19 95 KOROŠKI ČASOPIS Leto V, 27. oktober 1995, cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti Ravne na Koroškem Jesensko veselje ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI vsakdan ves dan Meškova 21 / 62380 Slovenj Gradec tel.: (0602) 41-245, 41-818 / fax: (0602) 42-600 mm [TRGOVSK^PODJETJck SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2, Tel.: (0602) 41-127, fax: 43-756 TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SIoven) GracIec PosIovaInìca Vesna ^ CicibAN za vAšECjA otroI Če ljudi pošteno pogledaš, vidiš, da skoraj nihče več nima • ■ poštenega pogleda. Že davno bi imeli naval stavk, če se delavci ne bi bali navala stavkokazov. š> Narod ne more brez vodij, vodje še težje brez naroda. ^ Komaj se zberejo ljudje skupaj, že se pričnejo deliti. <0* Svetle cilje dosežeš z mračnimi igrami. NIKO VSEBINA X Bodo Štore potopile Ravne 4 X Na seznamu pobitih 162 oseb 6 X IVERKI uspela prisilna poravnava 8 X Intervju: Brane Žerdoner 8 X Anketa: Poznamo naše svetnike? 11 v X Želeli ste, obupajte 14 X Kostanj, mošt in flincarija 16 X Glosirana črna kronika 24 X Borza dela, oglasi 26 Na naslovnici: Jesensko veselje Foto: Kristl Vaiti PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602^22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tariihe št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju ZAIGRAJ ŠE ENO, MAKS*! ali BODO ŠTORE POTOPILE RAVNE? (*Maks Tajnikar je minister) e dni je železarna Ravne proslavila častitljiv jubilej. Vendar kljub velikim besedam, ki jih je bilo slišati iz ust najrazličnejših dobro plačanih govorcev, na Ravnah ni razlogov za slavje. Kakšna bo železarna Ravne prihodnje leto, bi težko napovedovali, lahko pa z veliko gotovostjo rečemo, da ob 400-letnici ne bo takšna kot je danes. Gre pac za to, da je država na silo združila Ravne in Store, zakoni, ki niso sklenejeni iz ljubezni, pa običajno ne zdržijo dolgo. Bati se je le, da bo do ločitve prišlo prepozno. Vodstvo koncema Slovenske železarne je ob začetku letošnjega poslovnega leta obljubljalo, da bodo družbe tega koncerna, katerega večinski lastnik je država, v tem letu že izplavale iz rdečih številk. Ob tem velja dodati, da tako država kakor tudi vodstvo koncerna pravi, da je bilo letošnjih 60 milijonov mark pomoči tudi zadnja državna intervencija v ta sistem. Izguba je v tem letu predvidena le še za dolgi program, ki ga predstavljata lokaciji Ravne in Štore, ki sta od 26. junija letos s sklepom sodišča tudi pravno enovito podjetje s skupnim žiro računom in skupnim vodstvom. Kot enovito podjetje pa naj bi poslovali že od začetka tega leta. Prihodnje poslovno leto naj bi tudi novi Metal d.o.o. posloval brez Izgub. Vendar podatki za prvih osem mesecev kažejo, da bo to zelo težko. Drugače rečeno: za stari Metal Ravne, danes tako popularno lokacijo Ravne ali poslovne enoto Ravne, zadeva niti ni tako kritična. Še posebej, če vemo, da je bil te dni prodan hotel Korotan v Porotoržu in je kupnina Ministrstva za šolstvo v višini petih milijonov mark predvidena za Metal, po besedah Braneta Žerdonerja za investicije, ki v Metalu že potekajo. S temi petimi milijoni pa bi na Ravnah lahko splavali iz redečih številk. Seveda, če bi bili sami. V začetku tega leta, ko sta ravenski Metal in štorsko Jeklo dejansko pričela živeti pod skupno streho, je združevanje prineslo tudi za okoli 75 milijnov mark kratkorčnih obveznosti, dve tretjini teh obveznosti so prispevali Štorani, ostalo Ravenčani. Sicer pa mesečna realizacije v novem Metalu znaša okoli 17 milijonv mark, 11,5 milijona mark ustvarijo na lokacij Ravne, 5,5 milijonov mark pa v Štorah. V Metalu je tačas zaposenih okoli 1800 delavcev, od tega 1260 na Ravnah, ostalo v Štorah. Danes je več ali manj znano, da združitev Raven in Štor ne daje rezultatov, ki jih je lastnik nemara pričakoval (želel). Združitev ravenskega Metala in Jekla Štore je resda priporočala tudi Pharova študija, vendar se zaenkrat rezultati še zdaleč ne izidejo. Medtem ko bi poslovanje poslovne enote Ravne lahko bilo kmalu brez izgub, pa so v Štorah rezultati bolj kritični. Ob prej omenjenem dejstvu, da država z denarajem ne namerava več pomagati, se kaj lahko zgodi, da bodo Štore pokopale Ravne. V prvem polletju so bili poslovni rezultati v Štorah bistveno slabši od načrtov in pričakovanj. Izguba v poslovnem delu se je v drugem kvartalu v primerjavi s prvim sicer zmanjšala, povečala pa se je v finančnem in izrednem