_ TgMMi Primorski Poslinile/ p.ačana v guiuvui Abb. postale I gruppo CdlE 100 lil* nevnik Lelo XXXVII. Št. 15 (10.837) TRST, nedelja, 18. januarja 1081 s essk :sirasi?rs skšhlss« t* i\e rire šemo za Iiolonkovec V sodobnih organiziranih družbenih skupnostih je prvi pogoj urejenega sožitja smotrna prostorska ureditev, usklajena potrebam vseh slojev prebivalstva, ki živi na določenem ozemlju. Od pravilnih urbanističnih izbir je namreč za srednjo dobo, ki ponavadi ob-*ega nekaj desetletij, odvisen ure-ten gospodarski, kulturni in v splošnem civilni in apolitični* razvoj krajev in ljudi v njih. Od teh izbir je namreč strogo odvisno, kje bodo ljudje bivali, kje se bodo razvijale posamezne gospodarske dejavnosti, kje in koliko prostora je na voljo družbenim storitvam, kot so prostori za kulturne (šole, gledališča itd.), športne (igrišča, bazeni itd.) in družabne dejavnosti (javne ustanove, shajališča, parki), za zdravstvene potrebe (bolnišnice, ambulante) ter kako bodo ta področja med seboj povezana (prometne infrastrukture, to je ceste, tramvajske Proge, železnice). Po italijanski zakonodaji pripadajo urbanistične odločitve predvsem občinam, medtem ko deželne uprave izvajajo nad njimi nadzorno vlogo. Za tržaško občino, ki pokriva več kot polovico vsega pokrajinskega ozemlja, je bila v vsej njeni zgodovini — nam je dejal ugleden tržaški urbanist, ko smo Pred 4 leti zbirali intervjuje ob izdelavi novih normativnih ukre- Poziv SKGZ in njenih članic Vse kaže, da je vprašanje Kolonkovca še vedno odprto. Po številnih posegih za to, da hi sc položaj ugodno razvil v korist prizadetiii domačinov, u gotavijamo, da pristojne oblasti niso še našle načina, kako ugoditi zahtevam kolonkovskih vrtnarjev. Politične sile, ki so se obvezale za rešitev vprašanja, tudi niso še dosegle konkretnih rezultatov, zaradi česar narašča nezadovoljstvo prizadetih. Obstaja realna nevarnost, da Pride že v začetku prihodnjega tedna do novega grobega poskusa zaseganja zemljišč, kar so gradbene zadruge neprikrito tudi poudarile v svojih stališčih. Slovenska kulturno • gospodarska zveza, skupno z včlanjenimi množičnimi organizaci-jami, poziva vse člane organizacij in društev v tržaški pokrajini, naj budno sledijo razvoju dogodkov na Kolonkovcii in naj bodo v vsakem trenutku pripravljeni konkretno pomagati prizadetim prebivalcem v njihovem pravičnem boju za obrambo zemlje in življenjskih pnrojev. SNvenska kulturno gospodarska zveva. Kmečka zveza, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenskih šnortnih društev v Italiji, Sioven^ko deželno gospodarsko združenje. P°v za prostorsko ureditev njene-Qa ozemlja — značilna urbanistič-na Politika, ki je venomer favori-zirala špekulacijo z gradbenimi ieMjišči. Tedaj pa se je zdelo, vsaj po slovesnih obvezah v ustreznih uradnih dokumentih (varianta št. i • ki predstavlja dejanski regala-Oljski načrt, podroben načrt za mestno središče), da namerava °očinska uprava, pod pritiskom lesarskih strank, zaustaviti razvoj p obliki oljnega madeža proti oko-.£*• ki je omogočal uspevanje vekih špekulantov, in ga preokre n,t| k središču mesta, v katero nai bi se spet naseljevali (ob primernih preureditvenih delih in mdskih gradnjah) manj premožni sloji, ki jih je dotlej špekulacija odrinjala na skrajno periferijo (na Selje Sv: Sergija, Sv. Alojzij, Me-ora itd.) v «spalna naselja». Na olosl se pa obveze niso spreme-n‘le v konkretna dejanja. Nasprot-*0, v odkritem protislovju s slo-Vesno proglašenimi «novimi» urha-cističnimi smernicami, je tržaški °o< inski svet, v RIM — Tiskovna konferenca Gio-vannija D’Ursa je pomenila za preko sto časnikarjev, med katerimi je bilo tudi več poročevalcev tujih časopisov, ki so do zadnjega kotička riapolnili utesnjeni sedež vsedržavne časnikarske zveze, pravzaprav veliko razočaranje. Ugrabljeni sodnik je že v uvodnih besedah napovedal, da ne bo odgovoril na nobeno vprašanje, ki bi lahko posredno ali neposredno škodovalo poteku preiskav za izsleditev njegovih zatiralcev, niti ne dal kakršnekoli politične o-cene o dogodkih, ki so se zvrstili v italijanskem parlamentu in na prvih straneh vsedržavnih dnevnikov med njegovo 34-dnevno ugrabitvijo: in te napovedi se je D’Ur-so tudi strogo držal. iiiiuiiMiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiMiMiiMiiiiimitiMuiiMiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiun Walesa danes spet pri Janezu Pavlu II. Takoj na začetku tiskovne konference se je, kot je sam dejal, iz srca zahvalil vsem predstavnikom tiska za solidarnost in navezanost, ki so jo izpričali do njegovih svojcev, brez izjeme, ne glede na različna stališča, ki so jih do celotne zadeve zavzeli posamezni dnevniki. To misel je D’Urso med tiskovno konferenco večkrat poudaril in izrazil prepričanje, da je bilo katerokoli stališče sad iskrenega in resnega premisleka in izrečeno v popolni dobri veri. Mnogo bolj zgovoren je bil D'Uršo v popoldanskih urah, ko ga je, drugič po četrtkovi izpustitvi, zaslišal namestnik državnega pravdnika Sica. Vsebina njunega pogovora seveda ni znana, kaže pa, da je sodnik zlasti v podrobnostih opisal šotor, v katerem je bil tako dolgo časa zaprt. D'Urso naj bi tudi prepoznal glas prof. Giovannija Senzanija, ki mu ga je sodnik Sica posredoval preko magnetofonskega posnetka, ki ga je italijanska televizija posnela za neko oddajo iz leta 1969. Takrat je zloglasni kriminolog odgovarjal na vprašanja časnikarja, ki ga je intervjuval v zvezi z nevzdržnim življenjem v nekaterih zaporih za mladoletnike. Preiskave policije so se medtem osredotočile na območje med Rimpm in obmorsko Ostio, kjer so predvčerajšnjim odkrili štiri skrivališča RB. Preiskovalci niso potrdil vesti, po kateri naj bi 27-letna bolničarka Emilia Libera sodelovala s policijo pri nabiranju dokaznega gradiva proti svojim pajdašem. Tudi v političnem svetu se polemike niso še polegle. Republikanci opozarjajo vlado, da je bila vse preveč popustljiva (čeprav priznavajo, da so oblasti vzdržale pritisku teroristov) in ji očitajo, da je dopuščalo neovirano snidenje zapornikov v Traniju (po znanem uporu) in njihovo pogajanje z nepooblaščeno delegacijo radikalcev. Tudi ministra Sarti in La Malfa sta z žaljivimi besedami napadla radikalce, češ da so podporniki teroristov in raznašalci njihove propagande. ameriški talci osvobojeni. Ameriške interese naj bi torej v tem -sposlu* jamčila Velika Britanija, iranske pa Alžirija. Podobne vesti so prihajale tudi iz Teherana, kjer naj bi iranska vlada zaprosila alžirsko naj pripravi lptalo, ki naj bi odpeljalo ameriške talce iz Irana v Alžir. Poleg tega je zaprosila tudi za šest alžirskih zdravnikov, ki naj bi ugotovili zdravstveno stanje ameriških talcev, tako da bi ta formalnost ne ovirala takojšnjega odhoda talcev, po uscešno končanih pogovorih med ZDA in Iranom. Kljub vsemu temu pa je osrednja pozornost veljala napovedanemu srečanju iranskega ministrskega predsednika Redžaja z voditelji vseh diplomatskih misij v Teheranu. Prav iz tega srečanja, ki je bilo napovedano za 12.30 včeraj, je ameriška javnost pričakovala veselo novico. Vendar .je iranska vlada to srečanje preklicala in v ZDA še posebej med sorodniki talcev, ki so se zbrali na zunanjem ministrstvu, kier so neposredno sledili razvoju dogodkov s talci, je zopet zavladala zaskrbljenost. Vzrok preložitve srečanja z voditelji diplomatskih misii je kmalu pojasnila iranska tiskovna a-gencija Pars, ki je posredovala izjavo voditelja iranske delegacije, ki se je pogajala o rešitvi zapleta o ameriških talcih. Le-ta je namreč izjavil, da so Združene države Amerike nakazale le del zahtevane vsote. Nabavi je tudi deial. da so ga o tem seznanili alžittstri posredniki, ki naj bi s tem zanikali vesti, da so ZDA pripravljene vrniti vse iransko bogastvo. Teheranska vlada, naj bi takoj zaprosila ameriško za pojasnila. Osvoboditev talcev naj bi bila sedaj predvsem odvisna od teh poiasnil. Po zadnjih vesteh, iz Washingtona se poga’a-nja po alžirskih posrednikih mrzlično nadaljujejo in glasnik zunanjega ministrstva je Pia vil, da obstaja zmerni optimizem. Več nafte iz Venezuele CARACAS — S podpisom skupnega poročila sp je zaključil o-bisk italijanskega zunanjega ministra Emilia Colomba v Venezueli. Venezuelska vlada je rečeno v sporočilu, je pripravljena okrepiti dobavo petroleja Italiji. Temu vprašanju je v sporočilu posvečeno sedem vrstic, v bistvu pa je šlo za eno glavnih točk v pogovorih med Colombom in venezuelskimi voditelji. Šef italijanske diplomacije se je včeraj sestal z ministrom za energijo Calderonom Bertijem nekaj ur za tem, ko se je slednji vrnil iz Salvadorja, kjer je s tamkajšnjo vlado podpisal sporazum za dobavo 8 tisoč sodov nafte dnevno, kar krije polovico salvadorskih potreb. Venezuelska vlada se je obvezala, da bo povečala svoje dobave nafte Italiji, ki krijejo trenutno pet od sto italijanske porabe (106.000 sodov dnevno), vendar je postavila tudi nekatere pogoje. Z drugimi besedami, Venezuela je pripravljena dobavljati nafto Italiji, v zameno pa sl hoče zagotoviti italijanske dobave umetnih gnojil. Stanje Devlinove se je poslabšalo Le rit VVaiesa in delegacija poljskega sindikata »Solidurnosc* bosta danes spet pri papežu, medtem ko je včeraj vodja poljskega sindikata obiskal potresno območje v južni Italiji (Telefoto AP) LONDON — Irsko katoliško predstavnioo Bemadette Devlin, ki so jo protestantski teroristi v petek hudo ranili, so prepeljali v drugo bclfaško bolnišnico, ker se je njeno stanje poslabšalo. Zdravniki so včeraj označili njeno stanje kot »zelo resno*. Bemadette Devlin, ki ima 34 let, je zaslovela v letih '60, ko je vodila katoliško kampanjo za priznanje njihovih civilnih pravic v Ulstru., iiiiitiiiiimiiiuia D’Urso med včerajšnjo tiskovno konferenco v Rimu (Telefoto AP) ...........................i,.mirnim.mmHmmimmmi Nočemo biti zadnji Mohikanci Prejšnjo sredo sem na .vabilo nekega italijanskega kulturnega kluba predaval v Gorici o *Pro-blemiih Slovencev v Italiji». Svojim poslušalcem, med katerimi je bilo seveda več kot polovica Slovencev, sem skušal razložiti, zakaj se tako zagrizeno, včasih morda kar ihtavo, borimo za svoje pravice. Povedal sem jim. kako čuden — čeprav nikakor ne izjemen — zgodovinski razvoj je imel naš narod. Kako smo v enem samem stoletju dohiteli, kar se kulturne in politične zavesti tiče, naše srečnejše sosede. Kako je to dejstvo dalo našemu pogledu na jezik, našemu izpovedovanju lastne bitnosti posebno zavzetost. Med italijanskimi sobesedniki, posebno na tem obmejnem podro (ju, večkrat slišimo Chabojevo tezo, da obstajata dve teoriji a narodnostni zavesti: tista, ki pravi, da je narodriost stvar volje, zavestne in hotene pripadnosti1 neki kulturi in jeziku, in tista, ki trdi, da je ta zavest pogojena od genetičnih, krvnih, čisto fizič- nih dejavnikov. O sebi zagotavljajo, da sledijo prvi teoriji, nam pa več ali manj očitajo, da smo pristaši druge. Bolj ko o stvart premišljam, bolj se mi zdi alternativa netočna in izumetničena. Ni čudno, da jo je postavil zgodovinar po rodu iz Aoste, že po imenu očitno francoskega porekla, a po svojih intelektualnih zanimanjih ves vključen v italijansko sodobnost in preteklost. Odgovarjala je pač njegovi osebni življenjski izkušnji in morda ute-šila kdaj pa kdaj njegov občutek odtujenosti m krivde. Slovenski primer v resnici pobi ja Chabojevo dihotomijo: kajti, če je kak *nezgodovinski* narod, ki se je zavestno odločil za svoj obstoj, je to slovenski narod. Naši ljudje — včeraj na vsem slovenskem ozemlju, danes v italijanskem in avstrijskem zamejstvu — so te in se zares ravnajo po Renanovih besedah, po katerih je narodna zavest plebiscit vsakega dne. Pri nas se voluntaristični in etični princip stalno srečujeta in prepletata, tako da enega ni mo- goče ločiti od drugega. Tega dejstva pa Italija po prvi in drugi svetovni vojni ni upoštevala in ni jemala dovolj resno. Rezultat taksnega nerazumevanja, prepričanje, tudi pri najbolj razgledanih Italijanih, da smo mi samo «naturaliten> Slovenci, cia pa se bomo prej ali slej, zlepa ali zgrda prelevili v Italijane, je botrovalo marsikateri zgrešeni politični gesti Primer kolonkovskih vrtnarjev in razlaščanja njihove zemlje se mi zdi v tem smislu kar paradigmatičen, človek ima vtis, da ravnajo oblasti (in nekatere stranke) z njimi kakor v Ameriki belci z Indijanci: v imenu splošnega blagra jim jemljejo zemljo, za katero jim ponujajo tako rekoč prgišče steklenih biserov. Pri tem pa ne pomislijo, ali nočejo pomisliti, da spodkopavajo temelje neki originalni bitnosti, da nam režejo korenine. Naj se ne čudijo, če na tako ravnanje odgovarjamo s protestom: zadnji Mohikanci žaret ne nameravamo postati, JOŽE PIRJEVEC TimorsKi dne TRŽAŠKI DNEVNIK 18. januarja 1981 SIRI SE VAL PROUSTOV IN OGORČENJA ZARADI DOGAJANJA NA KOLONKOVCU Preprečiti nove nasilne razlastitve! Slovenska skupnost (SSk) označuje poseg na Kolonkovcu za kršenje zakonskih predpisov in temeljnih pravic ljudstva ■ Jutri javno zborovanje KP1 na rajonskem sedežu ■ Protestno zborovanje srednješolcev Nasilno razlaščanje kmetijskih > površin na Kolonkovcu močno odmeva med slovensko javnostjo, saj gre za slovensko zemljo, ki daje trdo zaslužen kruh našim ljudem in predstavlja neodtujljivo bogastvo ža vso našo avtohtono narodnostno skupnost. Strokovna organizacija slovenskih kmetov Kmečka zveza in Slovenska kulturno - gospodarska zveza vlagata v teh dneh največje napore s političnimi in pravnimi intervencijami pri državnih, upravnih in političnih dejavnikih, pa tudi pri zainteresiranih gradbenih zadrugah, da sp primeri nasilnega vdiranja na zasebno lastnino na Kolonkovcu, s katerim grozijo tudi za prihodnje dni — ne bi ponovili in da bi se zaščitili upravičeni interesi prizadetih lastnikov in vse skupnosti. O zaostrenem položaju zaradi nasilnih razlastitev na Kolonkovcu jp razpravljal včeraj tudi pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti. ki je svoji pravno - urbanistični komisiji naročil, naj s strokovnega in pravnega vidika preuči in oceni dogodke na Kolonkovcu. SSk namreč meni — tako je poudarjeno v njenem poročilu — da se je treba soočati z nastalo stvarnostjo, «da np bi več prišlo do takih kršitev zakonskih predpisov, kot se je zgodilo 12. januarja na Kolonkovcu*. Nadalje se SSk zavzema za enotno nastopanje v obrambo prizadetih pred razlaščanjem in pravi, da «se moramo kot manjšina najprej boriti preti samemu razlaščanju in šele, čp tega ni na noben način mogoče preprečiti, za pravično odškodnino posameznikom in celotni manjšinski skupnosti.* Pravno - urbanistična komisija SSk, ki se je sestala v četrtek, in preučila zadnje dogodke na področju urbanistike v tržaški občini, pa v svojem sporočilu najprej podčrtuje svoje »nasprotovanje vsem razlastitvenim postopkom, posebno kadar jih izvajajo v korist privatnih družb in zadrug, kakor se to dogaja po zakonu 865 za ljudske gradnje*. V zvezi s posegom s policijo in buldožerjem na Kolonkovcu pa u-gotavlja, da «so sam izvršni sodni postopek izpeljali s kršitvijo šte vilnih zakonskih predpisov. Gradbeno podjetje SEA bi moralo dostaviti nasprotni stranki obvestilo, da mora zapustiti zemljišče v roku desetih dni. Dejansko pa so šli kar mimo teh predpisov, kakor da bi zakon ne ščitil naših malih ljudi*. Ko označuje takšno ravnanje za skrajno protizakonito, »SSk ne le, da se zgraža nad tem, kar se je zgodilo, ampak tudi ponovno obso ja tako ravnanje, kr grobo krši zakonske predpise in temeljne pravice ljudstva*. Na seji je komisija — je rečeno med drugim v poročilu — tudi sprejela na znanje poročilo, da je de želna uprava odobrila novi tržaški regulacijski načrt (tako imenovana varianta 25). V tej zvezi je komisija ugotovila, da se daje gradbena prednost staremu jedr- mesta in da se zaradi zmanjšanja števila naselitvene možnosti, ponovno preučijo zlasti področja, kjer so predvidene ljudske gradnje.