I U J * stev. 102 (Posamezna Številka 8 vtffarjev.) tf Trstu, v sredo |7. aprila 1918 Letnik XIII«. Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob uedeljah in pi VI: .' sv. Frančiška Asiškega St 20, !. nadstr. — Dt — Nefrunkirana pisma se ne sprejemajo, r< naj se pošiiiajo ?isi se ne vracaJO. v irsiu, unca sv. rrancJSKa .^fit----------------------- 11-57. — Naročnine znaša: Zk lelo leto K 31*30, pol leta K 15 60, ttf mesece K 7 80, za nedeljsko izdajo ea celo late K 6 20. pol Teta K žrGO. DINOS oeiasi v tekstu lista do pet vrst K 20.—; vsaka nadaljna vrsta K 2.—. Mali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema fnsaratnl oddelek .Edinosti-. Naročnina . In reklamacije se pošiljajo' upravi lista. PUčuja s« izključno le upravi .udlnosti". Plača iu toži se v Trstu. Uprava in Inseratnl oddelek *e nahajata v ul.sv. Frančiška As. 5t. -20. Poštnohranilnfčni račun 3t. 841.652. MIM ARMADHA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 16. (Kor.) Uradno se razglaša: v Na italijanski Iroatl nič važnega. c; , _ Načelnik generalnega Štaba. NEMŠKO. • BlzROLIN, 16. (Kor.) Veliki glavni stan: 7 a p a d u o bojišče. — Napadi na bojišču ob reki Lys so se končali s popolnim uspehom. Velijo, razstreljene kotline iz bitke pri Wytschaele !Vi7 so bi!e takoj zavzete. Po kratkem topovskem tjoiu s rjo zavzeli z nenadnim napadom \Vulver-glicm in sovražne postojanke na obeh strane*: kraja. Protisunki posameznih angleških stotnij so se r--jpcLioma Izjalovili. Nato so naše čete prodrle z r.:žine na višine med Nieuvverkom in BaiHeulom in po srditem boju iz bližine Iztrgale sovražni u. Angleški napadi preti Loconu so se izjalovili. Na bojni fronti na obeh straneh Somme je postat topovski boj močnejši le ob potoku Luce, v okolišu Moreuila in iMontdidierja. Pri odbitju nekega -kupnega angiesko-trancoskega napada severni potoka Luce smo ujeli več mož. Ob prekopu Clse— Alsne in na zapadnem bregu Mozele smo Izvriiil uspešne akcije. \ 7. hod. V Loviel na Finskem (vzhodno liel-slugiorsa) po velikih težkočah izkrcane čete so udarile preko Lapptraeska proti severu, strle ponovno sovražen odpor in dosegle progo, ki vodi iz Tatumerlorsa v Vlborg In sicer vzhodno Lah-(fcga. Pr\ i generalni kvartirmojster pl. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 15. (Kor.) Zapadno Ohridskega Jezera so vdrle naše napadalne čete v sovražne posto-JaisVe in uplenile mnogo vojnega materijala. Pri BlfoMu živahno obojestransko topovsko streljanje. V kolenu Čerue in na Dobrem polju povečano topovsko delovanje. Zapadno Vardarja in ob dolnji forumi smo pregnali neki francoski In dva angleška pehotna oddelka, ki so se poizkušali približali našim predstražam. TURŠKO. CARIGRAD, 15. (Kor.) Iz glavnega stana se oproča: Kavkaska fronta: Trdnjava Batum je padla. Poiem ko je bil trdovratno braneči se sovražnik potisnjen korak za korakom Iz trdnjav-sk ga pasu, se je pričel dne 13. t. m. napad na južni ,:trdbe mesta. Po srditi borbi so vdrle naše ćete v močno z žicami preprežene in izdelane utrdbe te fronie. Dočim so tekom nadaHnesa na-rada nekatere sosednje utrdbe razobesile nemško zastavo, se ji neka druga utrdba srdito upirala do zadnjega trenotka. Zasedcnje mesta in prlstaulšča je b?fo Izvršeno brez boja. Deputacija ineščaastvc je r zdravila naše čete. V mestu vlada mir. Število ujetnikov in plena še nI dognano. Krvave izgubo nasprotnika so težke. Vzhodno Vanskega jezera smo zasedli Serail. — Na ostalih frontah no-l.enih važnih dogodkov. DOGODKI NA MORJU. - ROLIN, 15. (Kor.) V Sredozemskem morju so uen. ki in avstro-ogrski podvodniki potopili zopet fi p mikov in dve jadrnici, skupno najmanj 25.000 ton. Plen osrednjih vlasti tekom pol leta. Bil R O LIN, 16. (Kor.) Plen osrednjih vlasti na vojnom materijalu in zalogah tekom zadnjega pol letn znaša mnogo milijard mark. Samo topov ir. top vske municije je bilo uplenjene mnogo nad •riiiijardo mark. Na uplenjene strojnice odpade 60 milijonov mark, na železniški materijal 250, na letala in balone 60 milijonov mark Temu je prišteti še ogromni plen na vojnem materijalu vsake vrste. Ogromnih zalog oblek in drugih stvari « kusiji, Italiji in severni Franciji sploh ni mogoče preceniti. Samo uplenitev gumija in bakra v severni Franciji zadostuje za eno leto za nemško armado. Skupni pieH je sredstva vojevanja osrednjih vlasti izredno ojačil in razbremenil domovino za znesek enega vojnega posojila. Bcsarabsko vprašanje. KIJ L V, 14. (Kor.) Ukrajinsko časopisje protestira soglasno proti imperialističnim stremljenjem romunske vlade in opozarja na to, da se Ukrajinci nikakor ne morejo zadovoljiti z romunsko rešitvijo besarabskega vprašanja in poživlja vlada k energičnemu nastopu. Iz Odese se poroča: Včeraj so bili zastopniki bolgarskega prebivalstva v Besarabiji odposlani v Sofijo, da protestirajo proti eventualni priklopitvi Besarabije Romuniji. Bolgari v Besarabiii se boje, da bi jih doletela enaka usoda, kakor poprei njihove brate v Dobrudži. Cesar v Pešti. BUDIMPEŠTA, 15. (Kor.) Po končanju splošnih avdijenc in zapriseženju sedmograškega reformiranega škofa Karla Nagya, je prišel v avdijenco naučni minister grof Albert Apponyi. Ob 2 popol-une je bil sprejet grof Julij Andrassy in za njim justični minister dr. Vazsonyi. PODLISTEK. Pustolovovi zapiski. Roiuan. Iz francoskega prevedel A. R PRVI DEL. I. - Nakup zaupnikov. Več let sem že od časa do časa srečaval človeka. ki je vzbujal mojo pozornost s svojo neobično vnanjostjo. Njegov ravni stas, njegovi močni udje in njegova krepka boja, vse to je kazalo, da je človek čvrst in čil, nasprotno pa so globoke brazde v njegovem medlem obrazu razodevale starost in izčrpnost. Gosti, naravnost kodrasti lasje so mu na sencih osiveli, a po vrhu glave so bili še vnanje črni. Njegove poteze so bile brezdvomno