sedanji predsednik Narodnega predstavništva Draža Pavlovie. On se že posvetuje z raznimi strankami y parlamentu, da se osnuje novi koncentracijski kabi- ;iet iz vseh strank in klubm% kakor ga je zaKteval ^e pred enim mesecem di\ Korošec na čelu Jugoslo- vanskega kluba. Pavlovič je bil pri regentu Aleksan- drn, kateri je poklical k sebi tudi vse voditelje raznlh zborničnih strank, da mu ti poročajo o sestavi nove vlade, katere hitro delovanje ,je nad vse potreb- no radi naše zunanje politike pa tudi, da se enkrat uresniči in izpelja naše valutno vprašanje in agrar- na preosnova. Upamo, da bomo tekom prihodnjih dni ¦?.q imeli novo vlado, ki bo zmožna rešiti prenujna vprašanja in nujne zahteve naše kraljevine. Avstrijska republika podpisala -nirovno pogodbo. V gradu St. Germain se je podpisala 10. t. m. rairovna pogodba z Avstrijo. V tej pogodbi so priznali Avstriji tudi še mesto Radgono. Podpisal jo je pooblaščenec avstrijskih Nemoev, državni kancler dr. Renner. Za njim so podpisale pogodbo velcsile:: Araerika, Anglija, Francija, Italija in Japonska. Podpisom so se pridružili tudi Poljaki. in Cchoslovaška. Zac~a.sno.ste odtegnili podpis: Jugoslavija in Rumunija. Jugoslavija se protivi podpisu radi paragrala 51 te mirovne pogodbe. Ta paragra! namree zahteva, da pridejo vse zahteve narodnostnih manjšin, vse ca- . rinske zadeve in železniški tarifi pred zvezo narodov. Pred zvezo narodov pa ne spadajo naši kraji, katere so zasedli Italijani. In kedo bo čepel v tem razsodišeu zveze narodov: Amerikanci, Angleži, Franeozi, katerim so naše razmere španske vasi in pa naši sovragi Italijani, ki nas bodo tlacili potom lega krivičnega paragrala 51. Po tej točki mirovne pogodbe bi prišla naša kraljevina v popolno politično in gospodarsko odvisnost od Italije. Naša vlada v Beogradu je odpoklicala naše oddoslance mirovnega odposlaništva v Parizu, da se ž njimi posvetuje glede naše zunanje politike in osobito glede paragrafa avstrijsko republi-  51 in podpisa mirovne pogodbe z  ko.  f. . ., , . .x1 , , T, ,-.. .  P°toin nienih zahtev panška konferenca. Italijani so zapustiii sibenik in druga dalmatinska mesta. Pov- sod, kjer so iz Dalinacije odromali nasilni Italijani 11 a 1 i j a. Naši javnosti :izza dobe svetovne vojne dokaj znani italijanski pesnik Gabriele D' Annunzio, ki je slovel v vojni kot letalec, si je zadnje dni dovolil, kakor pišejo časniki brez dovoljenja, italijanske vlade, kar na lastno roko pohod z vojaškimi oddelki na Reko, katero je zasedel v imenu Italije. Te zasedbe se pa niso udeležili samo italijanski prostovoljci, ampak tadi vojašlvo. Iz Trsta in drngih Italijanom nakion.jenih mest vre vse polno italijanskih prostovoljcev v Rekb, da ojačijo zasedo. Italijani so v Reki odstranili vse enter.tine zastave in jih pometali na tla. An^leška posadka je v Sušaku, francoska pa se je ukrcala na ladje. Italijtfnski ministrski predsedoik Nitti se sicer huduje nad tem samooblastnim ravnanjem prenapeteža D' Annunzia, ker se boji entente; v resnici pa se je zaseda Reke doigrala z vednostjo italijanske vlade, ki bi rada dosegla s pomočjo oro2ja, vojaštva in nasilja, kar jej ni hotela priznati Politični pregled. Vlacla odstopila. Domokratično soci.jalističiia vlada v L3eqgradu. jo oustopila, ker ni imeia zadostne večine iu nasprotovala ji je tndi ostra opozicija, Vsa pogajanja minisirskeg;; predsodnika Davidovi6a z opozicijo so se razbila, vladi ni preosta.ia'o drugega nego podati ostavko. Uavidovič je, odstopil s celo svojo vlado, o s!;!vko je sprejel tudi regent Aleksander. Komaj odstopla vlada luliko prišteva raed svoje uspehe le cele kilometre brezuspešnib pogajanj, neizpeljan program in ceie vagone psovk raznih liborainih lislov, ki so oštevali opozičijo, ker je biln proti vladi. Z odsfopom vlade se je dosegel cilj. katerega je zasledoval dr. Korošec in Jugoslovanski klub. Ministrskirn prcdsednikoni nove vlado, katerernu j6 izročena spstava nove vlade, je določen do- se ondotno ljudstvo neizmerno veseli objema bratske in svobodne Jugoslavije.