* O nasilnih razlastitvenih posegih na Kolonkovcu je razpravljala tudi svetovalska skupina KPI XIII. rajona (Sv. Ana, Kolonkovec, Naselje Sv. Sergija), ki sc je sestala skupno z deželnima svetovalcema Iskro in Simsigom ter občinskima svetovalcema Pollijem in Marto Ivašič. Pred javnim zborovanjem, ki bo na zahtevo svetovalske skupine KPI na sedežu rajona jutri, v ponedeljek, oj 20. uri, je bila izražena želja — je rečeno v sporočilu tržaške federacije KPI — da bi zborovanje lahko prispevalo k razjasnitvi med prizadetima stranema in da bi prisotnost pristojnega občinskega odbornika o-mogočila jasen prikaz obveznosti občinskega odbora. Rajonska svetovalska skupina KPI je izrazila zadovoljstvo nad zavzemanjem stranke v izvoljenih skupščinah na najvišji ravni za revizija načrta za ljudske gradnje, za organske posege za spodbujanje kmetijstva na Tržaškem in za razvoj cenenih in ljudskih gradenj v bolj središčnih predelih mesta s čimer naj se naredi konec potiskanju delavcev na periferna področja, ki so slabo opremljena s služnostmi. V poročilu je še rečeno, da »komunisti menijo, da je potrebno n možno še naprej preučevati vprašanje nadomestil za zaslužek razlaščenim kmetovalcem, tudi z uporabo poseb nih instrumentov, ki upoštevajo po sebnost problemov zaradi omejenosti ozemlja tržaške pokrajine. Izražena je bila tudi želja po sodelovanju med rajonskim svetom za Sv. Ano -Kolonkovec in Naseljem Sv. Sergija ter rajonskim svetom za Opčine. Sv. Ivan - Podlonjer in Skedenj, ki so prav tako zainteresirani za vprašanje načrta za ljudske gradnje. O nasilnih razlastitvah na Kolonkovcu so razpravljali na skupnem zborovanju na stadionu »Prvi ma)» tudi dijaki vseh slovenskih višjih srednjih šol. Zborovanje te prvi vrsti bilo namenjeno informaciji, istočasno pa je bilo tudi manife stacija mladih proti ravnanju tržaške občinske uprave. Koordina cijski odbor dijakov, ki je včerajšnje zborovanje organiziral, je po vahil tudi tajnika Kmečke zveze Edija Bukavca in tajnika SKGZ Stojana Udoviča ter predstavnike tiska in radia. V svojem uvodu je predstavnica dijakov Danijela Birsa predstavila goste, nato pa je tajnik Kmečke zveze oodal izčrpen prikaz položaja. Podčrtal .je. da gre pri razlaščanju slovenske zemlje za načrtno asimilacijo in za za tiranje slovenskega življa v trža- Dljaki slovenskih šol med okroglo mizo o Kolonkovcu V MALI D VOHAM KULTURNEGA DOMA Srečanje s piscema knjig «Ledina» in «Opredelitev» Avtorja Janeza Vipotnika in Rudolfa Hribernika Svaruna je predstavila Neva Lukeš - Pričevanje iz NOB - Večera se je udeležilo številno občinstvo Knjigi »Ledina* in Mvredelitevt sta pomembni pričevanji našega boja za osvoboditev in pomenita nov prispevek k literaturi s tematiko NOB, sta pa tudi zanimivi za našo mladino, da bo z branjem razpoznavala vrednote narodnoosvobodilnega boja. Tako je včeraj v mali dvorani Kulturnega doma dejala predsednica Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja s tržaškega ozemlja Neva Lukeš, ko je predstavila ugledna gosta, pisca knjig. Janeza Vipotnika in Rudolfa Hribernika - Svaruna. Našemu kolegu Dariu De Marchiju, časnikarju tiskovne agencije Italia, je žena Daniela povila drugorojenca RICCARDA Čestitajo mu časnikarji Primorskega dnevnilca, malemu Riccardu pa želijo srečo v življenju. ški pokrajini. Kmečka zveza se kot predstavnica kmetov odločno bori proti vsakemu razlaščanju in za pravične interese kmetov. Na zborovanju je bilo tudi pou darjeno, da je treba narediti vse, da se napeto stan.je na Kolonkov cu premosti in da se italijanski javnosti pojasni pomen, ki ga Slovenci pripisujemo zemlji kot eni temeljnih osnov za naš obstoj, samostojnost in razvoj. Zborovanje je potrdilo, da se slovenska dijaška mladina dobro zaveda nevarnosti, ki grozi našim kmetom in vsej skupnosti z razlastitvami in da je pripravljena da ti svoj delež v obrambo življenj skih interesov tako kmetovalcev, kot vse slovenske skupnosti. • Jutri se bo sestal tržaški pokrajinski svet. Na seji, ki se bo začela ob 18.30, bo skupščina, po običajnih odgovorih na vprašanja, razpravljala o resolucijah in o vrsti upravno-političnih sklepov. Mestne sekcije KPI in ZKMl prirejajo v torek, 20. januarja, ob 18. uri v Domu pristaniških delavcev javno razpravo na temo *Proti protizakonitemu splavu in trem referendumom, ki bi razveljavili zakon 194». NA USPELI MANIFESTACIJI PO MESTNIH ULICAH IN VA VDITORIJU Tržaška demokratična javnost obsodila vsako obliko terorizma in prevratništva Iborova:;e v Avditoriju je bilo drugačno od običajnih: besedo so imeli zborovalci, ki so izrazili svoja mnenja o terorizmu Demokratični Trst, slovenski in italijanski, je izpričal trdno voljo za ohranitev idealov demokracije in odločno obsodil vsako obliko prevratništva in terorizma na uspeli manifestaciji, ki jo je včeraj v poznih popoldanskih urah priredil odbor za obrambo demokratičnih inštitucij in vrednot odporništva, ki ga sestavljajo predstavniki pokrajinske uprave, vseh tržaških občin, sindikalnih, borčevskih in drugih organizacij, med katerimi tudi Slovenske kulturne-g-spodarske zveze. Ljudstvo se je zbralo na Goldonijevem trgu in v spremstvu krenilo v Avditorij, kjer je bilo javno zborovanje. Zelo številna je bila prisotnost delavskega razreda, ki je na manifestacijo prišel z zastavami in transparenti; med temi je posebej izstopal transparent tovarniškega sveta miljske ladjedelnice Al-to Adriatico, ki v teh dneh preživlja težke in odločilne trenutke za sam obstoj obrata. Dvorana Avditorija je bila nabito polna, ko je za mikrofon stopil prvi govornik. Prej pa gre še dodati, da je bilo zborovanje tokrat nekoliko drugačno od običajnih: besedo so imeli zborovalci, ki so v strnjenih besedah pri- .................................................................. KRIZA V ŠTIVANSKI PAPIRNICI „.-W—ff-----------------TIT/f ,.:i' .. H*’ • - _ - _ _ - ■_ i Prvi ukrep proti dopolnilni blagajni: vsak dan enourna stavka vseh delavcev Tovarniški svet zavrnil namero vodstva o prekinitvi proizvodnje - Enotna zahteva po takojšnjem izvajanju področnega načrta za papirno industrijo Tovarniški svet štivanske papirnice je včeraj sprejel prvi ukrep proti napovedanemu vpisu 600 delavcev — za čas od 24. januarja do 6. februarja — v dopolnilno blagajno: ck’ical je enourno stavko v okviru vsake delovne izmene. Delavci v o-brat so uprizorili prvo stavko že včeraj, v prihodnjih dneh pa bodo prav tako prekinjali delo za eno uro, in sicer vse dotlej, dokler ne b» odpravljena vsaka nevarnost v zvezi z nadaljnjim obratovanjem papirnice. Tovarniški svet je na svoji izredni seji temeljito pregledal nastali Zaostritev boja v obrambo ladjedelnice? Vest iz Rima, po kateri je p-edsednik Zavoda za industrijsko obnovo Sette izključil možnost, da bi Fincantieri v tem »težavnem* trenutku mogla pristopiti h glavnici »Cantieri Alto Adriatico*, je razumljivo močno prizadela vso tržaško javnost, še posebej pa same delavce ogrožene ladjedelnice. Delavci so včeraj ves dan stali s svojimi napisi in transparenti pred obratom: prisotni so bili tudi tisti, ki so že dalj časa v dopolnilni blagajni, in tisti, ki so zadnje dni opozarjali na probleme ladjedelnice pred deželno palačo v Trstu. V miljski ladjedelnici včeraj ni nihče delal. Kakor smo že zabeležili na tem mestu, je vodstvo enotne sindikalne zveze postavilo zahtevo po nujnem srečanju s predsednikom deželne vlade Comel-lijem. Srečanje bi moralo biti jutri dopoldne. Že ob 7.30 pa se bodo delavci ladjedelnice sestali na sindikalnem shodu, da pregledajo nastali položaj in predlagajo nadaljnje oblike boja v obrambo ladjedelnice. Te predloge bo v torek pregledalo pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne zveze na posebni seji. ki bo ob 16. uri na sedežu sindikata UIL. položaj in ugotovil, da je glavno ravnateljstvo družbe Fabocart, ki je lastnica papirnice v štivanu, sklenilo vpisati v dopolnilno blagajno za dva tedna okrog 600 delavcev, medtem ko bo preostalih 300 delavcev in uradnikov nadaljevalo z. rednim delom. Stroji pa bodo za dva tedna stali, saj bo delavstvo v tovarni opravljalo le dela, ki se nanašajo na prevzemanje surovin (v glavnem hlodovine in raznih kislin), odpremljanje raznih proizvodov ter vzdrževanje tehničnih in varnostnih naprav. Vodstvo tovarne pravi, da je primorano začasno izločiti iz proizvodnje dve tretjini zaposlenih delavcev, ker da se je povpraševanje po papirju na italijanskem in na nekaterih tujih tržiščih nepričakovano skrčilo, tako da so zaloge kočnih proizvodov v tovarni prekomerno narastle. V tej zvezi pa je tovarniški svet ugotovil, da je za krizo v obratu le deloma krivo tržišče; glavni razlog zanjo je iskati prej v neodgovorni gospodarski politiki grupe Fabbri Bonelli, ki teži te nekaj le* izključno k trenutnemu finančnemu uspehu na tržišču. Tovarniški svet nadalje ugotavlja, da je grupa Fabbri Bonelli v tem času povsem zanemarile tudi področje surovin, medtem ko so sindikalne organizacije nasprotno že pred časom večkrat opozorile vodstvo tovarne na temne oblake, ki so se zgrinjali na obzorju celotne italijanske papirne industrije. Konkretne predloge, ki so jih v tej zvezi nanizale sindikalne organizacije, je sicer sprejela osrednja vlada pri sestavi tako imenovanega področnega načrta za papirno industrijo, vendar se ta načrt še ni začel izvajati. Ob koncu seje je tovarniški svet sklenil odločno zavrniti namero vod- stva o vpisu delavcev v dopolnilno blagajno. V obrambo ogroženih de-lo-.mih mest — glavni problem je namreč v nadaljnjem obratovanju papirnice, saj je vodstvo tovarne dalo razumeti, da bodo tej začasni prekinitvi proizvodnje najbrž sledile še dinge — j-1 tovarniški svet sklenil nastopiti v dveh smereh: z organizacijo stavke prizadetih delavcev za nedoločen čas, in z nastopom pri deželni upravi, pri političnih stran kah in pri parlamentarcih iz Furlanije - Julijske krajine z zahtevo, naj se nemudoma zavzamejo na pristojnih ministrstvih v Rimu za takojšnje izvajanje področnega načrta za pa pimo industrijo. Hkrati s tem zahteva tovarniški svet sklic nujnega sestanka med predstavniki osrednjega vodstva enotne sindikalne zveze in vlado. O morebitnih novih o-blikah boja v obrambo delovnih mest v papirnici pa bo tovarniški svet sklepal na jutrišnji seji v. obratu, ki se bo začela ob 8. uri. Včerajšnja sindikalna kronika pa ni zabeležila še nobene reakcije na napovedano zaporo tekstilnega o-brata Radiči - Gallinotti v žavelj-ski industrijski coni, kjer grozi nevarnost odpustitve 60 delovnih moči, pretežno žensk, ter na napovedan vpis 450 delavcev v dopolnilno blagajno za dobo 13 tednov v tovarni SNIA, prav tako v žaveljski industrijski coni. MMIMHIIIIMMHIHIHMIIIIIHHMIIIMHHIIIIHIMIMIIIMIIMiHIIIIIIHIMiMHHIHMIIIIIIIIMIMIIIIIMHIIIMMIIIIHIIIIt VČERAJ V BORŠTU Praznovanje sv. Antona poteklo v vedrem vzdušju Antonov god tudi letos ni minil neopazno. Boršt se mu je oddolžil z običajno živahnostjo. Zavetnik Boršta se je že zgodaj zjutraj napovedal z lepim in tudi precej toplim zimskim dnevom. Tončke in Tončki, ki jih je v Borštu kot tudi drugod malo več, so si včeraj lahko vedro voščili, priložnost pa so imeli tudi zaliti in nazdraviti si, saj je v bližnjem Zabrežcu osmica, v vasi pa šo vedno delujejo tri gostilne. Najdlje se je na praznovanje sv. Antona pripravljalo KD Slovenec, ki ob tej priložnosti vsako leto pripravi domačinom bogat kulturni spored s petjem in veseloigro. Sinoči je bilo v prosvetni dvorani res živahno in zamudniki so se že davno pred napovedanim začetkom programa lahko obrisali pod nosom za sedež. Začeli pa so otroci s svojimi než- nimi, tenkimi glasovi. Otroški zbor Slovenec vodi Boža Hrvatič, nastopil pa je s svežim in zanimivim programom. Sledili so pevke in pevci mešanega zbora pod taktirko Draga Peta-rosa. Občinstvu pa se je prvič predstavil tudi moški zbor Slovenec, ki pa je zazvenel pod pričakovanjem. Kot zadnja na vrsti je bila veseloigra v narečju, ki so jo napisali sami člani dramske skupine in jo poimenovali Dve družini. Vzbudila je veliko smeha, saj so bile vloge zelo posrečeno razdeljene, nekateri komični prizori pa so prav sočno zaživeli. Kulturni spored, ki so ga Boršta-ni pripravili v čast svojemu patro-nu, bodo ponovili prihodnjo soboto. (ris) kazali svoje misli in poglede o vprašanju terorizma, ki je tudi po osvoboditvi sodnika D'Urša še vedno v sre-dišču pozornosti v javnih in političnih krogih in o vrsti drugih problemov, ki jih je razkrilo zadnje zločinsko dejanje rdečih brigadi-stov. Prostor nam ne dovoljuje, da bi se lahko zaustavili ob vsakem od 19 posegov; v glavnem pa je bil govor o treh problemih, o vnašanju nepopustljivosti pred izsiljeva-vanjem teroristov, o vlogi tiska in ostalih sredstev javnega obveščanja ter o trdnosti inštitucij in o humanitarnem vprašanju. Za kroniko naj navedemo, da so v razpravo posegli članica tovarniškega sveta STOCK Vendrame. železničar Zerial, radikalec Zappi, predstavnik sindikalne 7,veze novinarjev F-JK Amodeo, delavec Italsidra Apdštoli,1 idelšvec Da-pretto, občinski odbornik Gambas-sini, ravnatelj Teatra s‘abile Messi-na, delavec Monti, radikalec Erco-lessi. delavec Mercuri. socialista Coslovich in Pesante, komunist Mar-tone, upokojeni delavec Sturmar, časnikar Spetič, delavec De Stradi, indipendentist Fernetti in kot zadnji delavce De Luisa. Zaključne misli je podal sindikalist Gialuz, medtem ko je s kratkim posegom razpravo odprl predsednik odbora Carbone. Mimo nekaterih različnih pogledov, o nekaterih bistvenih problemih, kot na pr. o vlogi tiska, so se govorniki soglasno izrekli proti vsaki obliki terorizma; razgrnili so tudi pomanjkljivosti vlade v vsej zadevi D’Urso in ugotavljali, da bo treba čimprej zapolniti vrzeli, ki jih je v družbeno političnem življenju odprl nov teroristični napad rdečih brigadistov. Zavzeli so se za moralizacijo političnega življenja, da bi se država lahko spremenila in izboljšala. Pri vsem tem pa je še treba dodati nekaj besed o posegih radikalcev, ki nista izgubila priložnosti, da bi tudi na tem mestu zlila vrsto žaljivk na tiste, ki niso klonili izsiljevanju RB. Govorniški oder sta morala pustiti med žvižgi in protesti; sicer pa so bili prav radikalci in njihovi manevri tarča številnih napadov. Njihove izjave, v katerih so RB imenovali »tovariše zločince* so tudi v Avditoriju izzvale odločen protest. »Jaz kličem tovariša delovnega kolego, ali prijatelja s katerim so družim* je rekel eden od govornikov »kot zgleda pa imajo radikalci take prijatelje.* Včerajšnje srečanje z avtorjema rLedine» oziroma «Opredelitve» je bilo karseda živo in zanimivo, v Malo dvorano pa je privabilo veliko množico bivših partizanskih borcev, aktivistov m drugih, ki jih tovrstna literatura, oziroma pričevanje zanima. Pobudnika srečanja sla bila Združenje aktivistov osvobo dilnega gibanja na tržaškem ozem lju in odbor Zveze vojnih invalidov NOV, pobudi pa se je pridružil tudi pokrajinski odbor VZP1 -ANPI. Predstavitvi knjig, oziroma srečanju z avtorjema pa so sledili tudi mnogi gostje. «Ledinai> in «Osvoboditev» sta knjigi, ki vsaka po svoje obrav navata slavno epopejo slovenskega naroda med narodnoosvobodilnim bojem in vsaka na svoj način prinašata pričevanja iz tega obdobja. Kot je poudarila Neva Lukeševa, gre pri Ledini izpod peresa predsednika RO ZZB Slovenije Janeza Vipotnika za 12 krajših zgodb, ki obravnavajo tudi psihološke vzgibe posameznih junakov, gre za bolj literarno, pripovedniško knjigo, ro-mansiran, čeprav resničen prikaz boja proti okupatorju, medtem ko pa bivši generalpolkovnik in narodni heroj Rudolf Hribernik - Svarun skuša posredovati kroniko celotnega boja slovenskega naroda za osvoboditev. V svojem posegu je Svarun tudi poudaril velik pomen IX. korpusa za osvoboditev Primorske. Sicer pa sia oba avtorja s svo jim pričevanjem opredelila svoji knjigi, povedala o vzgibih, ki iu silijo v pisanje, o bodočih načrtih in o vsem tistem kar je poslušalce zanimalo, saj sta tudi odgovarjala na vprašanja občinstva. Nai ob tem pripomnimo, da sta knjigi že pošli in bi bil spričo velikega zanimanja nujen ponatis, tako da bi lahko širši krog bralcev segel po zanimivem čtivu. Srečanje je sklenil nastop zbora »Fran Venturini* od Dnmja. ki ic pod vodstvom Iva Tavčarja zapel osem borbenih partizanskih pesmi. Trčenje med avtobusom In zasebnim vozilom Nekaj minut pred 19. uro so z rešilcem Rdečega križa prepeljali v bolnico, in sicer na nevrokirurški oddelek 28 letnega Stavrosa Ski-litisa, njegovo 25-lelno ženo Patrizio Buzzai in 32-letnega šoferja Giorgia Savija. Zaradi udarcev in poškodbe ramena se bo moral Skilitis zdraviti 20 dni, njegova žejna, ki je za-dobila udarec V glavo in domnevni zlom prsta na roki; bo okrevala v ■K dneh. medtem1 ko so ka Savija izrekli zdravniki 10-dnevn.) prognozo okrevanja. Nesreča se .je pripetila v Ulici Flavia, ko je Savi, ki je sedel za volanom avtobusa mestnega podjetja AGT in se je pravkar peljal proti avtobusni garaži, zavozil na levi del cestišča. Kot je povedal, se je namreč hotel izogniti avtomobilu, ki mu je prekrižal pot. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega JOSIPA ZERJULA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovalcem cvetja, vsem, ki so darovali v dobrodelne nanrane in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Prebeneg, 18. januarja 1981 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in none JAKOMINE MALALAN vd. PAHOR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. Sin Karlo ter hčerki Marija in Ida z družinami Opčine, 18. januarja 1981 (Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3) Teniška sekcija ŠZ Gaje Izreka svojemu članu Liviju Valenčiču globoko sožalje ob izgubi dragega o-četa. Liviju Valenčiču, članu Upravnega sveta Združenja SSG, izreka občuteno sožalje ob smrti dragega o-četa Slovensko stalno gledališče Odbojkarska komisija ZSŠDI izreka svojemu članu Liviju Valenčiču iskreno sožalje ob izgubi očeta. Ob izgubi dragega očeta oziroma moža Antona Valenčiča izrekajo družine Benčič, Laine in Gašperlin, Lidiji, Liviju in ženi občutene sožalje. ZAHVALA V zahvali ob izgubi Franca Grgiča, iz dne 11. januarja, je pomotoma izostalo, da se žalujoči svojci iskreno zahvaljujejo tudi vsem darovalcem cvetja in vencev. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi in nepozabni oče IVAN ZOBEC Pogreb bo jutri, 19. januarja, ob 15. uri iz hiše žalosti, Boljunec št. 403, na domače pokopališče. Žalujoči: hči Marta z možem Francom in drugo sorodstvo. Boljunec, Trst, 18. januarja 1981 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in none JOSIPINE RAVBAR vd. RAVBAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Repen, 18. januarja 1981 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame ANGELE LOGAR vd. ŠUŠTERŠIČ se iskreno zahvaljujemo g. župniku, sinovim kolegom nabrežin-skega kamnoloma, sorodnikom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Mavhinje, 18. januarja 1981 ZAHVALA Ob težki izgubi našega predragega NIKOLA PRAŠKA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala pevskemu zboru, nosilcem krste, Kmečki zvezi, Cvetličarski zadrugi, Gospodarskemu društvu Kontovel, ŠD Primorje, govorniku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. .M,MM ■ •‘v“. • Kontovel, 18. januarja 1981 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega JOSIPA ŠKERLAVAJA (Pepija) se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in na kakršenkoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Opčine, 18. januarja 1981 ZAHVALA Ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ob izgubi naše drage mame MARIJE BUSECHIAN vd. DEPONTE se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala g. župniku, občini Dolina, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. SVOJCI Ričmanje, 18. januarja 1981 ZAHVALA Ob izguoi našega dragega ŠTEFANA LEBANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala zdravnikom in osebju zdravilišča v Nabrežini, župniku Žerjalu, občinski upravi, županu Škerku za poslovilni govor, Zvezi borcev, sekciji KPI Devin-Nabrežina, prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Družine Leban, Ravbar in Stepančič Nabrežina, Divača, Trst, 18. januarja 1981 15. 1. 1979 15. 1. 1981 Ob 2. obletnici smrti RUDOLFA GUŠTINA se ga vedno z ljubeznijo spominjajo SVOJCI Repen, 18. januarja 1981 PnmoršfcnSnevmfc 3 18, januarja 19B1 S TISKOVNE KONFERENCE V MILJAH Nujno ustanoviti postajo prve pomoči pri Domju Zupan Bordon in odbornik Vodopivec orisala potrebe miljske občine in širše regije - Nujna bo tudi dodelitev rešilca za hitrejši prevoz v bolnišnico Vprašanje ustreznih zdravstvenih storitev je ta čas očitno zelo pereč *• problem in to ne samo za mestno J središče, ampak za celotno tržaško pokrajino. Nezadostni dispanzerji za prvo pomoč, zdravstveni centri, pomanjkanje rešilcev in o-stalih sredstev so razlogi, zaradi ka- stali predstavniki raznih ustanov. Tako je na primer predsednik zdravstvenega konzorcija Maurizio Pes-sato pritrdil, da j. treba tak zdravstveni center na obravnavanem področju ustanoviti in dežela mora izdati ustrezno dovoljenje oziroma poskrbeti za sredstva in osebje. Pred- terih je zdravstvena služba pri nas stavnik Rdečega križa Capuccio je pomanjkljiva. O vseh teh problemih, predvsem pa o možnostih ustanovitve zdravstvenega središča in o dodelitvi rešilca, ki bi bil na razpolago potrebnim iz miljske in dolinske občine, . pa celotnemu delavstvu tržaške in-, , dustrijske cone, je bilo včeraj govora na miljskem županstvu. Župan Willer Bordon je namreč sklical tiskovno konferenco, da bi predstavnike sredstev množičnega obveščanja seznanil z vprašanjem, ki je vsem prebivalcem zelo pri srcu in da bi končno prišlo do ustanovitve miljskega središča za prvo pomoč, Mil jski, župan je sicer obžaloval, da na tiskovno konferenco niso prišli predstavniki dežele, ki je' sicer edina zadolžena in ima možnost , .rešiti ta problem in posredoval ne-■ kaj zgovornih misli, ki narekujejo nujno ustanovitev postaje prve pomoči. Ta seveda ne bi zadoščala potrebam samo občanom miljske občine, ampak bi služila širši regiji. V sedanji situaciji prihajajo namreč 'rešilci na miljsko področje z velikimi zamudami, saj je promet tako gost, da je nemogoča večja hitrost, to pa je lahko za marsikaterega u-scdno. . Tudi odbornik za zdravstvo Jurij Vodopivec je navedel nekaj vzrokov, zaradi katerih je ustanovitev postaje prve pomoči v bližini Milj nujna in navedel nekaj rešitev. Postaja naj bi bila pri socialnem centru pri Domiu, kjer je že tudi garaža za rešilce. To. bi bila optimalna rešitev. Vodopivec je tudi naglasil, da bi Rdeči križ lahko 1 prevzel breme nase, čeprav so se odgovorni opravičili, da tega doslej niso še storili, ker je na področju klilj in Doline manj intervencij kot ■drugod. Vendar pa ne moremo in he smemo govoriti o številkah, je Poudaril Vodopivec, saj pri tako Važni zadevi ni mogoče upoštevati -Statistik. V razpravo so nato posegli še o- poudaril, da ta ustanova komajda zadosti potrebam mesta, kaj šele, da bi lahko dodelila rešilec v periferijo, saj jih ima na razpolago komaj šest. Tudi predstavnik EZIT Mario Lanza je dejal, da je treba ustanoviti postajo za prvo pomoč pri Domju tudi zato, ker so strukture že nared. V razpravo so se nato vključili še načelniki svetovalskih skupin, ki sedijo v miljskem občinskem svetu in vsi so izrekli nujo po postaji prve pomoči. Sedaj bo treba pritisniti na deželo, da vendarle zagotovi vse potrebno, da pride do ustanovitve te nujne socialne strukture pri Domju. Danes zabavna predstava v Saležu V sredo je kulturno društvo Rde ča zvezda iz Saleža gostilo Damjano Ota, ki je z živo besedo komentirala diapozitive o slovenski odpravi, ki je vodila biološko raziskavo v Sri-Lanki in v Nepalu. Danes popoldne ob 18. uri pa bo v telovadnici osnovne šole Lojzeta Koko-ravca - Gorazda v Saležu domače društvo priredilo zanimiv kulturni popoldan. Nastopil bo dramski odsek kulturnega društva France Prešeren iz Boljunca s šaljivo in zabavno igrico v narečju «Venderigle na placi», občinstvu pa se bodo predstavili tudi tamburaši iz Boljunca. B. S. NA POBUDO ZSKD Godbe na pihala bodo nastopile v nedeljo v Kulturnem domu Openci z Melonarjado v PD Rovte - Kolonkovec V prosvetnem društvu Rovte - Kolonkovec so člani dramskega odseka PD Tabor z Opčin gostovali z že znano veseloigro «Melonarjado», ki jo je avtor in režiser Drago Gorup sestavil na osnovi zgodovinskih virov in ki tako nazorno in živahno ponazarja, kakšen je bil nekdaj — in še vedno je — odnos do slovenskih ljudi na naših tleh. Kljub temu, da so bili nekateri igralci odsotni zaradi bolezni, so se nastopajoči prav lepo odrezali in želi dolg aplavz. V naših krajih je godbeništvo precej razvito; kljub temu pa smo zadnja leta dejavnost godb ha pihala podcenjevali in zanemarjali, saj še danes velikokrat srečujemo mnenje, da so godbe drugorazredne umetniške skupine. Večkrat so razna društva povabila godbe samo zato, da bi te popestrile kulturne večere in jih nekoliko poživile. Ni čuda torej, da se je o njih razširilo ne preveč navdušujoče mnenje in da so se njemu večkrat vdali tudi godbeniki sami. Kaže pa, da se na tem področju nekaj premika; željo in voljo po kakovostni in tudi številčni rasti godb pa ovira pomanjkanje usposobljenega kadra. Z željo, da bi se spremenil dosedanji odnos do godb na nihala, bo Zveza slovenskih kulturnih društev organizirala v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri revijo godb v Kulturnem domu. Od 16.30 do 17. ure bodo v fojerju, vhoda igrali Veseli godci iz Boljunca. Na reviji se bodo zvrstile naslednje godbe: godba s Proseka (vodi Slavko Luksa), godba «Breg» (Viljem Slavec). Fi-larmonica di S.‘ -Barbara (Luciano Coretti), godba iz Nabrežine (Stan- miiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiuiiiiiiiiiiiuii<«uiiiiiiiiiiiim|ii VČERAJ NA OPČINAH VISOK ŽIVLJENJSKI JUBILEJ V, 80 let Cene Malalanove Pri Malalanovih v Bazoviški ulici na Opčinah je bil včeraj velik praznik: mama Cena je slavila svoj 80. rojstni dan. častitljivi življenjski praznik je dočakala v krogu svojih dragih, a s spoštljivo mislijo so bili ta dan ob njej tudi dru- *'iiiiii,1,,lmllllllltl)lllllllll)l||||)||||||||tll|||||t||||||tt|1|||II||||I||||||||||||||||)|t||)|||m||||||||||||||||m||m||| POGREB JE BH. V SREDO NA KONTOVELU ZADNJA POT NIKOLA PBAŠLJA «V odločilnih letih naše slovenske zgodovine nisi imel dvomov, na ka tero stran se postaviti. Ostal si na svoji strani, na strani zavednega slovenskega delavca in kmeta. Ži VP si občutil vsako krivico, ki so jJP prizadeli našemu Kmetu, & naj-“9U te je bolelo krivično razlaščanje naše zemlje, zemlje, na kateri ® do zadnjega trenutka delal in K1 si ji bil neomajno zvest. Dolgo se te bomo spominjali kot zavedne-Slovenca, domačina, ki je iz-j^edno ljubil domačo grudo, saj se-. j- ko te sprejema vase, postaji njen del. Ta. zemlja ti je hva-*ežna._ ker si jo ljubil z vsem sr-Cem in ’ ker si jo br-inil z vsemi svojimi močmi.» , S temi besedami se je v sredo popoldne pred odprtim grobom na fr^tovelskem pokopališču poslovil Kmečke zveze Edi Bukavec Nikola Prašlja, zavednega domačina in vestnega člana naših organizacij. Nikolo se je rodil na Kontovelu • apri'a 1931. Izhajal je iz narod-ostno zavedne kmečke družine, ki “,n,ve"ko prispevala k ohranitvi na-„ t]e. P°ddbe tega dela slovenske-~.a Praškega Krasu, iz družini. I:i tovenske besede ni zatajila niti v najbolj mračnem obdobju tašistič-‘e8a terorja. Bil je najmlaiši od P™, otrok. Po končani obvezni soli je še nekaj časa obiskoval gi-hinaziju, nakar je zapustil študij m lotil poklica Nekaj let je de-. kot mesar na Opčinah, vendar 'mel mnogo sreče Zato se je ločil, da izkoristi svojo rodovit-(jo zemljo na rojstnem Kontovelu. .kolo je bil verjetno med najbolj Iznajdljivimi kmetovalci. Že pred m leti je začel s pokritimi najloni stumi rastlinjaki, nato si postavil mpli plastični rastlinjak in začet tmjiti vrtnice in razne drugo cvt De. Imel je veliko veselja do de a- zato je s ponosom zahajal v “vP;l rastlinjak na kontovelskem ®r*pu- Tako se je napotil tudi v soboto in prav tam, kjer je goiil raznovrstno cvetje, ga je obšla sla-Oost Prenehalo je biti srce člove-jm markantnega značaia. neutrudlji-Ye8a delavca — cvetlicama, ki nas zapustil prav ko bi, bila njego-bogata bknSnin dragocena vsem. Posebno mlajšim generacijam, ki , ■ p0zna^° in resničn° rad Menim, da je umestno in potreb ! no, da se te žene ob njenem viso-! kem jubileju spomnimo tudi v časopisu, čeprav zaradi ‘ skromnosti, ki je ena izmed njenih lastnosti, tega ni pričakovala. Življenjska pot Cene Malalan je bila vseskozi s trnjem posuta in naporna. Bila je še mlada, ko je izgubila očeta. Umrl je med prvo svetovno vojno nekje na Madžarskem, zaradi česar so se družinske razmere delavske družine še bolj poslabšale. Leta 1921 se je poročila z Rikom Malalanom, ki se je kako leto prej vrnil iz Rusije, kjer je bil kot avstrijski vojak v ujetništvu. Mlada poročenea sta si u-stvarila novo družino in upala sta, da se bo začelo srečnejše življenje. Toda to upanje se ni uresničilo. Začele so se nove težave. Riko, ki se je v Rusiji navezal revolucionarnih idej in se pa vrnitvi v svoj rodni kraj aktivno vključil v delavsko gibanje, je kaj kmalu postal tarča fašističnih groženj in napadov. Začele so se hišne preiskave, katerim sp sledile še aretacije in nato odpust iz službe, kal je povzročilo hudo sti§ko mjafle družine. Prejemki od priložnostne zaposlitve Rika nj,so mogli zadostiti) potrebam. Da se je družina, čeprav skromno, prerivala naprej, je skrbela Cena, ki je delala od zore do pozne noči. Toda še hujše je prišlo kasneje: Rika je fašistična o-blast izročila posebnemu sodišču, ki ga je obsodilo na daljšo dobo zapora in nato na konfinacijo na otoku Tremiti. Tedaj je padlo vse breme družine na mater. To in številne druge nevšečnosti je ta močna žena prenašala samozavestno in junaško. Začela se je druga svetovna vojna in sin Rikec. čeprav še mladoleten, ki je pravkar začel delati, je bil odpeljan v posebni bataljon. Zopet pove težave in za mamo Ceno nove preizkušnje. Končno je prišlo do padca fašizma in tako oče Riko kot sin Rikec sta odšla v prekomorske partizanske brigade. Če bi hoteli osvetliti vse dogodke. rfei 'uulniv se posvetujejo kmetijski dejavnosti — cvetličarstvu., , Kljpb, delu ni zanemariL maše stvarnosti, živo je spremljal družbeno politični in gospodarski razvoj našega naroda. Vključil se ie v naše organizacije, bi) je član Kmečke zveze, Cvetličarske zadruge, ŠD Primorje in odbornik Gospodarskega društva Kontovel. Kako je bil Nikolo priljubljen v domači vasi in okolici, priča njegov pogreb, katerega se je udeležilo mnogo prijateljev in znancev, ki so se v tišini ob bridkih poslovilnih besedah Edija Bukavca in pesmi zbora Vasilij Mirk še zadnjič poklonili Nikolu. Dragi Nikolo, naj ti bo lahka domača gruda. Prizadetim svojcem naše občuteno sožalje. b. r. iiiiiiiiiiimmiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiMiiiiiimimiiMimiiiimimnmiiiuMimiiitiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin BCLJUNEC IZGUBIL ZAVEDNEGA VAŠČANA Slovo od Jožeta Sancina V četrtek so poleg svojcev in so rodnikov številni vaščani in znanci iz Brega spremili na zadnji poti Jožeta Sancina. Tako je Boljunec izgubil starega in zavednega vaščana,' ki se je veliko zanimal in znal povedati o svoji vasi. Od četrtka leži v domači, boljunski zemlji, tisti, ki mu jp v življenju toliko pomenila, s katero je dan za dnem živel. Jože Sancin se je rodil v Boljun cu 5. oktobra 1891 v zavedni, številni kmečki družini. Še preden je dokončal ljudsko šolo, se je moral oprijeti dela in pomagati očetu na kmetiji. Ko je bil star 16 let je Jože vstopil v fantovsko in dolgo let pomagal pri postavljanju «maja». Že ixl mladih let je deloval na prosvetnem področju. Bil je zvest član, tako prosvetnega, kot podpornega društva. Več let je bil odbornik, nato tajnik hranilnice in posojilnice ter vaški poljski čuvaj. Leta 1914 je moral v vojsko, kjer je ostal do konca vojne: Oženil se je z Ano Andreasič iz Kastelca, ki mu je v zakonu povila sedem otrok. , Za časa NOB sta tako Jože kot vsa njegova družina pomagala in sodelovala v vrstah OF. Hčerke so bile aktivistke, sina Maria so Nem- ci ujeli in ga z ostalimi vaščani odpeljali v Nemčijo, sin Zoran pa je kot partizan daroval svoje mlado življenje v daljni Bosni. Tudi po vojni je pokojni Jože delal za našo stvar, udeležil se je vsake vaške prireditve. Bil je dober poznavalec vaške in breške zgodovine in običajev ter je rade volje posredoval to njegovo znanje vsakemu, ki se je k njemu zatekel. Naj mu bo lahka domača zemlja, katero je vneto ljubil in za katero se je vedno boril. Svojcem naše iskreno sožalje. ' >, * „ , ali vsaj" najpomembnejše iz življenja Malalanove družine, bi gotovo nastal zajeten zapis, ki bi bil ne le zanimiv, temveč tudi za marsikoga poučen. Pokazal bi, kaj- zmoreta odločnost in vztrajnost. Toda mama Cena ne mara razmišljati o preteklosti, raje gleda naprej, v prihodnost in raje še vedno dela, kot je navajena že od mladih let. In res, ko sem jo pred dnevi obiskal z namenom, da ji čestitam za življenjski praznik, sem jo našel ob šivalnem stroju .. . Ceni Malalan, tej močni in samozavestni ženi, iskreno čestitajo kulturno društvo Tabor, sekcija KPI, ki je poimenovana po Riku Malalanu, in druge demokratične organizacije z Opčin. Še na mnoga srečnejša leta, draga mama Cena! Mirko Kapelj 'V Boljuncu umrl Ivan Zob«c V Boljuncu je včeraj v starpsti 78 let umrl zaveden Slovpnep m '“borec Ivan Zobec. , -, n-sxnnn- - iorai ^'delati' ..fPMlJ?.el9i„!