Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST VI AMERIKI Getlo: Zrn vero to narod — ta pravico to resnico ~ od boja de emagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST X ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 207. CHICAGO, ILL., TOREK. 20. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 20, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Madrid se utrjuje z mrzlično naglico proti prodirajočim fašističnim četam. — Boji v zraku za železniško progo med Madridom in Sredozemljem. — Uporniške čete ujele nekega jugoslovanskega letalca. — Sovjeti žigosajo evropske države. I ____________________ HARSBURŽAN SE POVRNE? Kancler Schuschnigg napoveduje tozadevni plebiscit. Dunaj, Avstrija. — Kancler Schuschnigg je podal indirektno izjavo, da se utegne povrniti Habsburžan Oton na avstrijski prestol in povdaril je, da bo o tem imelo odločati le avstrijsko ljudstvo. S tem je menil, da tozadevni odpor od strani držav male antante ni na mestu, in da se bo bržkone vršilo glasovanje med avstrijskim prebivalstvom. Ob priliki, ko je podal to izjavo, je bila navzoča Otonova sestra, princezinja Adelheid. -o- UNIJE ZA ROOSEVELTA Gibraltar. — Razdalja med bojno linijo upornikov in pre-štolico Madridom se dan za dnem krči in vladna armada se upira v obupnih bojih, da čim najdalje zadrži napadalce izpred vrat tega mesta, da pridobi na času in s tem-pri utrjevanju obrambne črte v predmestjih. Uporniki prodirajo proti Madridu v treh kolonah; prva gre direktno od zapada, ob cesti iz Maqueda, druga osem milj južno od prve, tretja pa južno od te, in sicer iz smeri od mesta Mentrida. Ta zadnja kolona je v nedeljo zavzela po ljutih bojih mesto Illescas, ki je oddaljeno od Madrida 22 milj. Poleg bojev na zemlji se vo-dijo pa tudi srditi spopadi med jGOVORICE O aeroplani v zraku. Z bombardiranjem iz zraka so skušali fašisti pretrgati železniško zvezo med Madridom in Valencio, ki leži ob Sredozemski obali. Ta železniška proga je za vladne čete takorekoč življenjskega pomena, kajti, ako bi se razdrla, bi s tem izgubili edino železniško zvezo s Sredozemljem in navezana bi bila vlada od te smeri le še na cesto. Zavedajoč se važnosti te proge, je vlada tudi zastavila vse svoje sile, da jo ohrani nedotaknjeno, in zato so vladni aeroplani izvedli srdit protinapad na uporniške aeroplane, ki so skušali progo bombardirati, in eno uporniško letalo je bilo med temi boji tudi izstreljeno iz zraka. Pretekli teden so tudi fašisti izstrelili iz zraka neki vladni aeroplan. Pilot se je rešil iz gorečega letala s skokom s pomočjo padala. Koža na njegovem obrazu je bila popolnoma ožgana, izvzemši tam, kjer jo je pokrivala čelada. Ugotovilo se je, da je letalec star okrog 25 let, po rodu pa iz Jugoslavije, in sicer neki rezervni častnik, katerega je vladna armada najela za 3,000 peset na mesec. Vendar pa se od ujetega letalca niso mogle dobiti nikake podrobnejše informacije, kajti enostavno ni hotel odgovoriti na vprašanja. Skušali so govoriti z njim v več jezikih, toda v odgovor se jim je ujetnik le smehljal. Kljub trpljenju, ki so mu ga povzročale opekline, je ohranil naravnost čudovit mir. Kakor že omenjeno, se vlada z mrzlično naglico pripravlja na obleganje Madrida in se zalaga z živili, da bo mogla vzdržati najmanj par tednov. Pri tem ima trdno upanje, da bo končno vendar priskočila kaka druga drža-y& na pomoč; predvsem pričakuje to od Rusije, zlasti še, ker se Je pred koncem zadnjega tedna tamkajšnji diktator Stalin sam odkrito izrazil, da utegnejo sov Jeti dejansko pokazati svoje sim Patije a špansko vlado. Sovjetsko časopisje pa istočasno srdito kritizira evropske države zaradi takozvanega nevtralnostnega Pakta, češ, da ta pakt ni bil nič drugega, kakor hinavska krinka, Nevtralno poročilo Roosevelta. ugodno za Washington, D. C. — V soboto je izdala delavska federacija svoje običajno poročilo glede predsedniških kandiftia- PRIPOROČILO ZA MSGR. RYANA IN REV. COUGH-LINA New York, N. Y. — Uradno glasilo baltimorske j nadškof i je, Catholic Review, jej pretekli teden priobčilo uredniški članek, |ki se bavi s prerekanjem med imsgr. Ryanom in Fathrom Coughlinom glede New deala. Clankar priporoča obema, naj bi si vzela nekoliko počitnic, re- SLOVENIJA PRIZADETA tov. Tudi v sedanjem času je kog. „Ako bi ge oba gg gg- za nekaj časa umaknila v kartuzi-janski red, kjer je upeljan trajni molk, bi storila veliko uslugo cerkvi in deželi na splošno." i Ob severnem Jadranu po-j vzročil potres znatno škodo, ! zlasti v Italiji. — Škoda v Sloveniji le zmerna. Ljubljana, Jugoslavija. — V pravi panični strah je spravil prebivalstvo okrog severnega ANGLEŠKEM KRALJU London, Anglija. — Zadnje čase je postal angleški kralj Edvard predmet govoric, ki vedo povedati o njegovih ljubezenskih odnošajih z neko ameriško poro- ohranila federacija svojo nevtralnost in ni priporočala direktno nobenega kandidata, marveč je objavila o vsakem posameznem le njegove rekorde, kako je bilo doslej njegovo stališče napram delavstvu. Vendar pa se celo iz tega nevtralnega poročila razvidi, da je federacija znatno bolj naklonjena Rooseveltu kot kateremu drugemu kandidatu. -o- SMRT ROJAKINJE Chicago, 111. — V nedeljo zju- Razburljiva nesreča na železniški progi blizu Križevcev, ki pa razen škode, na srečo ni zahtevala človeških žrtev. — Junaški poslovodja rešil dve življenji iz reke. — Smrtna kosa. — Nezgode in nesreče. Voz pod lokomotivo Križevci pri Ljutomeru, 24. sept. — Ko je vozil popoldanski vlak, ki odhaja iz Ljublja- KRIŽEM SVEVA traj je preminula v bolnišnici na porodu naša rojakinja Mrs. Agnes Gjorkos. Poleg novorojenčka zapušča pokojna soproga in še štiri druge otroke; v Chicagi dve sestri, Mrs. Kolenko in Mrs. čeno žensko, po imenu Mrs. Er-1 Tkalec in enega bratranca; v nest Simpson iz Baltimore. Ne-1 Evropi, namreč v Srednji Bi-kateri se zgražajo nad kraljevim strici, fara Cerenšovci, Prek- vedenje, češ, da je neprimerno in pohujšljivo, in med temi so na prvem mestu cerkveni dostojanstveniki anglikanske cerkve, drugi se samo muzajo in murje, pa dva brata in eno sesr tro. Stara je bila 38 let. Pogreb se bo vršil to sredo pod vodstvom Zefranovega zavoda s sv. mašo ob 10. uri v cerkvi sv. šte- jim je cela afera v zabavo. Ugo- *ana. _ Članice Materinega tovilo se je, da sta Mrs. Simpson društva se s tem obveščajo od in sedanji kralj prijatelja že tajnice, Mrs. Terselich, da se dolgo let in ga je ženska tudi b<>do zbrale k molitvi na domu spremljala na njegovem počitniškem potovanju v Jadranskem morju. Najbolj pa je javnost še presenetilo to, ker je ženska pred kratkim vložila tožbo za razpo-roko, in tako se domneva, da se bo po razporoki kralj oženil z njo. To bo bržkone vzbudilo v Angliji precej nasprotovanja, toda končno bo pa le veljalo to, k čemur se bo kralj odločil. -o- TOŽBA PROTI FATHER COUGHLINU Detroit, Mich. — Proti Fa-thru Coughlinu in drugim nad- novembra, pokojnice, 1929 W. 22nd Pl., kjer leži njeno truplo, in sicer v ponedeljek in v torek. Zbirale se bodo po cerkveni večerni pobož-nosti pred cerkvijo. — Bombaj, India. — Ker so Hindujci postavili svoje svetišče v bližini neke mohamedan-ske mošeje, je med pripadniki bbeh veroizpovedanj izbruhnil pretekli petek dejanski spopad, v katerem je bilo 32 oseb pobitih. Nemiri so ustavili ves promet. - Berlin, Nemčija. — Predsednik zveze nemških bank in zavarovalninskih družb, Lencer, se je pretekli teden izrazil, da v teh javnih ustanovah ne sme biti zaposlen noben Jud, češ, da se v njih enako kakor v političnem življenju smatrajo inozemcem. — Pariz, Francija. — V petek zvečer je imelo tukajšnje mesto priliko, okusiti nekoliko vojne atmosfere. Vojaštvo je namreč imelo svoje manevre nad mestom s fingi ranim zračnim napadom nanj. Vse luči v mestu so bile pogašene. t— Chicago,111. — Pred sod-nijo je bila postavljena neka »18 let . stara Mrs. Ethel Kennedy, obdolžena, da je izdala sedem