CENA LIR 25 Poštnina plačana — Sped. abbon. post, — II gr. GOSPODARSTVO Trgovina ♦ finance ♦ industri ja ♦ obrt KMETIJSTVO leto vii. št 147 PETEK, 8. MAJA 1953 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 89 33 Pravda z davkarjem Dan 30. aprila je za nami in z njim ‘Udi davčne prijave po Vanonijevem Zakonu. Zdaj se začenja del davkar-Jev in revizorjev. Kaj bo to delo pri-nesilo? Med davčnimi obvezane! so si ^ eni reči na jasnem: da bodo davkarji se bolj pritisnili na vijak. To je sploš-ua težnja finančnih oblastev, ki je davkarji v praksi nič ne prikrivajo. emo namreč, da hodijo v zadnjem easn okoli naših obrtnikov in stikajo, ub ni morda kaj ušlo davčnemu vija-j ■ .Prijavam dohodkov ne verjamejo ln iščejo povečano1 bogastvo prav v casu splošnega gospodarskega padanja. živimo na Svobodnem tržaškem ozemlju, toda finance, kakor tudi ve-cina drugih višjih uradov, so v rokah 'niških uradnikov. Smernice glede pobiranja davkov prihajajo torej iz Hi-čim več iztisnejo iz tržaških davč-uih obvezancev, tem manj bo treba halijanski vladi dodajati za uravnove-seuje tržaškega proračuna. Na tem ne bodo gotovo nič izpreme-rnile lepe besede italijanskega finančnega ministra Vanonija, ki jih je iz-Pregovorii o davčni politiki na milanskem velesejmu. Vanoni se je dotakne razmerja med davčnimi obvezanci m davkarji. To razinerje je danes razmerje »na nož«! Minister je napadel davčne svetovalce«, ki se pridružijo davkarjem kot nekakšni mešetarji in Posredujejo med davkarji in davčnimi obvezanci; seveda za primerno odškodnino, na račun zadnjih. Neki mi-'anski gospodarski list trdi, da davčna oblastva pogosto zaupajo tem davčnim svetovalcem zaupne podatke iz davč-ni“ prijav. vsi ti običajni izrastki današnjega davčnega sistema bi se dali ižločiti samo pod pogojem, ako bi se med fi-uančnimi oblastniki in davčnimi obve-zanci ustvarilo razmerje večjega zaupanja. Izvor tega nezaupanja je glo-|,°k- Splošno nimajo italijanski držav-Jani zaupanja napram državi. V njihovih očeh je država pravzprav nehaj tujega, izven njihovega udejstvovanja; država jim postavlja samo zah-‘eve. Omejuje jim svobodo in zahteva denar. V državi ne vidijo svojega zaščitnika pred grabežljivim domačinom ln tujcem, pač pa karabinerja in fi-"ancarja. Ce tako gledajo na državo, Potem je jasno, kako prijavljajo svoje dohodke, ko gre za odmero davka. Ni dvoma, da so poleg vsega davki Y Italiji visoki; z njimi je treba vzdr-zevati obširni državni aparat, ki je fedko kje na svetu tako kompliciran. Y Spodbijanje prepričanja, da italijanski državljani plačujejo visoke dav Ke, je minister Vanoni napovedal, da s° količniki obdavčljivih dohodkov iz Pfoizvodnje v Franciji in Nemčiji višji. Toda kje so drugi davk.i zlasti vse vrste posrednih davkov in občinskih davkov. Prav te dni hočejo tudi na Draško raztegniti italijanski zakon, ki Pooblašča občine, da uvajajo lastne trošarine. Država z druge strani je nasproti mtvčnim obvezancem nezaupljiva. Turn ona ravna po znanem pregovoru ''Fidarsi e bene, nen fidarsi e meglio«. Ako državljani ne prijavljajo svojih dohodkov zavedajoč se svojih državljanskih dolžnosti, s tem opravičujejo hezaupanje državnih organov. Seveda P' se dalo vprašanje postaviti narobe m verjetno tudi bolj pravinlo. Ker je državljan prepričan, da mu bodo dav-hdrji pripisali višje davke — s tem, da mu povišajo davčno osnovo — ka-hor bi bilo utemeljeno na podlagi nje-S°ve prijave, gre s prijavo pač niže! Na Primorskem so ljudje svoje dr-zav,ljanske dolžnosti do leta 1918 poj-m°vali drugače. 