}$y kmetiji ni zadostovalo za preživljanje družine je moral iskati zaposlitev v železarni, nekaj časa 'pa tudi v kamnolomu v Boljuncu. Med vojno se je pridružil partizanom ter bil vključen v II. oddelek I. slovenske veterinarske bolnice kot veterinarski pomočnik, to službo pa ie oorav-ljal do demobilizacije septembra 1945. Na ideale partizanstva je ostal navezan vse življenje; saj je bil zvest in aktiven član boljunske sekcije VZPI - ANPI. Hčeri Marti m prizadetim svojcem iskreno sožalje. Začasna zaposlitev cestarja na Repentabru Repentabrska občinska uprava bo začasno sprejela v službo delavca -cestarja za obdobje 90 dni. Interesenti morajo vložiti prošnjo najkasneje do 31. t.m. B. S. ko Mislej), Godba iz Ricmanj (Enio Krizanovsk.v), ter pihalni orkester iz Idrije (Drago Kanduč). Vsaka godba se bo predstavila s 15-mi nutnim programom. XV. kraški pust Leta 1967 se je rodila na Opčinah zamisel, da bi pripravili vsako leto organizirano pustno slavje s sprevodom voz- in mask po openskih ulicah. Manifestacija naj bi zajela vse kraške vasi tržaškega ozemlja. Pobuda se je iz leta v leto vidno širila in izpopolnjevala. V tem relativno kratkem obdobju so se pojavili alegorični vozovi raznih" vasi, potem so nekatere vasi zapustile prizorišče, najavile so se nove vaške skupine, a vselej je bil pustni sprevod izredno privlačen, tehnično in kakovostno iz leta v leto boljši in bogatejši. Tudi število gledalcev se je iz leta v leto večalo, pločniki so bili preplavljeni z, meščani in deželam. V zgodovini pusta bo ostala zabeležena marsikatera pikra. Letos bo XV. izvedba Kraškega pusta, in sicer v soboto, popoldne, kot je. v tradiciji, dne 28. februarja. Do takrat vabi osrednji odbor vse vaške pustne skupine, da se strnejo in z «jurišnim poletom* pričnejo, če še niso, s pripravami in zagotovijo svojo prisotnost na tem jubilejnem slavju. Kot' vsako leto, bodo najboljši vozovi nagrajeni, želja pa je, da bi se množično pripravile tudi pustne šeme in tako še bolj obogatile jubilejni sprevod. Ob tej priliki kralj Pust XV. in Osrednji pustni odbor kličeta: «Na delo tedaj, ker pustni so dnovi! ...» Osrednji pustili odbor nadalje sklicuje za v torek, 27. t.m.. ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah sestanek zastopnikov vseh vaških oh-borov. Priporočamo prisotnost vseh vaških zastopnikov! Narodna in študijska knjižnica — odsek za zgodovino obvešča, da je razstava «Utrinki iz zgodovine slovenskega šolstva na Tržaškem 1846-1945» odprta do 31. januarja 1981 v Kulturnem domu v Trstu, vsak dan od 8.39 do 12.30. f* Čestitke Jutri bo praznovala MARTINA BUBOLA rojstni dan. Vse najboljše in da bi se ji izpolnile vse skrite želje, ji želita Lidija in David s starši. Jutri praznuje 16. rojstni dan TATJANA GRGIČ iz Padrič. Prisrčno ji čestitajo in želijo še mnogo takih dni, mama, brat Igor, sestra Sonja ter nona in nono. Te dni je slavil rojstni dan ANTON KURET. Iskreno mu j, čestita » KD Slavec, j j j, i i n t <1 II Danes praznuje rojstni ,dan VERJ STAREC s Proseka. Ob tej priliki ji voščijo vse najboljše, zdravje in srečo družini Starec in Košuta iz Barkovelj. . Jutri bo praznovala 16. rojstni dan TATJANA GRGIČ iz Padrič. Vse najboljše ji želijo teti Milena in Marija ter strica Rafael in Oskar. Včeraj je na Opčinah praznovala 80. rojstni dan naša mama in nona .CENA MALALAN Še mnogo let zdravja in zadovoljstva ji voščijo hčeri Paula in Anica, zeta Milo in Stano ter nevesta Karla z družinami. Čestitkam se pridružujeta Valerija in Bruno z družino Dne 15. januarja je praznoval v Izoli 70. rojstni dan JOŽE ŠTURMAN - SIAVKO Ob tem lepem jubileju mu iz srca čestitajo in želijo še mnogo srečnih let vnuki Genio, Dino, Darko, Slavko, Mario, Pino in Marija z družinami ter vnuk Danilo. Trst, 18. januarja 1981 i- -. Gledališča SSG Slovensko stalno gledališče iz Tr sta bo gostovalo s Kishonovo veselo, žaloigro Bil je škrjanec v'petek, 23. januarja, ob 20.00 v Desklah, 'v soboto, 24. januarja, ob 20. uri pa v Cerknem » ROSSETTI Danes ob 16. uri (red 2. nedelja) bo na sporedu Gogoljev «Revizor» v uprizoritvi. Ljudskega gledališča -iz Rima. 1V abonmaju odrezek st. 4N Zadnja predstava. , Od 22. do 25. jaiiuarja bo, na sporedu, izven abonmaja, Harivoadovo delo «Servo di scena». Režija -Ga-biele Lavia. Nastopajo Gianni San-tuccio, Umberto Orsini in Marisa Belli. Za abonente o ' 30 do 20 odst. popusta. Rezervacije" pri osrednji blagajni. * * Na pobudo gledališča Verdi bo od prihodnje srede dalje v; kinu Cristallo v Ul. Ghirlfijidaio nov cij kfus baletnih predstav, namenjenih osnovnim in srednjim šolam tržašr ke pokrajine. Predstave bodo brezplačne, šole pa sc' lahko prijavijo pri tiskovnem uradu Verdijevega gledališča. Nastopil bo balet Verdijevega gledališča pod vodstvom koreografa Ftavia Bennatija, kot solista pa bosta nastopila Vesna Bu-torac iz zagrebškege Opere in Tuc-cio Rigano iz rimskega Teatro del-TOperk. .j “i,- Kino Ariston 15.00 «Vivere ajla grande». Režija Martiii’ Brest. Art Carney, Lee Shasberg, George Burns. Jutri ob 16.30 isti film. Barvni film. Eden-16.30 «Stardust memories». W. Allen, C. Rantling, G. Harper, M. Cristine. Barvni film za vsakogar. Ritz 16.00 «11 bisbetico domato. A. Celentano, O. Muti.. Barvni film. Excelsior 16.00 «Io e Caterina». A. Sordi. Barvni film za vsakogar. Grattacielo 16.00 «Io mi gioco la bambina». Julie Andrevvs, Walter Mathau. Barvni film. Fenice 16.00 «Fantozzi contro tutti». Paolo Villaggio. Barvni film. Aurora 16.00 «Superman n.». Jutri ob 16.30 isti film. Cristallo 16.00 «Flash Gordon». O. Muti, M. Melato, S. J. Johnes. Barvni film za vsakogar. Vittorio Veneto 15.30 «11 malato im-maginario». A. Sordi in C. Arito-nelli. Barvni film. Jutri ob 16.00 isti film. Capitol 16.30 «Fico d’India». Barvni film za vsakogar. Moderno 15 30 «American gigolo*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri ob 16.00 isti film. Lumiere 14.30 «La febbre del sabata sera». J. Travolta. Barvni film. Volta 15.00 «11 campione». Režija F. Zeffirelli. Jutri zaprto.- . .' . Koncerti x ? 5 Tl' * VI Sezona «Nedeljskih koncertov*; ki, se je začela novembra lani v ime-' nu A. Vivaldija, se bo nadaljevala danes ob 11. uri v Avditoriju--'z nastopom - trobilnega ansambla- gleda lišča Verdi, ki ga sestavljajo: Elia Savino, Doriano Busechian, Luigi Cancelli, Sergio Hrovatin (trobente), Livio Zoccheili, Maurizio Bar-dini, Stelio Ritosša (tromboni) in Pasquale De Giorgi (tuba). V sodelovanju z dnevnikom «11 Piccolo» in Teatrom Stabile bodo izvajali «Sedem antičnih plesov» Tri dela Gabrieli ja, «Trumpet Volunta-ry» Purcella, «Turmmusik» Schmidta, «Tre Ekualis- Beethovna, »Miniaturno suito» Dale Millerja in «Two processional fanfares» Horvvatha. Pri blagajni v Pasaži Protti prodaja vstopnic po 1000 lir. Za Societa dei concerti (Tržaško koncertno društvo) jutri, 19. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert violinista Thomasa Goldschmi-dta in pianista Wolfratna Larenzer.a. Razna obvestila Mladinski dom Boljunec priredi I danes, 18. t.m., ob 18. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Bo-ijuncu «Koncert božičnih pesmi* v izvedbi Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Vljudno vabljeni. Nastopi TPPZ: 1. 2. 1981 ob 10.30 koncert v ridotu teatra Verdi: 6. februarja 81 ob 18. uri nastop v tovarni Piama v Podgradu; 23. 2. 8i ob 20.30 občni zbor. Vodstvo Narodne in študijske knjižnice vabi upokojene šolnike (učitelje in profesorje) na kratek razgovor v prostorih NŠK v sredo, 21. januarja, ob 18.30. ■iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiimiiimiiiiiiMiiiiiiiiiMniiTiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Danes, NEDELJA, 18. januarja VERA Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.51 — Dolžina dneva 9.11 — Luna vzide ob 15.13 in zatone ob 5.46. Jutri, PONEDELJEK, 19. januarja MARIJ Vreme včeraj: najvišja temperatura 6,2 stopinje, najnižja 1 stopinja, ob 18. uri 5 stopinj, zračni tlak 1009,4 mb nestanovitno ustaljen, brezvetrje, vlaga 64-odstolna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 6,4 stopinje. ROJSTVA. SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Roberto Longo, Daniel Capponi, Davide Tonchella, Amarilli Novel, Maila Zorat, Fedg-rico Bristot, Monica Miggiano, An-drea Sau, Moreno Franceschini. UMRLI SO: 81-letni Gino Leonar-duzzi, 78-letna Elisa Zanier vd. Spangaro, 75-letni Savino Zagaria, 73-letni Giovanni Benussi,' 50-letni Fortunato Ghermaz Zudich, 84-letna Maria Mihalj vd. Petricevich, 81-letni Carlo Rotta, 70-letni Ferruc cio Rener, 83-letni Agostinu Fortu na, 87-letna Luigia Delchin vd. Leo ni, 79-letni Antonio Valencie, 79 letna Ivka Petrič vd. Lampe. 82 letni Francesco Franchi, 59-letna Bianca Lebani vd. Minigutti. Včeraj -danes OKLICI: Trgovec Martino Mizzi in gospodinja Angela Fgliciano, zemljemerec Umberto Cesca in modna kreatorka yiviana Tomasin, uradnik Elvio Biasutto in uradnti ca Marta Mayer Grego, trgovec Lucio Birolla in študentka Stiefania Caccamo, študent Paolo Ferrari in lab. tehnik Viviana Siderini, kapetan Raffaello Moradei in študentka Valentina Razza, trg. prodajalec Luciano Scrigner in trg. prodajalka Patrizia Simonetti,' trgovec Livio Gandusio in frizerka Marina Tissi-ni, slaščičar Paolo Zerial in go spodinja Susanna Trevisan, mizar Umberto Razzo in estetistka Maria Stamathioudaki, trgovski prodajalec Giorgio Brachini in otroška varuhinja Sonia Lombardi, pomorščak Mauro Serafini in učiteljica Cinzia Saffioti, igralec Mariano Marzari in igralka Graziella Porta, delavec Furio Andrigo in trg. prodajalka Daniela Finzi, uradnik Livio Sac-chelti in uradnica Elisabetta Zule-ger, uradnik Tullio d'Orlando in Uradnica Adriana Habe. tel. 226-165; Opčine: tel. - 211-001 • Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271 124. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Corso Italia 14. Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Corso Italia 14, Ul. Giulia 14. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od. 20.00 do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: LOTERIJA BARI 5 32 39 56 24 CAGLIARI 36 18 84 40 86 FIRENCE 28 41 12 82 5 GENOVA 44 14 37 75 1 MILAN 66 49 37 27 57 NEAPELJ 17 18 29 85 80 PALERMO 38 51 40 47 45 RJM 77 35 21 1 8 TURIN 2 86 50 17 45 BENETKE 61 1 56 39 4 ENALOTTO 1X1 X 2 1 X 2 1 2 1 X KVOTE: 12 - 6.977.000 lir 11 - 283.600 lir 10 — 38.800 Ur , MLADINSKI KROŽEK PROSEK - KONTOVEL MLADINSKI KROŽEK TRST MLADINSKI ODSEK KD RDEČA ZVEZDA MLADINSKI KROŽEK KD IGO GRUDEN MLADINSKI ODBOR PRI SKGZ organizirajo koncert slovenskega kantavtorja TOMAŽA DOMICLJA e v soboto, 24. januarja ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Ne pozabite! Zveza slovenskih kulturnih društev vrM v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri v Kulturni dom v Trstu na REVIJO GODB Nastopajo godbe: Breg, Iz Ricmanj, s Proseka, iz Nabrežine, od Korošcev ter pihalni orkester iz Idrije. V-V;-" G Za prijeten uvod bodo poskrbeli Veseli godci iz Boljunca. SLOVENSKI KLUB v Trstu UL. SV. FRANČIŠKA 20/11 v torek, 20. januarja ob 20.30 CANZONIERE TRIESTINO Tržaška glasbena skupina nam bo predstavila svoje pesmi, delo in načrte. ■tsas?? 'GLEDALIŠČE V TRSTU _ DACIA MARAINI ŽENSKI NA PODEŽELJU (enodejanka) Danes, 18. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu v sredo, 21. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu v četrtek, 22. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri v gledališču F. > Prešeren v Boljuncu. GLASBENA MATICA TRST Sezona 1980 - 81 V torek, 20. januarja 1981, ob 18.30 v šolski dvorani Ul. R. “Manna 29 LIDIJA STANKOVIČ • * ^ČUvjltlrtl RfeCfrAL Na sporedu: Bach, Beethoven, Schubert, Debussy in Radič Vabljeni! KD RDEČA ZVEZDA prireja danes, 18. januarja, ob 18. uri v osnovni šoli Lojze Kokorovec - Gorazd v Saležu veseloigro «VENDERIG'LE NA PLAČU v režiji TATJANE TURKO Nastopajo člani dramske skupine KD F. Prešeren ter tam-buraški ansambel iz Boljunca. Društvo Slovencev miljske občine in Zveza cerkvenih pevskih zborov vabita na KONCERT BOŽIČNIH PESMI ki bo danes, 18. januarja, ob 16. uri v miljski stolnici. POGREBNO DRUŠTVO IZ TREBČ sklicuje danes, 18. januarja, ob 16. uri v Ljudskem domu REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. pozdrav predsednika 2. poročilo tajnika 3. poročilo blagajnika 4. razno Vabljeni vsi člani! KD VESNA prireja v soboto, 24. januarja, ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu celovečerni koncert moškega pevskega zbora VESNA Sodeluje dekliški pevski zbor VESNA Vabljeni! OBVESTILO Uprava občine Dolina bo izdelala splošen plan ureditve kanalizacij in zadevne izvršilne načrte. Zainteresirani profesionalci, ki bi lahko izdelali omenjeni plan in izvršilne načrte, naj javijo svojo razpoložljivost do 26. 1. 1981. ŽUPAN Edvin Švab Dolina, 17. januarja 1981 TRSTU Kulturni dom ZORA TAVČAR AJ, KAJ RIBIČ JE UJEL MLADINSKA IGRA režija SERGEJ VERČ v ponedeljek, 19. t.m,, ob 10.00 v torek, 20. t.m., ob 10.00 v sredo, 21. t.m., ob 10.00 v četrtek, 22. t.m., ob 10.00 Mali oglasi telefon (040) 7946 72 39-LETNA Slovenka, intelektualka, išče sebi primernega partnerja — starega do 45 let. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Prijetna družba*. MLAD, relik pes, svetlo rjave cbar-ve, najSen .ranjen 9. novembra- v Perčedolu,: ozdravljen, išče go«podarja^-Telefonirati na št. 227-137. VSA INŠTALATERSKA dela plinske, vodne in toplotne inštalacije; menjava peči za plinsko centralno gretje; razna popravila opravlja obrtniška delavnica na Opčinah. Telefon 212-359. 57-LETNI domačin želi spoznati gospo ali gospodično, elegantno, simpatično za morebitno poroko. Osebna izkaznica 41285463 — poštno ležeče Trst. LESENO otroško posteljo v dobrem stanju predam po ugodni ceni. Telefonirati na št. 575-436. ali 816-502. ŽUPANOVI — Medja vas štev. ., so odprli osmico. PRODAM pohištvo za dnevno sobo po ugodni ceni. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 226-313. MLADINSKI glasbeni ansambel i-šče akustične naprave (ojačevalec, "nixei, zvočnike, harmonijem). Telefon 417-689. BRIVSKI salon v centru Nabrežine oddamo v najem. Za informacije telefonirati na št. 209-780. IZKUŠENA korespondentka angleščine, nemščine, hrvaščine in slovenščine išče poldnevno zaposlitev. Poniidbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Korespondentka*. ODDAM mirni osebi sobo v stavbi blizu prehoda Rdeča hiša v' Gorici Vprašajte na telefon 33-090. FRANC GEC - Podlonjer 168 - toči belo in črno vino. ŠESTNAJSTLETNI fant išče kakršnokoli zaposlitev. Telefon 722-035. OSMICO nadaljuje Robert -Pipan Mavhinje. AFGANISTANSKEGA hrta z rodovnikom, starega pet mesecev, prodam. Ponudbe na naslov Sara Kržišnik, Kovačičeva 18, Koper. Ter lefonirati na štev. (003866) 21437 v popoldanskih urah. NOVO stanovanje na Opčinah zgrajeno 1980, 76 kv. m zamenjam za eno gli dvostanovanjsko staro hišo z vrtom ali dvoriščem, po možnosti na Krasu. Telefonirati na št. 213-651 ob urah kosila. pam železnina M /• STRO.JI —' TEHNIČNI ARTIKLI za .industrijo; kmetijstvo in zo docri - ' TRST (lndustrl|«ka cona) D O M JO, IM '*tTel. 824-979 , ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/e - Tel 20 03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE GORIŠKI DNEVNIK 18. januarja 1981 KORISTNA ŠOLA ZA ŽIVLJENJE V dijaškem domu ustanovili hranilnico mladinskega centra Kmečka banka in Ljubljanska banka sta opremili urad mladinske hranilnice - Predsednica je Tatjana Uhan Z ustanovitvijo hranilnice mladinskega centra v Slovenskem dijaškem domu «Simon Gregorčič* v Gorici se je tudi slovenska srednješolska mladina priključila akciji, ki je v matični domovini Sloveniji pognala že globoke korenike, da se mlada generacija vzgaja k varčevanju (ne k skopuštvu in sebičnosti), da se navaja k natančnemu in odgovornemu delu. Člani hranilnice mladinskega centra so gojenci dijaškega doma, taborniki, športniki in člani mladin skega krožka. Na zboru varčevalcev so izvolili svet hranilnice, ki ga sestavljajo Tatjana Uhan, predsednica, Gerlinda Tedoldi, Teresa Predan, . Verena Pisk in Ivan Kont. Kmečka banka v Gorici in Ljubljanska banka v Novi Gorici sta hranilnici mladinskega centra poklonili mizo, računski in pisalni stroj, kartoteko, pisalni papir, vsakemu var čevalcu osebno knjižico, vsem pa skupno hranilno knjižico Kmečke banke. Tako opremljen urad bo odprt dvakrat na teden, od varčevalcev bo sprejema! denar, zneske vpisoval v registre in na hranilno knjižico vsakega varčevalca, gotovino pa bo polagal na hranilno knjižico Kmečke banke. Za prvi primer načrtnega pristopa k mladinskemu varčevanju so se odločili na sestanku, ki je bil v petek v dijaškem domu in katerega so se, poleg gojencev in zastopnikov mladinskega centra, udeležili tudi vidni predstavniki denarnih zavodov Kmečka banka v Gorici in Lljubljan-ske banke iz Nove Gorice ;n Ljubljane. Za to priložnost so se v domu sestali predsednik upravnega sveta Kmečke banke Veri Leban, direktor KB Albin Škerk, člana poslovnega odbora pri temeljni banki Ljubljanski banki v Novi Gorici Slavko Rovtar in Cvetko Nanut, vodja mladinskega varčevanja Ljubljanske banke Nova