf 2400 SIT -LEPILOZA PLOŠČICE25KG 825SIT Del. čas: vsak dan od7. do 18. ure, .„ ,„„, obsobotahodS. do 12. ure VLJUDNO VABLJENI! KULTURNE NOVICE Odbor za folklorno dejavnost pri ZKO Velenje Pevci, plesalci in godci v Šmartno Obujanje starih običajev in navad v Šmartnem ob Paki ni nekaj novega. Dokaz za to so nekatere prireditve in uspešno delo tamkajšnje folklorne skupine Oljka. Najbrž ne po naključju seje odbor za folklorno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje odločil za organizacijo prijetnega sobotnega večera na to temo prav v tretjem središču Šaleške doline. V dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki se bodo tako srečali odrasle folklorne skupine, pevci in godci iz velenjske občine. Začeli ga bodo ob 19. uri. ■ tp Lojze Ojsteršek v Galeriji Vegrad Čeprav seje znani velenjski dopisnik in fotoreporter že upokojil, še vedno prav pridno poroča in fotografira vse kar ga zanima v raznih krajih Šaleške doline in drugod, zlasti pa v Velenju. Tokrat se predstavlja širši javnosti v upravni zgradbi gradbenega podjetja Vegrad, ki ima tudi svoj galerijski prostor. Razstavljenih je 25 fotografij večjega formata v črno beli tehniki in zelo različno tematiko. Poleg posnetkov iz rudarskega življenja se ukvarja tudi s socialno motiviko in zadnje čase še zlasti uspešno z abstraktnimi kompozicijami. Vsekakor povsem nova preokupaci-ja v Ojsterškovem fotografskem delu in umetniških prizadevanjih. Lojze Ojsteršek je v tridesetletnem fotoreporterskcm delovanju imel že kar21 samostojnih razstav širom Slovenije in je za svoje specifično rudarske posnetke prejel tudi številne nagrade in priznanja. Tudi k sedanji, že 22. razstavi v Galeriji Vegrad v Velenju, iskreno čestitamo. ■ Viktor Kojc Šoštanj Gasilci ustanovili pevski zbor Kot je povedal podpredsednik društva, sicer zelo agilni Hinko Bolha, so šoštanjski gasilci ustanovili tudi svoj pevski zbor. Zbor bo vodila priznana pevovodkinja Anka Verdnik - Jazbec, ki je s svojimi pevci na raznih tekmovanjih prejela že marsikatero odličje in priznanje. Vsekakor upamo, da bo nov pevski zbor, vsaj malo poživil sicer kulturno osiromašeno življenje v mestu ob Paki? Ker so že pričeli pridno vaditi, lahko pričakujemo, da bo zbor nastopil že na gasilskem občnem zboru drugo leto. Prizadevnim gasilcem, ki že itak delujejo na raznih področjih družbenega življenja v Šoštanju, lahko za to kulturno potezo samo čestitamo, z upanjem, da bo zbor resnično uspešno deloval. ■ Viktor Kojc 6. Linhartovo srečanje v Ribnici »• » !.- ® :tedi Medvedja usluga, 8. del sledi Vlak obilja pelje na vzhod, 4. zadnji del ~ 00.15 Video strani SLOVENIJA 2 16.15 Sve na zaslonu 17.20 SOVA, ponovitev sledi Ljubezen na prvi pogled, 5/10 17.45 Vlak obilja pelje na vzhod, 3/4 18.45 Iz življenja za življenje, da ne bi bolelo 19.05 Poslovna borza 19.15 TV nocoj 19.30TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Po vojni, 10/10 21.00 Proetcontra 22.00 Videošpon 22.55 Svet poroča 23.30 Video strani HRVAŠKA 1 11.30 Povejte mi kaj naj delam 12.05 Zvezda vodilja 13.30 Korakaj ali umri, amer. film 16.05 Veliki odmor 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Zabavno glasbena oddaja 21.00 TV parlament 22.30Pax Christi, dok. serija, 6/6 23.10 Slika na sliko SLOVENIJA 1 10.10 Biskvitki, ameriška risana serija 10.35 Videošpon 11.30 Iz življenja za življenje 12.00 Veliki zločini in procesti 20. stoletja 12.30 S Petrom Ustinovim okoli sveta, 3/6 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 14.25 Pro et contra 15.25 Povojni, 10/10 17.00 TV dnevniki 17.10 Klub klobuk 18.15 Regionalni program Ljubljana 18.45 Pari, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Žarišče 20.35 Na drugi strani, grški film 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.45 SOVA: sledi Burleska Charlieja Cha-plina, 1. del sledi Advokati, škotska nad., 1/3 00.00 Video strani SLOVENIJA 2 15.15 Euromusica '93, posnetek iz Ledsa 17.25 Medvedja usluga, 8. del 17.45 Vlak obilja pelje na vzhod, 4. zadnji del 18.45 Analitična mehanika, 43/52 19.15 TV nocoj 19.30TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Športna sreda sledi Košarka NBA 21.05 Kri, znoj in slava, 2. del šport, filma 22.00 Oči kritike HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 11.30 Otroška serija 12.05 Vodilna zvezda 13.30 Film 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.30 Informatika: pogled skozi okno 18.05 Kolo sreče, kviz 18.40 Santa Barbara 19.30TV dnevnik 1 20.15 Potepam se in snemam 21.00 V iskanju 21.45 Resna glasba 22.45 Slika na sliko Petek, 26. novembra TVSl 20.30 MISERY, ameriška grozljivka, 1990 Igrajo: James Caan, Kathy Bates, Richard Farnsvvorth Režija: Rob Reiner Je zelo dobra grozljivka. Nasilnih prizorov je malo, vendar Rob Reiner ohranja napetost skozi ves film. Odlična je igralska zasedba. TVSl 22.50_ UBIJ ME NEŽNO, slovenski film, 1979 Igrajo: Duša Počkaj, Marina Urbane, Igor Samobor Režija: Boštjan Hladnik Čudna druščina se znajde v obmorski vili. Tudi njihove želje in obsesije so prav nenavadne. V spolnosti se prepletajo tako, da vsak strastno ljubi enega, čeprav hrepeni za drugim. Nazadnje se izkaže, da prave ljubzeni sploh ni, če pa je, je pogubna. Junak za junakom doživi nenavaden "nežen" umor, a se vsi spet pojavijo v spremenjeni vlogi. Kdo je resnična zla duša se komajda odkrije, saj se še tako nežni vzdihljaji vselej prelevijo v hudobijo, pogojeno z egoizmom slehernega protagonista. Sobota, 27. novembra TVSl 11.25 _ KOT ČOLNI NA SUHEM, franc. film, 1992 Igrajo: Mathias Le Ny, Patrick Fierry, Lilia-ne Ledun Režija: Dominique Ladoge Čeprav se zdi na pogled življenje Fabiena enostavno in zanimivo, temu ni tako. Z očetom in materjo živi v stanovanjski prikolici, ki je kar primerno prebivališče, saj se oče seli za gradbeniškim delom po vsej Franciji. Za Fabiena to pomeni, da mora velikokrat menjati šole, da mora največkrat zapustiti prijatelje v trenutku, ko jih je pridobil. Tako je tudi tokrat: Fabienova družina se seli na sever Francije in Fabien se mora posloviti od svojega najboljšega prijatelja. Znova se znajde v tujem okolju, na tuji šoli, med sošolci, ki mu že na začetku niso naklonjeni. Za Karla in njegovo druščino je Fabien cigan, saj živi v stanovanjski prikolici in se neprestano seli... TVSl 23.30__ POLICAJ, amer. film, 1987 Igrajo: Bruce Fairbarn, Robert Vaughn, Ker- rie Kean Režija: Joseph L. Scanian Film govori o Newyorškem kriminalnempod-zemlju, v ospredju pa je zgodba osamljenega policaja, kije do kriminalcev povsem nepopustljiv in po potrebi tudi krut. Čaka ga težka naloga, da ujame nevarno tolpo treh bratov, ki pustošijo po mestu, ubijajo in celo grozijo, da bodo razstrelili magnatske stolpnice, če ne dobijo odkupnine 5 milijonov dolarjev... Nedelja, 28. novembra TVSl 13.30 ________ DEBELUŠKA, kanad. film, 1989 Igrajo: Ricki Lake, Craig Sheffer, nada De-spotovich Režija: Paul Schneider Film govori o debeluški, ki trpi zaradi svoje resnično prevelike teže in seveda zaradi strahotne osamljenosti. Junakinja je vse prej kot tipično sodobno dekle, dela v mrtvašnici