delu, tako da je izguba v prvem kvartalu znašala 302 milijona tolarjev, v drugem pa 415 milijonov tolarjev. V poslovni enoti Ravne je bil ob polletju v primerjavi z načrti poslovni rezultat nekoliko slabši, vendar boljši od pričakovanj na začetku leta. Izguba v prvih treh mesecih je znašala 231 milijonov tolarjev, v drugem kvartalu pa 69 milijonov tolarjev. Skupno je družba Metal zaključila prvo polovico tega leta z izgubo v Med Štorami in Ravnami še vedno velik razkorak Posnetek: Tomo Jeseničnik Komentar višini milijardo tolarjev. Podatki za prvih osem mesecev tega leta pa kažejo, da se izguba veča in v celotni družbi že presega 1,3 milijarde tolarjev, od tega v poslovni enoti Štore 962 milijona SIT, v poslovni enoti Ravne pa 397 SIT. Izguba na Ravnah v prvih osmih mesecih predstavlja 5,9 odsotka čistega prihodka od prodaje, medtem ko na Štorah kar 30,2 odstotka čistega prihodka od prodaje. Za celotni Metal Ravne pa skupna izguba po osmih meseceih v višini 1,3 miljarde tolarjev predstavlja 13,7 odstotka od realizaicje (za celotni Metal realizacija znaša 10,235,591,000 tolarjev). Vendar velja dodati, da imajo na lokaciji Ravne pozitivni denarni tok. Tako so na Ravnah lahko upravičeno zaskrbljeni, da ne bi ta združitev, ki so ji mnogi nasprotovali, in kritični poslovni rezultati Štor, vplivali tudi na usodo Raven. Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejavnssti RS, bo moral gotovo moral zaigrati še eno vižo in morebiti to nasilno poroko tudi razdreti, dokler je še čas. Štoram se namreč ne piše kaj lepega. Številni kupci vzmetnih jekel, ki jih delajo v Štorah, so že pričeli postavljati zahteve po nižjih cenah, tudi do 800 mark na tono. Svet za ta jekla priznava ceno pod 800 mark za tono, v Štorah pa je letos povprečna proizvodna cena znašala 808 mark za tono, z vsemi finančnimi bremeni pa preko 900 mark za tono jekla. Štora-nom je družba Krupp odpovedala kar za 6000 ton naročil za vzmetna jekla, Styria pa dodatnih 2000 ton. Za vzmetni program na Štorah do konca leta ne morejo pričakovati za več kot 2000 ton novih naročil. V Štorah so avgusta sicer v valjarni proizvedli rekordnih 8380 ton izdelkov, na trg pa so plasirali več kot 7100 ton vzmetnega paličnega jekla in izdelkov za kovaško industrijo. Vendar kljub rekordni mesečni proizvodnji izkazujejo v avgustu izgubo v višini 130 milijonov tolarjev. V Metalu so zaradi pritiska trga morali znižati cene jekla za 50 do 80 mark za tono, vendar kljub nižjim cenam do konca leta za celotni štorski program primanj- kuje mesečno naročil za štiri tisoč ton jekla, za ravenski program pa okoli tisoč. Na Ravnah računajo, da bodo ta primanjkljaj kompenzirali z večjo proizvodnjo orodnih jekel, kjer povpraševanje ni usahnilo. Takšno stanje v Štorah pa postavlja pod vprašaj tudi njihove načrte v prihodnjem letu. Obdobje konjunkture se izteka in treba je računati na prihajajočo recesijo. V PE Štore naj bi prihodnjem letu izdelali 110 tisoč ton jekla, od tega največ vzmetnega (44 tisoč ton, po 33 tisoč pa konstrukcijskih leigranih in ogljikovh jekel). Letos bodo na Štorah zadovoljni, če bodo dosegli proizvodnjo 80 tisoč ton jekla, po nekaterih ocenah pa bi Štore za pozitivno poslovanje morale proizvajati od 180 in 200 tisoč ton jekla na leto. Načrti za prihodnje leto tudi kažejo, da koncern Slovenske železarne pri reševanju Štor precej stavi na nove investicije in selitev programov. Za Štore je letos predvidenih za 267 milijonov tolarjev investicij (za PE Ravne 420 milijonov SIT, del denarja za te naložbe nepovratno prispeva država, za preostanek pa bodo najeli kredite) in Štore naj bi dobile pečni transformator in ponovčno peč. Za tem pa nameravajo iz lokacije Ravne v Štore seliti proizvodnjo masovnih in konstrukcijskih jekel. V prvi fazi naj bi selili proizvodnjo deset tisoč ton; v letu 1996 bi proizvodnja Metala na lokaciji Ravne vsebovala okoli 34 tisoč ton orodnih, specialnih in hitroreznih jekel, 34 tisoč ton konstrukcijskih legi-ranih jekel in 7500 ton masovnih in konstrukcijski nelegiranih jekel. Preostanek do načrtovane letne proizvodnje 80 tisoč ton jekla pa naj bi vsebovele razne storitve. S to selitvjo vlečenega programa z Raven v Štore med drugimi želi koncem doseči, da si obe lokaciji, ki sta sedaj pod skupno streho dolgega programa, med sabo ne bi več konkurirali. Seveda pa je bistveno predvsem vprašanje, ali bodo za Štore te selitve in investicje dovolj, da bi lahko kmalu