Gorica, Eleonora Gra-pulin, predsednik občinske konference SZDL Nova Gorica Lojze Lah, predsednik in tajnik TO SKGZ Mirko Primožič in Aldo Rupel, ravnateljica trgovskega zavoda Vitomira Vesel, gojenci in vzgojitelji dijaškega doma z ravnateljem Edmundom Košuto, funkcionarji, upravitelji o-beh bančnih zavodov in profesorji. Direktorica sektorja za poslovanje z občinami pri Ljubljanski banki Kornelija Jovičevič je obrazložila vzgojni. in gospodarski pqpgn mladinskega varčevanja,,ki vSloVeniji zajema vse dijake osea^g^jjn ki je v lanskem letu ustvarnostiri mi-jarde dinarjev prihrankov. Med najbolj varčnimi na so bili dijaki v občini Idrija. Jovičevičeva je predstavila organizacijsko strukturo Ljubljanske banke ter je postregla še z drugimi koristnimi podatki, da je čimbolje osvetlila pobudo, ki navaja mlade ljudi na smotrno varčevanje in na vlaganje denarja v hranilnico, kjer je bolj varen kot v žepih, predalih ali v torbicah. Predsednik upravnega sveta Kmečke banke v Gorici Veri Leban je nato poklonil mladinski skupnosti v domu prvo hranilno knjižico. Pomemben in za naše kraje povsem izviren dogodek so povzdignili dijaki s kulturno-prosvetnim nastopom. Pobuda je vsebinsko tako pomembna, da bi jo kazalo razširiti še na druge mladinske ali dijaške skupnosti. Z njenim uresničevanjem bi prišlo do boljše organiziranosti in povezanosti članov teh skupnosti, uveljavljala pa bi tudi drugačen odnos do potrošništva, ki je še zlasti med mladino sila razširjeno. Mlade varčevalce bi takšne organizirane akcije odvračale od nakupo vanja vsakdanjih drobnarij, ki jih ponujajo v kričeče okrašenih trgovinah, navajale pa bi jih k iskanju najrazličnejših oblik dela, ki bi omogočale namensko zbiranje denarja za prirejanje izletov ali delovanje mladinskih organizacij. Ne na- zadnje bi jih vodile k zaupanju v Uro, ki jo je huda inflacija zelo omajala in ki ji bo vendar enkrat potrebno določiti sprejemljive meje. HOČEJO V DEŽELNO VEČINO V socialdemokratskih vrstah bo kmalu nov deželni tajnik Goričan Zucalli naj bi zamenjal Videmčana Bianehija Na seji v Buttriu je bil tudi osrednji lajnik Longo Razstave V knjižnici Damira Feigla bo do konca tedna, ob delavnikih, odprta razstava o življenju in delu tega goriškega pisatelja. V razstavni galeriji II Torchio so sinoči odprli, razstavo steklenih figur in gravur slovenske umetnice Dane Kočica. Razstava bo odprta do 30. januarja. V deželnem avditoriju v Gorici je odprta razstava del slikarja Silvestra Komela. Urnik ogleda je ob delavnikih od 10.30 do 12.30 ter od Socialdemokrati se pripravljajo na vstop v deželno večino, med njimi pa Je še precej nejasnosti, na kak način naj bi do tega prišlo. To je prišlo precej dd izraza na petkovi seji njihovega deželnega vodstva v Buttriu, ko je v zraku visela o-stavka deželnega tajnika WilUama Bianehija. Časopisje in radio sta v prejšnjih dneh napovedovala Bian-chijev odstop in skorajšnjo izvoUtev Goričana Lanfranca - Zucallija na mesto deželnega tajnika, petkov sestanek pa ni dal tega rezultata. Bianchi je na njem dejal, da ni nikdar odstopil, čeprav je po sedmih letih in pol tajnikovanja pripravljen prepustiti to mesto drugefnu človeku in da so izjave nekaterih članov stranke časnikarjem omajale položaj stranke v javnosti, številni drugi člani socialdemokratskega vodstva pa so tem Bianchijevim izvajanjem ostro oporekali, marsikdo pa ga je tudi branil. Rezultata niso dosegli in v začetku februarja se bo- 17 30 do 19.30, razen ob sobotah, ko I do ponovno sestali. Tokrat pa bodo je razstava odprta samo dopoldne. I na dnevnem redu imeli vprašanje morebitnega odstopa tajnika in izvolitve novega. V socialdemokratskih krogih pravijo, da bo nov tajnik skoro gotovo ZucalU Na petkov sestanek je prišel, sicer zelo pozno, iz Rima, tudi osrednji tajnik PSDI Longo. Najbrž ga je kdo poklical, da bi ugladil nasprotja med socialdemokrati v deželnem merilu. Longo pa se ni dotaknil teh krajevnih vprašanj Kje je jedro spora v socialdemokratskih vrstah? V deželno večino, bolje rečeno v deželno vlado želijo eni in drugi, kandidat za odbornika je svetovalec Bertoli. Vprašanje je seveda, koga naj bi zamenjali v deželni večini. Bianchi se zavzema za nekakšno politiko »neuvrščenosti* med demokristjani in socialisti, Zucalli in drugi pa menijo, upoštevajoč rezultate iz goriške in pordenon-ske pokrajine, da je bolje, če se naslonijo na socialiste in skupno s temi ustvarijo znotraj deželne večine nekak blok v odnosu do demokristjanov. V gosteh Komorni orkester iz Maribora iiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijimiiiitiiiaiiitiiiiiMiiiiriiitiiiiitiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHmiiriiiimiimiiiimiiiiiiiimiriiiiiiiiiimiHiiimi ■itiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'!iiiiiiiiiiiiiiiii*uiiiiiiiiiiiiiiii|liiiiiiri]tuiiiti:iniiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii) GORIŠKO SREČANJE MALIH ODROV Resnično domiselna igra «Dva gospoda iz Verone» Predstavo je uprizorilo PDG nastop gostov iz Beograda z iz Nove Gorice - Bled Ionescovo «Učno uro» Na petkovem sporedu Goriškega srečanja malih odrov smo gledali predstavi c Učna ura» Eugena Ionesca* v izvedbi gledališče skupine Doma kulture - Študentskega gra da v Beogradu in Shakespearovo komedijo «Dva gospoda iz Verone* v izvedbi PDG iz Nove Gorice. Ionescova «Učne ura* v izvedbi igralcev Kulturnega doma beograjskega študentskega naselja ni bila nič več kot bleda predstava. Že o samem Ionescovem tekstu bi lahko precej diskutirali, odrska postavitev dela pa se je odvijala dokaj banalno in sivo. Režiserka Ivana Vujič ni našla pravega ključa, s katerim TURISTIČNA AGENCIJA G O T O U R PRIREDI: . . ,, ooisniomu tz ’* oso .živ — od 28. februarja do 4. marca petdnevtff Avtobusih'1 izlbf' na AŽURNO OBALO1'!! HA ogled KARNEVALA V NICI. Na programu ogled Sanre-ma, Cannesa in Nice. Cena 195.000 lir. — 28. in 29. marca dvodnevni avtobusni izlet v Kranjsko goro na paralelni slalom za svetovni pokal v alpskem smučanju. Cena 55.000 lir. Turistična agencija GOTOUR Gorica, Korzo Italija 205 tel. 33-019 Priznano mednarodno avioprevozniško podjetje LA G O R I ZI A N A GORICA - Ul. Duca D’Aosta 180 — tel. 84-845 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA la razvedrilo, rekreacijo In oddih obiščite BAZEN IN SAVNO v hotelu Argonavti v NOVI GORICI ZASEBNI LASTNIK PODOBNIK J02E skrbi za dobro oskrbo objekta Odprto vsak dan od 8. do 13. ure In od 15. do 21. ure Sprejemamo naročilo za skupinske obiske šol itd. POHIŠTVO serijsko in po meri Sedež: 6TEVERJAN. Bukovlje 15 — Tel. 31143 Skladišče: GORICA. Ul. Foscolo 24 — Tel. 31087 Stilno ih moderno pohištvo — spalne sobe — otroške In mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne garniture — kuhinje — opreme za kopalnice — pohištvo za urade — vrtne garniture SKRVIS — PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE Lr> --■ GORICA, Korzo Italija 76 /r>J tel. 81-032 EKNOMEC S PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ naj bi učinkovito odkrila absurdne situacije v igri. Igralci Savo Radovič, Ljiljana Blagojevič in Suzana Petričevič so sledili tekstu brez zaželene interpretacijske domiselnosti, njihov nastop nas ni mogel prepričati, saj ni nakazal kake učinkovite poti do gledališča absurda, katerega predstavnik Ionesco je. Sceno predstave je izdelal Marin Somborski, maske pa Sulejman Lju-ea, tudi na tej ravni nismo videli nekaj, kar bi nas lahko zadovoljilo. Povsem drugačno oceno moramo zapisati ob predstavi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice »Dva gospoda iz Verone*. Shakespearova komedija je zablestela v izjemno živahni in usklajeni igri, bila je odprta do občinstva in hkrati domiselno preučena. Igralci se pojavijo na odru, kot bi bili neka potujoča komedijantska skupina. Izredno pričnejo s «pravo» predstavo, izpostavi .jo tičposreden stik z občinstvom-z dialogi in raznimi komentarji. Učinek odprtosti poudari resnično izvirna scena Draga Turine, (glasbo je napisal Ivan Mignoz-zi). S stropa visijo debele vrvi in dajo vtis nekakšne cirkuške arene, kostumi Jasne Novak pa so barviti in duhoviti. V tem prostoru se potem odigra komedija, vsi igralci so prisotni na odru, prizori so izpostavljeni tako, da se posamezniki premaknejo v sredino arene ali na rob odra, dialoge večkrat spremljajo komentarji ostalih protagonistov, tako da sta igra in igranje še posebno poudarjena. Ustvari se svojevrstna distanca, ki stalno govori, da je to, kar gledamo, samo igra. Takšen pristop pa še bolj razživi predstavo in daje možnost posameznim igralcem za duhovite in izvirne nastope, kot tudi celotnemu ansamblu. da pokaže resnično uigranost. Shakespearova komedija se nam torej odkrije v vsej svoji svežini in blesku. Komični trenutki, čustveni poudarki ter posamezne figure in koralni prizori si sledijo v hitrem tempu, ki veže gledalce in .jim nudi žlahten komediiantovski čer. Veliko zaslugo za predstavo je seveda imel režiser Dino Radojevič, več kot dobro pa so se odrezali vsi igralci. Na žalost nam okviri kronike ne dopuščajo, da bi se u-stavili ob vsaki posamezni vlogi, kar bi igralci povsem zaslužili. Naj o-menimo vsaj slugi obeh veroniskih mladih gospodov, to je švrka in Sulca (slednjega je s fino duhovitostjo izvrstno podal Karel Brišnik), pa oba zaljubljena gospodiča in njuni izvoljeni dami in seveda še enkrat skupno igro. Predstava »Dva gospoda iz Ve-roVie* je po «Dogcdku v mestu Go-gi» ponovno dokazala rast relativno mladega gledališča, ki zna, kljub temu da postavlja svoja dela na neprimernem solkanskem odru, najti izvirnost in tisto veselje do dela, ki omogoča res prijetna gledališka doživetja. A. M. Gorelo }e staro pohištvo Včeraj popodne je pri Jeremiti šču izbruhnil manjši požar, ki na srečo ni imel hujših gmotnih pos ledic. Gorelo je staro pohištvo, ki je bilo spravljeno na dvorišču hiše s št. 3. Lastnik pohištva, 49-letni Ernest Budal, je takoj poklical gasilce, ki so ogenj pogasili v nekaj minutah. JUTRI' ZVEČER V AVDITORIJU MARIO SOLDATI OTVORI «SREČANJA Z AVTORJEM» Pisatelj Mario Soldati bo jutri zvečer gost «srečanj z avtorjem», u-spelih kulturnik večerov, katerim je pobudnik gorička občinska uprava. Srečanja s Soldatijem je prvo v tej sezoni in prvo, odkar'je na županstvu novi odbor. Prejšnja srečanja so bila namreč skoro v celoti domena prejšnjega župana De Simona in so velikokrat šla mimo želja ali namena odbornikov in drugih v občinski upravi. Goriška občina je izkoristila prisotnost Maria Soldatija na včerajšnjem nagrajevanju literarne nagrade v Percotu r bližnji Furlaniji, kjer so nagradili, po zaslugi tovarne žganih pijač Nonino, nekaj italijanskih pisateljev, ki posvečajo precej skrbi kmetijstvu. Soldati je predsedoval žiriji tega svojstvenega literarnega natečaja, izbrali so ga, ker se precej ukvarja tudi z rekla-mizacijo dobre kuhinje in dobrih vin. Če nas spomin ne vara, je pred veliko leti, ko so se briška vina pričela uveljavljati, napisal v tedniku . »EpgcahJčm, .reportaža, o briških vinih in o nekaterih naših vinogradnikih,, ki sOtflA najbrž očarali. V* ■ z veziv#' Soldatijem bi hoteli opozoriti še na neko stvar, ki smo se je zavedli tla sedanji razstavi Fei- Ltarno-planinski večer z dr. Avčinom Dr. France Avčin, znanstvenik in planinec, lovec in dosleden zagovornik ohranitve naravnega ravnovesja, izumitelj in planinski pisatelj bo v sredo, ob 20.30 gost Slovenskega planinskega društva v Gorici. Na literarno-planinskem večeru bo krajša predstavitev zadnje (četrte )izdaje knjige Kjer tišina šepeta. Nekaj, odlomkov iz omenjenega dela, zbirke čudovitih zapisov s področja planinstva, alpinizma in lova. bo prebral igralec Stane Raztresen, nakar bo sledil prijateljski pogovor z avtorjem. glovih del in Koledarjev Goriške matice v Feiglovi knjižnici. V Ko ledarju Goriške matice je bil objavljen odlomek iz Soldaiijeve knjige Odnos na terenu med nami in italijanskimi organizacijami se je v toliko izpremenil, da se naše pozicije krepijo. Zaradi reakcije so se Italijani še bolj umaknili in sektašili. Kot oportunisti in omahljivci se. zakonspirirani. vedno bolj oddaljujemo od množic, puščajo se loviti kot muhe itd., ker se bolijo iti v borbo, medtem ko naši istočasno tudi dalje požrtvovalno delajo, pristopajo k množici in prodirajo v nepridoblje-ria mesta in vasi.» Po padcu fašizma pa je delegat OK 5. avgusta 1943 poročal Okrožnemu komiteju KP Hrvatske med drugim: «V bazi 7 (Rovinj) iščejo zvezo samo s Kompartijo. Za izvenpar-tijske organizacije nočejo niti slišati. Razpust Kominterne je bil zanje kot mrzla prha. Tu se je obdržalo gibanje s svojo tradicijo, ostanek predvojnega socializma . ..; oportunizem kraljuje. Potrebno bo mnogo taktike in naporov, da se pridobijo za linijo Partije in NOB . . . Samo mesto (Rovinj) smatrajo, da je na najvišji kulturni ravni Istre sploh. Tudi tukaj smo br’ v zamudi, toda uspelo nam je priti v zadnjem trenutku. tako da smo prodrli v škorci i vso Istro.» Toda postopno se je v sami i-strski KPI začelo «čiščenje», tako da .je delegat OK že 28. avgusta 1943 pisal: «. . . Italijani so začeli izvajati radikalno čiščenje svoje Partije od oportunistov, omahljivcev in sektašev in vodijo borbo za čistost partijske politike, t.j. liniie NOB in postavljajo v prvo vrsto mobilizacijo, borbo za množice . . .» Tudi Ljubo Drndič je nato, 3. sent. 1943 poročal Okrožnemu ko-mPeiu: «Tovariši iz K P Italije so se nekako odmaknili od oportunistov II. Intermcionale in postavljajo temelje partije tipa Lenina. Po malem pojmujejo, da je linija NOB edino pravilna in možna.» Tako je bilo pred kapitulacijo Italije in na str. 304 istega zbornika beremo o zadevi, ki se tiče vprašanja spora — priključitve Istre k novi ugoslaviji: i uma olnolno-/ piščančja stegna 1 kg lir 1780 olupljeni paradižniki positano 400 g lir 150 francoski ementalec 10 dk'j m 598] sir agrimella 10 dkg lir 358 kava Iavazza rdeča vrečka namizni sir 10 dkg lir žganje vigneto alto 11 namizno vino belo in črno 1 i ur 380] | nutella | Iv kozarcu ^ 9 > J • • • ,490) PORI ŠPORT ŠPORT 18. januarja 1981 SMUČANJE V SMUKU ZA SP V KITZBUHLU IZREDNA VOŽNJA PODBORSKEGA Križaj padel, Stenmark do cilja - Plank četrti - Danes slalom Kanadčan Steve Podborski je o-čitno novi «kralj» smuka, saj je včeraj s fantastično vožnjo, katero je opravil brez najmanjše napake, v izrednem slogu, ponovno osvojil prvo mesto v tej težki in tvegani disciplini. Da je bil včerajšnji smuk za svetovni pokal v Kitzbiihlu res tvegan, najbolje pove podatek, da je od 61 tekmovalcev, ki so star-tali, prišlo do cilja le 39. 22 odstopov, med katerimi večina s padci in to nekaterimi res «slikovitimi» je za tako tekmovanje le preveč. Med tistimi, ki so morali z nosom v sneg, je bil tudi Bojan Križaj, ki si je skušal z nastopom v smuku pridobiti nekaj točk za kombinacijo. Pri tem je storil napako, odneslo ga je v, zrak in glede na to, da mu je po padcu ostalo «za spomin* le nekaj prask in črno oko se je. še dobro izmazal. (Po smuku je sam izjavil, da se bo vsekakor udeležil tudi današnjega slaloma.) Veliko zanimanje je vladalo za nastop Stenmarka. Možakar pa se je v svojem nastopu odločil za previdnost, na cilj je prišel med zadnjimi, toda v kombinaciji mu je tudi taka pvrstitev prinesla 3. mesto in s tem 15 dragocenih točk. Izvrstno vožnjo so opravili včeraj tudi Italijani, zlasti Plank, ki je bil četrti, poleg njega pa se je na šesto mesto uvrstil tudi Gardini. Sicer pa je smuk prinesel ekipni u-speh Avstrijcem, ki imajo v prvi deseterici kar štiri svoje smučarje. Danes bo v Kitzbiihlu še moški slalom za svetovni pokal, v katerem je glavni favorit ponovno Stenmark. LESTVICA SMUKA 1. 2. 9. 10. 14. 15. 16. 17. 18. Podborski (Kan.) 2’0.3”76 Miiller (švi.) 2’04” 16 Wirnsberger (Av.) 2'04”74 Plank (It.) 2'05”79 Weirather (Av.) 2'05”83 Hofflehner (Av.) in Giardini (It.) 2’06”10 Heinzer (Švi.) 2’(V5”13 Mahre (ZDA) 2’06"69 Grissmann (Avc.) 2’07”23 Wa!cher (Av.) 2'07”29 Cieanov (SZ) 2’07"32 Raber (Švi.) 2’f!7”43 Rambaud (Fr.) 207"83 Kaerschbanmpr (It.) 2'(YT86 Bugnat (Fr.) 2'07"88 Cathomen (Švi.) 2’03”06 Renoth (ZRN) 2’08”!1 Buverglier (Švi.) 2'fl8”28 Veith (ZRN) 2’08"52 LESTVICA KOMBINACIJE P. Mahre (ZDA) S. Mahre (ZDA) Stenmark (Šve.) Zeman (ČSSR) Ciganov (SZ) Ohtaka (Jap.) Chiba (Jap.) Hole (Nor.) Mollin (Bel.) SKUPNA LESTVICA SP 1. Miiller (Švi.) 140 2. P. Mahre (ZDA) 125 3. Stenmark (Šve.) 110 4. Podborski (Kan.) 105 5. 