in svoje nenavadne naloge opravlja vestno in brez slabe volje. Hujše je, ko se vrača v svoje prazno stanovanje. Ničesar razen hrane in televizije nima, s čimer bi si polepšala življenje. Vendar pa je mlada, želi si ljubezni in nekega dne se zaljubi... Sreda, 1. decembra TVSl 20.35___ NA DRUGI STRANI, grški film, 1991 Igrajo: Nikitas Tsakiroglu, Anna Makraki, Lydia Lenosi Režija: Tassos Psarras Tema filma je izredno aktualna, gre za virus in za obolovenjem za AIDSom. Avtor filma se je v svoji pripovedi izobnil tipičnim aidsovskim zgodbam o narkomanih, prostitutkah, homoseksualcih. Skratka izognil se je predstavnikom tistih skupin ljudi, ki jih označujejo za rizične. Na ta način se je izognil možnosti okužbe z virusom kot vezanosti le na rizične skupine, umestil ga je med nas kot nekaj, kar se lahko pripeti vsakomur. Hkrati pa je zgodba o AIDSU samo okvir za dramo o umiranju čustev, o lagodnosti povr-šja in razburkanosti pod njim... AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOVLEKA AVTOTRGOVINA AVTOMEHANIKA JOŽE MURŠIČ Žarova ulica 7, Velenje, tel./fax: 063 856 - 852 AVTO KLEPARSTVO Opravljamo najzahtevnejša avtokleparska opravila na univerzalni RAVNALNI MIZI GLOBAL JIG z vsemi merilnimi napravami, kjer avto dobi svoje prvotne mere. AVTOLIČARSTVO Vršimo vsa avtoličarska opravila s proizvodi znanega nemškega proizvajalca STAND0X, ter tujih in domačih podjetij. Barve mešamo v mešalnici barv. Lakiramo v ličarski komori. AVTOVLEKA Za naše stranke vleka brezplačna. AVTOTRGOVINA V svoji trgovini vam nudimo svoje proizvode proizvajalcev STAI\ID0X, 3 M in MOBIHEL - HELIOS. Nudimo vam tudi vse karoserijske rezervne dele za vse tipe avtomobilov, ter vsa VETROBRANSKA STEKLA (RENAULT, VOLKSVVAGEN, OPEL, ZASTAVA ...) NOVO - NOVO - NOVO NUDIMO VAM AVTOMEHANIČNE STORITVE. Mura:Rudar 2:0 (2:0) !jt«;g«tMKtt8'S!ttl«$K8«£* Niso bili lahek zalogaj Tudi 14.prvenstveni krog je minil v obeh nogometnih ligah v snežnem razpoloženju. Velenjski nogometaši so gostovali pri odlični Muri, kjer kljub porazu niso z igro razočarali.Škoda, da so gostitelji (pre)hitro povedli. Srečanje je bilo odločeno že v prve pol ure, ko so tudi dosegli oba zadeka. Velenjčani so od 20. minute dalje igrali brez izključenega Muslimoviča. Kljub številčni prednosti, pa gostje niso dosegli nobenega zadetka več, žal pa tudi "rudarji" kljub nekaterim priložnostim niso zatresli mreže domačega vratarja. Ne glede na poraz so Velenjčani obdržali dvanajsto mesto.Če bodo na njem tudi prezimili, bo odvisno od njihovega nedeljskega nasprotnika. V zadnjem jesenskem kolu bodo gostili četrtouvrščeni celjski Publikum. Skratka, v nedeljo bo v Velenju lokalni derbi. Bo tudi v nedeljo tradicija na Rudarjevi strani? ERA Šmartno:Nafta 1:0 (0:0) ^»»SSSSiSSSKSliSBSSSSSBMSBiSSffSi««®!"®« Osmič zapored neporaženi Z zadnjo tekmo jesenskega dela pred svojimi navijači so nogometaši ERE nadaljevali niz uspešnih iger, saj že osmič zapored niso bili poraženi. Na zasneženem igrišču so premagali lendavsko Nafto in jo zamenjali na 6.mestu, za tretjim Turniščem pa zaostajajo le za dve točki. Kljub težkim razmeram so prikazali dobro igro in na koncu zasluženo zmagali. Prvi polčas je v glavnem minil na sredini igrišča, najlepšo priliko pa je v 30.minuti zapravil Druškovič, ko je že preigral vratarja, vendar je streljal preko gostujočih vrat. V drugem polčasu so domačini prevzeli pobudo, gostje so se dobro branili, zmagoviti zadetek pa so Šmarčani dosegli v 79.minuti. Irman poslal predložek v kazenski prostor, Druškovič paje žogo z glavo preusmeril v mrežo. V zadnjem kolu bodo igralci ERE Šmartno gostovali v Veržeju pri trinajstem Beltransu. ■ Janko Goričnlk Plavanje % s % » s s ® Medalje na mednarodnem mitingu Preteklo soboto in nedeljo je Plavalni klub Neptun iz Celja organiziral že 8.mednarodni plavalni miting. Nastopili so tekmovalci iz Hrvaške, Rusije, Češke, Slovaške, Madžarske in Makedonije ter seveda iz vseh slovenskih klubov. Tekmovali so va članski, mladinski in kadetski konkurenci. Med 264 vrhunskimi plavalci je nastopilo tudi 10 najboljših velenjskih mladincev in kadetov. To je bilo njihovo prvo tekmovanje po mesecu dni treninga. Njihov nastop je bil zelo uspešen, saj so v tako močni konkurenci osvojili 6 medalj, od tega 3 zlate, 2 srebrni in 1 bronasto, najboljši pa sta bili Ajda Valcl v kadetski in Špela Bukovec v mladinski konkurenci. Rezultati velenjskih plavalcev: kadeti - 100 m prosto: 8.Petras 1:00,99; 200 m prosto: 7.Valcl 2:11,16; 400 m prosto: 10.primožič 4:53,25; 100 m prsno: 4.Doblšek 1:15,46; 200 m prsno: 5.Doblšek 2:43,77; 100 m hrbtno: 4.Valcl 1:07,81; 200 m hrbtno: 4.Valcl 2:27,01; 100 m delfin: 4.Valcl 1:08,52. Kadetinje -100 m prosto: 2.Valcl 1:05,33; 200 m prosto: 2.Valcl 2:20,13; 200 m prsno: 5.Udovičič 3:08,96; 100 m hrbtno: 1.Valcl 1:12,05; 200 m hrbtno: 1.Valcl 2:35,39. Mladinci-100 m hrbtno: 9.Fricelj 1:07,04; 200 m hrbtno: lO.Fricelj 2:21,79; 100 m delfin: 9.Stopar 1:06,06. Mladinke- lOOmdelfin: 2.Bukovec 1:14,61; 200 m delfin: 1.Bukovec 2:40,34. ■ Marko Primožič Košarkaški klub "Elektra" Šoštanj se zahavljuje vsem sponzorjem, ki pomagajo reševati slabo finančno stanje kluba. Uspehi v zadnjem času so rezultat postopnega urejanja klubskih razmer. Zahvala gre predvsem g. Danielu KORTN1KU iz Šoštanja, Francu Krevzlu iz Pesja in Branetu Vrtačniku iz Raven pri Šoštanju, ki jim ni vseeno, da KK "Elektra Šoštanj životari in se srečuje z neštetimi problemi! Hvala! KK "Elektra" Šoštanj Gorenje:Omnikum Rudar 21:9 (15:4) Lekcija rokometne igre Rokometaši Gorenja so se obilno oddolžili Trboveljčanom za lansko izločitev iz končnice prvenstva. Dali so jim pravo lekcijo kako se danes igra rokomet, gostje so sicer nepričakovano hitro povedli. V minuti in nekaj sekundah sta bili v Lapajnetovi mreži že dve žogi; nekdo izmed gledalcev je v šali dejal, da so se domači predolgo ogrevali in se še niso dovolj ohladili. Za to paje bilo potrebno le nekaj minut. Povedli so s 5:3, v 13.minuti so gostje dosegli svoj četrti zadetek, tedaj pa so si domači najbrž dejali "dovolj bo". Začelo se je 20 minut ure rokometa, ki je navdušila približno 400 gledalcev. Lapajne je neprodušno zaprl svoja vrata, neprodušna je bila tudi obramba njegovih soigralcev, na nasprotni strani pa so letele žoge v gostujočo mrežo. Do 33.minute kar 11 - rezultat 16:4. Sredi drugega polčasa je trener Miro Požun postavil v vrata drugega vratarja Stropnika, ki je nadaljeval izvrstne obrambe, skorajda povsem je spremenil tudi postavo v polju, priložnost za igro sta dobila tudi Oštir in Milačak, pred tem že German in pomlajena postava je obdržala visoko vodstvo. Tako se Gorenjčani utrjujejo na 3.mestu, v preostalih treh krogih jesenskega dela prvenstva pa se jim ponuja priložnost, da morda to svojo uvrstitev še "popravijo". Seveda bo to težko, saj bodo kar dvakrat gostovali. Najprej pri Andor Jadranu, nato še pri Šeširju, v zadnjem jesenskem srečanju pa bo večni derbi v Rdeči dvorani z vodilno Pivovarno Laško. V ekipo se je znova vrnil kapetan Plaskan, do konca jesenskega dela pa bodo po vsej verjetnosti igrali brez poškodovanega Tometa. Član Gorenja pa ni več visoki Redžebašič, ki pač ni bil igralec po njihovem okusu. GORENJE: Stropnik, Meolic 5, Krejan 5, Ocvirk 1, German 1, Ojsteršek, Plaskan 3, Oštir I, Milačak, Rozman 2, Cvetko 3, Lapajne. Odbojka Zmagale v gosteh Odbojkarji Topolšice tudi v 4.kolu 1.državne lige niso zmagali, na svojem terenu so morali tokrat priznati premoč vodilne Olimpije, ki je bila boljša s 3:0. V 1.