poslovali pozitivno. □ (mp) LAPANJE SE NAS NE TIČE Piše: Edi Prošt Seveda visoka politika ne bo nikoli priznala, da je čez pet let lahko čmo že vsaj črno belo. In da smo pred plebiscitom o lastni državi bili javno zbombardirani z dobrimi nameni ne samo takratnih, temveč tudi bodočih državotvorcev. Ti so obljubljali najmanj Ustanovno listino zruženih narodov in njenih kasneje sprejetih aktov, sprejeli tudi takšno ustavo in potem še nekaj časa držali fige v žepih. Za povsem človečanske pravice! Tudi nas Korošcev se tiče etnično čiščenje, ki ga napovedujeta Sašo Lap in njegov kompanjon iz Ljudske stranke. Kajti bili smo med tistimi, ki smo v letih največjega razcveta vabili k sebi, takrat brate, delavce iz drugih jugoslovanskih republik. Bili smo tudi eni redkih, ki smo priznavali, da so iz nekega drugega kulturnega okolja in jim ponekod dopuščali, da so lahko to tudi javno pokazali. Poleg tega, da smo jih, bodimo odkriti, rabili. V večini za dela, ki jih etnično čisti Slovenci nismo hoteli opravljati. Že takrat so bile izjeme, ki so odkrito širile nezaupanje do ljudi, ki so prišli od drugod. Še posebej, ker se nekateri pač nikoli niso naučili našega jezika tako, da v njem ne bi prepoznali tujca. In če se že niso asimilirali tako kot trdimo, da je krivično, če se asimilirajo Slovenci po svetu (tudi v zamejstvu), jih pač nismo jemali za svoje. Bilo je preprosto pustiti jih živeti ob nas. Ne z nami. Mnogi, ocene se gibljejo od 160.000 do 200.000, so se preselili k nam ne samo za čas, ko so delovno sposobni, temveč popolnoma zares. In če se že starši niso mogli znebiti izdajalskih naglasov v svojem govoru, zagotovo so se jih znebili njihovi otroci. Večina se jih je ob plebiscitu odločila za lojalnost odločitvi avtohtonega slovenskega naroda v bivši Socialistični republiki Sloveniji, da hoče živeti v lastni državi. Kljub temu, da jim nikoli nismo pustili, da bi ohranjali svojo narodno in kulturno identiteto, kot recimo dopuščajo to svojim priseljencem Nemci, kot to zahtevamo in pričakujemo od držav, kjer Slovenci še žive. Lapanje se nas torej tiče. Zaustavimo ga, kajti tokrat ne gre za lapanje kar tako. Gre za “lapanje", ki se je pri nas začelo na hrbtih neavtohtonih slovenskih državljanov, dmgod se aktualno končuje s krvavim etničnim čiščenjem, v zgodovini pa s Aktualno fìmm\ lisa ©§§©8 sebne tragedije ljudi, ki so izginili med in takoj po vojni, niso samo njihove, temveč so pustile globoke sledove v novih tragedijah njihovih sorodnikov, njihovih znancev. In če se zdaj morda ob njih počutimo celo nelagodno, je to gotovo zato, ker smo se doslej tej plati naše soseščine zaradi nevednosti izognili. Pa tudi tisti, ki so zadeve poznali, so o njih molčali. V Slovenj Gradcu so zbrali dovolj poguma, da so sklenili tančice skrivnosti nad med in povojnimi poboji razkriti. So menili, da smo že dovolj zreli, da bomo o njih spregovorili brez enačajev, ki jih vzbuja globoka prizadetost? Komisija v svojem poročilu pravi, da je doslej evidentirala in sestavila seznam potencialno pobitih oseb, ki obsega 162 oseb, od katerih je bilo 34 domnevno ubitih že med vojno, ostale pa so bile domnevno ubite od maja 1945 naprej. Kot vire je upoštevala pričevanja dveh članov komisije, arhive UDBE iz leta 1946 ter nemške sezname v zvezi s pobitimi prebivalci nemške narodnosti. S temi dokumenti razpolaga Koroški pokrajinski muzej v Slovenj Gradcu. Svet Mestne občine je podprl predlog komisije, da v najkrajšem času sprejmejo odlok o zavarovanju neurejenih in neraziskanih grobišč vojnih in povojnih žrtev. Ugotovila namreč je, da so nezavarovana, predvsem grobišče v Žančanih v Radušah. Resda občani tam prižigajo tudi sveče, toda nekateri so že Ridi izkopavali dele človeških okostij in komisija meni, da takšna ravnanja postavljajo vrsto etičnih in pravnih vprašanj. Ko so ostanke okostij našli, tudi nobena od občinskih in državnih služb ni Svet Mestne občine v Slovenj Gradui je aprila letos ustanovil Komisijo za povojne poboje in medvojna nedokumentirana smrtna izginotja v slovenjegraški občini. Pred dnevi je predstavila svoje prvo poročilo, megla kot tančica skrivnosti nad med in povojnimi dogajanji se počasi razblinja. vedela, kako ukrepati. V odloku sveta mest ne občine v Slovenj Gradcu bi po menju komisije morali grobišča postaviti v varstvo občine, posmrtne ostanke žrtev pustiti na krajih, kjer so, nadaljne raziskovanje bi moralo biti pod strokovnim vodstvom, urejanje in