6. Wenzel (Lie.) Weiratber (Av.) 81 7. S. Mahre (ZDA) 80 8. Enn (Av.) 71 9. Križaj (Jug.) 69 10. Stock (Av.) in Frommelt (Lie.) 60 ODBOJKA V TRSTU V OKVIRU PRVENSTVA ZENSKE B LIGE BOR INTEREUROPA SINOČI USPEŠEN PROTI NABREŽINKAM V MBL poraz «plavih» v Montecchiu - Brežanke odpravile v C-2 ligi Julio, Sloga pa ostala praznih rok SVETOVNI POKAL ZA SMUK 1. Podborski (Kan.) 2. Miiller (Švi.) 3. Weirather (Av.) 4. Spiess (Av.) 5. Wirnsberger (Av.) Ženski svetovni pokal kala v Crans Montani so zaradi slabega vremena odgodili. Zaradi megle so namreč te vožnje prenesli na današnji dan; zjutraj bi morale biti poskusne vožnje, popoldne pa tekmovanje. SMUČARSKI TEK Biaa najhitrejši za svetovni pokal V Velingradu (Bolgarija) je Norvežan Oddvar Braa zmagal v teku na 15 km, ki je veljal za svetovni tekaški pokal. Lep uspeh so dosegli tudi Italijani, ki imajo kar dva svoja tekača v prvi deseterici. K 105 nc Lestvica: 1. Braa (Nor.) 45'35”01 UD oi 2. Wassberg (šve.) 45'40”45 ol cc 3. Aunli (Nor.) 45'49”13 00 AA 4. Kohlberg (Šve.) 45’53”71 5. Vanzetta (It.) 46'06”09 8 De Zolt (It.l 46’19”21 V07-no- ! kmIHII V prvem kolu evropskega tekmo vanja za «Pokal narodov* v rugby ju je v Cardiffu Wales premagal Anglijo z 21:19 (12:10), v Parizu pa je Francija odpravila Škotsko s 16:9 (16:3) Bor Intereuropa — Sokol 3:0 (15:7, 15:6, 16:14) BOR: Bolčina, Debenjak, Rauber, Kus, E. in L. Maver, Cergolj, Zupančič, Fičur. SOKOL: škerk, Capolicchio, Lozar, Pertot, V., L. in M. Legiša, Kralj, Mervič. SODNIK: Tubertini (RA); stranski: Marcon; zapisnikar: Gioppo. Ne glede na to, kako se je to srečanje končalo, se lahko najbolj veselimo prav dejstvu, da je do derbija sploh prišlo, saj bi ga pač ne mogli odigrati, če bi ne imeli letos dveh ekip v tej ligi. Po lanskem napredovanju Sokola v B ligo je tako prišlo sinoči do merjenja sil med obema ekipama na tej ravni in kar takoj moramo povedati, da so Nabrežinke plačale davek svoji manjši drugoligaški izkušenosti. Morda bi lahko celo rekli, da so to srečanje izgubile verjetno še preden se je sploh začelo. Na igrišče so stopile preveč s strahom, nesproščene in (kar je morda KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU PO DOKAJ POPREČNI KRI DOR PREMEM POLETOVCE Openci popustili proti koncu tekme - Domovci zanesljivo zmagali Bor - Polet 52:48 (26:32) BOR: Pegan 6, B. Kneipp 5 (1:3), Race 12, R. Kneipp 2, Ražem 13 (9:11), Marsich 8, Mesesnel 4 (2:5), Canciani 2, L. Koren, F. Koren. POLET: Danev 19 (13), Feriuga 4 (2:3), Hrovatin, Vremec 2 (2:2), Pisani 4 (2:2), R. Tavčar 3 (1:2), Gantar 8, E. Sosič 4, Kerpan 4 (2:3), Sedmak. SODNIKA: brata Gilleri iz Trsta ' PON: Race in Pisani «Zapravili smo si edinstveno pri ložnost, da zmagamo,* nam je po sinočnjem derbiju promocijskega prvenstva med Borom in Poletom na «1. maju* zagrenjeno dejal Poletov trener Tavčar. »V drugem polčasu smo celo vodili z dvanajstimi točkami prednosti, namesto da bi to izkoristili in razliko še povečali, pa smo se pustili dohiteti * Sinočnje srečanje se je namreč odločbo proti koncu drugega polčasa. V prvih dvajsetih minutah so bili Openci vseskozi v vodstvu in so z učinkovito consko obrambo zau- •lllltllltlimKIHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIItllllllllltltMllllltlMIIIIIIIIIIinillllMIIMIIIIIIIIfllllMIIIIIIIIIIIMMIMIimill TENIS eMASTERS* V NEW VORKU BORG IN LENDL DANES V FINALU Čehoslovak je premagal Mayerja, Šved pa Connorsa NEW YORK — Šved Bjorn Borg in Čehoslovak Ivan Lendl sta fina lista letošnjega «Masters* turnirja v New Yorku. V polfinalu torej ni prišlo d> pre senečenja Mladi čehoslovaški te niški igralec je brez vsakršne težave zanesljivo premagal Američana Gene ja Mayerja, in to v sa toih dveh setih igre. Lendl je bil odličen pri servisu, obenem pa ie Ze!o dobro igral tudi na oolju. Gene Mayer pa je bil včeraj preveč živčen da bi lahko presenetil Če hoslovaka. ki je na tem turnirju Potrdil, da sodi najmanj med nrvo trojico (Borg, McEnroe, Lendl), igralcev na svetu. Glede zadnjega kola kvalifikacijskega dela pa ne moremo mimo dejstva, da bodo morali prireditelji verjetno nekoliko spremeniti sistem tekmovanja, saj ss je v tem,-zadnjem kolu pripetilo, da je Lendl orez vsakršnega odpora »prepustil* zmago Connorsu. Čehoslovak se .ie namreč hotel izogniti Borgu v polfinalu. Tudi švedski as se v srečanju proti G. Mayerju ni preveč Potrudil in ie gladko izgubil v dveh setih. Borg je namreč hranil svo'e moči za polfinale. John McEnroe pa je v tekmi proti Clereu enostavno vrgel puško v koruzo in Argentinec ,ie tako brez vsakršne težave zmagal. Izidi 3. kola »PLAVA SKUPINA* G- Mayer - Borg 6:0, 6:3 Clerc - McEnroe 6:3, 6:0 Končna lestvica Gene Mayer (ZDA) 6; Bjorn Borg (Švedska) 4; Luis Clerc (Argentina) 2; John McEnroe (ZDA) 0. »RDEČA SKUPINA* Connors - Lendl 7:6. 6:0 Vilas - Solomon 5:7, 7:6, 7:5 Končna lestvica Junmy Connors (ZDA) 6; Ivan Lendl (ČSSR) 4; Guillermo Vilas (Argentina) 2; Harold Solomon (ZDA) 0. IZIDA POLFINALA Lendl (ČSSR) - G. Mayer (ZDA) 7:6, 6:0 ®°rg (švedska) — Connors (ZDA) 6:4, 6:7, 6:3 Danes bosta finalni srečanji s pričetkom ob 21. uri: najprej bo finale dvojic, nakar pa posamezni kov. NAMIZNI TENIS V t itGMOCi JaKEIV- PRVENSTVU Kras prepričljivo odpravil Ardito V včerajšnjem srečanju na domačem igrišču so se krasovci pošteno oddolžili goriški Arditi za poraz, ki so ga utrpeli v začetku prvenstva, ko so zgubili s 5:3. Napredek, ki so ga pokazali zlasti z boljšo igro v napadu, se je pošteno obrestoval, saj so nasprotniku tokrat pustili le eno točko. KONČNI IZID Kras — Ardita GO Casteliani - Simionato L. Colja - Minozzi ■ I. Colja - Gatta Casteliani - Gatta I. Colja - Minozzi 5:1 2:1 2:0 2:0 0:2 2:1 Merckx obtožen utajevanja davkov BRUSELJ — Znanega belgijskega kolesarja Eddyja Merckxa so obtožili utajevanja davkov: finančna u-prava je namreč ugotovila, da je bivši svetovni prvak zatajil del svojih dohodkov. Potem ko je opustil aktivni šport, se je namreč Merckx posvetil izdelavi dirkalnih koles. stavljali napade domačinov, ki so bili sicer uspešni pri lovljenju odbitih žog (zlasti z Ražmom), vendar so bili v metih na koš izredno netočni. Polet pa je z umirjeno i gro in po zaslugi Daneva, ki je bil z 19 koši tudi najuspešnejši na i-grišču. spravljal v precejšnje težave domačo peterko. V nadaljevanju pa je Eor izkoristil svojo višinsko prednori, goste dohitel pri rezultatu 40:40 in si nato nabral nekaj točk prednosti, ki jih je o hranil do konca, kljub agresivni igri Poleta v zadnjih minutah. «V zadnjih minutah je bil naš od stotek prav katastrofalen,* je še dejal Poletov trener Tavčar. »Zmanjkal je doprinos Daneva, ki ni več zadeval koša. Domačini so tako zasluženo zmagali, saj so dobro izkoristili premoč pri odbitih žogah. Svojim pa nimam kaj očitati, vsi so zaigrali požrtvovalno, prav gotovo pa je 'Mi najboljši Gantar.* Za mnenje1' smb "'vprašali tudi trenerja domače peterke, Renata Štok-lja: «Tekma je bila nervozna, kot je pač običaj pri derbijih. Polet je v začetku pokazal bolj preudarno in urejeno igro, predvsem v napadu. Mi smo poprečno igro nadok nadili vsaj z agonizmom. V napa du smo bili tokrat slabi, tako da smo si zmago zaslužili le zaradi boljše obrambe, kjer smo dobro pokrivali Daneva.* La Talpa — Polet 37:43 (26:20) POLET: Feriuga 13 (1:3), Vremec 2, Taučer 6, Sedmak (0:3), Gantar, Sosič, Hrovatin 10 (4:10), Pisani 4 (2:9), Danev 8. Zaostalo srečanje promocijskega prvenstva med La Talpo in Poletom je bilo dokaj neobičajno, saj ni ne ena ne druga ekipa dajala košev, kot kaže tudi izredno skromen končni obračun, ki bolj spominja na tekmo minibasketa. Za La Talpo je bila tekma zelo pomembna, saj je na koncu lestvice in je torej krvavo potrebovala točke, kljub temu pa je le ostala praznih rok. Polet je tokrat zaigral izredno neučinkovito v napadu. V začetku drugega polčasa je zgubil za osem točk, zatem pa je v obrambi polovil nasprotniku nekaj dragocenih žog in dosegel kar 17 zaporednih točk, medtem ko La Talpa celih štirinajst minut ni dala koša. Tako so Openci, pri katerih se je najbolj izkazal Hrovatin, le slavili s šestimi točkami razlike. Dom - Grado 87:74 (48:37) DOM: Mauro Dornik 18, Kogoj 12, Nanut 2, Semolič 6, Podberšič 33, Ciani 2, Ugo Dornik, Devetak 14. Včeraj so Gojkovičevi varovanci ponovno in povsem zasluženo slavili proti ekipi iz Gradeža. Kljub okrnjeni postavi so «belo-rdeči» zaigrali res ubrano in premišljeno. Igrali so hitro košarko, kar je najboljše o-rožje naših. Gostje so se že od prve minute dalje znašli v slabih vodah, saj so domovci hoteli zmagati za vsako ceno. V drugem polčasu je največje vodstvo Doma znašalo kar 24 točk. Pri tem pa so naši nekoliko popu- stili. Nasprotniki so to izkoristili in tako ublažili pekoč poraz. Tokrat je zelo dobro igral center Podberšič, ki je bil najboljši strelec srečanja in je bil za igralce iz Gradeža nerešljiva uganka. S to zmago so domovci še poboljšali svoj položaj na lestvici. N. Č. KADETI Bor— Ricreatori 60:59 (20:31) BOR: Gombač, Pregare, P. Volk, Poljšak 6, Maver 22, Furlani, Furlan, Langan 6, Pavel Volk 14, Sancin 12. Borovi kadeti so včeraj proti ekipi Ricreatori dosegli svojo prvo; prvenstveno zmago. Zmaga je biia popolnoma zaslužena, kliub poraznemu prvemu polčasu. Naši fantje so namreč v nadaljevanju le zaigrali, kot znajo in tako premagali nasprotnike. ------T' V vrstah borovcev bi pohvalili prav vse, posebno priietno pa sta presenetila Sancin in Poljšak. B. Bajc najbolj nenavadno) tudi nemotivirane. Le tako si lahko razlagamo njihovo premajhno prizadevnost (ne pri vseh), pa tudi mnoge druge napake, ki so bile v bistvu le posledica strahu pred lem derbijem. Vse to pa je manj razumljivo glede na to, da v tej ekipi vendarle igra več izkušenih igralk, ki nastopajo že vrsto let in so vsekakor sposobna mnogo boljše igre od te, ki so jo pokazale. Borovke sicer niso prikazale ravno odbojkarske «predstave», igrale pa so dobro in v vsakem primeru bolje od svojih nasprotnic. Če odštejemo nekaj manjših napak (med katerimi pa nikakor ne moremo šteti zastre!jenih servisov), so v glavnem zadovoljile pričakovanja trenerja Grudna, razveseljiv pa je zlasti napredek mlade Elene Maver, ki je nekaj dobro podanih žog neubranljivo spremenila v točke. Tekma sama je potekala v prvih dveh nizih precej enosmerno, razživela se je le proti koncu tretjega seta, ko so Nabrežinske izenačile na 14:14, prav v odločilnih trenutkih pa je prišlo v njihovi ekipi do zmešnjave, ki je privedla do poraza. To je bil tudi edini set, v katerem bi Nabrežinke zaradi svojo borbene igre morda zaslužile nekaj več kot poraz, sicer pa so »plava* povsem zasluženo ohranile doma obe točki. Sojenje sodnika Tubertinija je bilo dobro. BOJAN PAVLETIČ redni formi in tako vsa borbenost naših deklet ni zalegla. Če so se v prvih štirih nizih še kar uspešno upirale nasprotnicam, pa so v zadnjem nizu nepričakovano povsem popustile in tako je splaval up na zmago (po dveh urah igre) po vodi. INKA Breg — Julia 3:1 (15:13, 7:15, 15:11, 15:13) BREG: D. Žerjal, Slavec, Mar-tinelli, Stepančič, K. in D. Kocjančič, Salvi, Olenik, Trenta, Premo-lin, Sancin. Številno občinstvo sinoči v Dolini ni bilo ravno najbolj zadovoljno z igro Brega, kljub njegovi zmagi. Dekleta so igrala sicer požrtvovalno, vendar so zagrešila precej napak, (servisi, sprejem). Kljub temu pa je bilo srečanje napeto in prav do konca ni bilo znano, komu bo pripadla zmaga. Obe ekipi sta i-grali precej živčno, Brežanke so bile občasno zelo dobre v napadu, na- sprotnice pa v obrambi. Posebno napet je bil zadnji set, v katerem so domačinke zmagale z minimalno razliko. NMRS ŽENSKA D LIGA Sloga - AUSA PAV 0:3 (14; -5; -13) SLOGA: Benčina, Grgič-, Adam, L. in -A. KrižmančiČ, T. in D. Vida-li, Kovačič. Sosič. Po dokaj izenačeni in napeti tekmi je moštvo AUSA Pav zasluženo premagalo Slogo. Slovenske odbojkarice so sicer zadovoljivo igrale ob mreži in so bile tudi uspešne pri servisih, vse to pa ni pomagalo, da bo naše predstavnice lahko premagale bolj izkušene nasprotnice. L. Križmančič Pieris — Bor 2:3 (15:13, 8:15, 1:15, 15:10, 10:15) BOR: Vodopivec, Furlanič, Jaz- iiimiMimtmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiMiifiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMnuiiMiiiiiiiiiiiiii NOGOMET, V 3. ITALIJANSKI LIGI MOŠKA B LIGA Montecchio — Bor JIK Ban-1 ka 3:0 ŽENSKA C-2 LIGA Sloga — CUS TS (12:15, 15:7, 9:15, 15:13, 6:15) SLOGA: V. in N. Grgič, T. in M. Križmančič, Ražem, Hrovatin, Zoch, Milič, Gulič. Sloga je sinoči pred številnim občinstvom izgubila tekmo s tržaškim CUS, ki je potekala na res viseki kakovostni ravni. Naša dekleta so igrala izredno borbeno, toda na drugi strani mreže niso imela le razigrane ekipa, ampak v tej tudi i-gralki, ki sta odločilno posegli v dogodke srečanja. To sta bili Naci-novi in Magnaidi (ta je letos pristopila od OMA), ki sta bili v iz- iiiimmiitMiiiiiitiMittiiiiHiiHitiiiititiimmiHiMiiMii RADIO Cosi: Prasko Širca Gost jutrišnje radijske oddaje «Glasbeni ping-pong* bo odbornik SK Devin Franko Širca,) ki ga>bodo spremljali tudi nekateri. ožji,/sodelavci. Beseda bo seveda tekla v prvi vrsti o zamejskem smučanju. Priložnost za Triestino da še utrdi prvo mesto j Neposredna zasledovalca Cremonese in Empoli čaka 2.3 n cm reč težje gostovanje kot Tržačane, ki bodo igrali v Mantovi Triestino čaka danes precej pomembno gostovanje v Mantovi, saj bi z zmago verjetno še bolj utrdi- DANAŠNJI SPORED (16. KOLO) Fano - Cremonese, Forli - Prato, Mantova - Triestina, Piacenza - prvo mesto na začasni skupni i Parma. Reggiana - Spezia, S. An- ■ _: T~\, ™ _ X: „ t Li ..ranil nnnrl rfnln Pocolo 1'omoco _ M r\\ rora lestvici. Domačini ne bi smeli pred stavljati prehude ovire za varovance trenerja Bianchija (prejšnjo nedeljo so zgubili proti Casaleju, ki je z 12 točkami med slabšimi ekipami tega prvenstva). Za Triestino je pomembno, da tudi neposredna zasledovalca, Cremonese in Empoli, morata v goste, kjer pa jih čaka sorazmerno težja naloga kot tržaškega tretjgligaša. Cremonese se bo namreč spoprijela s Fanom, ki je v nedeljo v Trstu dokazal, da je izredno solidna ekipa, Empoli pa bo igral proti Trevisu, ki je pred tednom dni izenačil prav s Cremo-nesejem. Kljub .tem - UgGdsiiA J*#; ščinarn pa pri Triestini niso preveč optimisti, ker bcdO' morali, nastopiti v okrnjeni postavi. ,saj .Franca, Marini in Lenarduzzi niso še okrevali. iitiiiiiiitMiiitiiiiaiiiiiiimiiimiiiaiiiiiiiiHfiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiimiiiiiMiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiHiiiiiitiMmiiiiiiimaii'' iiiiiiiiiaiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiniiiia» NA PETKOVEM REDNEM OBČNEM ZBORU V TRSTU Čupa pred pomembnimi nalogami V naslednjih dveh letih bo to naše društvo moralo rešiti vrsto vprašanj V Trstu je bil v petek zvečer 9. redni občni zbor Slovenskega pomorskega kluba Čupa, ki je potekal pred lepim številom članov še pred čitanjem poročil so člani sklenili spremeniti nekaj določil statuta. Pomembnejša sprememba se je tikala imena društva, ki se bo odslej imenovalo Yacht club Čupa. Manj pomemben pa je . bil po pravek člpna, ki je govoril o podpornih članih. Iz predsedniškega poročila Nika Kosmine je bilo razvidno, da je društvo v preteklem obdobju opravilo precej dela, poseben poudarek pa je bil dan ugotovitvi, da bosta naslednji dve leti za to naše društvo če. že ne odločilni, vsaj zelo pomembni, saj bo moralo v tem obdobju rešiti več svojih eksistenčnih vprašanj. Med ta pa sodi vsekakor najprej vprašanje društvenega prostora, brez katerega čupa vsekakor ne toore gledati vedro v svojo bodočnost. Predsednik se je v svojem poročilu dotaknil tudi nekaterih odnosov med društvom in ZSŠDI, predvsem kar se tiče pomoči. Tajniško poročilo Iva Magajne je v podrobnostih potrdilo ugotovitve predsedniškega poročila, pokazalo pa .ie tudi, da bi bila lahko aktivnost te naše organizacije še večja, če bi rešila nekaj temeljnih vprašanj iz svojega delovnega programa. Pri tem naj omenimo, da .ie poleg tečajev in drugih akcij, društvo z velikim uspehom sodelovalo tudi na nekaterih tekmovanjih. Pozitivno stanie blagajne .je prikazalo blagajniško poročilo Darka Malalana. Dario Bensi je prečital poročilo gospodarja, iz katerega so člani lahko ugotovili trenutno premoženjsko stanje Čupe. Član nadzornega odbora Pavel Milič je podal poročilo o rednem delovanju odbora, nato pa je sledila diskusija, pred katero pa je društvo še pozdravil predsednik Sirene Peter Filipčič. Diskusija se je sukala predvsem okrog enega osrednjih vprašanj bodočega društvenega programa, namreč okrog nakupa dvigala za splav-l.ianje čolnov. Člani so po daljši diskusiji sklenili izvesti posebno akcijo za nabavo tega nujnega društvenega inventarja. Občni zbor so zaključile volitve, ki so dale tak rezultat: Glavni odbor: Klavdij Cibic, Matjaž Hmeljak, Dario Benci, Martin Petelin, Ivan Zavadlal, Valter Reščič (ki je