ženski ligi so odbojkarice Gornjega grada premagale ekipo HP Hobby Branik s 3:0 in so sedaj na 2.mestu. V 2.ženski ligi so igralke Topolšice v gosteh s 3:0 premagale drugo ekipo Branik Rogo-za, v tretji moški ligi paje druga ekipa Topolšice v gosteh z 0:3 klonila proti drugi ekipi Šempetra. ■ J.O. Strelski šport Sikman drugi, Veternik četrti Prvega odprtega strelskega tekmovanja slovenskih strelcev mednarodnega programa so se udeležili tudi velenjski pištolarji. Najbolj uspešen je bil Dejan Sikman, kije s 522 krogi pri mladincih osvojil drugo mesto, Simon Veternik paje s 562 krogi pri članih zasedel 4. mesto. Po večletnem nenastoapanju seje s 553 krogi izkazal Legner, mladinke Benko, Rav- njak in Matijevič pa so se uvrstile od 6.do 8.mesta. *** Velenjski invalidi so uspešno pričeli državno strelsko ligo. V 1 .kolu so nastreljali 972 krogov (Tratnik 320, Burger 298, Žučko 354) in prevzeli vodstvo. *** Strelska družina Mrož je izvedla prvenstvo RLV-ja. V ekipnem delu je zmagala ekaipa RLV DS s 583 krogi (Perhač 166, Trupej 169, Klemenčič 138, Triglav 118), druga je bila Jama Pesje (567) in tretja Klasirnica (551). Vrstni red med posamezniki: Trupej 169, Perhač 166, Plohi 159. V ženski konkurenci je zmagala ekipa HTZ s 444 krogi (Kelher 166, Postopinjak 89, Debenjak 104, Jelen 85), s 345 krogi je bila druga ekipa RLV DS; v posamični konkurenci paje zmagala Darja Kelher s 166 krogi, druga je bila Štefaka Lesjak s 118 in tretja Diana Janežič s 116 krogi. ■ F. Ž. Mali nogomet V nadaljevanju zimske lige v malem nogometu so bili doseženi naslednji rezultati: skupina A: Borut Gotovlje: TEŠ 0:0, Dolič: Mušketirji 2:0, Trgovina MM: Sportklub 1:2, Beli labodi: Lahko laško 2:1, Mušketirji:Trgovina MM 1:5, Lahko alaško: Dolič 3:7, Konovo: Borut Gotovlje 2:3, TEŠ: Beli labodi 0:0; lestvica po 5.kolu: Sportklub 8 točk, Borut Gotovlje 7, Trgovina MM 6 itd.; Skupina B: Trafika: Gorica 2:0, Dan želja: Fori Škale 0:1, Don Juan:Kava bar 2:2, Gaj: Visko 1:1, Saloon Konovo: Don Juan 2:2, Gorica:Gaj 1:3, Fori Škale: Trafika 2:0, Kava bar: Dan želja 1:2; lestvica po 6.kolu: Fori Škale in Dan želja po 7, Saloon Konovo 6 itd. ■ Zdravko Golob Seltron Ruše:Elektra 83:81 (43:27) Neprijetno presenečenje V 2. slovenski košarkarski ligi - vzhod je bila v sobotnem kolu kopica presenečenj. Med drugim je prvi poraz doživela doslej vodilna Pivovarna Laško, neprijetno pa so svoje navijače presenetili tudi košarkarji šoštanjske Elektre. Povsem nepričakovano so namreč klonili v Rušah. Domačini so goste presenetili z odlično igro in ob polčasu povedli kar za 16 točk. V nadaljevanju so bolje zaigrali gostje in v 37.minuti izenačili na 73:73. Štirideset sekund pred koncem je bil rezultat 79:79, odločilni koš pa so domačini dosegli z razdalje prav v zadnji sekundi tekme. Za Elektro je 24 košev dosegel Rizman, Plešej pa 22. V naslednjem kolu bo Elektra doma igrala s predzadnjim Slovenj Gradcem. Namizni tenis »ssss«sss tu st m » m tt Ekipa v sklepnem delu Mladinska ekipa ERE je v soboto na kvalifikacijskem turnirju osvojila 2.mesto in si s tem zagotovila nastop v finalu najboljših 8 slovenskih ekip, ki bo 8.januarja v Murski Soboti. Turnir so organizirali Velenjčani, zmagala paje ekipa Potrošnika iz Murske Sobote. Tretja je bila ekipa TAM iz Maribora, četrta Arcont iz Gornje Radgone, peti pa Fužinar z Raven na Koroškem. Za ERO so igrali brata Slatinšek in Damijan Vodušek. Mlada ekipa seje z gostovanja v Radljah ob Dravi vrnila s polovičnim izkupičkom. Z gostitelji je igrala 5:5 in dokazala, da se za mlade ni treba bati, posebej pa sta se izkazali Saša Koprivec in Karmen Steblovnik. ■ A.V. Squash 85 X SS tu s m Tokrat uspeh v Gradcu Na posebno povabilo enega najuspešnejših avstrijski klubov "Play-er" seje najboljša slovenska igralka Petra Vihar kot edina iz Slovenije udeležila zaprtega turnirja za avstrijsko jakostno lestvico. V močni konkurenci je osvojila 3.mesto S 3.in 4.ko|om bodo v soboto nadaljevali slovensko ligo. Velenjčani bodo v 3.kolu gostovali v Vojniku. Dekleta si obetajo tretjo zaporedno zmago, fantje pa obljubljajo trd boj in morebitno prvo zmago v letošnjem prvenstvu. V 4.kolu so Velenjčani prosti. ■ BigJoco Kegljanje Moškim poraz, ženskam zmaga Srečanje 9.kola v moški medregijski ligi je na Ravnah med Dravskimi elektrarnami in Šoštanjem pripadlo "domačinom" iz Dravograda. Šoštanjčani so srečanje izgubili v zadnjih 50 lučajih, pred tem pa so vso srečanje vodili. Gostitelji so zmagali s 5:3 in 4.990:4.960. V 10.kolu bodo spet gostovali, v Trbovljah pa se bodo pomerili z drugo ekipo Rudarja. ŠOŠTANJ: Križovnik 823 (0), Glavič 869 (1), S.Fidej 822 (1), Kram-er 832 (1), Sotler 801 (0) in Hasičič 813 (0). Bolj so se izkazale šoštanjske kegljavke. Na domačem kegljišču so gostile uveljavljeno ekipo Nafte iz Lendave in visoko zmagale s 6:2 in 2.209:2.198. V 6.kolu bodo gostovale v Mariboru pri ekipi G1M Miklavž. ŠOŠTANJ: Hojan 370 (1) Premelč 364 (0), Mihajlev 355 (0), Lozič 357 (1), Prelog 370 (1) in Podbrežnik 393 (1). Kapetan Ervln Polovšak (foto vos) To je bila Igral Velenje:Mlinotest 20:25 (8:10) Dober začetek V ženski ligi so v soboto odigrali že tekme drugega dela oziroma 7.kro-ga prvenstva. Velenjčanke so sicer doživele nov poraz, vseeno pa približno 200 gledalcev ni bilo nezadovoljnih s tem kar so pokazale, še zlasti to velja za njihovo igro v prvih 20 minutah. Zaradi prevelikega spoštovanja nasprotnic so mlade Velenjčanke na večini tekem doslej dovolile nasprotnicam, da so jim že kar na začetku dobro napolnile njihovo mrežo. V soboto je bilo drugače. V 7.krogu so gostile Ajdovke proti katerim so na začetku zaigrale odlično. Dobršen del prvega polčasa so vseskozi vodile, žal, so jim nato pričele pohajati moči in s presenečenjem ni bilo nič. Vseeno pa - kot smo dejali - je igra Dobnikove ekipe vse boljša. Po dolge-ma času je znova zaigrala Hudarinova in ob tem ljubitelji ženskega rokometa upajo, da bo (lahko) tudi v prihodnje veliko pomagala pri uveljavitvi te mlade ekipe. Velenje: Lakič, Brelih, Hudarin 6, Topič 1, Nojinovič, Rodič, Ste-vanovič 5, Krajnc 4, Ibralič 4, Raukovič, Notesberg, Matič ■ vos Stevanovlčeva v akciji Tudi NCY Marathon je Amerika • •»■■•»■•••»••»■■»MM««** Pozdrav v slovenščini Slovenski tekači so na letošnjem 24. newyorškem maratonu dosegli z uvrstitvijo Marije Vidovič na 20. mesto v ženski konkurenci enega največjih mednarodnih uspehov, poleg tega pa predstavili Slovenijo v družbi 25.000 športnikov iz 104 držav na najimenitnejši način. Prav gotovo bo 20 slovenskim maratoncem, ki so se zaupali Go-renjevi družbi Turizem in vodstvu Tekaške sekcije Gorenje, v najlepšem spominu ostala