zaznamovanje grobišč pa bi morala prevzeti občina. Konkretno so predlagali tudi izgradnjo kostnice, kot najustreznejši način zavarovanja in hrambe posmrtnih ostankov žrtev. Mislinjska dolina je bila med vojno dolina skupne usode, ki jo je nadaljevala tudi po vojni, zato, tako komisija, bi bilo dobro, če bi podobno komisijo ustanovili Ridi v novi Mislinjski občini. Predlog so podprli Gani komisije, ki so delavci Koroškega pokrajinskega muzeja, hkrati pa predlagali, da o problemu muzej izdela posebno študijo in publikacijo. Komisija namreč meni, da za problematiko povojnih pobojev in medvojnih nedokumentiranih izginotij ni dovolj strokovno usposobljena, terja pa natančnejšo obdelavo. Mestni svet bo za študijo namenil denar v proračunu za prihodnje leto. Zgodovinarji menijo, da za oceno dokumentiranih dogodkov v preteklosti rabijo čas, da bi jih lahko objektivno ocenili. Znanost naj bi bila vedno objektivna. Ljudje, na srečo, ali žalost, ostajamo predvsem ljudje. Prizadeti in ranljivi.O Edi Prošt partnersko podjetje O proizvodnja montažnih podplatov O proizvodnja termoplastičnih granulatov O posredovanje v zunanji trgovini carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tei : 0602 45 131 fax: 0602 41 631 PAR ITALIJA - PAR MOSKVA - PAR MINSK Aktualno "IVERKI" USPELA PRISILNA PORAVNAVA Lesnina Tovarna ivernih plošč Otiški Vrh d.o.o. posluje od leta 1973, po letu 1990 pa je doživljala najtežje case v svoji zgodovini. Zaradi padca svetovne in domače konjunkture, razpada jugoslvanskeg trga in slabega vodstva, ki se je menjalo vsako leto, se je podjetje znašlo v hudih težavah, podobno kot vsa proizvodnja iveric v Sloveniji (v tem času so se že zaprli vrata ene od tovarn ivernih plošč). Letošnje leto pa je v razvoju te tovarne gotovo prelomno: pred dnevi so v "Iverki" namreč dobili pravnomočni sklep o prisilni poravnavi in za to podjetje se pričenja nova plat zgodovine. Če prisilna poravnava ne bi uspela, bi podjetje čakal stečaj. RAZBREMENJENI ZA 10 MILIJONOV DEM Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je s prisilno poravnavo pričelo konec maja letos, ta pa je uspela z veliko večino glasov; zanjo je glasovalo več kot 93 odstokov glasovalnih upravičencev. To pomeni, da je Tovarna ivernih plošč razbremenjena za vsoto desetih milijonov mark oziroma 833 milijonov tolarjev: terjatave v višini šestih milijonov mark so spremenili v lasminske deleže, dva milijona mark je bilo odpisanih terjatev, za dva milijona mark pa se je podjetje zavezalo, da jih bo upnikom povrnilo v obdobju enega leta s šest odstotno obrestno mero. Upnike Tovarne ivernih plošč je mogoče razdeliti v štiri velike kategorije: delavci podjetja so prijavili terjatev v višini skorajda 90 milijonov tolarjev. Sklad RS za razvoj (Iverica je skupaj z Lesno pod streho tega sklada) je prijavil terjatev v višini nekaj več kot 315 milijonov SIT, dosedanji 100-odstotni lastnik Lesna LIP Slovenj Gradec pa je prijavil terjatev v višini nekaj več kot 237 milijonov tolarjev. Ostali upniki so manjši. Temeljni vzrok, da je tako obsežna prisilna poravnava uspela, je gotovo v zaupanju Dim iz Iverice po dolgih letih ne prinaša več rdečih številk Posnetek: Tomo Jesenničnik upnikov do tega podjetja. To pomeni, da upniki verjamejo in so prepričani, da je Iverica sposobna preživeti. Kot kaže, pa si je to zaupanje ustvarilo novo vodstvo, ki je maja letos po treh letih uspelo deblokirati žiro račun. V prvih devetih mesecih tega leta je tekoče poslovanje pozitivno in tudi konec leta načrtujejo dobiček. Iz globokih rdečih številk v dobiček torej! Bojan Pogorevc, direktor Tovarne ivernih plošč, pravi: “Vodstvu je v zadnjem letu res uspelo zagotoviti takšno proizvodnjo, ki ne prinaša tekoče izgube, zaradi razbremenitve dolgov iz preteklosti pa je bilo nujno, da smo sodišču predlagali postopek prisilne poravnave. Ko sem pred dvema letoma prišel v podjetje, smo mesečno proizvedli 4500 kubikov ivernih plošč, sedaj je ob skorajda enakem številu zaposlenih, to je 190 delavcev, proizvodnja med 8500 in 9000 kubiki ivernih plošč na mesec. Letos načrtujemo letno realizacijo v višini 24 milijonov mark, prihodnje leto bomo to realizacijo povečali za četrtino. V lanskem letu smo prozvodnjo povečali za 48 odsotkov v primeijavi z letom poprej, letos se bo v primerjavi z lanskim letom prozvodnja povečala za 60 odstotkov. ” IVERKA OHRANJA GOZDOVE Novo vodstvo pa daje tudi v prihodnje zelo optimistične napovedi. Te