lepe, preden so jih tako nagradile skrbi-, strasti ali razuzdanost, kajtj odlikovale so se s popolno brezhibno pravilnostjo. Celo, ki se je svetilo kot BUDIMPEŠTA, 16. (Kor.) Cesar je sprejel danes dopoldne ministrskega predsednika dr. Wekerleja in grofa Tiszo v avdijenci, Ob li dopoldne se Je vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika; ministrska konferenca. .Veleposlanik princ Hohenlohe na Dunaja. DUNAJ, 16. (Kor.) Veleposlanik princ Hohenlo-iie In soproga sta prispela danes dopoldne semkaj iz Berolina. Czernln se nastani na svojem gradu na Češkem. DUNAJ, 15. (Kor.) Kakor poroča »Fremden-blatt«, se poda gref Czernin po izročitvi svojih uradnih poslov svojemu nasledniku s svojo rodbino na svoj grad na Češko, Vter namerava ostati dalje časa, da se odpočije. Rajhstag. BEROLIN, 16. (Kor.) Rajhstag se je danes zopet sestal. Vloženih je 12 novih davčnih predlog, ki bodo naznanjene jutri zvečer. Na današnji seji se je nadaljevala razprava o slučaju Daimlerjevih tvornic, tekom katere so zahtevali vsi govorniki strogo nadziranje industrijskih podjetij, ki delajo za armadno vodstvo. Samouprava Irske.v- LONDON, 16. (Kor.) Delavski minister Je imel včeraj zjutraj konferenco z ministrskim predsednikom Lloydom Georgeom glede homerule in uvedbe vojaške obveznosti na Irskem. Kakor se zatrjuje, so ministri zahtevali, naj se dovoli Irski samouprava, še predno bo uvedena tamkaj vojaška obveznost. Senator Stoae umrl. AMSTERDAM, 10. (Kor.) »Times« poročajo Iz \Vashingtona: Predsednik senatne komisije za zunanje stvari, senator Stone, je umrl. ŠusterSič snuje noro stranko In - denuncira I Tukajšnja podružnica korespondenčne pisarne pisarne na Dunaju nam je dostavila to-le sporočilo: »Neka tukajšnja korespondenca javlja iz Ljubljane: Na povabilo deželnega glavarja dra. Su-steršlča se ie vršilo številno obiskano zborovanje slovensko-katoHških zaupnikov iz vse Kranjske, ki so izrekali ojstro kritiko ca vedenju Jugoslovanskega kluba v poslanski zbornici, ki Je (kritika) dobila izraza v resoluciji, v kateri je rečeno: Mi stojimo kot en mož na stališču Jugoslovanske deklaracije od 30. maja 1917, zahtevajoči ujedinjenje vseh v habsburški ruoaarliiji živečih Jugoslovanov v lastno državo — brez vsakega tujenarodnega gospodstva pod žezlom habsburške monarhije. RcsoIucija protestira odločno proti vsakemu potvarjanju te deklaracije, kakor se je zgodilo z marčnimi sklepi, in v katerem je naravnost izdajstvo na življenskih interesih naroda, ki so pod mogočno, v vseh viharjih izskušeno zaščito habsburškega žezla našli svoj dom. Resolucija zaključuje: Mi stremimo - po uresničenju naših narodnih idealov le v sporazumljenju z našim katoliškim vladarjem, ki smo mu izrekli svoje zaupanje in mu izkazujemo svojo ljubezen, zvestobo in udanost. Druga resolucija odločno obsoja iu z ogorčenjem odklanja tiste Jugoslovane, ki so v teh težkih časih pobegnili iz svoje domovine, ki z našimi sovražniki kujejo komplote in s tem veleizdajalskiin početjem podaljšujejo vojno!!« V vladni službi nahajajoči se korespondenčni biro nam prihaja sicer s tem poročilom nekam — kako bi rekli? — boječe, negotovega koraka, nekako rezervirano, ter si niti ne upa imenovati vira, iz katerega je zajemal. Rabi megleno frazo o >-neki tukajšnji korespodenci.« Ali, bilo kakor bilo! Mi smo dobri državljani, a glavno svojstvo dobrega državljana — kakor čujemo vedno — je, da spoštuje oblast, avtoriteto. Korespondenčni biro je pa tudi organ oblasti, avtoritete, ki jo moramo spoštovati in jej — verjeti. Verujmo torej! Dolžnost dobrega državljana nas obvezuje, da verujemo. Ne obvezuje pa nas nobena dolžnost in ne priznavamo nobene avtoritete nad seboj, ki bi nam mogla aH smela napovedati, da ne smemo odgovarjati — dru. Šušteršiču. Pa naj je tudi stokrat intimitus vseh možnih mogočnih in Še bolj mogočnih gospodov na Dunaju, bodoča eksce-lenca, baron in morda še kaj drugega, po čemer hrepeni njegovo srce. Posebno pa v takem slučaju, kakor nam ga predoča c. kr. korespondenčni biro v svojem poročilu o shodu Šusteršičevih »zaupnikov.« Po vsem, kar smo doživeli od strani tega moža, odkar mu je začela temneti zvezda njegove blesteče slave in vsemožnosti, ko se ni čutil samo nekronanega vojvodo dežele Kranjske in absolutnega vladarja stranke, ki jo je izkoriščal za svoje namene z vsemi pripomočki nadarjenega političnega prvaka, energičnega do brezobzirnosti avtokra-ia — in v izbiranju sredstev absolutno neizbir-čnega — po vsem, pravimo, kar smo doživeli od strani tega moža v tem času, odkar je začel du- stara slonova kost, je bilo visoko in široko. Velike oči, ki jih je obdajal močan rjav obroč, so se živo zalesketale, kakor hitro so izgubile svoj običajni sirovi, clniški izraz. Zoperna nesnažnost njegove revne obleke je takorekoč pripovedovala celo povest o uboštvu in malomarnosti. V poletju mi Je popolnoma izginjal izpred oči, po zimi pa je vsak dan, če Je bilo lepo vreme, počasi eno ali dve uri postopal pred opero. V desnici je nosil debelo trstikovo palico in kadil je kratko lončeno pipo. Skozi mračno meglo svojih spominov se mi je dozdevalo včasih, da sem tega človeka, toda ne ubožnega in propadlega, kakor sedaj, temveC elegantnega in bogatega, videval v sijajni kočiji, smehljajočega se lepim damam lo lovečega njihove mamljive poglede. Vsekakor pa sem se moral varati, toda vzlic temu sem se zanimal za tega človeka in končno sem vendarle izvedel nekaj natančnejšega o nJem. Bilo je proti koncu meseca malnika leta 18.., še-, ui preobrat y. na£em narodu, da je izpregledal In začel prav presojati tudi politiko dra. Susterši-ča in nje motive in namene: po vsem tem smemo dvomiti, da-Ii je bil neoporečen in lojalen način, po katerem je zvabil na to svoj shod tiste — tudi tu se israža korespondenčni biro zelo previdno — »številne« »zaupnike«! Mari nismo doživeli, kako je po ustanovnem shodu tiste že v povojih pogorele »Kmečke stranke« — več mol, katerih imena so bila podpisana na tozadevnem oklicu, — izjavljalo drug za drugim, da niso podpisali, ali da jih na zborovanju niti bilo ni? Nekateri so se nahajali celo na fronti, ko so snovatelji nove stranke nesramno zlorabljali njihova imena. Sicer pa tista »številnost« — pa naj jih je bilo sto ali dvesto — ne dokazuje čisto nič. Kajti, prvič: Bog vedi, kaka je bila vaba; in drugič: dr. Šusteršič Je še vedno deželni glavar Kranjske, šef deželne uprave. Dokler je to, je Še vedno nekaj ljudi, ki se ga — boje, ker jim more škodovati in se mu zato pokore contre coeurl Sprejete resolucije pa so za nas važen dokument. ker nam e največjo vernostjo fotografirajo politiko in taktiko dra. ŠusteršiČa — kakršen je in je bil vedno, povsod od začetka vojne sem. V tisti prosluli okrožnici — v tem monumentu politične pokvarjenosti — je že začel z zavajanjem naroda k denuncijanstvu in z denuncijanstvom operira tudi v svojih sedanjih resolucijah, kajti težko da bi mu delali krivico, ako pravimo, da Je te »sklepe« sestavil on sam, ali Jim bil vsai duševni oče. Tendenca denunciranja je v naglašanju, da hoče nova »Slovenska katoliška stranka« stremiti po uresničenju naših idejalov v sporazumi jen ju z »našim katoliškim vladarjem«, ki smo »mu izrekli svoje zaupanje in mu izkazujemo svojo ljubezen, zvestobo In udaaost«. Torej vsi tisti, ki so nasprotniki dr. šustersičevega političnega vodstva, ali pa so mu, ko je prišla ura izpoznanja — in to je ves naš narod brez razlike političnega mišljenja, le z malimi izjemami, ki le potrjajo pravilo: ves naš narod torej noče sporazumljenja s katoliškim vladarjem, je na sumu, da mu ne izkazuje ljubezni, zaupanja, udanost! in zvestobe! Nečuvena perfidija Je, da resolucija meče take sume in denuncira na zgoraj tudi stranko, ki jej je bil absoluten vladar — dr. Šusteršič skoraj dolga leta! Ali, za Boga svetega, kako je pa vzgajal to stranko? Ali ne pada odgovornost nanj?! Mari se je diskvalificirala le s tem, da je izpoznala njega — dra. ?usteršfča in njegove namene?! ; "Slovenska ljudska stranka« Je danes istota-kc- katoliška kot Je bilo tedaj, ko jej je načeloval dr. SusterŠič -— saj jej Je tudi danes ljubljanski vladika, ob strani! — z razliko le, da jo vodijo sedaj možje, ki res katoliško mislijo, čutijo in delajo! In tudi na to stranko bi hotela resolucija valiti odgovornost za tiste, »ki so pobegnili«. Vsa zavratnost, zahrbtnost in lažnjivost teh resolucij pa je v tem, da izjavljajo, da »stoje kot en mož na stališču deklaracije od 30. maja«, da zahtevajo ujedinjenje vseh v habsburški monarhiji živečih Jugoslovanov — brez vsakega tujenarod-r.ega gospodstva pod žezlom habsburške monarhije!« Zopet moramo vprašati: zakaj pa Je dr. Sustcr-šič izstopil Iz jugoslovanskega kluba, ki v svoji deklaraciji Isto zahteva? Zakaj? Nu, zato, ker so možje Jugoslovanskega kluba začeli tudi z odločnostjo — delati za uresničenje našega posf:*-lata! Tega — dela — ni hotel dr. Šusteršič, ker razburja živce tistim, ki jim dr. Šusteršič služi! Vse to pridruževanje k deklaraciji nI torej nič drugega nego proračunjen manever, Id naj bi omamil in preslepil mase. Da ni temu tako, ne bi resolucija takoj za tem prihajala z namigavanji na -marčne (zagrebške) sklepe. Kaj koristi, če izjavlja kdo, da hoče »kot e> mož« stati za deklaracijo, če pa v isti sapi skuša metati senco na tiste, ki resno in pošteno mislijo z deklaracijsko politiko. Mi bi sicer lahko citirali dra. Korošca, načelnika »Jugoslovanskega kluba«, ki je na shodu v St. Janžu temeljito pojasnil stvar na nač:u, ki mora prepričati in zadovoljiti vsakogar, ki ga ne vodi črna mala fides. Ali, pustimo to! Saj dob? dr. Šusteršič na zborovanju političnega društva »Edinost« prihodnje nedelje odgovor, ki mu pove, kar mu gre, v polni meri, in ki mu pokaže, da ves naš narod na tržaškem ozemlju z ogorčenjem obsoja — Susteršičeva rovarenja, njegovo tlačan-stvo v službi sovražnikov našega naroda! To tla-čanstvo priznava resolucija, ko pravi, da tisti, ki so pobegnili, podaljšujejo vojno! AU ni isto besedo izgovoril raalo popred — grol Czernln?! Koin-cidenca obtožb, ki nam pripoveduje mnogo, mno-£0- Vse je minljivo na tem svetu. Tudi grof Czernin je bil velik! gospod, 5e večl, nego Šusteršič. Tudi njemu so še pred par dnevi peli slavospeve in kadilnice od vseh strani so ga povijale v obla- ko sem se nekega dne vračal domov in sem ravno mislil stopiti na prvo stopnico v veži, a sem za-čul, da je hiSitik nekako osorno dejal nekemu človeku, katerega sem videl samo odzadaj. — Povem vam Se enkrat, dragi moj, da vas ne morem pustiti gori. ker je davi odšel z doma. Sel sem mimo, ne da bi slutil, da se govori o meni, ko je dejal hišnik: — Saj tu ravno prihaja. Okrenil sem se in sem z začudenjem spoznal, da stojim pred Človekom, s katerim se Je toliko bavila moja domišljija. Pozdravil me to vteknfl pipo, Id Jo je doslej kadil, v žep ia dejal popolnoma prostodušno: — Ali ml Je čas«, da govorim z gospodom........? — Da, jaz i Mil -—- — AH bi hotel biti tako dober in ml dovoliti kratek pogovor? Ker sem se nekoliko obotavljal z odgovorom, je dostavil takoj: — Govoril bi rad C vami o stvari, katera vas bo, kakor mislim, gotovo zanimala. ke.... 1 In vendar je padel 1 Tudi za dra. Suster- šiča se je približal črni petek____in ni več daleč dan, ko se zvali kamen na njegov politični grob...! Božja pravica gre dalje svojo pot tudi za mogotca v Ljubljani vkljub številnim »zaupnikom«. * * • Ta članek je bil že stavljen, ko so nam prišli ljubljanski listi, ki poročajo, da se je res vršil tisti shod Susteršičevih »zaupnikov«. Doznajemo sedaj, da je bilo na shodu 143 duhovnikov in — 22 po-svetnjakov, ki jih je