slovesna otvoritev pred palačo OZN. Ne le, daje plapolalo več slovenskih zastav in napisov in da seje slišala dobrodošlica v slovenščini, temveč so organizatorji poiskali tudi slovenskega prevajalca. Velike pozornosti smo bili deležni tudi zaradi enotnih oblačil. Bunde v privlačni barvi smo staknili v novomeškem Novoteksu, z našitki Gorenje in značkami Slovenije smo postali nenadoma zelo zanimivi tudi za menjevalce opreme in zbiralce. Po uradnem delu in teku na zajtrk v Centralni park je bilo menjavanje opreme tako živahno kot je pestro na newyorški borzi. Največ zanimanja je bilo za našo bundo, vendar v soboto, pa tudi pozneje, je nihče ni dal kljub vabljivim ponudbam! Zato paje bilo že bolje z ru- menimi kapami Gorenja, ki so menjale lastnika! Francozi so jo zamenjali z najlepšo ogrevalno trenerko francoskih maratoncev, sponzorirano od francoskega ministrstva za mladino in šport. Ircem je bila slovenska oprema tako všeč, da so nam poklonili zlato značko triperesne deteljice in kravato, bundo pa bodo prejeli na 9. novoletnem teku 18. decembra v Topolšici. Posel je posel in takšen je tudi maraton v New Yorku. Na svetovni razstavi športne opreme je Uta Pippig dejala: "Zmagala bom!" Nadvse vesela je bila značke slovenskega olimpiskega komiteja in naposled postala prava zmagovalka. "Zmaga v New Yorku je vredna toliko kot na olimpiadi!" je bil njen odgovor v ponedeljkovem Daily Nevvsu, v katerem je bila na TOP 25 uvrščena tudi Marijana Vidovič, prav vsi slovenski maratonci pa prav tako objavljeni - od 255. mesta BožaMulejado 17405. mesta Milene Peče. Še utrinek iz vrveža na razstavi opreme: v paviljonu Reebok sem pomeril copate; zaradi cene bi potreboval sponzorja! Že v naslednjem trenutku je prišel predstavnik in napoved časa Marijane Vidovič je bilo dovolj, da jo je dan pred maratonom čakal zavoj s copati, majico in trenerko. Ni bilo veliko, toda dovolj, da verjamejo na lepe oči. Toda tudi Marijana ni razočarala. Na maratonskem teku, proga poteka po vseh petih okrožjih New Yorka, je Božo Mulej dosegel svoj najboljši čas. "Ko slišiš pozdrav v slovenščini, se naše poslanstvo premalo ceni"! Danilo Flisar iz Murske Sobote je kot absolvent Fakultete za šport želel doživeti ta spektakel. "Nisem atlet, toda maraton je bil izziv in zdaj meje navdušil!" Marjana Vidovič sploh ni verjela, daje dvajseta in v svoji kategoriji verjetno štirinajsta. Pričakovala sem boljši rezultat, ne pa tako dobre uverstitve. Hvala tekačem Slovenije za soli-darsnostno akcijo! Razpoloženje ob progi je bilo nepozabno." Janez Kovač je kot nekdanji tekač sklenil svojo atletsko pot v New Yorku. "Organizacija pod vodstvom TS Gorenje je bila enkratna. Mislim, da Slovenija še ni znala izkoristiti vseh možnosti na takšnih prireditvah, kot so svetovni maratoni!" Klavdija Šturn, Tanja Kovač, Lojze Šale-har itd. "Uresničene želje in izpolnjena pričakovanja"... ■ Hinko Jerčlč Šaleški jamarski klub Topolšica Nadaljujejo raziskave sistema 'Molička peč' Jamski sistem Molička peč je od lanskega leta dalje največja jama na Štajerskem. Dolga je 2308 m, globoka pa 682 m. Na najnižji točki jame je ožina, za katero se vidi nadaljevanje. Z nadaljnjimi raziskavami utegne postati celo ena večjih jam v Sloveniji, že sedaj pa se s svojo globino uvršča med prvih deset najglobljih jam v državi. Zato je razumljivo, da jamarji kot tudi ostali raziskovalci v zadnjem času usmerjamo največjo pozornost prav v to jamo. Na vsaki raziskovalni akciji se porajajo nova vprašanja, na katera skušamo jamarji sami ali v sodelovanju z raznimi strokovnimi in-situcijami, najti ustrezne odgovore. Jamarji iz Topolšice in Velenja, ki ta sistem raziskujemo, smo opravili doslej že številne meritve in raziskave, več kot v katerikoli jami doslej, mnogo pa jih še čaka na realizacijo. Sistem Molička peč namreč predstavlja svojstven tandem dveh globokih brezen ne samo po tem, da se ti brezni na globini 618 m združita, temveč tudi s stališča hidroloških in meteoroloških značilnosti. Že pri prvih raziskavah Zadnikovega brezna v letu 1991 so jamarje presenetile velike količine snega in ledu, na katere smo naleteli na različnih globinah brezna. Na koti -100 m je npr. debelina snega in ledu znašala preko 6 m. Najgloblje pa smo v breznu opazili sneg ter led na koti -275 m, t.j. na eni izmed polic v spodnjem delu 210 m globokega prepada, imenovanega Adrenalin. Zaradi ogromnih količin snežnih in ledenih sedimentov seje tudi temperatura zraka v jami gibala stalno med 0,5 in 3 stopinjami celzija, kar je bilo dognano z meritvami. Zanimivo paje zlasti to, da v sosednji Ledeni devici, katere vhod je oddaljen od vhoda v Zadnik-ovo brezno le slabih 200 m, snega in ledu sploh nismo zasledili. Izjemno suhi zimi v letih 1991/ 1992 in 1992/1993 sta verjetno vplivali na občutno stanjšanje količine snega in ledu v Zadnikovem breznu. Na že omenjeni koti -100 m je dne 23.9.1993 bil izmerjen nivo snega in ledu kar 6,5 m nižje kot 26 oktobra leta 1991. Sneg in led je v precejšni meri pobralo tudi na ostalih lokacijah, kot npr. na koti -140 m, -170 m in -275 m. Zato je tudi temperatura zraka v breznu nekoliko porasla. Posledica taljenja snega in ledu je bolj ali manj stalen pretok vode, ki znaša okoli 10 l/min. Tej količini je treba prišteti še vodo, ki s pronicanjem ali kako drugače izhaja iz razpok v kamnini. Na globini nad 620 m pretok vode zaradi pritoka iz Ledene device še naraste in znaša na sedanjem dnu jame cca 60 l/min. oziroma 1 l/s. Ta podatek seveda velja za normalne vremenske pogoje oziroma za obdobja z manj padavinami. Če paje padavin na površju nadpovprečno mnogo, kot je to denimo bilo letošnjo jesen, pa se v odvisnosti od teh ustrezno poveča tudi pretočna količina vode v breznu. Voda v Ledeni devici predstavlja resnejši problem za jamarje šele v globinah med 150 in 300 metri. V teh globinah je pet slapov, ki ob večjem deževju predstavljajo resno oviro. V globini 390 m je studenček, kjer se pretaka okoli liter vode na minuto in po opazovanjih se količina zaradi padavin ne povečuje ali zmanjšuje. Ob takšni količini vode se človek najprej vpraša, kje vsa ta voda potuje in v katerih izvirih nižje v dolini potem priteče zopet na dan. Odgovor na takšno vprašanje je mogoče dobiti pravzaprav le na en način. To je z barvanjem vode. Jamarji sami takšnih raziskav ne izvajamo, saj za to nismo dovolj strokovno usposobljeni. Naključje paje hotelo, da so strokovnjaki GZL-a ravno v tistem času izvajali na območju Veže barvanja vodnih tokov in sicer v okviru raziskav zaledja pomembnejših vodnih virov v Savinjski dolini. Raziskave je vodil mag. Dušan Novak. Ker bi barvanje v enem od brezen na Veži poleg drugih točk dalo zelo pomembne podatke o podzemnem pretakanju vode, smo se jamarji z mag. Novakom dogovorili, da obarvamo vodo v enem izmed brezen na Veži (Veža je kraška planota nad Lučami). Izbrali smo Zadnikovo brezno, v katerem sta dva člana jamarskega kluba Topolšica dne 23.9. obarvala vodni tok na globini 140 m. Topolška jamarja sta s 5 kg barve RODAM1N (barva zdravju ni škodljiva) obarvala vodo, ki priteka izpod