tudi vodil občni zbor kot delovni predsednik), Darko Malalan. Ivo Magajna, Edi Germani, Bruno Volpi - Lisjak, Niko Kosmi-na. Dario Bensi. Nadzorni odbor: Aleksander Žgur, Dario Jagodic, Marino Košuta. Bojan Pavletič KOŠARKA 1. ITALIJANSKA IJGA Hurlingtiam doma proti Squibbu V 24. kolu A-l košarkarske lige bo tržaški Hurlingham danes doma pred zelo težko preizkušnjo. Tržačani bodo namreč danes ob 17.30 igrali proti Squibbu iz Cantuja, ki sodi med favorite za osvojitev državnega naslova. Košarkarji goriškega Tai Ginsen-ga pa bodo danes doma proti Ban-coromi skušali osvojiti novi prvenstveni točki, ki bosta verjetno le »prestižnega pomena*, saj, kaže, da je usoda Goričanov že zapečatena. DANAŠNJI SPORED (17.30) V Gorici: Tai Ginseng - Bancoro-ma; v Riptiju: Ferrarelle - I & B; v Bologni: Sinudyne - Billy; v Sieni: Antonini r Turisanda; v Brescii: Pintinox - Recoaro: v Pesaru: Sca-volini - Grimaldi; v Trstu: Hurlingham - Sguibb. karske lige je v Zadru zagrebška Cibcna premagala domače moštvo Zadra po enem podaljšku z 91:88 (43:40; 80:80). V zagrebških vrstah je bil najboljši čosič, ki je dosegel kar 30 točk, pri domačinih pa je največ pokazal Sunara (24). Skroče je tokrat zbral »le* 20 pik. V drugi včerajšnji tekmi pa je ljubljanska Iskra Olimpija v Beogradu visoko izgubila proti domačemu Radničkemu LMK s 86:107. Vsi košarkarji Iskre Olimpije so razočarali in tudi Subotič, čeprav je dosegel 28 točk. V beograjskem moštvu je bil najboljši Marovič, ki je dosegel 24 pik. DANAŠNJI SPORED šibenka - Partizan (18.00 po TV); Crvena zvezda - Kvarner; Buduč-nost - Bosna. gelo - Casale, Sanremese - Novara, Trento - Modena, Treviso - Empoli. Osrednje srečanje Roma-Juventus Po daljšem premoru zaradi nastopa italijanske državne reprezentance na »mundialitu* v Urugvaju se bo danes nadaljevalo prvenstvo tudi v prvi italijanski ligi. V tem kolu vlada največ zanimanja za tekmo Roma - Juventus. Poleg pomena, ki ga ima za lestvico (z zmago bi Turinčani znova odločno posegli v bojt’zai<8hčfi6' priio ttiešto), pa vla-da 'tudi izredno zanimanje za spopad med Causiom, Bettego in Tar-dellliem ha em'strani teh Contijem, Ancelottijem ter Pruzzom na drugi. Včeraj so razprodali še zadnje vstopnice, skupni inkaso pa je potolkel dosedanji rekord, saj je presegel 560 milijonov. DANAŠNJI SPORED (13. KOLO) Bologna - Catanzaro, Brescia -Perugia, Cagliari - Udinese, Fioren-tina - Pistoiese, Inter - Avellino, Napoli - Como, Roma - Juventus, Torino - Ascoli. B LIGA (18. KOLO) Bari - Piša, Cesena - Foggia. Ge-noa - Atalanta, LR Vicenza - Lazio, Monza - Milan, Palermo, Rimini, Pescara - Catania, Spal - Samp-doria, Taranto - Lecce, Varese -Verona. ODBOJKA Turinčanom ni uspel podvig TURIN — V povratnem srečanju za uvrstitev v finalni del pokala prvakov je sovjetsko moštvo CSKA premagalo v Turinu domačo ekipo Robe di Kappa s 3:2 (12:15; 12:15; 15:11; 15:12; 15:8). Moskovčani so doma zmagali s 3:1 in so se tako uvrstili v finale. * * * Edilcuoghi izločen LENINGRAD - Moštvo Automobi-list iz Leningrada je tudi v povratnem srečanju v pokalu pokalnih prvakov premagalo italiiansko ekipo Edilcuoghi s 3:1 (17:15; 15:12; 10:15; 15:7) in se je uvrstilo v finalni del. bec, Vigini, Tomšič, Junc, V. in M. Klemše. Borovke so v Pierisu naletele na mlado in borbeno ekipo, ki se je od začetka do konca borila za vsako žogo. Proti taki šesterki so Tržačanke lahko postavile predvsem svojo večjo izkušenost in prav ta je odločila srečanje: borovke so namreč v zadnjem nizu razmerje sil spremenile v svojo korist in tako osvojile končno zmago. SF MINIBASKET clVRNIR ZINI & ROSENVVASSER* Dva poraza borovcev Don Bosco B — Bor A 59:14 BOR A: Trampuž, Panjek 2, Ka-pelin, Vouk, Barut. Rudolf 2, Košuta. Burolo 5, Matere 5. Proti močnejšemu nasprotniku so mladi borovci še kar zadovoljivo igrali in to predvsem v napadu, medtem ko je njihova obramba še vedno pešala. Od posameznikov se ie Kapelin izkazal zaradi požrtvovalnosti, Pa-njeka pa velja omeniti za dobro igro. (Max) Bor B - Saba 45:73 BOR B: Lokar 14, Kovačič, Lip-poiis 18, Sedmak, Pertot, Civardi 7. šik, Mosetti 6. Starc. Proti conski obrambi Sabe so bili borovci vseskozi v težavah, čeprav gre omeniti, da so v prvem polčasu odlično igrali, saj so vodili že z 22:10. Nakar na se jim je v napadu zataknilo in Saba je tako zmagala. Lippolis se je izkazal kot strelec, Pertot pa zaradi požrtvovalnosti. (Max) Libertas A — Kraški zidar 2:0? Tekme med Libertasom A in Kraškim zidarjem iz Sežane niso odigrali, ker se Sežanci niso predstavili na igrišče. Organizator bo sedaj počakal na obrazložitev »odsotnosti* Sežancev, če le-ta ne bo tehtna, bo Libertas zmagal z 2:0 brez borbe. (Max) OBVESTILA ŠD Breg obvešča, da v tednu oJ 19. do 24. januarja ne bo otroške telovadbe. Nadaljevala se bo po običajnem urniku v sredo. 28. januarja. * * * ŠK Kras sklicuje dne 30. januarja ob 19.30 v prvem‘in ob 20. uri v drugem sklicanju v šolski telovadnici r Saležu 17. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva: 2. poročila; 3. pozdravi in diskusija; 4. volitve novega odbora; 5. razno. Delovanje ZSŠDI ZSŠDI V torek, 20. t.m., bo ob 18.30 na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, seja odbojkarske komisije. Dnevni red: 1. priprava na bližnje volitve deželnega odbojkarskega sveta 2 priprava in organizacija revi-val 1981 3 priprava in program tečaja za najmlajše pri Banih 4 razno Prisotnost je nujna in obvezna. Smučarska komisija V torek ob 18. uri se bodo na sedežu ZSŠDI v Trstu sestali predstavniki petih društev, ki bodo priredila množična smučarska tekmovanja. iyied drugim bodo določili tudi referenta za smučanje. B. S. umiiiiiHiiiiiinimiiiiiiiiiiiriHiimiiiiiitiiiiiitiiiiamiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiimtHiiiiMiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi VAM PREDSTAVI vse za šport in prosti čas DOMAČI ŠPORT Delovno predsedstvo 9. občnega zbora Čupe, ki je bil v petek v Gregorčičevi dvorani v Trstu 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Ljubljančani izgubili V včerajšnjem osrednjem srečanju 14. kola prve jugoslovanske košar- VEČ ŠPORTA - VEČ ZDRAVJA B r i S č k i V Girandole 42/B DANES NEDELJA, 18. JANUARJA 1981 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 na Kontovelu Kontovel - Barcolana MLADINCI 11.30 v Trstu, «Prvi maj* Bor B - Bor A KADETI 11.00 v Dolini Polet Don Bosco A NARAŠČAJNIKI 10.00 v Trstu, »Prvi maj* Bor A - Alabarda * • * 10.30 na Greti Saba - Bor B DEČKI 8.15 v Miljah Inter Milje - Kontovel , « « * 8.30 v Trstu, «Prvi maj* Bor - Libertas 9.00 v Trstu, Ulica della Valle Barcolana - Jadran NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 10.00 v Trstu, «Prvi maj* Kras - Canottieri Lecco NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 na Opčinah, Carsia Op, Supercaffe - Vesna # # * 14.30 v Ribiškem naselju CGS - Zarja * « « 14.30 v Repnu Kras - Baxter — * # * 10.30 v Ul. Flavia Libertas - Breg 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Podgori Piedimonte - Juvcntina # # * 14.30 v Sovodnjah Sovodnje - Brazzanese « « « 14.30 v Doberdobu Mladost - Italcantieri 14.30 v Trebčah Primorec - Cave # * • 14.30 v Nabrežini Sistiana - Gaja * • • 10.30 na Proseku Primorje - Inter TS NAJMLAJŠI 8.00 pri Sv. Sergiju Costalunga - Breg » * * 9.45 na Opčinah, Ul. Carsia Op. Supercaffe ■ Zarja « * * 9.00 na Proseku Primorje - Esperia S. Giovanni ZAČETNIKI 9.15 v Miljah Fortitudo - Breg • * » 11.00 na Opčinah, Ul. Carsia Op. Supercaffe Gaja ODBOJKA MOŠKA D LIGA 11.00 v Trstu, telov. Visentini La Talpa Juvcntina SMUČARSKI TEK PO POTEH KOKKŠKEGA OuKEDA 9.30 v Dupljah pri Kranju Nastopa tudi SK Devin SMUČANJE SLALOM ZA «TROFEJO T. QUERINI» 9.00 na prelazu Chianzutan Nastopa tudi SK Devin * # # VELESLALOM ZA »TROFEJO TEGHIL* 9.00 v Ovčji vasi Nastopa tudi SK Devin Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 18. januarja 1981 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul <šir. 1 st., viš. 43 mm| 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. sožulia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali og!asi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Itaiiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT Trst dlan italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG Darovi in prispevki ZA POMOČ POTRESENCEM V JUŽNI ITALIJI Ob priliki nabiralne akcije v Križu darujejo VZPI-ANPI Križ 100 tisoč. UDI-ZŽI 30.000, KPI Josip Ver-ginella 50.000, KD Vesna 50.000, ŠD Mladina 50.000, Viktor Bogateč 10 tisoč. Pavlo Košuta 10.000, Sandra Gruden 10.000. Cvetko in Zoran Ma-ganja 10.000, Klavdijo Sterni 10.000, Alojz Sedmak 10.000, Miloš Kovač 25.000. Anka Kocjančič 10.000. Li-vijo Košuta 10.000, Mito Kobal 5.000. Giuseppe Briščik 25.000, Hadrijan Cotič 5.000, Giuseppe Danieli 5.0!!0, Angel Bandelj 5000, .Vbert Milič 5000, Franko Drasič 20.000 in Nino De Lorenzi 40.000 lir. Skupno 485 tisoč lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ PREČNIKA V spomin na drago Krjsto Milanič roj. Paulina daruje osebje zdravilišča iz Nabrežine 30.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA V spomin na Matijo in Ingrid Set-timo cd 3. obletnici smrti /25.1.1978 in 8.1.1978) darujeta družini Setti-n:o in Samero 15.000 lir. Ob 2. obletnici smrti Lojzke Lupin daruje mož Avgust 20.000 lir. Ob 37. obletnici smrti Josipa Košute darujejo sestre Matilda, Nina in Anica 15.000 lir. Namesto cvetja na grob Angele Danielli Starc s Kontovela daruje Pierina Sedmak (Križ 56) 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ GABROVCA Namesto cvetja na grob Nikola Prašlja daruje Liča Furlan 10.00 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S PROSEKA V spomin na pok. Sestro Mery Briščik daruje brat Mario z družino 10.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Pepija Skerlavaja darujeta Berta in Slavko Sosič 10.000 Ur. Namesto cvetja na grob Vilka Fer-luge daruje Marija Leban 10.000 lir. V spomin na Stanka Devetaka darujejo Borisovi prijatelji iz Nabie-žine 35.000 Ur. V spom;n na pok. Vilka Ferlugo darujeta Magda in Vojko Petaros 23.000 lir. V spomin na bratranca Franca Grgiča daruje družina Kralj (Opčine) 20.000 Ur. V spomin na Josipino Ravbar daruje družina Lazar (Repen 87) 15 tisoč Ur. V spomin na pok. Franca Grgiča daruje sestrična Milka Brce (Gro-pada 1) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Avguština Kalca daruje družina Kalc (Dolina 52) 10.000 Ur. V spomin na Josipa žerjula daruje družina Krmec (Krmenka 264) 20 000 lir. Namesto cvetja na grob Antona Valenčiča darujejo družine Klinc. Pahor, Buzečan in Germani 50.000 lir. Namesto cvetja na grob Vilka Ferluge darujejo prijatelji Rudolf. Ivanka, Mirko in Pepi (od Ferlu-gov) 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ RICMANJ V spomin na pok. mamo daruje Pmo Deponte 20.000 Ur. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S KOTOVELA Namesto cvetja na grob Nikola Prašlja daruje Emilija Puntar 10 tisoč lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BORŠTA P D daruje 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F S FINŽGARJU V počastitev spomina Antona Va- I lenčiča darujejo Dina in Miloš Pa I hor 20.000, Ernesta. Neva in Lu ciano Jagodic 20.000 ter Dario in : Vida Jagodic 15.000 lir. Namesto cvetja na grob Štefani- I je Kalc daruje Vida Kovačič 5 ti- f seč lir. V počastitev spomina Štefanije | Kalc daruje sestrična Marija 10 i ti.ioč lir. • • « Ob 4. obletnici smrti nepozabnega sina Brado1 a '(Josipa Sedmaka) daruje oče Nandi in mama Gizela 15 tisoč Ur za ŠD Vesna. V spomin na dragega prijatelja Nikola daruje Karmelo Lukša 20 tisoč Ur za Kulturni dom Prosek -Konto vel. Namesto cvetja na grob Nikola Prašlja daruje Marica Pertot 10.000 Ur za popravilo dvorane na Konto-velu. Namesto cvetja na grob Nikola Prašlja darujeta Silva Starec in A-lojz Prašelj z družinama 30.000 lir za TPK Sirena. V počastitev spomina Jožeta Pipana daruje Rudi Zidarič 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V počastitev spomina Stanka Devetaka daruje Rudi Zidarič 10.000 Ur za SPD Igo Gruden. Anton Trampuš daruje 50.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na pok. Nikola Prašlja darujejo Marica in Neva Danev 10 tisoč ter prijatelji 60.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu. V spomin na pok. Nikola Prašlja daruje Nada Kemperle 10.000 lir za ŠD Kontovel. V počastitev spomina pok. Nikola Prašlja darujeta Laura in Ivan Ban 10 000 Ur za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Ninija Sedmaka daruje Zmaga Sedmak 10.000 lir za ŠD Mladina. Namesto cvetja na grob Marije Deponte darujeta družini Kuret in Palčič 10.000 lir za Vido (Pično). Namesto cvetja na grcb. Pepija Skerlavaja darujejo družina Škabar 7000 in sosedje 5000 10 za pevski zbor Tabor. Namesto cvetja na grob Angele Luxa darujeta Dorka in Guerino Husu 10.000 iir za ŠD Primorje. V spomin na Marijo Deponte darujejo Pinotovi prijatelji Marjo Kosmač, Adrijan Kočevar in Alojz Točkaj 60.000 Ur za TPPZ. V spomin na pok. Ivana Sedmaka darujejo Sergio Sancin 20.000 ter Sonja. Marta in Jolanda 30.000 Ur za ŠZ Jadran. Namesto cvetja na grob Štefana j Lebana daruje Angel Rebula 10.000 ! lir za sekcijo KPI Devin-Nabrežina. j Namesto cvetja na grob Angele j Bunc por. Luxa darujejo nosilci krste 25.000 lir za Godbeno društvo j Prosek. V počastitev spomina Avguština j Kalca daruje Marija Milkovič (Faj- j glova) 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Stanka De- \ vetaka daruje Družina Lupine (Pra- ! prot) 10.000 lir za KD Igo Gruden, i V spomin na Miro Štoka darujeta j Vanda in Dana 20.000 Ur za Dru- j štvo slovenskih upokojencev. Udeleženci silvestrovanja v Pre- I benegu darujejo 46.000 Ur za KD : J. Rapotec. V spomin na pok. Angela Švaba j daruje Josip Sulčič 10.000 Ur za i Sklad za vzdrževanje doma Albert j Sirk. j Za Sklad za vzdrževanje doma | Albert Sirk daruje Grozdana Košu j ta 20.000 Ur. Namesto cvetja na grob Angele Logar vd. Šušteršič daruje družina [ Ladislava Širce iz Šempolaja 10.000 [ lir za SK Devin. V počastitev spomina Jakomine Pahor darujejo Ivanka in Stanka Hrovatin 10.000. Zmaga Malalan 10 tisoč in Pavla Gruden 10.000 Ur za SPD Tabor. V spomin na Ivana Sedmaka darujeta Milka in Berto Švab 10.000 lir za kriško glasilo Skdanc. V spomin na Josipa Žerjula daruje družina Krmec (Krmenka 264) 20.000 za Dijaško matico, 20.000 lir za ŠD Breg, 2Q.000 za KD J. Rapotec in 20.000 Ur za KD F. Venturini Domjo. V spomin na pok. mamo daruje Pino Deponte 80.000 za KD Slavec in 50.000 lir za TPPZ. V spomin na Antona Valenčiča darujejo Laura in Karlo Rudež 10 tisoč ter Alenka in Pino 10.000 lir za SPDT. V spomin na Nikola Prašlja daruje družina Majovski (Devinščina) 10.000 Ur za ŠD Kontovel. V spomin na Angelo Daneu in Nikola Prašlja darujeta Angela in Lojze Cijak 20.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Jakomine Pahor darujejo Zvonko, Silvana in Marčelo Malalan 15.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Josipa Skerlavaja darujeta Angelca in Zvonko Malalan 10.000 Ur za Glasbeno matico. V spomin na svoje drage darujeta Ivanka in Franc Resinovič 20.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Antona Valenčiča darujeta Ivanka in Franc Resinovič 20.000 Ur za Šentjakobski pevski zbor. Namesto cvetja na grob Marije Deponte daruje Sergij Vatovec 5.000 lir za KD Slavec. Namesto cvetja na grob Josipa Žerjula darujejo Eugenio in Miranda Bandi 5.000. družina Kuzmič 10 tisoč ter Vilma Prašelj 5.000 lir za KD J. Rapotec. Namesto cvetja na grob Rudolfa Bandija darujejo Eugenio in Miranda Bandi 5.000, družina Kuzmič 10 tisoč ter Vilma Prašelj 5.000 Ur za KD J. Rapotec. V počastitev spomina Antona Valenčiča darujejo Magda in Robert Petaros 20. GOO za Slovenske tržaške skavte, Marija Glavič-Slama 20.000 ter Boris in Adrijana Slama 20.000 tir za Šentjakobsko kulturno društvo. V spomin na pok. starša Antona in Antonijo Hervatič daruje hči Nina z družino 10.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice. Cb priliki nabiralne akcije v Zgoniku darujejo za ŠK Kras Janko Vodopivec 50.000, Ivan in Meri Budin 20.000, Ivan Caharija 14.000, Miko Budin 10.000, Milva Budin 10 tisoč, Gabrijel Doljak 5.000, Janko Simoneta 10.000, Zvonko in Tamara Simoneta 60.000, Lucijan in Viktor MiUč 30.GOO, Zmaga in Dragica Bla-žina 60.000, Josip Guštin 50.000, Ivan Kreševič 10.000, Erminio Sulli 10.000, Doro DeU'Anno 20.000, Giacinto Nanut 10.000, Anton Kobal 10.000, Drago Milič 10.000, Rudi Pahor 10.000, Stanko Budin 30X00, Renato Doljak 10.000, Miro Žigon 10.000, Boris Si moneta 20.000, Janko Trampuž 5.000, Stanko MiUč 10.000, Vojko Simoneta 10.000, Josip Simoneta 5.000, Danilo Simoneta 10.000, Janko Milič 5 000, Štefanija Živec 2 000, Milka Savron 3 '000, Marija Orel 2.000, Dolfo Furlan 10 000, Lojze Škrlj 2 tisoč, Slavko Škrlj 10 000, Darka Rio'ino 10 000, Marija Guštin 3.000, Zmaro MiUč 10.OLJ, Dr aro Pegan 10 000, Janko Kocman 10.000. Mi'an Milič 5.000, Darko Križmančič (Ba zovica) 10 000 in Karlo Furlan (Trebče) 5000 in Lojze Furlan 10.000 lir. Ob priliki 25. letnice poroke Vesne in Jordana Zaharja iz Boršta darujeta za PD Slovenec 25 000 lir. i SEZONSKA I | RAZPRODAJA i | S POPUSTI % : 20% do 80% i * od 13. januarja do 7. februarja • ULICA CARDUCCI 10 - ULICA 0RIANI 3 Občinski odlok z dne 8. 