povabil deželni glavar v svoje privatno stanovanje — mož je bil torej zelo previden — na malo južino!! Z maniiestaJjskega in protestnega shoda v Pragi. Češki listi konstatujejo, da takih veličast-venih, tako ganljivih in pretresljivih, tako duhove povzdigujočih prizorov še ni videla nikdar kraljeva Praga pri vsem bogastvu na velikih političnih dogodkih. Vse — od levega do desnega krila je bila ena misel, eno čutstvo, eno hrepenenje, ena volja in ena odločnost, kar vse se je združevalo v sveto prisego, da ne odnehajo v borbi za svobodo in pravico naroda, ter da v tej borbi ostanejo v zvestem in neomajnem zavezništvu z Jugoslovani Ta prisega se je polagala na shodu in se je ponavljala po praških ulicah — ob neopi<*nih ovaciiah odposlanstvom Jugoslovanov. In tudi v imenu Jugoslovanov sta Hrvat Pavel i č in Slovenec dr. Korošec položila tako prisego! Poslednji je aaglašal, da je mali, ali vedno više in više stremeči slovenski narod Slovencev, Hrvatov in Srbov vsikdar z občudovanjem gledal na bratski češki narod, s katerim so bile Često spojene naše usode in smo se v politiki našli skupaj na skupnih potih, odkar so naši tlačitelji napolnili za nas ke-lih trpljenja do roba, ko so nas nedolžne preganjali, tirali v ječe in nas morili, ko so našemu narodnemu življenju grozile največe nevarnosti. Trpimo skupno, ali sedaj delamo tudi skupno na osvoboditvi iz tujega jarma in za zlato svobodo naših narodov. Mi, ki smo bili priče vaše prisege, vam obljubljamo v tem slovesnem trenotku, da ostanemo tudi nadalje vaši iskreni In zvesti sobojevniki. Dokazati vam hočemo, da smo vam zvesti bratie; skupno smo trpeli, skupno se borimo, in skupno tudi zmagamo! Ta zmaga bo: če-ško-slovaška in jugoslovanska samostojnost. — Ko je dr. Korošec zaključil s tem vzklikom, se je odigral eden tistih pretresljivih in premagovalnih prizorov, ki smo jih omenjali gori: vsa neizmerna množica cveta češkega naroda iz vseh plasti, ki je polnila velikansko dvorano Smetanovo v repre-zentacijski hiši, se je dvignila v silnem razburjenju na ganotju ter je v viharjih vzklikala Jugoslovanom. G. Seldler kot branitelj groia Czernina. Najočitneje pripoznanjc, da je grof Czernin zagrešil, česar ne more zagrešiti zares bistroviden državnik — in bistrovidnost se kaže ravno v tem, da zna računati z vsemi možnimi posledicami, ki jih utegne imeti vsak korak, ki ga hoče storiti — in pa državnik, ki se ne da voditi od nobenih drugih vplivov, nego edino le od izpoznanja, ki mu ga daje ta njegova državniška bistroumnost in vest napram interesu lastne države: tako pripoznanje je pedal ministerski predsednik Seidler s tem, da je skušal napram češkima poslancema Staneku in Tusarju nastop Czernina opravičevati, ali, resni-čneje povedano: ga prikazovati v lepši luči. AH, slab branitelj je bil to pot g. Seidler, kajti to, kar minister za notranje stvari posebno potrebuje v obrambo Czernina, še le prav opozarja na to, kar je zagrešil minister za vnanje stvari. Seidler je zatrjeval, da Czernin ni govoril proti Češkemu na-rdfiu in ne proti nobenemu narodu v monarhiji. Seidler ie dejal, da soglaša v tem popolnoma z grofom Czerninom. Naglašal pa je ob tnem. da ima pred očrni izlasti tudi Hrvate in Slovcnce. Vsi ti, ki so se junaški borili za cesarja in državo, da imajo pravico do tega, ua vlada izjavi, da ni mislila na njih, ko je izrekala ono obtožbo, da jim ne more odrekati avstrijskega patrijotizma! Na kaj nas opozarjajo ta naglašanja Seidlerjeva v opravičevanje Czerninovega nastopa?! Kličejo nam v zavest, da je Czernin res govoril tako, da so se vsi nenemški in nemadjarski narodi vsaj mogli čutiti zadete!! In Seidler pripoznava, da bi bilo to krivično! Kak državnik je torej to — kje je njegova vest in skrb za državo? — če govori tako, da žali narode, ki reke krvi in neznanske svotc junaštva žrtvujejo za državo!! In res ie grof Czernin govori! I e o nadčloveških žrtvah Nemcev in Madjarov in le o nemških in madjar-skih ženah in materah, ki se tope v neizmerni žalosti vsled žrtev, ki so jih morale doprinesti za državo z izgubo svojih mož, sinov in bratov!! Seveda meni g. Seidler, da se razume samo ob sebi, da Czernin ni. izključal pri tem tudi žena drugih narodov. Ne, to ni samo ob sebi umevno. Če Czernin ni hotel drugim odrekati enakega — mi bi trdili celo večega — patrijotizma in požrtvovalnosti, potem naj je ime! Ie dvojno pot pred seboj: ali se jc moral pokloniti vsem, ali pa nobenemu posebno!! Summa summarum: g. Seidler je s — Torej pojdite z menoj. Poklonil se je in odšla sva navzgor po stopnicah. V stanovanju sem ponudil neznancu stol. Vse-del sem se mu nasproti in čakal, da mi pove, po kaj Je prišel k meni. Opazil sem, ko sem ga tako motril, da je imel v levem žepu suknje precejšen omot. Molčal je nekaj časa, potem pa začel: _ Gospod, — ie dejal v lahnem, kavalirskem tonu, — popolnoma brez denarja sem. — Aj. — Da, tako je, kakor sem rekel. Po tem začetku sem mislil, da imam opravka z beračenj kakršni so prava pariška nadloga in se Jih ne odkrižaš, dokler ne ustrežeš njihovi prošnji. Zato sem segel v žep, vzel iz njega zlatnik in mu ga dal. Prijel ga ie s konci prstov, ga radovedno ogledoval in obračal na vse strani, kakor da bi bil star denar ali stara umetnina. — Kaj pomenja to? — je vprašal končno. svojo obrambo podal še !e pravi reliei krivici, ki jo ie zagrešil Czernin, škodi, ki jo ic provzročil s svojim nastopom državni mi«U sami. Obramba ie torej popolnoma ponesrečena in g. Seidler stoji poleg Czernina kot drtigi — pogorelec. Nemci in padec grofa Czernina. Padel ie mogočni zaščitnik in njegovi varovanci jočejo — ne, s tem bi bilo premalo rečeno., marveč škripljejo z zobmi v ljuti jezi. Se cclo n. pr. graško »Tages-post« — prosimo, čitajte »Tagespost« — je padec Czerninov tako spravil iz duševnega