ledene gmote z izdatnostjo cca 3 l/min. Rezultati bodo podani v enem od naslednjih prispevkov. Nadaljnje raziskave se navkljub problemom zaradi ožine na koti -682 m izvajajo po načrtu, žal pa jamarje pri tem močno ovira izjemno slabo, deževno vreme, ki traja že od septembra naprej. Dež namreč zaradi velike propustnosti apnenca hitro pronica v globino, zato potem še enkrat "dežuje" v jami, kar ustvarja nadležno vlago. Glavni cilj raziskav je doseči čim večjo globino, kar je z ozirom na potencialno globino, ki znaša v tem delu Alp preko 1000 m, možno. Obstaja pa tudi možnost povezave v obstoječi jamski sistem še katero izmed sosednjih jam, pri tem imamo jamarji v mislih 448 m globoko brezno 1-51. Vsekakor je potrebno na Molički peči, kot tudi na sosednjih področjih (Poljšak, Križevnik, Poljske device) opraviti še veliko raziskovalnega dela, ki ga nameravamo jamarji obeh klubov v naslednjem obdobju izvajali združeno. K sodelovanju pa želimo povabili tudi ostala društva. Z odkritjem sistema Molička peč smb jamarji naposled dokazali, da se tudi v Kamniških in Savinjskih Alpah nahajajo zanimivi kraški pojavi in da z ozirom na njihovo slabo raziskanost čaka raziskovalce podzemnega sveta v tem delu Slovenije še mnogo zanimivih odkritij. ■ Slavko Hostnik -:, SUOVEHIA PRODAJALNA Kocenova 4 Celje tel.: 24-751 BOGATA IZBIRA IZDELKOV ZA v ŠOLARJE SLIKARJE PODJETNIKE GOSPODINJE IN ZA VSE VELIKO PRESENEČENJ! OBIŠČITE NAS! Ne, nismo trgovci z registrskimi blagajnami. Stopili smo korak naprej. Blago, ki ga tržimo, je Znanje. Naša specialnost je poznavanje poslovanja na področju trgovske dejavnosti., reference pa dokazujejo, da smo sposobni rešiti informacijske probleme tudi v drugih poslovnih okoljih. Strankam ponujamo celovit informacijski inženiring, podprt s predanim posluhom za potrebe, in tudi želje, naročnikov. Osebne računalnike in ostalo računalniško opremo lahko pri nas odslej dobite na tri brezobrestne obroke ali na šest - mesečni kredit pod ugodnimi obrestnimi pogoji Agrina INFORMATIKA, Novo Celje 9, 63310 Žalec, Tel: 063 - 713 - 568, 711 - 123, 713-211 za ljudi, ki iščejo odgovore RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK t I Kje so, kaj delajo? ; Sodelavci Radia Velenje se v teh dneh že ; vneto pripravljajo na decembrske oddaje, za | katere pravijo, da morajo biti nekaj poseb-; nega, tako kot se za prihajajoče praznike spo-! dobi. Veliko in še več neposrednih kontaktov s poslušalci, veliko in še več nagradnih iger in dobre, razpoloženjske glasbe. Tako razmišlja tudi tonski tehnik Marjan Slapnik, kije trenutno v domači negi, poškodoval seje namreč z delom. Pardon, Delo, tisto z veliko začetnico mu je poškodovalo oko. O tem, ali bo ČGP Delo zaradi te poškodbe zdaj tožil ali ne, pa iz Zgornje Savinjske doline, kjer zdaj živi, še ni vesti. Najhuje, kar se lako voditelju oddaje na Radiu Velenje pripeti paje, da zjutraj ne more priti pravočasno na delo. Pri tem neznansko trpi. Sem ne šteje tisto, ko zaspi oddajo. To namreč ni trpljenje. Danijel Vunderl pa si v ponedeljek zgodaj zjutraj ni mogel nič pomagati. Vsaka minuta mu je bila muka, a s Koroške se po neočiščenih cestah z javnim prevoznim sredstvom do šestih ni mogel prebiti. Samo na uroje lahko gledal... Zadregoje rešila kar urednica Mira Zakošek, ki jo je o pogrešanem Danijelu šele dest čez šest obvestil tehnik Mitja Cretnik, nepopisni optimist, kije vse do takrat upal in upal, da se Danijel le pojavi. A zaman. No, ampak vsak se da pogrešiti razen naše pridne Rajke Lesnik. Najbolj se nam na radiu pozna, kadar nje ni. Pospravi za nami vse tisto, kar v naglici pustimo neurejeno in nepospravljeno. Pa še prijazno nam skuha kakšno kavico, kadar mi ne utegnemo. Tako tudi sama prispeva h kakšni dobri oddaji, čeprav tega morda ni čutiti. Mirjam Salobir paje v veselem pričakovanju. Tudi zadnje dneve, ki jo ločijo do tega dogodka, je pripravljana pri-hiteti na pomoč, če jo potrebujemo. Že zdaj se veselimo, da bomo morda glas njenega malega kričačaali kričačke lahko uporabili za kakšno režirko. Simona Brglez, naša Celjanka, paje med tistimi, ki najbolj vneto polni zvezek, ki se mu reče: Sem vpišite opombe. Neprestano nekaj piše in človek sploh ne more veijeti, od kje ji toliko idej. Res je, da jih do drugih nikakor ne more in ne more spraviti, zato pa jih sama v svojih oddajah dosledno uporablja. Bravo, Simona! Opomba: je tudi edina, ki kdaj na radio prinese kakšen svinčnik, daje možno v studiu vsaj pisati. I mkp Tedensko poročilo o meritvah onesnaženosti zraka na območju občine Velele V tednu od 15.11. do 21.11.1993 so povprečne 24-urne koncentracije SO2, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegale dovoljene dnevne koncentracije: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3 za neindust.,zaščitena in rekreacijska območja v naslednjih dneh: 16.11. AMP VELIKI .VRH 330 mikro-g/m3 17.11. AMP VELIKI VRH 210 20.11. AMP VELIKI VRH 110 ■ Sekretariat za varstvo okolja MAX. POLURNE KONCENTR. od 15.11. do 22.11.1993 konc. SO 2 (mg/m3) V V. ZAV. MERILNE POSTAJE ■■ 16.11. Kiitl 10.1t. 0BB 16.11. 20.11. 17.11. 21.11. Predavanje in duhovna glasba "Deve ali angeli", v Knjižnici Velenje ^ v četrtek. 25.1 1. 1993 ob 18. uri. Vpis za trfnesečni tečaj sprostitvenih tehnik, meditacije in joga sinteze. Vaje za ohranitev dobrega psihofizičnega počutja "Ravnovesje med duhom in telesom" v nedeljo, ob 15. uri, 28.11.93 in 12.12.93 v telovadnici OŠ Miha PintcrTolcdo Velenje. Ramaton in Skupina za duhovni razvoj Velenje, tel: 854-344. | Zunanja trgovina Mariborska 7, Celje tel. 063/411-256, 441-245 IZREDNI POPUST-10 % DO 30. NOVEMBRA1993. Kanina Belarus - cena 126.000 SIT brez p.d. barva črna in rjava Planina Gnessin - cena 135.000 SIT brez p.d. barva črna Harmonike 96 bas samo 33.000 SIT brez p.d. Gotovinski popust. "KONTAKT" TOPOLŠICA 85d, TEL. 893-701 Odp. čas: del. 8. -12., 15. -19. h; sob. 8. -12. h NUDIMO POPRAVILA: • električnega orodja (Iskra, Biack&Deckerin ostalih proizvajalcev) • malih gospodinskih aparatov • transformatorjev in stopniških avtomatov • manjših elektromotorjev... Obnavljamo motorje za pralne stroje - za samo 3.850,00 sit!!! VSAKA STRANKA BO SODELOVALA V NAGRADNEM ŽREBANJU, KI BO konec JANUARJA '94! Se priporočamo! HVALEŽNA POKROVKA Veselo presenečenje za vse, ki radi kuhamo - hvaležna pokrovka. Kako? boste rekli. Tako, da loči paro in tekočino. Skozi odprtine na dnu pokrova izhaja para, ki se utekočinja pod zgornjim pokrovom ter se skozi odprtine vrača nazaj v posodo. S tem omogoča, da se toplota s paro ne izgublja v ozračje, ampak se vrača in tako občutno skrajša čas kuhanja ali pečenja. Pečica -friteza hkrati, torej. Uporabljali jo boste, kolikor dolgo boste kuhali, in to pri vseh tipih posode, do premera 21 oziroma 29 cm. Mala pokrovka 4.900 SIT, velika pokrovka 5.900 SIT. Vse informacije: Marko Sušnik, C. Dolomitskega odreda 31, Ljubljana, telefon (061) 263-795. MALA + VELIKA + ČISTILO = 9.900 SIT ocajt DELOVNI ČAS: vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah In nedeljah od 8. do 14. ure. Stari trg 12, tel: 856 - 