ničvrednih čekov manjših Jadrana potres, od katerega ne v Mursko Soboto, je slcoro je bil prizadet v noči na ne- jtik postaje Dokleževje zadel deljo del severozapadne Ju- j kmečki voz, na katerem sta goslavije, južne Avstrije in se-^e peljala neki 40 letni gluho- verovzhodne Italije; najhujšo ,nem moški in petletni otrok. škodo in najbolj resne posle-j Vlak je, ko se je bližal posta- dice pa je povzročil poti-es v jališču, dajal signale kmet- Italiji, kjer je podrl več hiš, skemu vozniku, ki je vozil z cerkev in gi'adov. Potresni 'dvema kravama voz, priprav- pas je segel daleč proti jugu od jljen za seno. Voznik je imel Benetk. petletnega fanta tik sebe. Ko i j ■ le bil vlak že blizu postaiali- Na vzhodu je dosegel potres preko Zagreba. V tem mestu in ®c^'J.e pe Jal v Ljubljani ter po drugih kra- po jih Slovenije so sicer sunki do panike prestrašili prebivalstvo, vendar pa je bila povzročena škoda le zmerna. Enako tudi ni bilo resnejših posledic ob dalmatinski obali in v Trstu. Ta katastrofa je zahtevala 25 človeških življenj; vse žrtve so v Italiji. Prebivalstvo je bilo tako prestrašeno, da se v nedeljo GLASOVANJE GLEDE ČASA V CHICAGI zornikom Narodne unije za soci jalno pravičnost je bila pretekli teden vložena tožba od nekega Johna H. O'Donnella iz Pitts-burgha. Tožitelj navaja, da je tudi on sam prispevatelj k skladu unije, in kot tak obdolžuje obtožence, da so neredno upravlja-sklad v svrho osebnega povzdigovanja Fathra Coughlina in pospeševanja njegovih sebičnih načrtov ter se je na ta način izgubilo iz sklada nad milijon dolarjev. preko ceste, kateri je pripeljal omenjeni voznik, ki pa je hotel še v zadnjem hipu z veliko naglico uiti z vozom preko tira. To mu žal ni uspelo. Preko tira je spravil samo kravi, ki sta medtem divje utrgali vse vrvi in ušli nesreči. Lokomotiva je spravila pod sebe del voza, ki ga je popolnoma zdrobila, a sunek je obenem vrgel otroka 4 metre stran od ni upalo v cerkev, ker se je balo, tira> kj-er je otrok pade] poti da se sunki ne ponove. Poleg te~ prednji del voza, ki je otroka ga pa je bilo število cerkev tudi precej potolkel, vrhu tega jc bolj ali manj razrušenih in bi fantiž dobil še na licu kakih bilo nevarno stopiti v nje. cm veij^o zevajoco voznika, ~ | gluhonemega zneskov. Mlada ženska, ki je terem se še danes ne ve, kdo mati 21 mesecev starega otro-jje, je sunek lokomotive vrgel ka, je izpovedala, da jo je mož 5 m stran od lokomotive, a ni zapustil par mesecev po poroki,'dobil nobenih poškodb. Bil je šek, šolski upravitelj in da je bila zdaj prisiljena, po-;pa močno preplašen. Železni-! deloval nad 35 let. služiti se te sleparije, da je pre-j ško osobje je spravilo oba oblečen skočil za otrokoma. Najprej se mu je posrečilo rešiti Stanka in ga oteti valovom, še preden so ga zanesli v glavni rečni tok. Tonček pa je že izginil pod vodo in je bil zajet od valov deroče reke v glavnem toku, vendar ni odnehal, dokler se mu ni posrečilo najti pod vodo še drugega dečka. Bil je prav zadnji trenutek, zakaj Tonček je bil že onesveščen, ko ga je g. Durič potegnil iz vode. -o- Okraden V Mariboru se je mudil posestnik Matija Lovrenčiič od Sv. Ruperta v Slov. goricah in nakupil raznega blaga. Zvečer, na poti domov, se je vsedel pred neko hišo pri Sv. Petru pri Mariboru in utrujen zaspal. Ko se je prebudil je opazil, da so mu izginili iz jerbasa razni predmeti, v vrednosti 1000 Din. -o-- Smrtna kosa V Trbovljah je umrl Franc Podbregar, rudar, ki se je komaj dva tedna pred smrtjo vrnil iz Bosne. Star je bil 45 rano, let. — V Mariboru je umrl o ka- Anton Fabjan, vpokojeni davčni nadupravitelj star 66 let. — V Ljubnem na Gorenjskem je umrl Edvard Markov- kjer je pa zadnji življala sebe in otroka. Obrav-,mursko soboško bolnico. Raz-nava se bo vršila 22. oktobra. MLADA ADVOKATINJA Chicago, 111. — V sedanji vroči volilni kampanji, ko se volil-ci odločujejo za razne kandidate in stranke, obstoja nevarnost, da se prezre važna zadeva, o kateri se bodo morali chicaški volil-ci tudi odločiti na dan volitev, 3. namreč glasovanje glede časa. Na posebni glasovnici se bodo stavila volilcem tri vprašanja, namreč: 1) Ali naj ima Chicago vzhodni standard čas (kakoršen je točasno upeljan) skozi celo leto? 2) Ali naj ima Chicago osrednji standard čas (kakor ga je imela prej) skozi celo leto? 3) Ali naj ima Chicago osrednji čas, v poletju pa takozvani poletni čas od aprila do septembra? — Vsak se naj že naprej odloči, da bo glasoval za tisti čas, ki je za delavca po njegovem men ju najbolj primeren. -o- POUČEVANJE AVTOMO-BILISTOV Chicago, 111. — S preteklo soboto je pričela okrajna policija paziti na avtomobiliste, da jih KOMUNISTIČNI TIKET V 31 DRŽAVAH New York, N. Y. — Komunistična stranka je dosegla, da bo ime njenega predsedniškega kandidata Browderja prišlo na glasovnico ob volitvah v naj manj 31 državah. Vodijo pa se - . V1 ,... . , pogajanja, da se doseže enako ^o odvadila n. Strokih štirivrs - dovoljenje še v drugih državah. »ih cestah v0Zltl n°tra"J1 strani ceste, izvzemši pri prehitevanju. Sprva bo policija dajala le tozadevna opozorila in ne bo izvrševala aretacij. pod katero so fašistične države lahko bolj nemoteno pošiljale svojo pomoč upornikom. Nesreča kolesarja V nedeljo 27. septembra se biti voz pa je ostal še do večera ob progi, kjer so v tem;je peljal 28 letni hlapec Franc času že zmanjkale verige in 'podbregar iz Letuša s kole-,menda še druge malenkosti. |som brez luči po co.rti. BI.t.u Po sodbi potnikov, ki so vide- Braslovč je zadel v neki voz li nesrečo, je kriv sam voznik, !jn sicer je priletel s trebuhom ker je pač še v zadnjem mo- v 0je Voza s tako silo, da si je ftientu hotel čez železniški tir- razparal črevesje in je na po-iPoleg tega pa .ie gluhonemi Medicah hude poškodbe umrl napravil vtis duševno. zaosta-'v celjski bolnici, kamor so ga ,lega človeka. Na tej progi je pripeljali. |mnogo takih cestnih prehodov preko železniškega tira, ki nimajo zatvornic in je le čudno, da se tod ne primeri železniških nesreč. -o- Jubilej samaritanskega dela Nedavno je v ljubljanski še več 'splošni bolnici obhajala nena-[vaden in redek jubilej sestra Kostka Šuligojeva. Pred 40. Rešena iz valov jieti se je kot dvajsetletno de-Gornja Radgona, koncem j^le odrekla svetu in se povsem septembra. — Na desnem bre- |p0Svetila delu za trpečega gu Mure pod grajskim gričem ^ližnjega, v splošni je v ponedeljek nabirala sku- p0 tem dolgotrajnem delu pina siromašnih otrok odpadke in suhljad od drevja. Med njimi sta bila tudi bratca 10 !žen počitek. se je podala v hi-letni Tonček in 12 letni Stan- ;rainic0 v Mengeš, kjer bo na-k0 Kovačičeva iz Gornje Rad- i^aijevala svoje samaritansko gone. Po nesrečnem naključ- |dej0j dokler je Bog ne pokliče ju je Tončku spodrsnilo in je jp0 piačilo. padel v vodo 12 letni Stanko -0- bolnici. si je pač zaslužila pokoj, toda namesto da bi uživala zaslu- se je ves zmeden pognal v vodo, da bi rešil bratca, čeprav Smrten padec Kleparski pomočnik, 22 letni ni znal plavati, med tem ko ^svald Mlinaric v Mariboru, je j so ostali otroci, prevzeti od ;bii zap0slen pri popravljanju silnega strahu, začeli kričati žleba na neki hiši v mestu. Pri Mrs. Lucy C. Moore, ki jo kaže gornja slika, je najmlajša ženska, ki ji ie bilo dovoljeno prakticirati pravniški posel pred vrhovnim sodiščem Zed. držav. Pred kratkim ji jc bilo izdano to dovoljenje. Ženska je stara 22 let in je z 19. letom že začela izvrševati advokatski poklic. Poleg nje stoji njen soprog Henry, ki je enako advokat pred vrhovnim sodiščem. na pomoč. Otroško kričanje je slišal na gornjeradgonskem gradu zaposleni poslovodja Durič. Nemudoma delu je izgubil ravnotežje in padel z višine nad 60 čevljev na dvorišče, kjer je obležal s strti-g. Ferdo mi udi, nezavesten in v mlaki je pritekel 1 krvi. Izdihnil je med prevozom na kraj nesreče in popolnoma v bolnico, ne da bi se zavedel. Stran Jfc »AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 