ravnovesja, da je tako padla iz svoje znane vloge napram »Dunaju«, da celo na naslove, ki se navadno ne pritegujejo v vsakdanje politične borbe, piše 2 žolčem, da bi za nas kar kričali po ječah in vešu-lah, če bi zagrešili kaj takega: potem si lahko predstavljamo, kaka opustošenja je provzročil Czerninov polom v duševnem razpoloženju v nemškem taboru! Izgubili so vsako mero za meje, ki so iim predčrtane in tudi za lastne moči napram močem drugih! Oglasil se je seveda tudi sloviti National-Verband, da izreče globoko obžalovanje na padu grofa Czernina, obenem pa tu Ji zahteva da mora njegov naslednik hoditi iste poti in pri sezati nemški državi večno zavezništvo. Ako bi zahtevali, naj tudi naslednik skrbi, da bi naša država vestno in v polni ineri izpolnjevala s pogodbo prevzete zavezniške dolžnosti, ni k do ne bi mogel oporekati, ker ne bi biio le prav in v redu. marveč zahteva poštenja in lojalnosti. S tem pa. da zahtevajo, naj se avstrijska država — pa naj ne pride vmes kar hoče in naj bi bilo tudi na škodo nje življenskemu interesu — obveže za vedno, neodpovedljivo in nikdar minljivo zavezništvo, zahteva od države nečesar, »jesar ne bi storil v navadnem življenju niti najzabiteji zasebnik v zasebnih stvareh. Kdor sklepa kako pogodbo, ima pred očmi le svojo In ne korist drugega pogodbenika! Še le tedaj, ko se mu zdi. da je zadostno zavaroval svojo korist, podpisuje pogodbo, a se v tej obvezuje, da bo izpolnjeval tiste obveznosti, ki Jih je, natančno navedene, prevzel v pogodbi! In — nič več! Da bi se pa obvezal, da ostane zvest tej pogodbi za vedno, če tudi bi vzdržavanje pogodbenega stanja zahtevalo od njega žrtev, ki v pogodbi niso bile določene — nc takih obveznosti ne sprejema noben zasebnik! Tem inanje jih more kaka država, ker je v medsebojnem razmerju držav neštevilo možnosti, ki provzročajo, da prihajajo njihove politične in gospodarske koristi v navskrižja, ko je torej ena država prisiljena, da brani proti drugi svoj interes, Čeprav ste bili nekdaj — zaveznici! In ravno med našo in nemško državo je bilo — saj smemo to konstatirati, saj je zgodovinsko dejstvo — gospodarskih bojev celo v časih, ko ste si bili politični zaveznici! To so vendar jasne in neoporečne resnice! Ce torej nemški Nationalverband veudar-le zahteva, naj cbvežemo v večno zavezništvo z nemško drža\ o. očituje le. da ga pri tem ne vodite ljubezen in skrb za to lastno državo, marveč le nacijonabsi egoizem, ki vidi v tem zavezništvu le mogočen jez, ki iim zagotavlja gospodstvo v tej državi, do katerega nimajo nobene pravice! Zahtevalo t «ej nečesa, kar mora biti v pogubo za državo, ker ici neizogibno odtuji druge narode — večino državljanov. — Kar se na tiče njihove zahteve, v kolikor je opravičena v gori označeni meri, morejo biti Nemci brez skrbi: naj bo naslednik Czerninu kdor hoče, naša država ostane gotovo zaveznica Nemčije, dokler jo bo vezala v to pogodbena dolžnost tn dokler nc pride čas. oziroma dokler ne bo razvoj dogodkov zahteval sklepanja no\ih pogodb!! In, če ros mislijo Ncmci, da slovanski narodi pričakujejo kaj drugega od pada Czcrnino-vega, so v hudi zmoti! Ne, slovanski narodi niso tako naivni, taki politični otroci. Nemški nacijonalci in groi Czernin. Povodom odstopa grofa Czernina se je v ponedeljek. 15. t. m., sestal odbor zveze nemškonacijmalnih str.mk in se ie posvetoval o položaju, ki je nastal v led odstopa grofa Czernina. Sprejela se je sok! 10 naslednja resolucija: »Zvezni odbor nemšl-cijonalnih strank je prepričan, da govori v imenu vsevkupnega nemškega naroda Avstrije, če i/:-;«ža' svojo globoko obžalovanje zaradi odstopa min; tra zunanjih stvari, groia Czernin?. Zahvaljuje se v tem trenutku grofu Czerninu za njegove zasluge za monarhijo, za utrditev in poglobitev nen ško-avširijske zveze in dosego zavarovanega miru. Na noben način se ne sme sirier naše zunanje politike, ki se mora voditi ob polnem varovanju ustavne odgovornosti in ki jo navdaja močna volja vseh državi zvestih življcv v obeh delili monarhije. podvreči izpremembi ali omahovanju.« ADravizadiske stvari. GOVEDINA. Danes iu jutri se bo prodajala govedina brez. izkaznic v naslednjih mesnicah: Rodella, ul. M. del Mare, Delavske zadruge, ul. Settefontane, • Delavske zadruge, ul. S. Marco, Borzer, ul. Tigor 7, ' Furlani, u!. Orologio 4, Siinonetta, ul. delle Legna 4, _ No, pet frankov. — sem odgovoril začudeno in nekam jezno. • — In kaj nočnem žnjimi? _ Kar hočete____ Sicer ni veliko, toda v sedanjih razmerah vam ne morem dati več; torej — Tujec se je posmehljal in me prekinil: — Vidim, vidim, — je dejal, — imate me za berača. ki berači od hiše do hiše; kaj ne, gospod, da sem uganil? — No, da .... — Zmotil ste se, silno zmotil. Sicer v resnici mislim, da dobim od vas denarja, toda želim več in____zaslužiti ga hočem. — Verjemite, da vas ne razumem prav.... — Povem vam natančneje. — Storite mi uslugo, — sem dejal in pogledal na uro. Tujec je sledil mojim očem in hitro pristavil: — Ne bom vas r.atezal in zato preidem takoj k stvari. Vi ste pisat*'i? — Pravijo tako. 'Dalje.) »Stran II. »EDINOST* štev. 102 V Tstu dne 17. aprila 191 s Borjcnolo. ul. Lazzaretto vecchio 53, Stanislawsky. ul. Campatifle 10, Zafutta, ui. Farneto 38, Vosak. ul. Čuvana 15, PasquaJini, ui. .Marije Terezije 41, Gatznis. ul. Spiridione 7, 1 Cailin. ul. Boroević 18, Polacco, u!. Torrente 30, Polacco, ul. Setterontane 44, Martinelli. P. Legna 8, Cossich. ul. Ugo Foscolo 2, Dapretto. ul. Boccaccio 6, Ulicher, ul. Barriera vecchia 8, Taverfia, P. Pjnterosso 4, Marsb, ul. Farneto 7, Penso, ui. Giulia 7, Comlsso, Campo S. Oiacomo 19, Zadnik, P. S. Giovanni 6, Concilia, ui. B. Cellini 1, Pinter. ul. Farneto 9, Benedetticlu-ul. Piccardl 27, Saffaro, u!. Istituto 28, Jenco. ul. Istituto 4, Rumetz, ul. Largo Santorio 2, Predonzani. ul. Campanile 15, Ley, ul. Barriera vecchia 41, Rodella, ul. Giulia 1, Krassnig, ul. Bosco 2, Poili, ul. Acqi;edotfo 13. Visintini, ul. Cavana 20, Periatti, ul. Barriera vecchia 4, Godina, Skedenj 50. CENE: Prednji deli z doklado ... po K 15*20 kg. Zadnji deli z doklado ... po K 18'— kg. »cfala kuriva. Oglje. 