'Statistično je bilo namreč ugotovljeno, da so za časa 25-etnega vladanja Italije Primorci bolj Pošteno prijavljali svoje dohodke in dejansko tudi razmeroma več plače-'a|i za davke kakor drugod po Italiji. Dlej zadevne podatke v knjigi P. Ldzzato-Fegiz: »L’Economia della Ve-"ezia Giulia«.) Bolj pošteno prijavljanje dohodkov, ki so ga bili vajeni še jz avstrijskih časov, je na žalost ime-‘o za posledico hujše obdavčenje, ker s° italijanski davkarji, vajeni razmer v Italiji, bili prepričani, da so bile Prijave prenizke in so zneske obdavčljivih dohodkov zviševali. . Ali so se davčni obvezanci v 25 letih ccsa naučili, je vsekakor delikatno vPrašanje. Vemo samo, da službena po-fočiia ZVU že nekaj let zaporedoma Ugotavljajo, da so davki več vrgli, ka-kor je bilo proračunano v državnih računih anglo-ameriške cone. Zakaj ?e bi po vsem tem upravniki ZVU zni-zaIi davkov in tako sledili lepemu z81edu g. Butlerja, angleškega finanč-nega ministra? Mednarodna banka za obnovo in razvoj je izkazala čisti dohodek 12 mi-Jjonov 947.735 dolarjev v tričetrtletju, M ga je zaključila 31. marca 1953, pro-11 njenemu čistemu dohodku 12 milijonov 507.639 dolarjev v istem obdobju lanskega finančnega leta. V tromesečju, ki ga je zaključila le-°s 31. marca, je Mednarodna banka odobrila tri posojila, in sicer Indiji v Pesku 19,500.000, Jugoslaviji v raznih evropskih valutah v skupni vrednosti 0 milijonov dolarjev in Severni Bo-deziji v znesku 14 milijonov dolarjev. J tromesečju, ki ga je zaključila letos J- marca, so dolžniki po njenem izkazu vrnili posojila v skupnem zne-ku 999.289 dolarjev. Banka je do tega dne izkazala svoje rezerve v skupnem znesku 105,645.905 dolarjev. Svoj 'isti dohodek v letošnjem tričetrtlet-JU je banka nakazala dodatnemu rezervnemu skladu za kritje morebitnih zšub na posojilih ali zaradi bančnih JaiUBtev m ga je tak0 p0večaia na 70 n 111 j°nov 975.8-5 dolarjev. Komisijska v^ujUa, ki znašajo 6,985.416 dolarjev, fbanka knjižila v dobro njenega po-ebnega rezervnega sklada, ki je tako narasel na 34,670.070 dolarjev. Ameriška carinska politika na razpotju RaZVOj (jOSPOUBdfl ŽiVljGli H3 V3Si Na znižanje carin ni upanja - Za zdaj samo proučevanje (GUY SIMS FITCH) Zagovorniki bolj svobodne ameriške zunanje trgovine so z zadovoljstvom sprejeli na znanje sklep predsednika Eisenhowerja in republikanskih kongresnih prvakov o ustanovitvi skupne komisije Kongresa in vlade, ki naj bi določila smernice zunanje trgovine in gospodarske politike. Komisija bo sestavljena iz treh senatorjev in treh poslancev ter pet članov, ki jih bo imenoval predsednik. »Journal of Commerce« kljub temu pripominja, da je taka komisija tvegana zadeva, ker lahko priporoči veliko manj svobodno carinsko politiko, kot si jo Bela hiša želi. Vlada je predložila, da sedanji zakon o trgovinskih sporazumih, ki ugasne v juniju, podaljšajo za eno leto, da bi med tem proučevali novo in bolj primerno zunanjo gospodarsko politiko. Ta zakon pooblašča predsednika, da zniža carine v zameno za trgovske ugodnosti. Ta teden so se pričela zasliševanja v zvezi s carinskim zakonskim predlogom, ki ga je predložil član predstavniške zbornice, republikanec Richard Simpson. S tem je postalo jasno, da so Združene države dospele v svoji zunanji trgovinski politiki na razpotje. O tem pričakujejo dolgotrajno razpravo. Simpsonov zakonski predlog namreč postavlja kot pogoj za podaljšanje zakona o trgovinskih sporazumih številne dodatke, ki skrajno omejujejo predsednikovo pooblastilo v carinski politiki. Zagovorniki zakonskega predloga so v glavnem tisti, ki se bojijo zunanje konkurence. Tukaj je všteta mala trgovina, posebno industrija takega