temeljijo tudi na podatkih FESYP, evropskega združenja proizvajalcev ivernih plošč, ki kažejo na pet odstomo rast proizvodnje v lesarski industriji, potrebe po ivernih ploščah pa v Evropi rastejo po tri odstotni stopnji. Direktor Tovarne ivernih plošč Bojan Pogorevc tudi dodaja, da imajo v evropskem prosotru, kamor sedaj izvozijo tretjino proizvodnje, zelo lepe možnosti. Celotna proizvodnja ivernih plošč v tej koroški tovarni je namreč tako imenovane E 1 kakovosti, to je z minimalno prisotnostjo formaldehida. Poleg tega pa so tudi zelo sodobno opremljeni: imajo dve liniji za proizvodnjo plemenitih ivernih plošč, sodobno linijo za krojenje in linijo za robno obdelavo ivernih plošč. Proizvodnja je tako zasedena, da delajo v štirih izmenah. Sicer pa je struktura kupcev Iverke takšna: polovico svojih proizvodov prodajo slovenski pohištveni industirji, od tega 16 odsotkov v sistemu Lesna, predvsem v TP Pamečah, kjer je iverica osnovni repromaterial za proizvode, ki se nato pretežno znajdejo na zahtevnem zahodnem trgu. Že sedaj pa 20 odstotkov izdelkov prodajo na zahodnem trgu, predvsem oplemenitenih in robno obdelanih ivernih plošč. Desetino izdelkov prodajo na drugih tržiščih, seveda pa odkrito računajo tudi na vračanje nekdanjega jugoslovanskega trga, s katerim ohranjajo poslovne stike. Ob ustanovitvi je Iverka imela zmogljivost 70 tisoč kubikov ivernih plošč na leto, s kasnejšimi modernizacijami so zmogljivost povečali za 110 tisoč kubikov. V teh dveh desetletjih in še nekaj so proizvedli več kot 1,4 milijona kubikov ivernih plošč oziroma 7,5 milijona kosov. Če bi iverne plošče zložili v višino, bi kup segal 120 kilometrov visoko, če bi jih zložili po površini, bi lahko pokrili 85 milijonov kvadratnih metrov površin. V teh letih so porabili več kot dva milijona kubikov lesa, od tega 1,3 milijona lesnih ostankov. Z uporabo lesnih ostankov ima Iverka tudi svojo ekološko funkcijo. Ohranjajo neokrnjene gozdove in v teh letih so prihranili več kot 812 tisoč kubikov desk in več kot 1,2 milijona kubikov hlodovine za proizvodnjo žaganega lesa. Na ta račun so ohranili gozd na površini 6250 hektarov, kar pomeni 10 odstotkov gozdov GG Slovenj Gradec. □ (mp) Intervju OSNOVNA NALOGA JE DVIGNITI EKONOMSKO MOČ Železarne Ravne, kot smo jo imeli v zavesti še nedavno, ni več Jeklarstvo na Ravnah vseeno ostaja in v teh dneh praznuje visok jubilej ■ 375 letnico. V siju slovesnosti nam aktualni trenutek jeklarstva na Ravnah predstavlja Brane Žerdoner, ki je v upravi Slovenskih železarn zadolžen za družbe na lokaciji Ravne. Kaj se torej skriva za umetniškim vtisom praznovanj? PREPIH: Spoštljiva tradicija pomeni v tem trenutku tudi razmislek o sedanjem času, ki Železarstvu im Koroškem ni tmjbolj naklonjen. Vaš pogled na dogajanja v polpreteklem času... BRANE ŽERDONER: Poglejte, kadar se neka dejavnost obdrži 375 let, potem v sebi nosi veliko in pomembno vsebino. Verjetno ni mogoče vsega na kratko razložiti, ampak v tem obdobju je bilo veliko padcev in vzponov, ki so bili posledica tržnih gibanj. Prav je, da ljudem ostanejo spomini na lepe trenutke. Toda ko želimo objektivizirati lastno polpreteklost, moramo vedeti, da so bili tudi v letih 1967,1972 veliki problemi in pomanjkanje dela. Manj je bilo problemov v obdobju izrazito državno centralističnega gospodarstva. Sedanje obdobje zadnjih pet let je priSlo v slovensko metalurgijo s časovnim zamikom - je pa popolnoma enako boleče kot v ostalem delu svetovnega trga. Za ilustracijo naj navedem, da je bilo leta 1974 v Evropski skupnosti 893000 zaposlenih v jeklarski industriji. Konec leta 1994 jih je bilo le Se 303000. Ali če vzamemo vse kontinente, vidimo, da je bilo leta 1974 v tej branži zaposlenih 2 554000, konec leta 1994 le Se 1328000. Ugotovimo lahko, da so se Številke razpolovile. Tem dogajanjem ni bilo mogoče uiti. Smo pa se s temi procesi soočili 10 let prepozno in smo zato v krajSem času morali izvesti osnovno prilagoditev, saj bi drugače ostali brez vsakega tržišča. Poteze sanacije niso bile popularne, marsikoga so prizadele, a se jih ni potrebno sramovati, bile so nujne, neizbežne. Znak, ograja in pretekla skupna usoda so navidez edina vez med družbami im Ravnah. Ali je še kakšna pot nazaj v čase, ko je bila Železarna Ravne močna in vplivna ne samo v Mežiški dolini? Moč in vpliv Železarne Ravne v preteklosti je temeljila na njeni ekonomski moči, koncentraciji znanja in svetovni usmerjenosti. Ne glede