10 kg na rdeče Izkaznice. Sv. Vid: št. 1511—1735 (ob. št. 12) 17. 4. ul Montfort 5, (cena 84 vin. za kg). — Staro mesto: Št. 2131—2630 (ob. št. 11) 17. 4. ul. Cereria 2, št. 2631—2870 (ob. št. 11) in št. 1—60 (ob. št. 12) 17. 4. ul. S. Lucia 2, št. 61—260 (ob. Št. 12) 17. 4. uL Economo 2, št. 261—660 (ob. št. 12) 17. 4. ul. Laz-zaretto vecchio 17, (cena 84 vin. za kg). — Novo mesto: Št 1—300 (ob. št. 10) 17. 4. ul. Valdirivo 7, (cena 84 vin. za kg). — Nov« mitnica: št. 291— 440 (ob. št. 11) 17. 4. ul. Scussa 12, Št. 441—640 (ob. št. 11) 17. 4. ul. Carpison 10, (cena 84 vin, za kg). — Stara mitnica: št. 4634—5033 (ob. št. 10) •17. 4. ul. Foscolo 19, št 5034—5283 (ob. St. 10) 'l7. 4. ul. Toro 13. (cena 84 vin. za kg). — Sv. .Jakob: št. 2211—2330 (ob. št. 9) 17. 4. ul. Con-"cordia 5, št. 2331—2530 (ob. št. 9) 17. 4. P. Q. Vico 9, (cena 84 vin. za kg). Premog (fosslfe). 2rt kg ca modre izkaznice. Novo mesto: št. 664—786 (ob. št. 31) in št. 1—34 (ob. št. 32) 17. 4. ul. Sqnero nuovo 15, (cena 1 K 46 vin. za 10 kg) — Stara mitnica: št. 551;—810 (ob. št. 32) 17. 4. ul. S. Francesco 2, št. 811—1070 (ob. št. 32) 17. 4. ul. Acque 20, št. 1071—1330 (ob. št. 32) 17. 4. ul. Acquedotto 94. (cena 1 K 46 vin. za 10 kg). — Sv. Jakob: št. 151—215 (ob. št. 3l) 17. 4 ul. Risorta 17, (cena 1 K 66 vin. za 10 kg). — Skedenj: št. 521—693 (ob. št. 12) in št. 1—18 (ob. št. 13) 17. 4. Skedenj 129, (cena 1 K 66 vin. za 10 kg). — Sv. M. M. zgornja: št. 121—230 (ob. št. ■ 21) 17. 4. ul. Ponzianino 5, (cena 1 K 66 vin. za 10 kilogramov). Koks. 10 kg ra modre Izkaznice. Novo mesto: 5t. 35—786 (ob. št. 32) 17. 4. ul. Squero nuovo 15, (cena 20 vin. za kg). — Sv. Jakob: št. 216—430 (ob. št. 31) 17. 4. ul. Salice 7, št. 431—640 (ob. št. 31) 17. 4. ui. Rivo 10, (cena 20 vin. za kol. iJsr-cs*^ Odlikovanje. Gospodu višjemu finančnemu svetniku Vlaho Laneve, sedaj c. kr. reservnemu stotniku. bilo je podeljeno v tretjič najvišje pohvalno priznanje (srebfni signum laudis). — Čestitamo! karsibodi. da uiolaži lačni želodček. Me matere tcrej protestiramo, da bi bili naši malčki v 1 šoli do pete ure ob sami žlici močnika. Dajte jim tudi ob dveh popoldne košček kruha, pa nai ostanejo do pete. Tako pa je že dovolj muke do četrte ure. Vojno-poinoznl urad političnega društva Edinost« je od 15. februarja t. 1.. odkar na novo po-j sluje. do 15. aprila t. L sestavil strankam vsega, skupaj 302 vlog: v najrazličnejših zadevah, predvsem pa v zadevah d/žavne vzdrževalnine, begunske podpore, vojaških dopustov in oprostitev. Razen tega je poslujoči uradnik za stranke v raznih zadevah tudi osebno posredoval na pristojnih mestih. Neki begunki n. pr., ki je prišla od zunaj ter je bila brez sredstev, je bilo po posredovanju vojno-pomožnega urada izplačanih 200 K izredne podpore ter so se j: takoi izstavile potrebne potne listine. Pri tej priliki naj bo izrečena zahvala zavodu sv. Nikolaja, ki je dotično begunko z njeno hčerko tekom njunega par dnevnega bivanja v Trstu vzel brezplačno na hrano in stanovanje. Nadalje se le poslujoči uradnite«na prošnjo nekaterih rihemberških beguncev osebno podal v Ri-hemberk, da se je tamkaj .na sestanku domačinov osebno poučil glede begunških podpor in drugih zadev tamkajšnjega, svoječasno evakuiranega prebivalstva. V stvari je potem posredoval na pristojnem mestu, kjei se je zagotovilo, da se bodo te zadeve rešile čim prej. — Zal, urad nima natančnega pre^ieda o tem, kako so bile rešene razne vloge, ker mu, zlasti ako so rešitve ugodne in stranke trenutno ne potrebujejo več pomoči urada, le majhen del strank sporoča rešitev vlog. Po veliki večini slučajev mu je rešitev neznana. Kolikor je urad mogel izvedeti od strank, jim je bilo na njegove vloge tekom označenega časa izplačanih K 3284'22 zastale vzdrževalnine. Mnogim strankam le bila vzdrževaluina povišana za razmeroma znatne zneske. Nadalje se je izposlovala vzdrževaJnina ljudem, ki je prej sploh niso dobivali. Glede vlog za begunško podporo sta bila uradu žal naznanjena le dva slučaja ugodne rešitve. In sicer je neka stranka na priziv na na-mestništvo prejela 140 K zastankov, dočim je drugi stranki bila podpora povišana do dvojne Iz mere ter se jI je izplačalo tudi 566 K za nazaj. Ker bi urad hotel sestaviti natančnejšo statistiko o uspehu svojega delovanja, bi stranke, ki so se kdaj zatekle do njega, vsekakor prosili, da naj mu vsakokrat bodisi ustmeno, bodisi pismeno javijo rešitev vlog, in naj si bo rešitev potem Že ugodna ali neugodna. — Urad nastavi v kratkem tudi strojepisko, tako da bo mogel primerno razširiti svoje delo. Lisica menja dlako — navade pa ne! Ta pregovor nam je prišel na misel, ko smo včeraj čitali v »Gazetti« opazko, zadevajočo vojaške begunce, zasačene te dni po redarstvu. Kakor so v dobi »Piccola« vedno ponavljali, da so razni pretiranci Slovani, tako je tudi *Gaz ita« dostavila: Po imenih se pozna, d.a aretirane! niso — domačini! Ker se nahajajo med imeni aretiranih nekatera slovanska imena — je bilo treba naglasiti, ali da so to sicer Slovani, ali tujci! Ali ne: Slovan naj pomeni: Netržačan! In vendar imamo v Trstu tisoče in tisoče slovenskih inien, kar pa pri »Gazetti« gotovo — nočejo vedeti! Vrtnaricam! Prosto je mesto vrtnarice (druga učna moč) v otroškem vrtcu v Skednju. Javiti se je pri podpisanem, ki daie tudi vsa potrebna pojasnila. Nastop takoj. Ciril Valentič, šolski voditelj v Skednju. V korist cesarja in kralja Karla zaklada, ki je namenjen v podporo vojnim invalidom, vdovam in