blaga, ki ga splošno ne izvažajo. Za predlog so tudi nekatere kmetijske in ri-barske skupine, topilnice svinca in cinka ter tako imenovani »neodvisni« petrolejski industrije!, v glavnem družbe, ki nimajo zunanjih interesov. Ti industrije! želijo preprečiti vsako mož. no nevarnost za domače petrolejske cene, ki so sedaj močno zaščitene. Omejitvam v Simpsonovem zakonskem predlogu pa se v glavnem pro-tivijo krogi, ki zagovarjajo načelo ^trgovina,. ne pomoč«, češ da morajo Združene države kot vodilna upniška država več uvažati. Med temi skupinami so velike gospodarske družbe, ki postajajo vedno večji izvozniki, združenja za zunanjo trgovino, razne trgovske in kmetijske organizacije ter obe vodilni sindikalni organizaciji. Seveda je tudi ameriška vlada sama proti temu zakonskemu predlogu. Stasseo za srednjo pot Ravnatelj Uprave za vzajemno varnost je pred odborom za zunanje zadeve v predstavniškem domu izjavil, da bi popuščanje ameriške vlade glede carin in pospešitev uvoza evropskih držav v ZDA bolj navezala evropske države na Ameriko in izločila skušnjavo v teh državah, da ni pospešile izmenjavo z vzhodnimi državami. Stas-sen je dodal, da se v zadnjem času v vzhodnih državah čutijo posledice blokiranja s strani Zahoda. Tako plačuje danes Sovjetska zveza molibden tudi 10-krat dražje, da bi izvabila to strateško blago od zahodnih držav. Govornik je nato izrazil svoje mnenje, da morajo ZDA iskati srednjo pnt in da ne smejo na evropske države preveč pritiskati glede omejitve omejevanja trgovine z Vzhodom; sicer se utegne zgoditi, da zgubijo svoje zaveznike. Dodal je, da razlagajo nekatere države zelo svobodno pojem »strateško blago«. Tako n. pr. izvažajo na Ktiajsko, v Pakistan in Egipt bombaž, zahodne države razne vrste barv in gnojil, Indija pa juto. Angleži se Mio povišanja carin Londonski list »The Observer« se bavi z vprašanjem omiljenja ameriških carin v zvezi s predlogom, naj se zakon (Reciprocal Trade Agreements Act), ki pooblašča predsednika ZDA, da v pogajanjih s tujimi državami dovoli določene carinske ugodnosti, obnovi. Po tem predlogu naj bi se po-dblastila predsedniku razširila; tako bi lahko dovolili evropskim državam večje ugodnosti pri uvozu v ZDA. »The Observer« meni, da je senator Taft, ki ima danes v ZDA dejansko večjo moč kakor sam Eisenhower, nasproten znižanju carin. On je bolj pripravljen nadaljevati s politiko neposrednega ameriškega podpiranja Evrope, kakor odpreti ZDA evropskemu vozu. Splošno je razpoloženje v Kongresu prej za povišanje carin kakor za znižanje. V Londonu bi bili zadovoljni, ako bi ostalo vsaj pri sedanjih carinah v ZDA. List predlaga, naj se Velika Britanija in ves carinski blok Britanske skupnosti poskuša sporazumeti z državami, ki trpijo zaradi pomanjkanja dolarjev in omogočiti intenzivnejšo izmenjavo s temi državami. Delati bi bilo treba tudi na pospešitvi trgovinske izmenjava z vzhodnimi državami glede na politično popuščanje z Rusjjo in Kitajsko. Ameria pomoli bo znižana Na predlog predsednika Eisenhower-ja je ameriška vlada sklenila znižati podporo tujim državam na 5,818 milijonov dolarjev. Tako bo znašala podpora v letošnjem finančnerm letu 1772 milijonov dolarjev manj, kakor jo je predlagal bivši predsednik Truman. Štiri milijarde so določene za vojaško pomoč, in sicer 2530 milijonov za Evropo, 1000 milijonov za Daljni vzhod in 475 milijonov za Bližnji vzhod ter 20 milijonov za Južno Ameriko. Gospodarska pomoč doseže 995 milijonov; od tega prejme Francija 400 milijonov; 100 milijonov prejmejo Francozi Vse kaže, da bo v nekaji letih uresničen načrt za zgraditev