na statusno organiziranost je tudi v sedanjem času samo s temi elementi mogoče zagotoviti moč in vpliv. Če skušam kratko komentirati tole misel, bi rekel, da je naša osnovna naloga, da dvignemo ekonomsko Brane Žerdoner moč. In ta naloga ima prioriteto. Ekonomsko močne družbe bodo podprle vrhunske dosežke na interesnih področjih in obenem nudile soliden osebni standard zaposlenim, ki je pogoj za prosperiranje interesnih dejavnosti. Ta cilj lahko dosežemo samo z določeno kritično maso znanja, ki pa je v ljudeh. Mislim, da je v družbah dovolj ekspertnega znanja, da manjka nekaj iniciative in marsikdaj nekaj širših pogledov, ki omejijo pretirano notranjo egoističnost. Povezanost družb v tehnološkem razvojnem in tržnem vidiku je neizpodbitna. Sprememba tega koncepta bi bila bistveno dražja in bolj boleča kot le nadgrajevanje zgrajenega. A je pač tako, da v organizaciji že stoletja velja pravilo, da je mogoče povezovati le tisto, kar je bilo prej ločeno. Sanacija slovenske črne metalurgije ni prizanesla Ravnam nič bolj kot drugim Železarskim družbam. Mnogi na Ravnah menijo, da smo Korošci plačali celo višjo ceno. Je to morda posledica previsokega mnenja o samem sebi? Korošci smo v tej sanaciji plačali le toliko, kot smo imeli, ko smo vanjo stopili. Principi so bili enaki na vseh lokacijah. Mnenja ljudi so povezana z dejstvi, da je Železarna v preteklosti sodelovala pri izgradnji marsikatere slovenske infrastrukture, zato se je našim ljudem zdela pomoč v času, ko jo potrebujemo, bolj samoumevna, kot tistim, ki so o njej odločali in jo tudi odobrili. Združitev Metala s Štorami je kamen spotike aktualnega trenutka. Ali ne bodo Korošci zaradi tega plačali previsoke cene? Nekateri podatki kažejo, da gre (že spet) za prelivanje kapitala. Vaša ocena. Zopet je potrebno nekoliko širše pogledati na to aktualno vprašanje. In sicer je pomembno vedeti, kako se obnaša naša konkurenca in zakaj se tako obnaša. Metalurgija ni branža, ki bi lahko bila organizirana v malih in srednjih podjetjih. Metalurgija je organizirana samo v velikih sistemih. K temu jo silijo draga oprema, dolgi razvojni ciklusi in nenehna bitka s čim nižjimi stroški. Že veliko večji sistem, kot mi kdajkoli bomo, se med seboj povezujejo (Krupp-HOESCH, Boehler- Udeholm,...), zato da lažje regulirajo specializacijo in obvladovanje trga. V dobi, ko so svetovni trendi v povezovanju, specializaciji, si mi ne moremo zatiskati oči. Zato Korošci ne rabijo plačati posebne cene. Morajo samo voditi (kar jim je bilo zaupano) proizvodnjo na obeh lokacijah pozitivno. Če tega ne zmoremo, moramo ugotoviti, zakaj: če ne znamo, morajo priti drugi, če so strukturno problemi, je potrebno to nedvoumno povedati, saj ni nobenega opravičila, da delamo s tekočo izgubo. Kako vodstvo ocenjuje potek sanacije? Kdaj bo konec čiščenja stroškov tudi z ugotavljanjem presežkov delavcev, ki so tmjbolj boleči in tudi odmevni Lahko to časovno opredelite in okvirno predvidite število še potrebnih presežkov? S potekom sanacije bi bili lahko veliko bolj zadovoljni, če bi ravenske družbe predelave bile v letošnjem letu na planiranih rezultatih. Tako pa so rezultati v družbah Jeklolivarna, STO in Stroji slabSi od planiranih. Zato ocena ne more biti zelo visoka. V obdobju, ko se je največja pozornost posvečala metalurgiji, ki je posebej na Jesenicah in tudi v Metalu Ravne naredila korak naprej, je priSlo do stagnacije v predelovalnih družbah. Osebno ocenjujem, da bo prišlo v naslednjih letih do obrata in da bodo predelovalne družbe ujele trende v svoji branži. Čiščenja stroškov ne bo nikoli konec, tudi na stroških dela ne. To ne pomeni, da se bomo zmeraj srečevali z odpuščanjem, z racionalizacijami pa sigurno. V naslednjem letu bo še prišlo do ugotavljanja presežkov, ocenjujem, da približno 180 delavcev, oz. 5% od danes zaposlenih v družbah SŽ na tej lokaciji. Intervju Vaše delo v koncernu je zaradi nenehnega pritiska na odpuščanje eno najmanj “hvaležnih”. Menite, da vam je vseeno uspelo uveljaviti takoimenovano mehko varianto kadrovskega čiščenja stroškov? Res ni niti hvaležno niti prijetno, če te veliko ljudi pozna po podpisu iz sklepa o trajnem prenehanju delovnega razmerja. Vem, da smo razvili in uporabili metodo, ki smo jo imenovali “mehka varianta kadrovske sanacije”. S tem, da smo zagotovili najprej strokovno podporo pri Ministrstvu za delo, nato zaupanje in tudi materialno podporo, smo najtežje v tem delu sanacije, upam, premagali. Zaenkrat brez stečajev, mislim, da z veliko mero posluha in predvsem zavedanja, da v tržnih razmerah pravzaprav delovnega razmerja za nedoločen čas ni, bomo ohranili pristop, ki bo sprejemljiv za situacije, v katerih se bomo tudi v prihodnje znašli. Pogled v prihodnje tisočletje in razvoj jeklarstva na Ravtiah. Ravne v prihodnje - le z novimi investicijami. Osnovna naloga vseh tistih, ki lahko kaj naredimo, je ta, da ne zamudimo naslednjega investicijskega cikla, saj z opremo iz 20. stoletja ne bo mogoče delati v 21. Svet bo jeklo potreboval, jeklo je ekološko zdrav material, zato njegova prihodnost ni ogrožena .