20. oktobra 1986 n Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak džn razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina; ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za celo leto __________________________ Za pol leta ___________________ Za četrt leta_________________________ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto______________________$6.00 Za pol leta_________________3.00 Za četrt leta -----------------------1.75 Posamezna številka _____________________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidv*. Published by: EDI.NOST PUBLISHING CO. Addsess of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year _________________ For half a year__________ For three months _________ _____$5.00 ___2.50 _____ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_________________$6.00 For half a year______________3.00 For three months_________1.75 Single copy .................. ■— 3c Dopisi važnega pomena za hitro objava morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list, — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: i1 m Fanatizem Fanatizem je za dušeslovca zelo zanimiva prikazen. Vsaj dušeslovno, psihologično mnogi te prikazni ne ume-jo, dasi pišejo o fanatizmu. Na vsakem polju se fanatizem lahko pojavi, dasi poznamo pred vsem verski fanatizem, ki nas je moril in davil skozi stoletja na in od Balkana, da ga je še danes tam le preveč, k vsi sreči ni več pristen verski fanatizem. Dr. Franc Weber je tudi bistvo fanatizma seciral in pojasnil, kakor težko kdo, ako je komu za umevanje in pravo pojmovanje. Slovenec, ki se je udeležil in se morda še udeležuje borb v Španiji, piše, da so komunisti še na tleh in v krvi in v zadnjih krčih kričali: "Živio komunizem, živio Stalin". Komunističnega fanatizma bo vse polno zdaj v Španiji, dasi ga odevajo v plašč demokracije. O komunizmu v sedanji Rusiji se je že mnogokrat pisalo, da je ideja postala pravcati fanatizem, ki prav nič ne zaostaja za kakim verskim fanatizmom. Zdaj sta si Rusija in Nemčija precej v laseh. Hitlerju se delajo skomine po ruskem — bogastvu, ki pa ni bogve kaj, rad bi Hitler za svoje Nemce imel žitna polja in rudnike Urala . . pa mu Sovjeti prav fanatično odgovarjajo, naj le pride, ako jo hoče izkupiti, ker komunisti bodo pobili nemške nazije ko pse. Oboroženi so, vsaj parade v Moskvi so sijajne, in zadnjič je bila tam neka francoska delegacija, in Francozi, ki so zdaj na vladi, in ruski — samodržci komunističnega kova so zdaj debeli bratci — in so Francozi bili vzhičeni nad ruskim orožjem. Mogoče. Mogoče je tudi, da bi se komunistični Rusi prav fanatično branili, ko bi prišli Nemci tja, ampak pokazali Sovjeti še niso ničesar, ker vsaj dozdaj so hudo kričali in protestirali in ropotali in se usti-li, povsod so pa le — retirirali, ostali toraj pri golem kričanju, kar je vrlo lahko in neškodljiva roba. Fanatizem vzdrži morda za nekaj časa, stalno nikoli, ker j.e napačno psihologično razpoloženje. Ko se je pred vratmi Varšave obrnilo prav nepričakovano 1. 1920 proti fanatičnim bolj-ševikom, so se podajali celi regimenti brez odpora, ves fanatizem je izginil ko kafra. Ker so tam v Moskvi vrlo prefrigani tudi pri tem, se bojijo resnega nastopa, kakor se otrok boji ognja, če se je enkrat opekel. Ali niso tudi naši hrvaški sosedje vrlo — fanatični? Dogodki tam na štajerski meji, kakor so poročali časopisi, kažejo, da brača Hrvati res čudno pojmijo svobodo, do katere imajo pravico — drugi, in tako pojmovanje, ki je golo nasilje, je pač le — fanatizem. Najbolj prekerno stališče ima pri sedanjih homatijah v Evropi Čehoslovaška radi številnih Nemcev v svojih mejah in radi Slovakov, ki so, se zdi, enako precej' fanatični. Ogrski Gombos je letal od Poncija do Pilata. Iz Dunaja so poročali, da hodi tja v Avstrijo radi — lovišč, toraj da bi rad šel na gamse in jelene. Ampak tupatam le smukne nekaj skozi mrežo diplomatičnih laži. Hitler mu je podaril — Slovakijo, ako Gombos pomaga Hitlerju pri pohodu v Rusijo. Slovaki bi toraj prišli zopet pod — jarem. Res, da morda ni za Slovake vse tako, kakor bi lahko bilo ali moglo biti, ampak tudi Slovaki so hudo fanatični pri zahtevi svoje avtonomije, in ta fanatizem jih ^hko spravi nazaj v tisočletno sužnjost. Fanatizem in jasen razum sta kakor ogenj in voda. Razumljivo je tudi, da nihče ne pričakuje, da bodo nasprotniki peli slavo svoji nasprotni stranki. Toda, da bi se posluževali pa vseh mogočih nepoštenih načinov, je pa tudi malo preveč. Kapitalistično časopisje na vso moč dopoveduje javnosti, da New Deal s svojo politiko ubija "gosko, ki leže zlata jajca". S tem ima v mislih obdavčevanje industrije. To obdavčevanje je sicer res tuintam neprijetno, toda biti mora, če hoče dežela vzdržati s podpiranjem brezposelnih in onih, ki so vredni javne podpore. Obdavčiti je treba bogastvo, da se dobi vire za podpiranje revežev. Ako bogatini sami nočejo delovati na to, da bi se kolesa industrije vrtMa, da bi bilo delo za brezposelne, je naravno, da je dolžnost vlade skrbeti za to, da se brezposelni prežive in da se jih ne pusti od glada pomreti na ulici. To zahteva že čut človečanstva, katerega seveda zlasti ameriški kapitalisti mnogo nimajo. Ako je industrija in v njo vloženo bogastvo tista "go-ska, ki leže zlata jajca" — tedaj naj bi bili kapitalisti vsaj toliko iskreni, da bi povedali javnosti, da to "gosko" pomagajo pitati tudi delavci in sicer v glavni meri. Ako bi jo delavci ne pitali s svojim delom in trudom, iz katerega kapitalisti kujejo visoke dobičke, bi ta goska ne legla niti navadnih gosjih jajc, kaj še le zlatih! Sicer pa, ako bi hoteli biti republikanski krogi iskreni bi morali povedati, da je bila ta "goska, ki leže zlata jajca" pod Hooverjevo administracijo vrlo kumerna in je nesla presneto slaba jajca. Začela pa je zopet nesti zlata jajca v premnogih industrijah, ki zadnje dve leti zopet izkazujejo dobičke pod administracijo New Deala. Vzrok kritike je seveda znan. Kapitalisti so hudi nad New Deal zato, ker ta hoče, da bi nekoliko drobtin od teh zlatih jajc dobilo delavstvo — mali človek, katerega imetniki velekapitala tako neradi priznajo. Tu je pes pokopan. KAJ MISLIJO O VOLITVAH IN POLITIKI V MINNESOTT Eveleth, Minn. Le malo se vidi v našem priljubljenem listu Amerikanski Slovenec, depisov iz naše naselbine. Zato naj bo tu naznanjeno vsem bralcem tega lista, da sem nam zdi, kot da smo šele pred enim mesecem odložili zimske suknje, pa kakor kaže, ni več daleč, čaš, ko jih bo treba zopet oprtati. Včeraj namreč, je že naleta-val prvi sneg za letošnjo zimsko sezono. Spet prihaja čas, ko bo treba dolge zimske ure presedavati in lenariti okrog tople peči. Seveda tople, če bo s čim jo kuriti. Marsikje ne bo sredstev za to. Zal, da je to resnica. Sreča za tistega, ki dela, a revež je tisti, ki ga delodajalci ne poznajo in takih je še veliko. Pa pustimo za enkrat to premišljevanje in te jeremija-de in dotaknimo se reči, ki se tiče marsikoga po širni Uniji, ne samo nas tukaj na Eve-lethu. — Vzemimo primer samo tukaj na Evelethu. Veliko delavcev je bilo zaposlenih lansko leto v tukajšnjih rudnikih in kar na neki piškav izgovor, je bilo nad polovico teh odpuščenih in postavljenih na javno podporo. Tisti, kateri so ostali na delu so sicer srečni, a ob enem tudi nesrečni. Zakaj? Srečni so zato ker delajo in vsaj skromno preživljajo sebe in svoje dru- O goski, ki leže zlata jajca... Meščansko kapitalistično časopisje se silno huduje nad "New Deal-om" — ali da se bolje razume, nad Roose-veltovo administracijo. New Deal je postal v javnosti svojih nasprotnikov nekak javen grešni kozel, na katerem se naklada vse grehe, pa jim naj bo oče že kdorkoli hoče. Ce ima dežela sušo, če je preveč dežja, če je prehuda zima, ali karkoli, za vse se krivi New Deal. Sicer bi bilo nespametno trditi, da je sedanja administracija nezmotljiva in da nikdar nobene