763 Tomšičeva 15, tel: 855 - 420 TOALETNI PAPIR 10/1 MOKA 25/1 188,60 SIT TEKOČINA ZA POSODO - TICO PIATI 4/1 MEHČALEC 4/1 PRALNI PRAŠEK L0L0 8/1 COPATI 3 KOM. SIRUP 5/1 PUDING KOMPOT MARELICA ČOKOLADA LETEČI MEDVEDKI 352,00 SIT 360,00 SIT 1.4 882,00 SIT 29,90 SIT 173,00 SIT ZA VEČJE NAKUPE MOŽNOST PLAČILA NA 2 ČEKA IN ZAMIK PLAČILA! POHITITE, KOLIČINE SO OMEJENE! APO Zaradi preureditve lokala na Prešernovi 22 v Velenju, vam po izjemno ugodnih cenah ponujamo razstavne eksponate. Možnost plačila na 5 čekov brez obresti, Pri takojšnjem plačil« waiw priznavamo 10 popust. Informacije: tel 853 - 930 Vljudno vabljeni ! I o m «f v/-V/ 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 25.N0VEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 26.NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 27.N0VEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Minute za film; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročna; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 28.NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 29.NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 30.NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 1.DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Ziv žav; 19.00 Na svidenje. Kino Velenje vabi na OTROŠKI FILMSKI DAN Filmsko veselje za stare in mlade v nedeljo, 28.11.: oh 10. uri PREDPREMIERA filma ZADNJA VELIKA AVANTURA(Arnold Schvvarzenegger) ob 16. uri čudovita Waltdiesne-yeva risanka KNJIGA O DŽUNGLI oh 17.30 uri avanturistična uspešnica JURSKI PARK ob 20. uri psihološka kriminalka PROSTI PAD (Michael Douglas) Nagrade za obiskovalce! Razpis nagradnega natečaja! Povezovala bo Suzana Kok! Pokrovitelji prireditve: Naš čas Velenje, Pluton d.o.o, VTV Studio 1 rm KINC IKIINC IKIINC Petek, 26.11. okoli 24. ure Promocija filma SLI VER v Diskoteki DUO v Šentilju: -glasba iz filma -glasbeni videospot - žrebanje treh nagrajencev DOM KULTURE VELENJE X X X X X X X X X X X X X X X X X X X V nedeljo, 28.11.od 10. -20. ure OTROŠKI FILMSKI DAN! V soboto, 27.11. ob 21. uri PROSTI PAD (Falling down) - psihološka kriminalka. Vlogi: Michael Douglas, Robert Duvall Režija: Joel Schumacher Poprečnemu, miroljubnemu meščanu v gneči prometnega zastoja popustijo živci... Ponedeljek, 29.11. ob 20. uri NINA - akcijski triler Vloga: Bridget Fonda, Harvey Koitel, Gabriel byrne KINO ŠOŠTANJ S -S i; :: « ■::: S S B » S B -i S -ž K ■:! Sobota, 27.11. ob 16. uri risanka KNJIGA O DŽUNGLI Sobota, 27.11. ob 18. uri PROSTI PAD - psihološka kriminalka. Nedelja, 28.11. ob 10. uri JURSKI PARK avanturistični. KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 28.11. ob 14. uri risanka KNJIGA 0 DŽUNGLI Obdna Velenje aaasssssasKsasaasaass Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 urna dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki: Četrtek, 25. novembra - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Seher, nočni dr. Urbane in dr. O.Renko Petek, 26. novembra - dopoldan DEŽURSTVA dr. Urbane, popoldan dr. Gašper, noCni dr. Kozorog in dr. Friškovec Soboto, 27. novembra in nedeljo, 28. novembra - dr. O.Renko, dr. Pirtovšek, dr. Stupar Ponedeljek, 29. novembra-dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. O.Renko, noCni dr. Urbane in dr. Lazar Zobozdravstvo: Soboto, 27. novembra in nedeljo, 28. novembra- dr. Romana Lah od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z GIBANJE PREBIVALSTVA enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 26. novembra do 3. decembra -Ivo Zagožen, dr.vet.med, Jerihova 38, tel.: 858-704. Občina Moziije Veterinarska postaja v Mozirju: Do 28. novembra - Marjan Lešnik, dr.vet.med., Ljubija, tel.: 831-219. Od 29. novembra do 4. decembra -Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-410. NOV DALJINSKI TELEFON ABASO-NIC (500 m) prodam za 9990 SIT. S 850-552. KLAVIRSKO HARMONIKO, skoraj novo 120 basno, ter 14 registrov, nemško, prodam za 800 DEM. S 850-056. GOLF RDEČE BARVE, dizel, letnik 84, prodam. Cena po dogovoru. « 858-697. ZAMENJAM ENOSOBNO STANOVANJE, za manjšo starejšo hišo v bližini Velenja (Bevče, Vinska gora, Lipje...). » 850-129. PET KM IZ LAŠKEGA, smer Breze, prodam manjšo hišo (voda, elektrika, centralna, kamin), z nekaj zemlje (sadovnjak, njiva, vrt). Primerna je tudi za vikend, a 850-129. Možna je zamenjava za podobno bliže Velenja. MOTOR ZA R-4 GTL, letnik 1991, prodam z dokumentom. Stropnik Peter, Florjan 63, Šoštanj. PLAŠČA IN JAKNI iz blaga ter krznen plašč vse št. 42-44, prodam. a 853-924 popoldan. PRAŠIČE TEžKE od 80 do 100 kg in 30 do 40 kg, prodam. Kajzer Vrba, Dobrna. DEPUTATNO KARTO ZA PREMOG, prodam. Rok veljevnosti 15.12.1993. a 894-071. AVTO AX, letnik 1990, prodam. Cena po dogovoru. 8 853-913. ZELO DOBRO OHRANJENO KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, prodam. \ Motnost kredita. Informacije in ogled Šmartno ob Paki 84, ali po telefonu 885-609. PISALNO MIZO PRODAM za 8000 SIT in dve jogi vzmetnici za 8000 SIT. B 852-876. mali OGLASI PLETILNI STROJ PFFAF, dvoredni z dodatno opremo, prodam. Informacije popoldhe po telefonu 885-601. USNJENA GALANTERIJA FORŠTNER zaposli šivilijo.Informacije popoldan po telefonu 885-601. SPALNICO S FRANCOSKIM JOGI-JEM prodam ter žensko kolo in šivalni stroj.a 858-005. ZASTAVA 128, SKALA 55 letnik 1989/4, prodam, a 853-476. JUGO 55 A, letnik 1987, registriran do 1/94, nove prevleke in avto-radio, prodam, a 854-987. KUPIM SMUČARSKE ČEVUE št. 43. a 857-534. SAMCA PAVA, letnik 1991, kupim, a 832-878. MANJŠI BARVNI TELEVIZOR in nekaj CD -jev prodam. B 856-249 Nina. KOZO POCENI PRODAM. S 850-492 popoldan. IZDELUJEM ŠROGL, nosila, lestve, klepe in to tudi prodajam. B 892-133. KRZNENO JAKNO NERC, prodam za 800 DEM, možno na dva obroka. B 856-756. V VELENJU KUPIMO enosobno stanovanje v I. ali II. nadstropju. B 856-899. NOVO BELO OTROŠKO POSTEUO zjogijem, prodam 30% ceneje kot v trgovini in pletilni stroj Brotherza grobo pletenje, še skoraj nov. B 854-504. R-5, UGODNO PRODAM.8 850-883. ŠKODO FAVORIT, letnik 91, prodam. B dopoldan 851-890 ali zvečer 0602-44-027. PRAŠIČA ZA ZAKOL, težkega okrog 190 kg, prodam, a 885-529. 16 MESECEV STARO TELIČKO PRODAM. B 893-341 po 20 uri. POLAGANJE, BRUŠENJE, LAKIRANJE VSEH VRST PARKETA, montaža, predelava kuhinj ter drugega pohištva. B 851-110. SKORAJ NOVO SPALNICO IN DNEVNO SOBO, ugodno prodam. Ogled možen v petek med 10. in 12. uro, na Cesti Talcev 45, (Surovina). Lah, Velenje._ PRIMA ZAVAROVALNICA z vami na vsakem koraku. Informacije 852-063 ali 853-578. MEDICINSKO VOLNENO POSTELJNINO vam na domu kvalitetno in po konkurenčni ceni očistimo. V primeru nakupa najnovejšega čistilnega stroja (suho in mokro globinsko čiščenje z ugodnim novoletnim popustom) opravimo čiš-čenje brezplačno. B 851-506 po 20. uri. V POPOLDANSKEM ČASU in ob vikendih sprejmem honorarno delo prodajalke. Cenjene ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas, Foitova 10, s pripisom šifre "PRODAJALKA". INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ "TEXTIMA", možnost plačila na obroke. B 851-343. KUPIM SANKE IN OTROŠKI KOM- BENZION za 2 leti in pol.' 351. t 892- PISARNISKE PROSTORE, UREJENE V POSLOVNI STAVBI V CENTRU VELENJA, 50 m2 oddamo. B 852-376 do 15. ure, ali 858-052 po 15.uri. Trgovsko podjetje d.o.o. "INTRADE" Maribor, Mlinska 22 tel. (062) 22 66 00,22 66 13; tel./fax (062) 22 42 80 Se odločate za nakup audio ali video tehnike, potrebujete darilo za posebne priložnosti? Obiščite nas, svetovali in pomagali vam bomo! Nudimo vam artikle svetovno znanega Korejskega proizvajalca audio in video tehnike SAMSUNG H! Za vas smo pripravili posebno ponudbo z najugodnejšimi tenami v iasu od 25.11 do 02.12. 