sirotam ter vsem, ki so trpeli škodo v vojni, se bo povodom »cesarja in kralja Karla tedna« vršilo v Trstu več prireditev, ki jih prireja poveljni-štvo c. in kr. soške armade (odd. O), vodilne poslovalnice in montažne skupine armadnega skupinskega poveljništva vojnega maršala pl. Boro-eviča pod pokroviteljstvom tržaškega namestnika Tedensko zdravstveno poročilo. Mestni fizikat je v času od b. do 13. t. m. ugotovil 14 novih slučajev nalezljivih bolezni in sicer: davlce 6 fStaro mesto 1. Novo mesto 3, Sv. Jakob 2), ikrlatfce 5 (Nova mitnica 1. Stara mirnica 3. Sv. Ivan 1. lesarja 2 (Staro mesto 1, Stara mitnica 1), vnetja možganske mrene 1 (Sv. Ana). Vojaški pogreb. V tukajšnji garnizijski bolnišnici št. 9. je 15. aprila t. I. umrl črnovojnik-pešec Ivan Jelussich gospodarske skupine, etapna poŠta, roj. IS/S. v Trstu. Pogreb se bo vršil 17. aprila 193 s. ob 5 popoldne iz omenjene bolnišnice na tukajšnje vojaško pokopališče. Pepe Periirga; po 2 K: Vlado Kravos. .M. B.. Bulič Ivo, Mara Bunc, Mara Cotar; po 5 K: Bruno Skerl. Sime Stiplovšek, Mici Snncin; N. N. dodal 42 vin. — Na polo št. 5 je bilo nabranih 100 K. Darovali so: Po l K: Ivan Prešel, Božcnka Širok, učenka IV. r.. župnik Apolonio, Gregorič Ana; po 2 K: Jos. Mir k. J. Grško vič, M. M., X., Fran Rapotec, Albert Prinčič, Valerija Širok, Ivanka Širok, gostilničar Kosič. Andrej Širok, učenec VI. r.,* po K: Sancin Franc: po 5 K: Milka Širok. Just Maurič, Alojzij Povh. Klara Cok; po 10 K: Jakob Merhar, obitelj N. N.; po 20 K: Rudolf Glavič; nadalje Tereza Skerlj 0'20 K, Karel in Albert Širok Iz Kopra. Maloštevilni udje spečega dramatske- PO 6'40 K. — Zbirka »Narodno-socialne mladinske Iz poštne slu/.be. Za postnega tajnika je bil Ime- [ dr. barona Fries-Skeneja. — V soboto. 20. t. m novan poštni komi^r Aleksander FeHcetti in za višje stavbne komisarje stavbni komisarji Inž. Peter Crepaz, Fran Gregoretti in Alfred Dejak. + Benjamin Dcprato. Neutrudno kosi Morana, redči naše vrste, ne prizanaša tudi najboljim sinovom našega naroda. Pretekli torek smo izročili slovenski zemljici, v prezgodnji grob, truplo Benjamina Deprato, c. kr. učitelja na nemški Šoli v ulici Fontana, kjer je poučeval italijanščino. — Bolehal ie par let; na bolnem obrazu pa mu je odsevala nada do življenja do zadnjega diha, sai Je dosegel le sredino človeške dobe, bil je šele V 39. letu: v soboto, 13. aprila, je zatisnil za vedno svoje oči v naročju bhge in zveste mu družice v življenju, Frančiške, rojene Car iz Opatije. Rodil se'je v Istri v okolici Pule. Oče njegov, premožen posestnik, vldevši njegovo bistro glavico, ga je dal na učiteljišče v Koper. Četudi je tu bil vpisan na Italijanskem oddelku, je ostal vendar zvest svojemu rodu, bil je vrl Jugoslovan, iščoč vedno stikov s slovanskimi tovariši. Po dovršenem zrelostnem izpitu je nčlteljeval nekaj časa v Istri, nato je prišel službovat v Trst na mestne šole. A tu mu ni bilo postlano z rožicam!; tedanji zagrizeni italjanski učitelji-tovariši so zapazili, da dobiva slovanske razglednice, s slovanskimi reki in gesli. In začelo se ie zanj mučno življenje; mestna tfcolska oblast ga ie pri vseh imenovanjih zapo-'stavliala. Rešil se je te more, ko je prestopil na .državno šolo. — Bil je bistre glave, posebno izobražen v prirodopisnih. in zemlljepisnih vedah. V poletnih počitnicah je poslušal vseučiliška preda-. vanja v Jeni na Nemškem; naša vlada pa mu je 'dovolila dopust, da se je udeležil predavanj na pedagogiju na Dunaju. Po značaju je bil družaben, dovtipen in prikupen tovariš. Znal je kratkočasiti družbo in večkrat se sa je moralo prositi naj neha, -ker smeha ni hotelo biti konca. Priljubljen je bil v tukajšnji hrvatski družbi, a med nami SIo-vcnci se je priučil tudi slovenskemu jeziku, katerega je govoril sladko. Blagemu pokojniku bodi ohranjen med nami časten in trajen spomini Počivaj mirno! Merodainim Činiteljem v pomislek. Prejeli smo: Danes smo izvedele me matere otrok, ki obiskujejo magistratne otroške vrtce, da bo šola do pete are popoldne. Prosimo lepo, kako naj mali otroci prestanejo od 9 ure zjutraj do 5 ure pop., t. J. celih 8 ur ob sami škodelici redkega močnika, brez kovčka kruha? In ta bo/Ji močnik se kuha dan na dan že drugi mesec! To se pravi otroke naravnost •mučiti in jim kratiti svobodo. Otrok je že tretjo uro popftldnc ves izmučen In truden, tako, da bi najraje spil za povzdigo društvenega življenja. Bil Je mej ustanovitelji društva državnih uslužbencev, glasbenega in pevskega društva »Zvezde«, dramatičnega skupa »Istra«, ud »Čitalnice« in »Dr. «v. C. in M.« Pri vseh teh društvih Je bil ali blagajnik, ali kaj bolj napornega. Nad vse se mu Je pa omilila dramatika, ko Je »Istra« prirejala predstave. On Je bil tudi tisti, k! se Je prvi pogajal z mestno godbo laškega Kopra, da se je naučila nekatere naše naj-ponosneje himne ter jih... tedaj nekaj nezaslišanega... igrala na nažih .prireditvah v Kopru. In, ko so, vsled agiticlje našincev zoper »Istro«, mcraJe prireditve prenehati, bil Je naš Pavle prvi, ki je segel v žep, da pokrije del primanjkljaja zaanje prireditve. Bil je v resnici mož! Le redko so sejanl taki-Ie možje. Ampak svet ni sa take, zato je odšel Pavle na kraj luči in miru, kjer ga poiščemo s časoma vsi ml. Ko se poroCevalec poslavlja od ustanovitelja »Istre«, ne bo odveč: ako omenja, da, kolikor mu znano, so blU vsi nekdanji moški Igralci dramatskera skupa mel vojno potrjeni k vojakom Id je od vseh teh ostal le eden v Kopru, eden v Trstu, o vseh drugih ni znano, kje se nahajajo. Zabeleženo bodi radi zgodovinel Sovodnie — Savoja. Leta 1897. t. J. pred 21 leti, sem se peljal po južni železnici is Oorice v Trst. V vagonu sta bila dva trgovca, eden Nemec, druoi pa Lah iz Italije. Ko se je vlak ustavil v So- vodnjem je vskliknil Lah: »Glejte, kako tukajšnje ljudstvo hrepeni po Italiji, celo vasi Je dodalo ime Savoja!