prekopa po reki Mozeli od mesta Thionville v Franciji do mesta Koblenz ob Renu v Nemčiji, ki je star že okoli 150- let. Na francosko pobudo bo1 ustanovljena posebna mednarodna družba pod imenom Compagnie Internationale de la Moselle«, v kateri bodo> zastopane tudi prizadete države (Francija, Posarje, Luksemburg in Nemčija). Kakor rečeno, bo tekel prekop po reki Mozeli in bo dolg 270 km.. Računajo, da bo delo trajalo 4 leta. Zgradbi bodo 13 jezov in 9 električnih central. Dva jeza bosta na francoskem ozemlju (Koe-nigsmacker in Apach), dva v Posarju in Luksemburgu in 9 na nemškem ozemlju. Pri Koblenzu bodo zapornice. 2e po navedeninh številkah se vidi, da odpade pretežni del prekopa na Nemčijo. Celotni stroški za zgraditev prekopa bi znašali okoli 35 milijard frankov, Francozi računajo, da bi 26 milijard lahko krili z dohodki za proizvedeno električno energijo, tako da bi samo okoli 9 milijard morala prevzeti plovba. Te bi krili tako, da bi za čas amortizacije vpeljali brodnino v znesku 65 frankov za tono. Za načrt se navdušujejo posebno Francozi. Tako je francoska poslanska zbornica izvedbo načrta postavila kot nekakšen pogoj za svoj pristanek na zgi proizvodnjo za naročila »off shore« (municije in orožja), 100 milijonov naročil »off shore« prejme Anglija in 250 milijonov je določenih za dobavo »posebnega orožja«. Indiji in Pakistanu je namenjenih 94 milijonov, 105 milijonov pa raznim akcijam Organizacije Združenih narodov. Osebni dohodek v ZDA dosegel nov vrhunec. Trgovinsko ministrstvo poroča, da je leta 1952 osebni dohodek; v Združenih državah dosegel nov vrhunec 268.5 milijarde dolarjev, okoli pet in pol odstotka več kot leta 1951. Kljub večjim davkom lanskega leta je čisti dohodek lani znašal 234 milijard dolarjev, 4% več kot v prejšnjem letu. Ce se pa upošteva porast cen v 1. 1952, se mora reči, da je bit lanski osebni dohodek po svoji kupni moči enag dohodku leta 1951. Dejanski dohode^ povprečnega Američana po odbitku davkov je bil leta 1952 1496 dolarjev, to je okoli 10 dolarjev višji kot leta 1951. Mezde in plače so se lani povečale proti letu 1951 za najmanj 7 odstotkov. ZSSR NAROČA LADJE Po poročilu znane angleške ustanove »Lloyds Register of Shipping« je v danskih ladjedelnicah po naročilu Sovjetske zveze v gradnji sedem ladij s skupno tonažo 24.9K) brutto registrskih ton, na Švedskem tri ladje s 3015 brt in v Belgiji ena ladja s 3100 brt. Evropsko premogovno in jeklarsko skupnost; upirajo se mu iz posebnih razlogov Nemci. Francozi se navdušujejo za predlog, ker je prevoz premoga in koksa iz Porurja) (v Nemčiji) v Loreno, kjer je središče francoskih železarn in jeklarn po nemških železnicah predrag. Prav tako je predrag prevoz proizvodov lorenskiii jeklarn v smeri Severnega morja, pri katerem so soudeležene prav tako nemške železnice. V zadnjem času se kaže uprava nemških železnic bolj popustljivo, verjetno prav zato, da bi preprečila zgraditev prekopa po Mozeli. Tako j c v načelu z upravo francoskih železnic pristala na znižanje prevoznine za premog. Po novem sporazumu, ki je samo načelne narave, bi prevoz tone premoga iz Porurja v Loreno ne stal več 2900, temveč 1000 frankov. Ustanovitev mednarodne družbe., ki bi finansirala zgraditev prekopa, pripravlja poseben konzorcij za kanalizacijo Mozele, v katerem so predstavniki francoske železarske industrije in premogovnikov, trgovinske zbornice francoske pokrajine, predstavniki mest Me-tza, Strasbourga in Thionvilla, plovbe (Office nationale de la navigation) ter Regie des mineš de la Sarre. Plovbo na kanalizirani Mozeli bi internacionalizirali nekako