pogreške ne^stori. Sam predsednik Roosevelt je že povdaril, da predsedniki in administracije delaio pogreške. Toda ne delajo se pa take pogreške nalašč. žine. Nesrečni pa zato, ker so to sami stari, ki so že telesno moč izčrpali, dočim imajo v družini po enega, dva ali tri krepke mlade moči, krepke in zdrave ter primerne za vsako delo, pa nimajo prilike tega pokazati. Tako je: Stari delaj in garaj, mladi pa lenari. (Oprostite dragi bralci, da se tako izražam.) Kot sem napisal, je bilo veliko delavcev odpuščenih in to samo mladih. Veliko mladih in krepkih mož smo videli v vrstah kjer se je delila javna podpora. Sedaj pa, hvala Bogu, so iz teh vrst izginili skoro vsi mladi, ker so dobili-zaposlitev na javnih delih, kar je vendar vse nekaj boljšega kot pa javna podpora. Menda ne bo zamere med bralci Amerikanskega Slovenca, če nekoliko "Pobustam" za našega narodnega dobrotnika Roosevelta. Sedaj se nahajamo namreč v času ljute borbe za prihodnjega predsednika Združenih držav. — Rojak, rojakinja, si se že odločil, odločila, komu hočeš služiti prihodnja štiri leta? Upam, da ti ni treba posebej ga imenovati. Upam tudi, da si se lahko naučil in si zapomnil, kaj se je godilo po Ameriki, ko ji je predsedoval Mr. Hoover in kaj se godi odkar imamo na krmilu sedanjega predsednika Mr. Roosevelta. — Ali ti je še znano, kaj so nam republikanci takrat obljubljali? Mar ni bilo prav po ribenško: "Obljubiti in dati je težko." — Mar še pomniš, kako so tvoji vrednostni papirji postali naenkrat ničvredni papir? Ali še veš, kako so v največji vročini banke zmrzovale ? — Mogoče si vojni veteran. Mar ti niso republikanci obljubljali kroglo, namesto tega kar ti je po pravici pripadlo? Tudi kurjo pečenko so ti obljubljali in gradove v oblakih gradili, samo da si jim dal svoj glas, s katerim si jim vrezal mogočno šibo, s katero so te ši-bali cela štiri leta. To menda še veš! Tudi to vemo, da danes zasluži navaden delavec povprečno $4.50 na dan in j ako jih ima, zapravi jih pa I lahko tudi $40.00. Toda, to (samo za primer. Mar niso republikanci še mnogo več zapravili, ali naravnost rečeno pobasali v svojo malho in ti j si stradal? Sedaj pa kričijo, I (republikanci namreč,) da bo Roosevelt vse zapravil. To se razume. Delavec naj dela in naj bo za to plačan. Plača naj pa tisti, ki lahko. Mar boš plačal ti,ki se pišeš — "suh"? Dne 8. oktobra se je tukaj na Evelethu nahajal državni senator iz Washingtona, ki je imel svoj govor v mestni dvorani in je med drugim povedal tudi to le: "Kdor bo volil 3. novembra republikansko stranko, pri tistemu ni nekaj v redu v glavi. Takega je treba temeljito zdravniško preiskati." — Vsaj jaz tudi mislim tako in se popolnoma strinjam z njegovimi besedami ter potrdim, da je res tako. Zato pa dragi rojaki, dan 3. novembra je izredno važen dan za vse. Dotlej pa imamo še precej časa, dovolj ga je, za premislek in preudarek. Premislimo, koliko je naš dobri prijatelj delavcev Mr. Roosevelt dobrega storil za nas. Če ga Čemb prifrierjati S bivšim republikancem, bomo vsi z veseljem prezrli republikance tudi pri letošnjih volitvah dne 3. novembra, gaj imajo iste obljube danes, kot so jih imeli leta 1928. Torej, bodimo tega prepričanja. Vsi za enega, eden za vse. Mar ni naš predsednik tudi tega prepričanja? Zato ni čudno, da ga marsikdo naziva kar na kratko — naš oče Prank. Pozdrav vsem bralcem tega lista po širni Uniji in v stari domovini. — Demokratski stranki in njenemu voditelju Mr. Franklinu D. Roosevelt sto odstotkov uspeha na dan volitev 3. novembra. Volilec iz Ev^letha -o- KAKO SMO' SE IMELI V LEMONTU IN TO IN ONO Joliet, 111. Lepo vreme je bilo v nedeljo 4. oktobra, kot nalašč za zadnje letošnje romanje na naše ameriške Brezje, kjer smo v prošli sezoni večkrat dobivali tolažbe pri Mariji Pomagaj v težavah našega vsakdanjega življenja ter obenem uživali gostoljubnost prijaznih oo. frančiškanov, ki kot zvesti sinovi sv. Frančiška neu- morno delajo za čast božjo in za dušni blagor našega naroda v novi domovini. Lepo število romarjev je prišlo iz bližnjih naselbin, največ iz Chicage in So. ,Chicage ; tudi Joliet je bil primeroma dobro zastopan. Ob drugi uri se je pričela v cerkvi pobož-nost, ld je bila to pot nekaj izrednega, kakoršne še nismo imeli na naših Brezjah in je vse navzoče ganila globoko v srce. C. pater Hugo, je v globoko zamišljeni pridigi podal resno sliko o sedanjih žalostnih razmerah v nesrečni Španski ter temeljito dokazal, kam zaidejo ljudje, ki zapuste Boga in sv. vero. Grozote in bogoskrunstva, ki jih vrše brezhožniki tam, nimajo para v zgodovini. Zato je naša sveta ;dolžnost, da se v molitvah spomi-Jnjamo nesrečnih katoličanov na I Španskem ter damo zadoščenje I Bogu za nezaslišana bogoskrunstva in Ga prosimo, da se usmili jteh revežev ter jih reši tega strašnega stanja. Resno je povdar-jjal, da sedanji žalostni dogodki iv Španiji, naj bodo nam v resno i svarilo, kako je nam treba biti j opreznim in vedno krepko brani-,ti naše najdražje svetinje sv. ve-jro. Govor č. pater Hugona je slehernega v cerkvi resno pretresel |in ko je bila nato ura molitve pred izpostavljenim presv. Re-šnjim Telesom v zadoščenje za bogoskrunstva brezbožnikov v Španiji, smo vsi romarji z duhovniki in samostanskimi brati vred goreče molili in prosili Boga in Marijo Pomagaj, za naše nesrečne brate po veri na Španskem, za nas pa, da nas obvaruje pred tako grozovito nevarnostjo. Po uri molitve smo še z vso samostansko družino vred, počastili sv. Frančišjta Asisi, očeta frančiškanskega reda, ker je bil ravno tudi njegov praznik. Kratka je bila ta pobožnost a globoko ganljiva, ker je pokazala, kako sinovi sv. Frančiška ljubijo svojega duhovnega Očeta in mu sledijo vneti za čast božjo in zve-licanje duš svojega bližnjega. Nehote sem si mislil, kaka razlika, tukaj vlada božji mir, medsebojna ljubezen, udanost v voljo božjo, na Španskem in v mnogih brezverskih krajih pa podivjanost, brezsrčnost, krutost, zverinska krviželjnost do svojega bližnjega. Kje se revni Zemljan počuti bolj srečnega in varnega? Ali pri takih zverinah v človeški podobi, kot so na Španskem, ali v družbi onih, ki Bogu služijo in spolnjujejo njegove zapovedi. Da, katoličani se ne zavedamo dovolj, kako velike dobrote uživamo po naukih Kristusovih in naše sv. vere. — Po končani pobožnosti v cerkvi, smo se pa podali k Finžgarju na medeni piknik, ki ga je priredil naš čebelar Father John, kjer je imel tudi pripravljeno precejšnjo zalogo svojega sladkega letošnjega pridelka za nas, v zavesti, da bo spet vsem imenitno postregel. Pa je bil kmalu bankrot. Kateri smo bili bolj počasni, smo ostali letos brez slavnega lemont-skega medu. Father John je bil silno vesel, ker kaj takega ni pričakoval, da bo letos veliko prekratek z svojimi sladkimi zdravili. Seveda, mu je bilo tudi žal, da ni mogel vsem postreči kakor druga leta. Vzrok pa niso (Dalje na 3. str.)] med Slovenci po Ameriki Proslava tri letnice Jugoslovanskega Radio programa v Chicagi Jugoslovanski Radio program, katerega vodi g. Jurij Marčan, slavi letos tri letnico svojega obstanka. Ta Radio program se vrši vsako nedeljo med 9 in 10 uro dopoldne na vVGES postaji. Triletnica se )o proslavljala v nedeljo dne 15. oktobra 1936 v znani Pil-en Sokol dvorani na 1814 So. 4shland avenue, na katero se /abi vse Jugoslovane brez raz-ike, ki se za to zanimajo. Zabave vsake vrste bo za vse dovolj. Gkraden Cleveland, O. — Na svojem stanovanju je bil tukaj okra-den rojak Stane Pagon. Tato-jvi so mu odnesli obleko, zimsko suknjo in še nekaj druge-jgih vrednostnih reči, katere i je imel doma. Na obisku Joliet, 111. — Tukaj sta se nahajala na obisku ob svoji 35 letnici zakonskega življenja Anton in Johana Pene iz Eveletha, Minnesoti Obiskali so zastopnika Amerikanskega Slovenca Mr. Kramariča, katerega poznajo še o d tedaj, ko je bil potovalni zastopnik. Poleg njega so obiskali še več prijateljev in znancev. Mrs. Pene