« (Na železniški postaji se je bliščal napis Rubbia-Savognia, beri: Savonija. Lah pa Je bral: Savoja. Savoja pa je sedanja laška vladarska hiša.) Zakrohotal sem se na glas. Grdo me Je pogledal Lah. Takoj sem jima povedal, da napis na postaji popolnoma pokvarjen, da se mora pravilno glasiti Sovodnje. Nato sem Jima tudi razložil, odkod ime Sovodnje. Nemec, ki je dobro govoril hrvatski, se je popolnoma strinjal z mojo razlago. Lah pa je molče skozi okno gledal Čez Gradiško proti Italiji. Ko sem še povdaril, da tukaj prebiva le slovensko ljudstvo, ki ljubi svojo domovino in ki mu Italija še v sanjah ne prihaja na misel, za-mrmra! je debeli Italijan: »No si puo dire?« (Se ne organizacije« je s tem izkazom zaključena. Pole izkazujejo sledeče zneske: pola št. 1 K 269'—, pola št. 2 K 520'—, pola št. 3 K 26'42, pola št. 4 K 48'5S, pola Št. 5 K 100—, pola št. 6 20'— pola št. 7 .K 81'—; skupaj K 1065'—. Od te vsote je bilo odposlanih 1000 K »Odboru za Krekov spomenik« v LJubljani. Ostalih K 65'— se ie izročilo uredništvu »Edinosti« za bodoči Krekov dijaški dom v Trstu. — Za odbor: K. Širok, tajnik. Prlporeagiia turdka. Damska krojačnica RTEGER, Trat ulic* Comm^rciale 3. Izdeluj« vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, oblek« za poroke, bluze gledališče itd. (Jene zmerne. 837 trnu GdLAsa. Mm službe krčmarja. Rojansko , Konsun no društvo(pri cerkvij razpissje slu?bo Mvenega Krčmarja. Natančni pogoji glede oddaje službe se izvedo pri gosp. Juliju Mikota v „Delavskem podpornem društvu-, ul. G. Galatti St. 2 Prosilci naj svoje prošnje vlože do 31. apri i 1918 pri zgoraj omenjenemu gospodu. UcseK za parkete v Skatljah se prodaja ▼ mi-rodilnici Cillim uL Poate 6. 2051 Praške za barvanje oblek so dobivajo rcdilnici Cillia ul Poste 6. mi- 2052 Kupujeni navadni vosek, tJ. Poste 6 MirodiLnica Ciilia 205H slugo sprejme takoj Hotel Balkan. Za pogoje s« izve pri lastniku. 2054 psa čuvaja pod 1 letom starega. Od •J—4 Arcsta 18 (vratar). 20-U Predam ali zamenjam z živežem moderno po-luštTO, kuhinjske potrebščine, raznovrstne podobe, petrolejke, zrcala, nove le^tre, table, gostiinidke potrebščine, peči ter razno drugo poliiš:vo. Izključeni posredovalci. Skladišče v ul. Madonnina št. 8, Bearzi. 2050 Iščem izugsno žensko za kavarno Flora na Velikem trgu. 2nj« FKEDUJMU na vrednostne papine in b a^o ležeče v javnih skladiščih. SAFE DEPO.SIT3 PROMESE.--Prod .ja sr^čk razredne lote nje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev prori kurznl izgtaHl. revizija žrebanja sreći i. t. d brezplačno. Stavbni kre lit, remboa*» krediti. Borzna naročila. — Inka^o. MENJALNICA.---ESKOilT MENIC 1 Telefoni; 1463. 1793 In 2078 Uradne urti oC 9 tfo t popoidna Brzojavi: JADRANSKA Stročnice, cigaretni papir in druge potrebščine za tobakarne dobi se v veliki zalogi ANTONA STARY, Trst, t lica deir Istria St. 12 — Pošiijatvc na deželo po povzetju. — željo de korespondence, v svrho poroke, ima mlada gospodična lepe zunanjosti, vesele s mladim inteligentnim gospodom. Resne ~ ^ " " li Edk narave ponudbe pod „Želja na Ins. odd. Edinosti 2048 uči-elja ali učiteljico za razgovor slov-ven-kem jeziku. Pismene ponudbe pod Razgovor1* na Ins. odd Edinosti, B 10 Bitem Kisi&pf „CEOfiir toflMi 4 Danes in nasHedn'e dni more reči.) Se razume, da mu na te besede nisem ostai dolžan odgovora. Ta dogodek sem napisal v razvedrilo našim izgnancem iz Sovodenj in pa širši javnosti na znanje, kai povzroča pokvarjeno, t. i. poitalifančeno ime, kakoršnih je na Goriškem zelo. zelo veliko in na katera se zemljelačni, ve-rolomni, bivši zaveznik sedaj sklicuje kot »odrs-šitclj« naše lepe Goriške. Kdaj spoznajo-Ii mero-dajni krogi, da se s takimi poitalijančenimi imeni vzbuja v Italiji le še večji pohlep po naši zemlji? Kako potrebna Je Jugoslavija pod avstrijskim orlom, ki zemljelačnemu sosedu enkrat za vedno prežene pohlep po slovenski zemlji! Jugoslavija bo močan nepremagljiv branik Avstriji proti sa-vratnemu Lahu. Mestna zastavljalnica. V četrtek, 18. t. m., se bodo prodajale na javni dražbi že zapadle dragocenosti, zastavljene meseca januarja 1917. na razne prejšnje Številke serije 141. m - H M a | El r * I i... n fcr Trst - Olc Stadion 10 - Trst Odprt od 812 zuečer naprej ^^ Vstopnina K 2 ^^ te® B SEKS 3U. [PRTZHMIO^ t: ] I moj s irsko Začetek ob 5.—, 6,20, 7.40 In 9 ur!. delo v 6 d j mj h iz romana A. Dumas. DAROVI. — Za Scntvidsko podružnico CM D I© daroval g. Smuc namesto venca na grob gospe Marije Barič 20 K; neimenovani pa 3 K (preplaČan sedež pri zadnji predstavi). Denar se nahaja pri gospej Raz-bornih-Bičkovi. — Jugoslovanska družba pri omizju gostoljubnega Čeha, daruje v prid šentviški SoH 20 K. Denar hrani uprava. — O priliki Krekove proslave pri Sv. Ivanu so darovali ozlr. preplačall, poleg mnogih, katerih imena nismo mogli tako hitro beležiti, naslednji: N. N. 20 K, dr. Wllfan 10 K, Berdon 8 K, N. N. 9 K. dr. Pretner 7 K, N. M. 6 K, N. R 6 K, po 5 K: 2gur Fabijan, Mislej, N. N., N. N., Vrtovec Matilda, ker se n! mogla udeležiti proslave; po 4 K: dr. Delak, N. N., Anton Skamperle; po 3 K: župnik Macarol, Valentič, Ternovec, R N. Zora; po 2 K: Trobec. N. N. S. V. A., H. N., Pertot, Sček, Glavina železničar; po 1 K: Sancin, Ponikvar, N. N., Cvek, N. H, N. N. SetnlCar, Carga, N. N-in 7 N. K — Za škedenjsko podružnico CMD: po 3 K: Slobec Natalija, po 2 K: Slavec E_ HrovatK E., Franetič M., Vecchlet P„ M. N. Za novi otroški vrtec na Greti daruje družina F. Kravosova 10 K In to te zadovoljstva da je padel ob reko valeč Slovanov 1 Denar )e naložen v T. o. zadrugi. Za Krekov spomenik Je nabrala nadalje »Na-rodno-socialna mladinska organizacija« v Trstu na polo 5t. 3 K 26*42. Darovali »o sledeči gg. 1 K: ^ n n m C3 sš? im' ■ ' \ v iFTV ki