1. 1981 Nudi pravim ljubiteljem kave 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVF 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ulica Buonarotti 6 (prečna Ul Rnssetti) TRST Telefon 77 29% PKI.UCCKKIA C E R V O priporočen« trgovina /.a vaše nakupe KRZNA jope elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata Izbira Najnižje cene v naši deželi TRST. Vlak XX settemhre 16 Tel. 796-301 —e— ENTE NAZIONALE PER UENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO ROMA — VIA G. B. MARTINI 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OBVEZNIŠKO POSOJILO 1976 - 1983 ZA 600 MILIJARD LIR Po izžrebanju, ki je bilo 12. januarja 1681, ter v smislu zakonskih predpisov in pravilnika, bodo s 1. aprilom 1981 vnovčljlve s poviškom, ki bo javljen v mesecu marcu, pri običajnih poverjenih bančnih zavodih vse obveznice, ki sestavljajo naslednjih deset oštevilčenih «serij»: 17 - 30 - 31 - 40 - 41 - 42 - 43 - 48 - 56 - 60 ki so bile izžrebane in bodo izplačljive v smislu amortizacijskega načrta. Obveznice, ki bodo predložene v izplačilo, bodo morale biti opremljene s kuponi z zapadlostjo od 1. oktobra 1981 dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsoto dolgovanega kapitala. Nedelja, 18. januarja 1981 TRST A Prvi kanul ITALIJANSKA TV 10.00 Oko, ki ubija IG .35 Koncert 11 GO Maša 12.15 Linča verde 13.00 Dnevnik ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 1 - VESTI 14.00 do 19.50 V teku nedelje, oddajo vodi Pipo Baudo Vmes cb: 14.20, 15.20 in 18.55 Športne vesti 14.35 Disco Ring 15.25 Mike Andrcs — TV film 16.30 80. minuta 19.C0 Ital. nogometno prvenstvo 20.00 DNEVNIK 20.40 Semmelweis 1. del TV nadaljevanke 21.40 športna nedelja Ob koncu DNEVNIK 1 — Zadnje vesti Drugi kanal 10.00 Risanke 10.25 SMUČANJE 11.45 Dnevnik 1 12.15 Adio Debbie! 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Poldark — zadnje nadalj. Ross Poldark, ki ga je kapetan Mcunk pozval na dvoboj, smrtno rani nasprotnika, vendar jo tudi sam skupi. V zadnji epizodi serije Poldark je George v vedno hujšem sporu z Rossom in zato prijavi Poldarka političnim oblastem, da bi ga pognali iz parlamenta. Teda Ross, ki je že podal ostavko, ostane nr svojem mestu. Medtem pa se Mowenna odpravi k Drake da bi obrazložil svoj odnos in svoje obnašanje in mladi zaljubljenec jo preoriča, da bi se z njim poročila. 14.20 Gene Kelly Show 15.15 Dnevnik 2 — Neposredni prenos športnih dogodkov: Boston: BOKS SMUČANJE 16.30 Crazy Bus 18.15 Ital. nogometno prvenstvo 18.40 Dnevnik 2 - GOL FLASH 18.55 I Professionals, TV film 19.50 DNEVNIK 2 - VESTI 20.00 Dnevnik 2 — Nedelja sprint 20.40 DRIM 21.55 Dnevnik 2 — Dossier 22.50 DNEVNIK 2 — Zadnje vesti 23.05 Hearth in Soul: Ray Charles in Cleo Laine na koncertu Tretji kanal 17.00 Duet - 2 del 17.55 Brahms, koncert 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Arago X-001 19.20 Diana Ross 21.41 Zadnji graščaki — 2. del 22.35 «Canta che non ti passa* JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.0o Čebelica Maja 8.25 BeU kamen 8.55 VVashington za zaprtimi vrati 10.25 in 12.55 Slalom za moške 12.00 Kmetijska oddaja 15.25 7 — 7 glasbena oddaja 16.15 Slike s samotnih kmetij 16.35 Poročila 16.40 Igre na snegu 17.40 športna poročila 17.50 HORDUBAL — film 19.15 Risanka 19.22 TV nocoj 13.24 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Veliko mesto — TV nadalj. 21.15 Vrnitev 21.55 V znamenju 22.15 Jazz na ekranu: Beaver Harris Quintet 22.40 športni pregled Koper 16.00 SMUČANJE 17 30 Corbari — film 19.00 Aktualna tema 19.30 Prisluhnimo tišini Oddaja za slušno prizadete 19.45 Otroški kotiček 20.00 Risanke 20.15 TV D - Stičišče 20.30 Mož je mož — film 22.15 Epidemija na ranču — film 23.05 Glasba brez meja Zagreb 10.00 Po jutru se dan pozna 11.30 Beneški fantje, narod, glasba 14.00 Kritična točka 14.30 JAHALKA - film 15.55 Nedeljsko popoldne 20.00 Veliko mesti — TV nadalj. 21.20 Svet na razpotju: ZR NEMČIJA - 2. del 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 VeUki orkestri; 10 00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zven, oddaja o Benečiji; 11.C0 Mladinski eder: V sredo, 21. januarja, bo ob prisotnosti občinstva iz Avditorija «A» deželnega sedeža RAI v Trstu tretja neposredna oddaja MED DVEMA OGNJEMA Srečah se bodo dijaki 3. razredov učiteljišč iz Gorice in Trsta in vzgojiteljske šole iz Trsta. Častni gost oddaje ALENKA PINTERIČ «Uhač in njegova druščina*: 11.30 Nabožna glasba: 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji- 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 Okuole ognjišča — pred studen-can, snopič prafe in muzike naših judij; 15.00 Šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev. KOPER (Italijanski program) 7.30, 10.30. 12 30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9 30 Lucianovi dopisniki: 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester in zbor Norman VVhitfield; 10.35 Mozaik; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.30 Kim. svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 14 30 Automobile story; 15.00 Stisk roke; 15.15 Melodije iz filma Can’t stop the mušic; 15.30 Koncert na trgu; 16.C0 Pesmi tedna; 16.30 Crash; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.30 Disco hits; 18.15 Poje Kemal Mon-teno; 18.30 Klasična glasba. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.30. 13.30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljo dopoldne; 7 05 Jutranji koledar; 7.15 Obvestila in reklame; 7.37 Kinospored; 8.C0 Kmetijski nasveti; 8.03 Nedeljski spored zabavne in narodnozabavne glasbe: 8.33 Iz našega življenja; 13.25 Glasbena medigra; 13.40 Glasba po željah; 15.00 Radio Koper na obisku: 15.15 Popevke s prireditve «Dnevi slovpnskp zabavne glasbe*; 15.30 Programi tedna; 15.35 Zabavna glasba: 16.00 Neoo-zabne narodne v izvedbi vokalnih in narodnozabavnih ansamblov; 16.30 Primorski dnevnik: 16.45 Poje Jessica Williams: 17.00 Za vsakogar nekaj. RADIO 1 8.00, 13.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6 00 Glasbeno prebujanje: 7.00 Glasba za praznični dan; 9.30 Maša; 11.00 Biack-out; 13.15 Fotocoppai; 14.00 Zgodovina jazza: 14.30 in 16.30 «Carta bianca*; 18.30 Vse o šoortu: 19.30 Zmerjanje ženske: 20.00 Musiča break; 2103 Rihard II. radiiska igra; 22.45 Prijetno poslušanje. RADIO 2 8.30. 9.30. 11.30. 13.30, 18.30, 19.30 Poročila: Od 6.00 do 7.55 Sobota in nedelja; 8.15 Danes ie nedelja: 9 35 «11 baraccone*; 11.00 Radio-graffiti; 1215 Tisoč popevk; 12.45 Hit parade: 13.41 Sound-Track; 15.20. 17.15 in 17.15 V nedeHo z nami; 20.10 Glasbeni trenutki; 21.10 Večerni program. LJUBLJANA 8.00, 9,00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15 00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši!; 10.05 Kar znaš, to veljaš; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce: 13.50 Pihalne godbe: 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Listi iz notesa; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Popularne operne melodije; 17 50 Zabavna radijska igra; 18.35 Na zgornji polici: 19.30 Obvestila in zabavna glasba: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov: 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba. Ponedeljek, 19. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.25 SMUČANJE 13.00 Knjižna rubrika 13 30 DNEVNIK 14.00 Carski sel — 13. epizoda 14.30 Posebnosti iz parlamenta 15.00 šolska vzgojna oddaja 15.30 Boljše od Variety 16.30 REMI 17.00 Dnevnik — Flash 17.05 3. 2. 1. . .kontakt! Kapitan Futuro — risanka Zakaj? Glasba, mladina 18.00 Pedagogika, vzgojna oddaja 18.30 Glasba, glasba 18.50 Osmi dan 19.20 Ljubezen kontrabasa, 9 epizoda 20.00 DNEVNIK 20.40 John Wayne: «E’ UNA SPORCA FACCEN-DA. TENENTE PARKER* film 22.30 Vodni planet — 1. del Ob koncu DNEVNIK Drugi kanal 12.30 Jedilni list letnega časa 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Vzgojna oddaja 14.00 športni ponedeljek 16.30 Popoldan 17.05 Dnevnik 2 — Flash 17.30 Program za otroke: Čebelica Maja 18.00 Zemljepisne beležke, vzgojna oddaja 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 športne vesti 18 50 Indijanci Južne Amerike 19.05 Dober večer z.. . Enricom Maria Salernom Vmes TV film George in Mildred 19.45 DNEVNIK 2 - VESTI 20.40 «Balada in smrt Pucinelle* 22.40 Protestantizem Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 20.00 - 20.35 Arago X-00I 20.40 Obrnjeno zrcalo — 1. del 21.40 Šolska vzgojna oddaja JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10 00 - 13.15 Zimski športni spored 16.30 Rokomet: Barcellona - Kolinska Slovan 17.15 Vrtec na obisku: Ciciban smuča — 2. del 17.30 človekovi prijatelji 18.00 Metodologija političnega dela: Sestanek - potek 18.20 Spekter Film, ki smo ga uvrstili v današnjo oddajo Spekter, nam bo prikazal uporabo sončnih sprejemnikov in fo-toceUc za pretvarjanje svetlobne energije sonca v e-nergijo uporabno za namakanje. Energija sonca za namakanje obdelovalnih površin je namreč zelo obetavna. Dokaz za to so številna polja, namakana z vodo. ki so jo iz globin «potegniU» sončni žarki. 18.30 Obzornik 18.45 Mladinska oddaja 19.15 Risanka 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 18.30 TV DNEVNIK 20.00 OKO - TV drama 21 30 Kulturne diagonale 22 10 V znamenju Koper 17.30 Mož je mož - film 19.00 Baletna oddaja 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanke 20.15 TV D - Stičišče 20.30 Vanina Vanini — film 22.20 TV D - Danes 22.30 JAZ SEM DILLINGER, film Zacreb 17.45 Lutkovna nadaljevanka 18.00 Junaške narodne pesmi 18.30 TV DNEVNIK 18.45 Mladinska oddaja 20.00 Filip Filipovič, TV drama, 1. del 21.00 Miniature 21.05 Kultura danes 22 05 Dokumentarni film januarja 1981 TRST A 7.00, 8.00, 10.C0, 13.00, 14.00. 17.03, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Slovenci v miljskem o kolišu; 9.C0 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Beležka; 11.40 Zimzelene melodije; 12.00 Kulturni dogodki; 12.40 Slovenska imena naših kraiev; 13.20 Zborovska glasba: revija «Ceci-lijanka 1980» v Katoliškem domu v Gorici; 13.35 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Roman v nadaljevanjih «Cvetje v jeseni*; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.10 Mi in glasba: zbor in orkester «Consortium musieum*; 18.C0 Kulturno pismo. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30. 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30. 16.30, 17.30. 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasbeno prebujanje; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10,00 Z nami je; 10.10 Življenje v šoli; 10.35 Mozaik; 11.00 Kim; 11.32 Horoskop; 12.05 Glasba po željah: 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Zbrani za vas; 15.00 življenje v šoh (ponovitev); 15.20 Glasbeni trenutek; 15.45 Pesmi, pesmi; 16.00 Šport; 16.10 Dalmacija in njene pesmi: 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17,32 Srečanje z opero; 18.15 Orkester Mantovani; 18 32 Srečanje z našimi pevci; 19.00 Discoteca sound. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30. 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in rpklame; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Otvoritev: dogodki; 13.05 .Stoji, stoji Lipica; 13.40 Izbrali smo za vas: 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes, objave in reklame; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah- 16.00 Pogovor o jeziku; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba, objave. RADIO 1 8.06, llOO, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19X0 Poročila: 6.00 Glasbeno prebujanje; 8.30 Jutranji glasbeni program; 9.00 Radio an-ch'io; 11.00 štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz; 15.03 Rally; 15.30 Erre-piuno; 17.03 Patchvvork; 19.30 Zgodovina jazza; 20.00 Poje Diana Ross: 20.30 Koncert: 22.30 Radijska igra «Kurt Weill». RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 13.30, 16.30. 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; od 6.00 do 8 45 Dnevi 9.05 «La ca-mera rossa*, radij, igra; 9.32, 15.00 in 15.42 Radicduc 3131; 11.32 Tisoč popevk; 13.41 Sound-Track; 16 32 Disco club; 17.32 Skupina MIM; 18.32 Od New Orleansa do Brodwaya; 19.57 Pirat; 22.50 Prostor X. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00,10.00,11.00,12 00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico: 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Rezervirano za...; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13 00; 13.20 Obvestila in zabavna g'as-ba; 13.50 Priporočamo vam...; 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj; 14.25 Naši poslušalci čestita n in pozdravljajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16 00 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.25' Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Franca Flereta; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Iz naše diskoteke; 21.05 Glasba velikanov; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Za ljubitelje jazza. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 20. DO 24. JANUARJA 1981 TOREK, 20. januarja LJUBLJANA 10.00 in 13.15 Zimski šolski spored; 17.25 Poročila; 17.30 Sebastjanova babica; 17.45 Ptuj 80; 18.15 Pasje življenje; 18.35 Obzornik; 18.45 Mostovi — Hidak: 19.00 Knjiga; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Od vrat do vrat; 20.55 Obljubljena dežela; 21.55 V znamenju; 22.10 Iz koncertnih dvoran. KOPER 17.10 Vanina Vanini — film; 19.00 Odprta meja; 19.25 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Tekmica — film; 22.00 Danes; 22.10 Gorska folklora: Poljska; 22.40 Trnova pot — TV nadalj. SREDA, 21. januarja LJUBLJANA 10.00 in 13.15 Zimski šolski spored; 17.30 Poročila; 17.35 Z besedo in sliko: Zlatorog; 17.50 Ukročeno oko; 18.20 Okrogli svet: 18.30 Obzornik; 18.45 Festival «Kurir- ček* Maribor; 19.15 Risanka; J9.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Mali veliki mož - film; 22.10 V znamenju. KOPER 17.30 Tekmica — film; 19.00 Visoki pritisk; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče; 20.30 Njena edina ljubezen, film; 22.00 Danes; 22.10 Košarka. ČETRTEK. 22. januarja LJUBIJANA 10.00 in 13.15 Zimski šolski spored; 17.30 Poročila; 17.35 Tovarišija; 18.05 Mozaik kratkega filma: Turčija je polna presenečenj; 18.35 Obzornik; 18.45 Na sedmi stezi; 19.15 Risanka; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Energetika' Bogati in revni; 21.15 in 23.CO Ero z onega sveta — opera; 22.45 V znamenju. KOPER 17.30 Njena edina ljubezen — film; 19.00 Odprta meja; 19.30 Jazz; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče; 20.30 Metode kriminalističnega oddelka — film; 22.00 Danes; 22.10 Film. PETEK, 23. januarja LJUBIJANA 10.00 in 13.15 Zimski šolski spored; 17.20 Olimpiada smeha — risanka; 17.50 Ansambel B. Franka; 18.20 Obzornik; 18.30 Sodobna medicina: Koronarna bolezen; 19.00 Ne prezrite; 19.15 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Naša krajevna skupnost; 20.45 Jazz na ekranu; 21.00 Župan v Casterbridgeu — TV nadalj.; 21.55 V znamenju; 22.10 Nočni kino: Divji deček. KOPER 17.30 Metode kriminalističnega oddelka — film: 19.00 Aktualna tema; 19.30 Otroški kotiček — risanka; 20.15 Stičišče; 20.30 Ljubitelj vojne — film; 22.10 Danes: 22 20 Ekonomske informacije; 22.30 Na cestah Califomije — TV nadalj. 23.30 Baletna oddaja. SOBOTA, 24. januarja LJUBLJANA 9.25 Vrtec na obisku; 9.40 Sebastjanova babica; 10.10 Tovarišija; 10.40 Pasje življenje; 11.00 Partizanske smučine; 11.30 Delaj z glavo; 12.00 Trsje in blato -TV nadalj.; 12.55 Smuk zn moške; 15.25 Prijazne morske pošasti — film; 17.15 Košarka; 18.55 Naš kraj; 19.10 Zlata ptica; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik; 20.00 Sprehod pr kvintnem krogu — glasb, oddaja; 21,00 Cirkus; 21.25 Beg, film. KOPER 16.00 Smučanje; 17.15 Košarka. 19.00 Odprta meja; 19.30 Visoka napetost; 20.00 Risanke in Dve minuti; 20.15 Stičišče; 20.30 Dalj na obzorja, film; 22.00 TV Danes; 22.10 La festa — film.