je bila najbolj veselo presenečena, ko se je sestala s svojim bratom Jožetom, s katerim se nista videla že ce-ih 37 let. — Častitamo zakoncema Pene in jima želimo, da bi nas za zlato poroko zopet >biskali. Himen Calumet, Mich. ''-- V slovenski cerkvi sv. Jožefa sta se poročila Miss Frances Sta-riha, hči Terezije in pok. Jakoba Stariha in Tony Mihe-lich, Jr., sin Mr. in Mrs, Mi-helich iz Laurium. Ženin je tukaj dobro poznan in priljubljen, istotako tudi nevesta. Živela bosta na Laurium. —■ Obilo sreče. Smrt jih je pobrala — V Clevelandu, O., je umrl Joseph Zulich v starosti 56 let. Bil je že več let bolan in že pred sedmimi leti so mu v bolnišnici odstranili eno oko. Doma je bil iz vasi O&trc, fara Sv. Križ pri Krškem. V Ameriki je bil 35 let. Zapušča soprogo, dva sina in štiri hčere. — V Valley, Wash., je umrl Charles Uderman v starosti 68 let. Rojen je bil v Minneapolis, Minn. — V Sheboyganu, Wis., je umrl Karl Bezovnik v starosti 76 let. V Ameriko je prišel pred 44. leti in je živel v Sheboyganu 33 let. Zapušča ženo in štiri sinove. --o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA TARZAN IN OGNJENI BOGOVI (138) (Metropolitan Newspaper Service; Napisali Edgar Rice BlllTOUghS Ko se je Nazir nekoliko odpočil od hitrega bega in zopet prišel k sebi od prestanega strahu, je začel Boris Ga-rettu pripovedovati na dolgo in široko, kako so opazili Tarzana in kako so njegovi pomočniki navalili nanje. "Nej-manj dve sto jih je bilo, napram dvajsetim," ae je lh^al in se opravičeval. "Borili so se pa kot sami vragovi," je nadalje pripovedoval Nazir. S satanskim nasmeškom na ustnih je Boris Garetto poslušal Nazirjevo pripovedovanje. V svojih mislih je pa pletel načrte, kako bo napadel Tarzana in vse njegove pomočnike. Uničil jih bo popolnoma in iztrebil s površja zemlje... ... Ko je Tarzan videl, da je ozek izhod iz te doline zaprt z Garettovimi privrženci, sc je vrnil nazaj v gozd in poiskal Tommyja in Arbelo ter jima pomagal zopet z drevesa, na katerem sta bila skrita, zopet na tla. Nato so vsi trije nastopili pot proti naselju Canaa-nitov, ki so Tarzana pričakovali. Komaj so Canaariiti Tarzana ugledali, so ga začeli navdušeno pozdravljati. "Živel Iskander zmagovalec!" so vpili z visoko dvignjenimi rokami. — Toda Tarzan, kljub temu viharnemu pozdravljanju ni bil niti vesel, niti zadovoljen. Res ie, da je premagal Ga-rettove vojake, toda Garetto ima še veliko drugih. Torek', 20. oktobra 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC StraH 8 KLASJE IN PABEEKI z evangelijske njive P. Aleksander Urankar. 4. NEDELJA V OKTOBRU Pa reci, da ni ljubezen stožer igravec potočiti, tja se bo poto-božjega evangelija. Odpri kate- čila. Naša srca so take kroglje rokoli stran hočeš, o ljubezni igravec je Bog. Četudi srca časih govori. Samo druge poteze ima butnejo druga v drugo, nazadnje vsakokrat, drugo odelo ta kra- j mora najti pot k zadnjemu cilju, ljica duhovnega in Kristusovega namenu, ki ga je srcem odločil POSLEDICA KOLIZIJE DVEH AEROPL ANOV življenja — ljubezen. Enkrat nosi obleko ljubezni do Boga in Bog. Nič ni protinaravnega ali protiznačajnega v zameri, proti- božjega češčenja, drugič zopet j naravno pa je, ne odpustiti, za-obleko usmiljenja, tretjič plašč,meri ne "odmeriti" z dobrodušno pokrit z zvezdami žrtev za bližnjega. Kristus ni bil suh profesor,, ki tako razlaga nauk svoj, da ga noben ne bi razumel. Praktične kaže, kako je treba ljubezen u-dejstvovati. Na priliko: v današnjem evan- odpustljivostjo. Jeziti se, je človeško, ne odpustiti, je satansko. Sv. Pavel piše: "Jezite se, toda sonce naj nikar ne zaide nad vašo jezo." Zamerljivec, ki ne odpusti, je ali "mulec", ki mulo kuha samo radi užaljenosti in sebičnosti, IZ mi NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) bile njegove čebelice in ne on, temveč ta nesrečna suša in njene posledice. Slovesno je pa obljubil, da ima za drugo leto že vse čebelice zbrane in pripravljene, da mu bodo pridno služile ter je zagotovljen, če le ne bo kanov. Koledar je krasna spominska knjiga ter je vreden mnogo več i gem ge prepri; čal, da ne samo po velikosti, temveč še bolj po vsebini, preka- podkupil Makuca Antona in Makuca Vincenca da bi krivo pričali proti Makuca Josipu. ——o- ša vse do sedaj izdane koledarje Ave Maria. Mnogo lepega, SirOTTl Tis^oslavije 1 podučnega in koristnega za naše življenje čitamo izpod peresa na-" I sena že znanega najboljšega pi- S kolesa je padla Jgatelja pater Hugo-na. Isto tako Antonija Levčeva, 29 letna'pater Bernarda, Dr. J. L. Za-služkinja iz Št. Janža pri Vele- plotnika. Jako zanimivo je napi-nju se je učila voziti na kolesu, sal svoje spomine Mr. John Dol-Pri tem je padla in se močno po- čič. Sestra M., naš znani narodni bojevnik Jože Grdina in razni drugi vrli pisatelji. Jako lepa in zanimiva so poročila iz naših naselbin širom Amerike. Splošno je v letošnjem koledarju za vsake- Tržaški paleontologi so imeli v zadnjih dneh pri preiskavanju v' severnem delu Istre velik uspeh Našli so izredno zanimiva ostan-Po vseh teh vojaških gradnjah ke živalstva iz kvartarne dobe. vzhodni meji Idrija, septembra 1936. — U-trjevanje obmejnega pasu nad Idrijo se z vso naglico širi jn zavzema z vsakim dnem večji °bseg. Dnevno prihajajo v več-jem številu italijanski delavci iz •iuga v te kraje, za katere so že delJ časa pripravljali in zidali Posebne barake, in sicer med vasmi Veharše in Dole nad Idrijo- Nekatere je opaziti celo iz ju goslovanskega ozemlja, na novo došlih delavcev, zamenjali pionirske čete, so nekatere oddelke preoblekli v vojaške uniforme. Kakor povsod drugod pri obmejnih utrdbah, tudi ti delavci pod najstrožjim nadzorstvom in popolnoma ločeni od domačega prebivalstva. Po vseh delih, ki so že v teku kakor tudi pripravah, izgleda, da lmajo v načrtu obsežne vojaške naprave, in da se jim ta sektor obmejne črte zdi' posebno uvaže-Vanja vreden. V zadnjem času so zgradili posestva Ljubevč, ki le-21 v nivoju idrijske kotline pod J uličnim vrhom pa do gostilne Hamc vrhu klanca stare, a sedaj Popolnoma prenovljene "vrhniške ceste" pri Gorah nad Idrijo 2ično Vzpenjačo, katere kapacitet Je neznan. Ta žična vzpenjača je postavljena očividno radi pospešenega dovažanja gradbenega materiala ter je dolga približno . L5 km. Promet bo z njo zelo olajšan, kajti kljub dobro izpeljani prej imenovani cesti, ki so siguren promet, ter neposredno veže Idrijo s širokim obmejnim pasom na idrijski planoti, bodo z njo prihranili na času in pogonskem materialu, ker je ravno v tem delu cesta izpeljana v številnih serpentinah. Ob vsej cesti od Idrije do obmejne vasice Medvedje brdo so nagromadene ogromne količine gradbenega materiala, ki bo slu-Od teh 'žil za gradnjo kavern, podstolpov ki so za topove in predorov. Posebno značilna je gradnja predorov, in to pod Nartarskim hribom, ki leži [tik ob jugoslovansko-itali-janski meji, med vasico Zavrat- cem in naseljem Potokom in pod v.. 1 ■ mpii ih vojaška letala, ki krožijo v taki Lanevskim gričem pri meji, ki i ..... _ in ostalih ob jygoslovanski meji, vstaja pred nami kopija Magino-tove obrambene črte, ki bo v sklenjeni vrsti zgrajena od Trbiža do Reke in ki naj Italijo osvobodi namišljenih strahov, ki menda prežijo na njenem vzhodu. S temi vojaškimi deli so naj-brže v zvezi tudi nekatere aretacije, izvršene v zadnjem času, kakor tudi značilna prepoved rabe slovenskega jezika v javnih lokaj,1 h. Značilne so tudi pogoste inšpekcije visokih vojaških oblastnikov — v zadnjem času so gradbena dela pregledali celo funkcionarji glavnega generalnega štaba* iz Rima. Aretacije naših ljudi, ki so popolnoma nedolžni, kažejo veliko nervoznost merodajnih vojaških krogov s ozirom na dejstvo, da se njihove vojaške naprave ne morejo ohraniti dovolj tajne. Ta obmejni pas večkrat obiščejo tudi italijanska Tako so našli ostanke iz okostja kosmatega nosoroga, kvartarnega konja, velikega jamskega volka, bizonta, velikega