□ Edi Prošt rvelek lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE lek d.d. OpfeOjjamiffl tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 0(L prav sleherni korak najbolj pravšnji in da bcxlo ljudje prav vse sprejeli z veseljem, saj bo morala velikokrat rušiti in odstranjevati z leti nabrano navlako, da ne rečemo tudi siate navade in potrete, ki jih narekuje to s plačami pičlo življenje. Pa vendarle, bilo je že nekaj omenite vrednih prireditev. Če štejemo organizirane obiske in boljšo predstavitev Mute, lahko izpostavimo letošnjo obuditev nekaterih že domala pozabljenih jesenskih običajev. Tako so otroci zopet rezali svoje “strahove” iz buč, si skupaj z mnogimi starši pekli kostanje in okušali sladki mošt. Pri kmetu Pohtemlku na Primožu nad Muto so pripravili pravo flancarijo, popestreno z vložki ljudske folklore, predvsem pa z veliko glasbe* Vsemu je dodala svoj delež tudi osnovna šola in bili smo bogatejše za dva lepa dogodka, ki sta bila še pred desetletji povsem naravna potreba, saj so bile flincarije v teh krajih nuja, hkrati pa tudi pričakovano veselje. Če bi znali vsaj delček tega smiselno povrniti, bi lahko to bil tudi zanimiv prikaz tovrstnega dela v turistične namene in zabavo.O -Kv m mgG» Zavarovalnica Maribor se gotovo zaveda pomembnosti široko zasnovane mreže svojih predstavništev, ki morajo biti čim bliže ljudem in njihovim potrebam. Na tej osnovi je bil v vodstvu d.d. lani sprejet sklep, da se organizira predstavništvo v Velenju. 26. tega meseca je bil sklep uresničen z otvoritvijo predstavništva v pridičju nove poslovne zgradbe na Partizanski ulici v Starem Velenju, v lično opremljenem proštom z velikostjo 38 kvadratnih metrov. Novo predstavništvo Zavarovalnice Maribor v Velenju V predstavništvu bodo sklepali zavarovanja in likvidacije škod v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Sklepala se bodo vsa zavarovanja za fizične in pravne osebe, razen za t.i. družbeni sektor, ki ga bodo pokrivali strokovni delavci iz podružnice Slovenj Gradec. Urejena bo cenitev škod, prav tako pa tudi izplačila, ki jih bodo pokrivali slovenjgraški cenilci. Delovni čas predstavništva je od ponedeljka do petka med 7.30 in 15.30, ob sredah pa do 17.30 ure. Kot zanimivost lahko zapišemo, da je bila Zavarovalnica Maribor prisotna v Velenju s svojim predstavništvom do leta 1977, do reorganizacije zavarovalništva. Ko se je ustanovila d.d. s sedežem v Mariboru, so delovali preko agencije Veko Velenje, nekaj pa neposredno z obdelavo iz Maribora in Slovenj Gradca ter agencije Avrora Žalec. Ponovna ustanovitev predstavništva pa bo zagotovo prispevala k še večji prisotnosti Zavarovalnice Maribor na tem zanjo pomembnem območju.□ Družabna kronika Ravnovesje v družbi je veliko bolj krhko od tistega v naravi: poruši ga lahko že en sam osel. «H»eo0o Koroški volilci so debelo uro čakali gospoda Peterleta: kako dolgo bo v volilnem letu šele gospod Peterle pripravljen čakati koroške volilce! Bolj kot levi in desni politični blok imamo levo in desno politično blokado. oooooo Država dela s Koroško kot svinja z mehom, Korošci sami pa kot Meho s svinjo. ooooeo Hipohonder: slabše mnenje imajo zdravniki o njegovem zdravju, boljše mnenje ima on o zdravnikih. Načelnica upravne enote Ravne pravi, da naj bo država enaka do Petra in do Pavla - torej do vseh apostolov. V aforizmih sem se začel izražati, da mi ne bi mogli trgati misli iz konteksta - sedaj pa mi jih vlagajo. mm Radelj&m Slavko Komše, v prostem času šef Surovine, se ne da. Na muzejski vlak bratstva in prijateljstva je odšel sam in uspeh ni izostal. KIKIN EKO - FOTO TELEOBJEKTIV SLOVENJ GRADEC: Socialrealisticna idila pa še kar ostaja v slovenjgraškem predmestju! in prepihane eveke V občini Ravne-Prevalje te dni pospešeno razmišljajo, kako bi omejili plakatiranje