1993! BTV CB 5051 AT 51 tm, teletekst, daljinski zosamo 44.999 si! BTV CB 5314 AT - 55 cm, teletekst, daljinski zo somo 51.999 sB VIDEOR. VX 350 - 4 glave, VPS, 10NG PWY, doljin. zo 44.370 sit VIDEOR VX 300 - 2 glavi, VPS, daljinski zo samo 39.780 sit HI-FI SCM 8100 - rodio, 2 kos., CD 2*60 w, dalj. za 41075 sit HI-FI MAX 360 - rodio, 2 kos., CD 2*80 W, dolj. zo 47.999 sil JEDILNI PRIBOR "S0LINGEN*CA«0 (zo 12 oseb) zo somo 20.999 sit JEDILNI PRIBOR"SOUNGfN"SABINE{12 oseb) zosamo 22.999sit JEDILNI PRIBOR "SOUNGBTSANORA (12 oseb) za samo 16.999 sit POSODA GOLDEN CR0WN (12 delov s termostatom) za samo 22.999 sit POSODA GOLDEN CR0WN (12 delno -steklen pokrov) za 16.999 sit POSODA GOLDEN CR0WN (12 delna • steklen pokrov) za 14.999 sit '"KOLIČINE SO OMEJENE!*** Na zalogi še vefiko izbira: - IV, videorekorderjev, Hl-R stolpov, radiokasetofonov, avtorodiev... POSEBNE UGODNOSTI ZA KUPCE: • prodaja na 2 čeka! O darilo pri nakupu nad 5.000 sit • dodatnih 500 sil popusta za kupce iz krajev oddaljenih vei kot 30 krnil Maribora O garancija in sevis v Mariboru Za naše zveste stranke in za vas, ki nas do sedaj niste poznali: poslujemo v Mlinski ulid 22 vsak dan od 9. -12. in 15. -19. ure, v soboto od 9. -12. ure! PRIHRANEK IN KVALITETA SE POTRJUJETA Z NAKUPOM SAMSUNGOVIH IZDELKOV! PO CENAH KOT SE NIKOLI V SLOVENIJI!, POLZELA 38 informacije JCKja tel.: (063) 721 -052 •OTDTd.0.0. Odpiralni čas: delavnik od 8" -16", sobota od 9" - 12h FIAT * ALFA ROMEO * LANCIA ' FIA7 cena do reg. PANDA 1,0 i.e.CAFE CAT 13.690 DEM UN01,1 i e.S CAT 16.420 DEM T1P01,4 S MAQ 19.560 DEM T1P0 2,0 i.e. GT CAT 25.360 DEM PONUDBA TEDNA: TEMPRA 2,0 i.e. SLX CAT autom. 24.990 DEM ALFA ROMEO 33 ŠPORT WAG0N 1,3 18.980 DEM 155 V6 CAT 36.440 DEM 155 04 CAT 44.190 DEM 164 T. SPARK 32.420 DEM TAVRIA - najcenejši avto v Sloveniji!!! 1091 ccm/53 KM, 5-stopenjski menjalnik, največja hitrost 145 km/h, poraba goriva 4,6/6,6/6,8 (1/100 km) 609.477,00 SIT ODKUPUJEMO ALI POSREDUJEMO PRODAJO RABLJENIH VOZIL. MOŽNOST NAKUPA Z BANČNIMI KREDITI. POKLIČITE NAS! ObčtnaVdenje aaaaaaaasaaaaasaaasa® Poroki: Srečko Zorman, roj. 1968, Golavabuka št. 11 in Marija Brecl, roj. 1969, Črnova št. 9; Peter Ari-stovnik, roj. 1970, Škale št. 85/a in Tatjana Razgoršek, roj. 1974, Mi-slinja, Sejmišče št. 46. Smrti: Antonija Trnovšek, toj. 1910, Bovše št. 7/a; Ivan Zavolovšek, roj. 1911, Bočna, Kropa št. 7: Marija Lovrec, roj. 1912, Gavce št. 48/c; Alojz Oset, roj. 1908, Trnovec pri Dramljah št. 12; Ivana Meh, roj. 1909, Veliki vrh št. 38; Justina Golavšek, roj. 1912, Lokrovec št. 27; Roza Mravljak, roj. 1911, Velenje, Vojkova c.št.14; Fatime Kujundžič, roj. 1903, Ključ. Občina Žalec Poroke: Stanko Romih, Dobrteša vas in Doroteja Gračner, Dobrteša vas; Anton Piki, Gotovlje in Vesna Braniša, Šempeter v Sav. dolini; Vinko Peklič, Polzela in Klementina Krajnc, Polzela; Marko Jovaft, Črnova in Helena Meke, Vinska gora. Smrti: Neža Bizjak, stara 89 let, upokojenka, Andraž nad Polzelo št. 69; Angela Lapornik, stara 82 let, upokojenka, Celje, Ul. bratov Vošnjakov; Hasiba Džafič, stara 86 let, begunka, Hoziči b.b., sedaj Žalec. Občina Moziije Smrti: Ciril Podlesnik, 1931, Ljubno ob Savinji, Loke št. 6; Marija Žagar, 1929, Krnica št. 54; Janez Zavolovšek, 1911, Bočna, Kropa št. 7. ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega očeta, brata in strica STANISLAVA RABICA Se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sostanovalcem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja kolektivoma ESO in ERA Velenje za nudeno pomoč in govorniku ESA za poslovilne besede. Toplo zahvalo izrekamo tudi bivšim sodelavcem LIP Bled. obrat Tomaž Godec Bohinjska Bistrica. Zahvala velja tudi pevcem in gospodu župniku za opravljen obred. VSI NJEGOVI ZAHVALA ob boleči izgubi moje drage mame MARIJE LOVREC iz Gavc se zahvaljujem vsem sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebna hvala družinama Korošec in Bačovriik za pomoč, sodelavcem obrata Jama Pesje in sodelavkam ERA Tržnica. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, govornici in moškemu pevskemu zboru iz Šmartnega ob Paki. Sin Jože VajngerI z družino. Želite svoje penudlbo predstaviti v "Božičnem Kažipotu", prilogi tednika Naš čas? Zavrtite telefon 853 45 1 In obiskali vas bomof 107,8 MHz RJUHO VELENJE Tani Od 26. julija dalje se ne imenujemo več JUGOTANIN, ampak TANIN SEVNICA, spremenili smo tudi telefonske številke, naš proizvodni znak pa je ostal enak. Še vedno odkupujemo LES PRAVEGA KOSTANJA za predelavo v tanin. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na našem naslovu - TANIN SEVNICA, Hermanova 1, oziroma po telefonu 0608 - 41349, les pa lahko pripeljete vsak dan med 6. in 15. uro. 68290 Sevnica, Slovenija Hermanova 1, p.p. 9 telefon: n c. (0608) 41 224 fax: (060B) 41 626 telex: 35815 TANSEV SI tfvtcT Marko Celj 63000 Celje, Grevenbroich 13 Tel/fax: 063/32-320 (nakupovalni center NOVA VAS) Trgovina z rezervnimi deli * ZASTAVA * LADA * GOLF Velika izbira: -rezervnih delov - potrošniškega materiala - avtokozmetike Možnost nakupa materiala tudi za ostale DOMAČE in UVOŽENE avtomobile. Posebno ugodno: pločevina, gume, prevleke, akumolatorji itd. Izjemna ponudba nemškega motornega olja SAE15W-40 - cena le 270,00 SIT!!! ■■■■■■■■■■ m! CAS iiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiini "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. ■■■■■■»■■■■■i Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerie, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: tllililiHi*it«',l in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračajo. Sobotni požar pri Volku v Plešivcu naredil ogromno škodo "aaaa«aa«aaawaa«aaaaaaaaaaaaaaaa»aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaxaaaaa«aaaa» Neočiščene ceste povzročale glavobol V soboto, 20. novembra, ob 17. uri in 15 minut je izbruhnil požar na stanovanjski hiši last Romana V. v Plešivcu pri Velenju. Objekt velikosti 24 x 13 metrov je bil v zgornjem delu lesen, v njem pa so se nahajali bivalni prostori domačih. V spodnjem delu je bil gostinski lokal. V požaru, ki je najverjetneje izbruhnil zaradi napake v dimniku, je nastalo za okoli 15 milijonov tolarjev materialne škode. Požar je gasilo 65 gasilcev iz okoliških gasilskih društev. rih gostilno, edini vir zaslužka njegove štiričlanske družine. V trenutku so ostali brez vsega. Nevenka Lever, Albinovo dekle je reklo: "Ne morete si misliti kako srečna sem bila, ko je Albin v avtomobilu odkril mojo