jelena me-gacera ter mnogih ptic, plazilcev in rib. Našli so tudi ostanke paleolitskega človeka. Najdbe so zelo dobro ohranjene in jih bodo strokovnjaki sedaj počasi podrobneje proučili. KRATKE NOVICE ■— V rajbeljskem rudniku se je ponesrečil 24 letni Matija Kravanja iz Bovca. Zlomil si je levo roko in dobil težje poškddbe na glavi. Prepeljali so ga v Gorico. * — Požar je uničil hišo Josipu Hledeju iz Smartnega pri Kojskem. Zgorelo je tudi poljedelsko orodje in krma. Škode je za 20.000 lir. Gasit so prišli goriški gasilci. teče vzporedno z jugoslovansko cesto Žiri—Rovte. Ti predori bodo imeli, kakor je sklepati iz poteka gradbe, ki so z njo ravnokar začeli, dva izhoda. V kakšne namene bodo služili predori, do sedaj še ni znano. Vendar pa s temi deli hitijo z amerikanslco hitrostjo kar da slutiti', da so največje strateške važnosti. Pri tem pa je značilno še to, da se nahajajo tik ob meji, nad katero imajo dominanten položaj z ozirom na sotesko, ki se pod njimi na jugoslovanski strani polagoma razširi v žirovsko kotlino. Poleg teh predorov so v gradnji še številne kaverne, podzemni stolpi za topove in slične utfdbe okrog vasi 'ikajce, ki se nahaja med Veharši in Medvedjim brdom, neposredno za mejo. Ravno višini, da jim je omogočena tudi kontrola jugoslovanskega obmejnega ozemlja . . . Trije ctrcci zgoreli s hišo vred Gorica, sept. 1936. — Strašna nesreča se je zgodila v noči med 14. in 15. sept. v hiši Alojzija Ličena v Brjah, občina Rihem-berk. Iskre iz kuhinje so zaradi močnega vetra zažgale seno, ki je bilo spravljeno na podstrešju Zaradi hude burje je bila hiša takoj v plamenih, in zaradi noči je bilo gašenje zelo težavno. Oče in mati sta bila kmalu pokoncu in začela reševati, kar je bilo mogoče. Najprej sta hotela rešiti tri otroke, ki so spali v bližnji Sobi. Toda prišla sta prepozno, ker je bila soba že vsa v plame- bila. Radi hude poškodbe so jo spravili v celjsko bolnico. --o— - - Nevarne zastrupljen je V mariborsko bolnico je bila pripeljana 63 letna preužitkari-ca Apolonija Vučkova, katero je pri krmljenju ugriznila svinja v roko in je nastalo zastrupljenje. -o- Težka poškodba zaradi padca Pri gradbi nove ceste v Zeta-lah se je ponesrečil 44 letni Franc Fakin, ki je padel kakih 20 čevljev globoko v gramozno jamo. -o- Dve nesreči V Bodrišni vasi pri Grobelnem je padla 15 letna posestnikova hčerka Milka Antlejeva na koso in si prerezala žile na nogi. —-Pri Sv. Magdaleni blizu Sv. Pavla pri Preboldu je padla s kozolca 56 letna posestnica Helena Breznikarjeva. Obležala je s hudimi poškodbami, da so jo morali spraviti v celjsko bolnico. Nesreča pri delu Pri delih v Mednem klancu je eden vagončkov, s katerimi prevažajo razen materij al, padel s tira. Pri tem je vagonček zagrabil za roko 20 letnega delavca Antona Kukavico iz Dev. Marije v Polju ter mu jo zmečkal. ga lepega berila dovolj. Poleg resnih stvarnih člankov je tudi vrlo preskrbljeno z kratkočasni-mi povestmi in raznimi članki, da ga bo vsakdo z veseljem čital do konca. Poleg obširnega berila je v koledarju številno jako lepih slik, naših duhovnikov, lajikov in raznih dogodkov med Slovenci in tudi več nabožnih starokraj-skih. Med slikami vidimo tudi našega nepozabnega pater Kazi-mirja Zakrajška, ki se gotovo danes lahko veseli v stari domovini, ko vidi, da njegovo težko delo med Slovenci v Ameriki ni bilo zastonj. Da seme, ki ga je on tako goreče sejal po slovenskih naselbinah, rodi lepe sadove in naš Lemont, naše ameriško Brezje, je središče ameriških katoliških Slovencev. Father Kazimir bo za vedno ostal v blagem spominu vsem dobrim katoliškim rojakom v novi domovini. Zato je letošnji jubilejni koledar še 'toliko bolj zanimiv, ker je v njem popisana vsa zgodovina skozi dolgo dobo 25 let, o delovanju naših slovenskih frančiš- cerkveno pevko, kakor tudi na našem odru, kajti bila je izborila igralka ,zlasti za komične predstave. Naj bo novemu zakonskemu paru sreča mila ter naj ju spremlja božji blagoslov vsepovsod skozi zakonsko življenje. Ko se je vračala v nedeljo 4. okt. iz naše cerkve od sv. maše, soproga rojaka Matt Bradeška, 1612 Elisabeth st., se je nenadoma na potu zgrudila in obležala na mestu mrtva. Srčna bolezen ji je nepričakovano pretrgala nit življenja v starosti 37 let. Zapušča žalujočega soproga in tri sine. Pogreb se je vršil iz naše cerkve 7. okt. na naše farno pokopališče. Težko prizadetim ostalim naše iskreno sožalje, duši pokojne pa večni mir in nebeško veselje. Z dnem 1. okt. je začel v našem mestu izhajati nov angleški list z imenom Free Press, kot dnevnik in zastopa principe demokratske stranke. Tako imamo sedaj dva dnevnika in en tednik v Jolietu, poleg listov z Chicage, ki prihajajo redno vsak dan h nam. V kratkem se bo vršila registracija volilcev, za prihodnjo volitev, gotovo ste vsi čitali v Sašem listu Am. Slovencu, nekaj časa nazaj, ko je natančno pojasnil novo postavo glede registracije in kako važno je, da se vsakdo registrira, zato rojaki u-poštevajte to pojasnilo in pojdite se registrirati ko bo čas naznanjen, kajti drugače ne boste smeli volit dne 3. nov. Vsi veste, da so letošnje volitve silno važne, za ves ameriški narod, ki se tudi zanima zanje. Zato ne zamudite storiti kar postava od vas zahteva ter pokažite, da ste zavedni ameriški državljani. Od nas volilcev je odvisno, kako vlado bomo imeli prihodnja štiri leta. Kakor si bomo postlali, tako bomo ležali, pravi naš stari pregovor: — Pozdrav vsem čitate-ljem Am. Slovenca. M. Hcchevar Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine. * 4> 4* 4» 4* + * 4* 4* 4* * 4* * 4* 4* 4* 4* 4* ZA BIRMANCE V CHICAGO dobite zelo lepa in primerna darila v obliki lepih molit-venikov in rožnih vencev v naši Knjigarni, ki se je založila z novimi molitveniki in krasnimi rožnimi venci nalašč za ta slučaj. Na izbero so vse različne vrste in cene molitvenikov in rožnihvencev. Tisti, ki med tem tednom ne morejo v naš urad, to lahko store v nedeljo dopoldne med 9:30 in 12 uro, ko bo urad nalašč zato odprt, da bo mogoče tudi takim po-streči, ki med tednom nimajo časa. Opozarjamo pa, da pridete preje in ne čakajte na zadnji dan, da zaloga ne poide. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. * * ¥ l- b il <$» »g* fy tg. *$« tyjfetyty •$» DENARNE POŠILJAT VE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 5 00 .......... 200 Din Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.7S Za $ 7.40 .............. 300 Din Za $10.00 pošljite..........$10*85 Za $ 12 00 . 500 Din Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $ 23.50..................1000 Din Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $ 46.00..................2000 Din Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $114.00..................5000 Din Za $50.00 pošljite..........$51.50 Lire: Za $3.50............................ 50 lir Za $6.40............................100 lir Za $29.00............................500 lir Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarni Amer. Slovenca) 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 20. oktobra 1936 > 1 1 1 1 14 XJfflfe«. USODNA ŽENA ! < < < < i i i 1 I 1 1 f Ivan Slivnik. 3 i i * t i ( < Viktor se je ozrl. Kaluta se je bil nocoj že nekajkrat pojavil med vrati, da bi videl, ali ga ne potrebujejo. Tudi zdaj je vprašujoče iskal gospodarjevih oči. Viktor mu je smehljaje odmahnil z roko, in Kaluta je spet izginil. Vrnil se je k stari Dori, s katero sta večkrat "z znamenji kramljala". Romana je gledala smehljaje za njim. "Kako fin se zdi vedno Kaluta. Mislim, da bi mu nekateri naših gostov lahko zavidali ta žlahtni nastop." Jela sta govoriti o Indiji in njenih prebivalcih. Pri tem je mineval Romani čas, kakor bi imel peroti. In vsa osupla je pogledala, ko je zapazila, da se večina gostov razhaja. Tudi ona je moral iti. Pozno je bilo. Ko se je poslovila od Viktorja, jo je nežno pogledal ter si pritisnil njeno roko na ustnice. "Lahko noč, Romana!" je rekel tiho ter ji še enkrat trdno in gorko stisnil roko, preden jo je izpustil. Vzdrhtela je ter se mu zazrla za hipec v oči. Pogled, ki ga je prestregla, je bil tak, da ji je udarila vsa kri v srce. Zbežala je. Naglo je hitela po stopnicah v svoje prostore, kjer je čakala Dora, da bi ji pomagala pri razpravljanju. 