na avtobusni postaji pri železarni Ravne. Ideja je na naši fotografiji: s plakati ni polepljen le tisti del postaje, kjer ni stekla. (Posnetek: Tomo Jeseničnik) m Turizem smo ljudje in polni koši smeti. (£[)<£ M mum Vinko Hajtnik - Cie je pred dnevi uspešno izvedel turnir sponzorjev na igriščih Teniškega kluba Murko. Po turnirju je kazal zelo zadovojen obraz. Kako tudi ne, saj mu je uspelo na igrišča privabiti skoraj vse znane direktorske obraze Slovenj Gradca. Visoka udeležba pa je morda tudi posledica pričakovanj znanih Slovenjgradčanov, da se bodo od Vinka na hitro naučili kaj teniških veščin. Cie je namreč tudi odličen igralec in vaditelj belega športa - v zbrani konkurenci zagotovo najboljši. gii % OBUJANJE STARIH OBIČAJEV Jabolka, kruh, buče, koruza... pridne mladenke ter Simon in Primož, ki znata zaigrati pravo domačo muziko. A buča, ki žari v zeleno koruzo, tudi pošteno straši...joj, prejoj..! Dragi moji, kaj je lepšega kot kozarec jabolčnega soka, ki ga natoči in ti ga ponudi prikupna osnovnošolka z Mute. Pod okriljem na novo ustanovljene občinske turistične agencije na Muti so sredi oktobra domačini - po mnogih letih pozabljanja - na prijeten način obujali spomine na nekoč žive običaje v kraju samem in na okoliških hribih. Ko jabolka in grozdje stiskajo v mošt in ko kmetje trgajo koruzo in jo spravljajo za hude zimske dni, zori tudi kostanj. In ni ga lepšega vonja kot je vonj sveže pečenega kostanja sredi jesenskega sončnega dne! Na Muti so ob prijetno pripravljenem ozadju Mučani pokušali kvaliteto sladkega mošta in izvrstni domač kruh. Mnogi so z veseljem zvrnili tudi Šilce pravega domačega šnopsa... In - dragi moji, kaj je še lepšega kot kozarec sladkega jabolčnega soka, ki ti ga natoči in ponudi prikupna osnovnošolka iz šole na MUTI.Q Tekst in foto: T. Repnik-Vrhnjuk Jesen je res nekaj nad vsem. Koliko piknikov s kostanji, koliko pečenih, ožganih in zasmojenih krompirjev, jabolk in kaj vse se še da speči na ogenjčku! Kot tile fantički in dekleta v vrtcu na Muti... -vk iìì)1i?§(l& mm aaastOMiiSKOM ©&§tltL<£§^ '»asos?® Mo iu *>!!|”! u ^ i"*r?|5yi*uhj ‘75 . « m : NOVO MESTO Regerške košenice 65a 068 21 674 novn opRcmn - fiorcm gradeč isxdiim© kjì\il©§im) a 53^2.®? I?©SIL®\7S3n]I! 1?®®®!?©®©^ V IP©©a®WJ© §I?©Sio ssmisa [s®aaìPiMMss® ssìmime© ®ib&w>®sl&id ^ gradnja Poslovno športnega kompleksa Traberg na atraktivni lokaciji ob mestnem jedrn pri magistralni cesti Dravograd - mednarodni mejni prehod Vič pri Dravogradu (oddaljenost od avstrijske meje 1,5 km) se zaključuje & neprodanih je le še dvanajst poslovnih prostorov s kvadraturo od 40 - 75 m2, namenjenih za butične in druge prodajalne, urarstvo, advokaturo, trafiko, zavarovalništvo in druge storitvene dejavnosti. Če vas ponudba zanima, vas vabimo, da se čimprej osebno oglasite na sedežu podjetja MERX TGP Košenjak Dravograd, Meža 3, Dravograd, oz. po telefonu št 0602 83 073, 83 446. Borati i'j^\ zmmièmsB Z DIMNIKARJI DO ČISTEJŠEGA ZRAKA, OKOLJA IN PRIHRANKOV GORIVA Dimnikarska služba je obvezna gospodarska javna služba in je zavezana za pregledovanje, čiščenje in nadzorovanje kurilnih, dimovodnih ter prezračevalnih naprav. V tem sklopu naših nalog opravljamo: •k redne kontrolne preglede -k izredne kontrolne preglede -k letne strokovne preglede z izdajo potrdil o stanju naprav -k meritve emisij dimnih plinov iz posameznih kurišč -k določevanje toplotno - tehničnih karakteristik posameznih kurilnih naprav in k strokovne preglede za izdajo soglasij Pri samem čiščenju kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav pa je obseg naši h opravil naslednji: ❖ redna mehanična in kemična čiščenja ogrevanih površin ❖ generalna čiščenja ♦> izžiganje oblog in ❖ protikorozijska zaščita §lrt3Z&Kvv--, Z vašo pomočjo, razumevanjem in spoštovanjem predpisov in navodil dimnikarske službe bomo tudi v tej kurilni sezoni z naše plati lažje skrbeli ža čistejši zrak in okolje ter varnost vašega premoženja in zdravja. VAŠI DIMNIKARJI N Poslovna enota Ravne na Koroškem ® 21 339 Poslovna enota Slovenj Gradec @ 41 609 Poslovna enota Radlje ob Dravi ® 73 051 -----------------------------------y ZLAT IN SREBRNI NAKIT KRISTAL PO VAŠI ŽELJI PRIPRAVIMO DARILA, PRIMERNA ZA VSAKO PRILOŽNOST Trg 4. julija 43 Dravograd Telefon: 84 - 739 Glavni trg 29 Slovenj Gradec Telefon: 42 - 861,45 - 276 -J o H f f !UN$ J j H ? A ? f ? ;< □ VMflKMAH □ ASTI S!p®tigt 5 ji ©STAI! i) DMA 2) IM fftl Mia Hornov, XI 3000 ;