denarnico v njej pa 900 DEM. To je vse, čisto vse, kar mi je ostalo." Albin Volk pa je rekel, da je šlo vse tako hitro, daje utegnil iz sobe odnesti samo oblačila, toliko, kolikor jih je lahko dvakrat pograbil...Vse drugo je uničil ogenj. V trenutku so bili pri njih in z njimi sosedje, prišli so iz PlešivcainGraškegore,dabi pomagali, a kaj dosti se ni dalo narediti. Kako se Roman Volk spominja nesrečnega popoldneva? "Sobotni večer so si za praznovanje rojstnih dni pri nas razervirale štiri zaključene družbe, približno štiridest ljudi. Razmišljali smo, ker je močno snežilo, kako bodo prišli gor in kako dol. Albinovo dekle je zato po telefonu poklicala Cestno podjetje, da bi prišli očistit cesto." Od tu je nadaljevala Neveka Levar: "Najprej sem poklicala Vekos, kjer so mi povedali, da te ceste ne čistijo oni, ampak naj se obrnem na Cestno podjetje Celje. Tam so mi povedali, ko sem jim razložila za kaj gre, da imajo v Velenju na Selu svojo enoto in naj se obrnem na njih. Klicala sem, a nihče se ni oglasil." Tako se glasi uradno sporočilo, ki ije govori o tem, da je ta požar uničil žulje velike družine Volkov v Plešivcu in jim za nekaj časa povsem onemogočil dejavnost, od katere so živeli. Ko smo v ponedeljek opoldne ubirali s stoenko kilometre po idilični pokrajini in se vzpenjali proti Plešivcu, smo razmišljali, kako so le gasilci s svojimi avtomobili lahko premagali to pot v soboto na večer, ko je snežilo in so bile ceste za-metene in spolzke. Sploh, ker je bila njihova pomoč izjemna. Proti Plešivcu se je odpravilo osem gasilskih cistern in pet kombijev! Roman Volk, lastnik objekta, ki je zgorel, seje ob našem obisku odpravljal v dolino, v Velenje, da odpove obrt... Objekt, ki je bil lanskega aprila deležen temeljite prenove, ko so v njem ogromno naredili, v zgornjih prostorih uredili pet popolnoma opre-meljnih sob, kaže danes žalostno podobo uničujoče ognjene stihije. V zgornjih prostorih je živela Romanova mama, njegov brat Albin z dekletom in sestra, Roman paje imel v spodnjih prosto- Ognjeni zublji so bili neusmiljeni Ko smo Volkove v ponedeljek obiskali, so se odpravljali v dolino, da odpovedo obrt. Danes razmišljajo pri Volkih, da bi v primeru, če bi bila cesta očiščena, lahko tudi gasilci prišli prej in morda ohranili vsaj lokal. Tako pa... "Eden izmed gasilskih avtomobilov se je na zasneženi cesti postavil počez in zaprl pot drugim in zdi se nam vsem, da je trajalo neznansko dolgo in še dlje, ko je do nas na pomoč pripeljal prvi gasilski avto. Kot vem, so potem cesto posipali, a šele na posredovanje in zahtevo policije in gasilcev," je zagrenjen v ponedeljek opoldne razlagal Roman Volk. vedano: plešivški otroci v ponedeljek dopoldne niso mogli v šolo v Velenje. Ostali so doma, ker jih v šolo po neočiščeni cesti ni mogel odpeljati nihče. ■ Milena Krstič - Planine foto: Stane Vovk Nekaj denarja za obnovo objekta bd govovo dobil od zavarovalnice, saj je imel objekt zavarovan. A kot se rado zgodi, verjetno ne v taki višini, kot mu jo je povzročil požar, ogromno dela, ki so ga vložili v obnovo, pa jim tako ali tako ne more povrniti nihče. Mimogrede po- je bil dimnik vzrok požara, ki je povzročil za 15 milijonov tolarjev škode? Hiša se poseda, komisije pa od nikoder Ni junaka, ki se ne bi bal! Večina ljudlt£eli takšne ali drugačne tež^fjl rešiti po redni poti. Nekaterim to celo uspe, so pa tudi takšni, ki brez uspeha tekajo od vrat do vrat in so deležni zgolj obljub. Marsikdo o4 slednjih se nemočen ojunači in želi s pomočjo novinarja javnost vsaj seznaniti kako številne prošnje in zahteve ne rodijo sadov, kako lahko za- Bo podporje zdržalo sneg na strehi? vlačevanje in neodgovornost pristojnih povzročita tudi katastrofo. Takšen uvod je namenjen stiski ljudi, ki so tik pred dejstvom, da jih doleti huda nesreča. Na cesti VII (KS Gorica) v Velenju v stanovanjski hiši živi Andžela Koprivnikar. Leta 1973 sta s pokojnim možem Martinom pričela graditi lastno hišo in se leta 1977 vanjo tudi vselila. Hiša ima tri etaže z vhodom v vmesni etaži na spodnji strani Ceste VII. Glavni vhod je preko dva metra izrinjen od celotnega objekta, nad vhodom pa je kopalnica. Do sem vse lepo in prav. Ob katastrofalnih poplavah pred tremi leti so se na zunanjem delu Koprivnikarjeve hiše pojavile prve razpoke, prav tako v kopalnici in v kleti. Sprva majhne razpoke so se vztrajno večale in širile. Po sedanjih meritvah se v enem tednu povečajo za 2 centimetra in so po- nekod velike že preko 5 centimetrov. Najhuje je ob trajnejših padavinah, ko je klet dobesedno pod vodo. Da bi vsaj začasno preprečili rušenje, so vhod Največje razpoke so v kopalnici zava-rovali s podporami in opažem, sicer bi se takoj podrl. Vhodnih vrat ne morejo več odpirati, zato sedaj v hišo vstopajo skozi garažo. Neuporabna je tudi kopalnica nad vhodom, ne odpira se okno, keramične ploščice odpadajo, na vogalih pa so že takšne razpoke, da se človek zgrozi; Andžela Koprivnikar nam je dejala, dajo je že pošteno strah stopiti v hišo. In kaj je vzrok pogrezanja in razpok? Letos februarja si je Kopri vnikarjevo hišo (doslej edini) ogledal dipl.ing. Anton Apat, sicer sodni cenilec in izvedenec gradbene stroke. Iz njegovega uradnega sporočila o omenjenem objektu je moč razbrati, da je vzrok posedanja lahko v izpiranju finih frakcij Zemljine ob velikih in dolgotrajnih nalivih. Preprosto povedano - tod si je našla pot podtalna voda. Pred štirimi leti je bila tu izkopana in položena kanalizacija za CATV. Pri položitvah raznih komunalnih vodov (telefon, CATV, elektrika in podobno) je v bistvu nastala drenaža. Pri vho- du v hišo je tudi najnižja točka asfaltne ceste. In kaj pravi Anton Apat o sanaciji poškodovanega dela hiše? Ker je izrinjeni del (vhod in kopalnico) nemogoče sanirati, bo potrebno ta del objekta v celoti porušiti, pri tem pa paziti, da s tem ne bi poškodovali še strehe. Vrednost sanacije ocenjuje na približno 625.000 tolarjev. Da ne bi kdo mislil, da so Koprivnikaijevi ob vsem tem stali križem rok. Sin je najprej na Zavodu ta urbanizem Velenje prijavil kaj se s hišo dogaja, pa tudi po enem letu ni bilo nikogar, da bi hišo pogledal in vsaj svetoval kaj storiti. "Sami nismo strokovnjaki, da bi vedeli kaj narediti", doda mama Andželina. Sinje nato več sreče skuša! poiskati pri predsedniku Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje Srečku Mehu, pa ne le enkrat, večkrat. Predsednik mu je obljubil, da bo storil vse, da bi stvar razrešili. Dejal je, da bo imenoval posebno komisijo, ki si bo hišo ogledala in svetovala rešitev. Andžela Koprivnikar kaže, kje se stena premika in pogreza Do danes Koprivnikarjevi te komisije še niso videli. Res je nekdo nekoč poklical, da pridejo na ogled, a je bil klic tudi vse. Kaže, da se teh nekaj članov enostavno ne more zbrati, drugega razloga skoraj ne more biti. "Mene je v hiši že pošteno strah," pravi Andžela Koprivnikar in nadaljuje: "Ponoči slišim kako pokajo leseni deli in čutim, da hišo nekaj potiska. Imam občutek, da bom kmalu s hišo vred pristala pri sosedu," žalostna sklene pogovor naša sogovornica. ■ B.Mugerle