20. POGLAVJE. Do drugega dne se je vreme obrnilo; lilo je kakor iz vedra. Ko se je Romana zbudila — nekoliko pozneje nego po navadi — jo je navdajalo čuvstvo, da se ji obeta danes pomemben, slovesen dan. Lep vsekako ni bil; z glavo je zmajala, ko je stopila k oknu in zagledala vodo, ki je drla po cesti. S skrbjo je pomislila na grozečo po voden j. Toda naglo se je otresla tega strahu. Danes ni hotela razmišljati o neprijetnih stvareh; nič ni smelo skaliti radosti in tihe sreče v njenem srcu. Tiho je pela sama pri sebi, kar se drugače ni dogajalo. Dolgo je izbirala, kaj bi oblekla za današnji dan. Najrajši bi vzela spet belo slavnostno obleko, ki se je edina prilegala njenemu razpoloženju. Toda nasmehnila se je kakor sama sebi ter zmajala z glavo; odločila se je za preprosto vsakdanjo obleko od višnjevega sukna, ki je dajala njeni pojavi sicer resnoben, a vendar tudi fin izraz. "Baš ko je bila oblečena, je vstopila Dora. "Gospodična Romana — gospodična Beatrika je pravkar prišla. Pravi, da bi rada govorila z vami o jako važni stvari." Romana se je zavzela. "Beatrika?" "Da; v vaši sobi sedi in vas čaka. Nisem je mogla odpraviti." Romana je pogledala na uro. Drugače je vstajala Beatrika po veselicah vedno zelo pozno. Kaj jo je neki zvabilo danes tako zgodaj iz pernic? Romani se je storilo neudobno, prav kakor bi jo čakalo nekaj neprijetnega. In zares, kaj dobrega bi ji mogla prinesti Beatfrika? "Takoj pridem, Dora," je rekla tesnobno. Nekaj časa je stala na mestu in gledala' predse. Kaj hoče Beatrika od nje? Drugače vendar nikoli ni prišla v njene prostore. In zakaj ji je bilo mahoma tako tesno pri srcu ? Z negotovimi, obotavljajočimi se kora- ki je šla v svojo pisalno sobo. Beatrika je sedela v naslanjaču. "Dobro jutro, Beatrika. Čudim se, da si že pokoncu." "Dobro jutro, Romana. Prav za prav se čudim tudi jaz. A danes bo zame vobče nemiren dan. Nevesta ima vse polno dolžnosti. Pravkar sem ogledovala te krasne rože. Dobila si jih od strica Viktorja, ne?" "Da," je kratko odgovorila Romana. Beatrika je zaničljivo skomignila z rameni. "Odveč je, da izkazuješ cveticam tega dona Juana toliko časti." Romana je vzkipela. "Fej, Beatrika! Da le moreš tako govoriti o svojem stricu!" Beatrika se je zleknila v naslanjaču in zazehala. "Eh, ljuba moja, kmalu ga boš obkladala ti sama s še manj prijaznimi imeni. Čudila sem se, ko ti je snoči tako oči vidno dvoril. Vsi naši gostje so opazili. Naravnost kompromitiral te je." Romana je silno pobledela. Njene oči so zrle ogorčeno na popolisestro. "Takšno govorjenje si prepovedujem!" je rekla jezno. Beatrika je pomignila s konci stopal. "Nikar se ne prenagli nad menoj, ljuba Romana. Mar bi mi bila hvaležna, da sem se potrudila k tebi in te hočem rešiti še hujšega osmešenja. Stric Viktor se je vr-til še nedavno okoli mene prav tako, kakor se zdaj ukvarja s teboj." Romani se je medtem vrnilo ravnotežje duha. Menila je, da je prišla Beatrika le z namenom, razkrinkati ji Viktorjevo "omahljivost". "Ah! Zato si mi prišla tožit gospoda Trtnika?" Beatrika se je ostro in porogljivo za-smejala. "O ne — saj to še ni vse. Prav za prav bi te morala prepustiti usodi, ker se vedeš proti meni tako sovražno. A vendar te hočem rešiti^ da ne boš ljudem v še grji zasmeh. Najino razmerje res da ni bog-ve kako prisrčno, in lahko bi mi bilo vseeno, ali te stric Viktor vara ali ne. Toda ženske moramo kazati nasproti ženskam vendarle nekaj vzajemnosti in tovarištva — in kakor sem rekla — smiliš se mi." Romana ni verjela temu hinavskemu zatrdilu. Mrzlo, sovražno lesketanje Bea-tričinih oči je razločno izdajalo njena prava čuvstva. Posiliti se je morala, da je ostala mirna. "Zakaj se ti tako smilim?" je vprašala resnobno in tiho. Beatrika je Zasopla ter se sklonila naprej. Zamahnila je, da bi zadala Romani uničujoči udarec. "Ta vzvišeni mir te bo kmalu minil! Vedi, da te stric Viktor vara s svojo sleparsko igro." Romana je stopila k nji. "Pazi na svoje besede! Inženjer Trtnik je poštenjak, ki ne vara nikogar." Beatrika se je rezko zasmejala. "Saj sem vedela, da ga boš branila. A nič ne pomaga; treba je, da ti strgam rožnato slepilo z oči in te posvarim pred tem do-nom Juanom, ld naj bi ga bilo sram njegove sleparije. Poslušaj me tedaj in zve-di, kar sem dognala; to je bilo hkrati vzrok, da sem mu obrnila hrbet." TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna, — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS -VillWMlUUUJII PISANO POLJE J. M. Trunk Drang nach Osten. Pred svetovno vojsko so Nemci o tem, da hočejo svojo osvojevalno moč razširiti proti vzhodu, toraj podjarmiti in zasužnjiti Slovane, ki so jim na poti, čisto javno govorili, ker so si bili svesti svoje moči in so bili prepričani, da jim uspe, ko pride trenutek. Silno se jim je zato mudilo, da se je pričelo 1. 1914, ampak urezali so se, nemški meč je postal — bumerang in loput-nil je same po obrazu. Kolikor toliko je bilo vzhodno slo-vanstvo tedaj obvarovano. Še več. Nova doba je nastopila vsaj za nekatere Slovane, tri nove slovanske vlade so nastale, le Rusija je šla — sanjat, oziroma se je dala vpreči v voz prefriganih sa-njačev. Od tedaj je prešlo nekaj let. Spočetka je Nemce grizlo, pa so morali molčati. Polagoma so prišli do sape. Nastopil je Hitler. Dvomim, da bi bil spisal bivši tapezirar knjigo "Mein Kampf — moja borba." Dvomim, mislim, da je dal le ime, ampak pisali so tisti, ki so prej kričali, pa morali utihniti, in se zdaj zoper začeli priglašati, spo-četkoma malo bolj potajeno. Na zadnjem shodu na-zijev v Nuerenbergu pa je Hitler jasno povedal^ da hoče na vzhod in vzeti Slovanom, če mogoče še življenje, ne le zemljo. Časi so se spremenili, zdaj lahko govorimo zopet očitno...zopet lahko povemo, da hočemo pograbiti. Širši svet se za to ne zmeni dosti. Kako tudi? Angležem je znal Hitler potegniti kapo čez glavo, da mu gre za uničenje — komunizma, pa vidi Anglija le staro — rusko nevarnost za svoj imperij, in pomižukuje Hitlerju, Francija je v notranjih borbah za — demokracijo, pravijo vsaj tako, in izločena. Mussolini je debel prijatelj Hitlerja in enako lačen proti vzhodu. Kdor ni slep in Slovan, mora videti nevarnost, ki preti, in dalje spoznati tudi, da to nevarnost za slo-vanstvo morejo in morajo odvrniti le Slovani sami. Ako se Slovani ne morejo sporazumeti med seboj, in se prenirajo za kako — kulturo, vzhodno ali zapadno, in vdaiaio fc^Mm sanjam, so izgubljeni, ker Nemci se ne bodo prepii*ali za kako kulturo ali vdajali sanjam, dvignili se bodo proti — vzhodu prej ali slej. Zdaj kažejo sicer le na Rusijo in to radi — komunizma. To je , bluff. ker glede naziranja so nemški naziji na isti stopnji, goli pagani. Sedanji "Rusi" kažejo sicer precej koraiže. "Le nridite, če se vam hoče." dajejo nazaj. Imajo menda res dolgo sabljo, močno armado, ampak vsaj dozdaj so to sabljo utaknili lepo v nožnice, ko je kdo zaropotal, in se — umaknili. Stavim, da bo tudi proti Hitlerju isto. Že zdaj pa igra klaverno vlogo — Poljska, ki noče videti, da gre nemška škornja na vzhod preko mrtve Poljske. Poljski fanatizem je le političen, a politično ravno tako opasen, kakor je boljševiški fanatizem v svojem bistvu, odporne sile pa •tommminniiiinniiiirimmimiii !n»Mi«HiiiniiiniiiiHiniiH»iiiHitiiHiiiMHiinHHiitiuiiniHiiiiiiuiniiniuiiiiitsiiiiiiiiiiHniiiiiihiHm»> SLOVENSKI MOUTVENIEI praktični za starejše in mlajše, ki jih ima v zalogi Knjigarna "Amerikanski Slovenec": f DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem mašne molitve in vse drugo. Stane rudeča obreza, v platno vezan .................................-....................... 8Sc Lepo vezan, zlata obreza ...............-..................——.............................$1.25 MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven za može in žene, stane rudeča obreza.........-........................—....... 75c Zlata obreza ..........................................................................................51.00 MOLITVENIK ZA AMER. SLOVENCE. Zelo pripraven molitvenik za mlade in odrastle. Vsebuje vse najpotrebnejše molitve, kot vse dele Rožnega venca, božje in cerkvene zapovedi, tri maše, razne molitve, litanije, Križev pot, razne mašne pesmi. Stane: Lično v trdo vezan, zlata obreza..—....................... 75c Boljša vezava, trde platnice, zlata obreza........................................$1.00 Fino šagren usnje, vatirane platnice, zlata obreza........................$1.25 Bele koščene platnice, s krasno sliko na platnicah, zlata obr.....$1.25 NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ......................................................................................$1.50 NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko, stane rudeča obreza ................................................................-........... 95c Lepša vezava, zlata obreza ................................................................$1.50 POT K BOGU. Zlata obreza...............................................................$1.50 Rdeča obreza ...................—.....—....................................................... 95c RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ............................................................-..........-.....$1.50 REŠI DUŠO. Platno, zlata obreza, veliki tisk....................................$1.50 Platno, rdeča obreza, veliki tisk ........................................................$1.25 ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike, stane rudeča obreza............................................................................... 75c Lepo vezan, zlata obreza .......................................................-..............$1.00 SKRBI ZA DUŠO. Zelo priljubljen molitvenik, lično v usnje vezan, vatirane platnice, zlata obreda..................................................$1.75 SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr. Naj sv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane: Fino usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato obrezo..............$1.50 Vezan v tino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza—..........$1.25 Umetno usnje, zlata obreza—..........................................................$1.00 VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo................................................$1.50 VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne oblike, Križev pot s podobami, stane rudeča obreza.................... 85c Zlata obreza .......................................................................................$1.25 VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza...................... 65c V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven za starejše ljudi, z primerno žepno bliko, »tane rudeša obreza.. 95c Zlata obreza ...........................................................—...........................$1.50 Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money Ordru in ga pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, : : Chicago, Illinois nima noben. Vzplamti kakor goreča slama, pa izgine. Poljak brani napačno svojo zemljo, o pravem Rusu je pa dvomljivo, če bi jo mogel pod sedanjimi razmerami. Morda se pa le tudi sanjavi Rus dvigne, in tedaj bi vzajemno slo-vanstvo oholemu Nemcu lahko pokazalo, kamor ne sme stopiti njegova lačna škornja. "Hej, Slovani, kje so naše meje, kje, Slovani, teče naša kri? -o- Fotograf je zdravil ljudi Radi zdravljenja ljudi se je moral v Ljubljani pred kratkim zagovarjati neki 60 letni fotograf J. T. iz Slovenske Bistrice, ki je zdravil ljudi. K njemu je namreč prišlo iskat sveta in pomoči veliko bolnikov in ta fotograf-zdravnik je veliko njim pomagal. Izdajal je pa zdravniške izkaznice samo za zdravilna zelišča, katera so bolniki, če jih že niso imeli doma, lahko po ceni ku- pili v lekarni. Da je začel ta posel, se je izgovarjal, ker od fotografske obrti ni mogel živeti. Gorelo je V Selcih, št. 91, na Štajerskem je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Franca Muršca. Škoda znaša do 20.000 dinarjev. 'TROPICAIRE" PREMOG. — 'Lump' ali 'Egg' $6.00; 'Mine run' $5.75; 'Screenings' $4.75. — Northern Coal Co., Chicago; Telefon MERrimac 2524. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. NAROČITE SI SVOJ PREMOG ZDAJ ~ Črni "gold lump" $6.00; "Mine run" (drobni) $5.75; "Screenings" $4.75. — Grundy Mining Co., Chicago. Tel. CEDercrest 1131. SLOV. LICENZIRAN ELEKTRlCAR Prevzemam vsakovrstna večja in manjša električna dela. — Nabavljam in prodajam vse vrste Električne "Fixtures" po zmerni ceni. Kadar rabite popravila luči, ali drugih električnih predmetov, me samo pokličite na elefon: HAYMARKET 4065 MILAN MEDEN 1823 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Društvo sv. Jožefa štev. 53, KSKJ., Waukegan, 111. 36 leto pri K. S. K. Jednoti. Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta. Skupna društvena imetja znašajo nad $15,000.00. Skupno število članstva 484 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora: Fraak Jerina, preds. Joseph Zore, taj. Mike Opeka, blag. Društvo sv. Vida štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1936. Predsednik: Frank Habich, 6310 Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str. Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme,, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr. , J^ J. Kern. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. ANGLEŠKI MOLITVENIKI ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec: THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE. Usnje, zlata obreza............$2.25 (Jsnje, rdeča obreza ...............-..........................................................—..$2.00 COMMUNION PRAYERBOOKS. Trde platnice, zlata obreza..$1.00 DEVOUT CHILD. Bele platnice in črne platnice............................ 10c KEY OF HEAVEN. To je najbolj popularen angleški molitvenik v Ameriki. Fino vezan v koščene biserne platnice, zlata omreza, v platnice znotraj vdelan biserni k/ižec, stane................$2.75 Fino usnje, vatirane platnice, zlata obreza, v platnice vdelan krasen biserni križec ....................................................................$2.50 Koščene platnice s sliko, zlata obreza................................................$1.75 Fino usnje, zlata obreza........................................................................$1.50 Fino usnje, lepo vezan ........................................................................$1.00 LITTLE COMMUNICANTS PRAYERBOOK. Platno vezane.. 45c LITTLE CATHOLIC CHILDS PRAYERBOOK. Koščene platnice, zlata obreza .................................................................i..................$2.00 MANUAL OF DEVOTIONS. Usnje, zlata obreza..........................$2.50 MY GOD & MY ALL. Molitvenik za otroke. Zlata obr«za............$1.25 VEST POCKET MANUAL. Usnje, zlata obreza............................$1.00 WITH JEZUS..... Usnje, vatirane platnice. Zlata obreza....................$1.00 Koščene platnice z sliko. Zlata obreza............................................$1.25 YOUNG MANS GUIDE. Usnje vezano, rdeča obreza....................$2.00 Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money Ordru in pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, : : Chicago, Illinois Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena f\f\ in stane samo: *p4a!aU(J Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,