tako kakor plovbo po Renu. MNENJE E. KARDELJA Na Kongresu socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je povzel besedo tudi član zveznega izvršnega sveta (vlade), Edvard Kardelj. Govoril je o preobrazbi gospodarskega življenja na vasi. Po njegovem mnenju je najnovejša Uredba o imovinskih odnosih v zadrugah »neke vrste mejnik« v socialističnem razvoju vasi. Ta uredba ima predvsem namen spraviti gospodarske odnose v jugoslovanskem poljedelstvu v sklad z gospodarskimi odnosi na drugih področjih jugoslovanskega gospodarstva s tem, da odpravlja vse ukrepe, ki otežujejo svobodni razvoj gospodarskih sil v kmetijski proizvodnji. Glede vprašanja »vaških bogatašev« je izjavil, da bodo ti počasi izginili. Pričeli bodo zaostajati za malim kmetom, ker ne bodo imeli strojev in ne bodo prejemali kreditov, pač pa bodo še vedno orali s konji. V svojem govoru je minister tudi dejal: Po mojem je bistvo stvari v na-Hednjelm: sodjalistična družba nima nobene potrebe, niti sedaj niti v bodoče, nasilno razlaščati malega ali srednjega kmeta, bodisi neposredno ali posredno, niti jih naganjati v zadruge ali druge gospodarske organizacije, za katere ne čutijo ekonomske potrebe in koristi. Toda po drugi strani mora imeti pred očmi dejstvo, da bi izolirana individualna mala kmečka posest Na zgraditev načrta so pristali tudi predstavniki Posarja in Luksemburga. Resne pomisleke imajo Nemci. Z novim prekopom se še niso sprijaznili, čeprav so Francozi že izjavili in bi bili pripravljeni kriti polovico stroškov. Poseben nemški medministrski odbor proučuje francoske načrte; vse kaže,' da je zavzel odklonilno stališče. Nemška vlada hoče zavarovati koristi nemških železnic, ki so še vedno pasivne. Nemci navajajo, da bi se dala vodna sila Mozele izkoristiti za proizvodnjo električnega toka ne da bi bilo treba izvršiti kanalizacijo Mozele. Računajo, da bi promet po Mozeli dsoegel letno 3,5—9,3 milijona ton. Po zgraditvi prekopa bi se preusmeril izvoz proizvodov francoske železarske in jeklarske industrije, ki gre zdaj čez Anvers in Dunkerque, in sicer tako, da bi se razvijal po Mozeli in Renu skozi Rotterdam. Te dni so bila v Rimu zaključena trgovinska pogajanja med Italijo in Nemčijo. Po italijanskih poročilih so Nemci končno ustregli italijanski zahtevi, da bi Nemčija dovolila večji uvoz italijanskih povrtnin. Vprašanja trgovinskih odnosov z Nemčijo se je dotaknil italijanski minister za zunanjo trgovino La Malfa, ko je na milanskem velesejmu sprejel nemškega ministra za gospodarstvo prof. Erharda. V svojem govoru je ugotovil, da je trgovinska izmenjava z Nemčijo čedalje bolj naraščala: leta 1948 je dosegla celotno vrednost 31 milijard lir, leta 1951 177 milijard in lansko leto kar 218 milijard lir. Toda hitreje je naraščal nemški izvoz v Italijo kakor italijanski izvoz v Zahodno Nemčijo. Tako je že leta 1951 nastal v italijansko-nemški trgovinski bilanci primanjkljaj 20 milijard v škodo Italije; v letu 1952 se je položaj še poslabšal, tako da je primanjkljaj dosegel kar 46 milijard lir. Za ta trgovinski primanjkljaj ni bilo mogoče najti kritja v nevidnem italijanskem izvozu, t. j. v naraščanju obiska nemških turistov v Italiji. Tako je primanjkljaj plačilne bilance v letu 1952 dosegel 47 milijonov dolarjev, se pravi okoli 4 milijone dolarjev na mesec. Primanjkljaj za Italijo je v prvih mesecih leta 1953 še narastel: v januarju je dosegel 6 milijonov, medtem ko je v naslednjih treh mesecih znašal povprečno 4,5 milijona dolarjev na mesec. sama po sebi bila nesposobna dvigniti poljedelstvo na višjo stopnjo; še več, ona bi životarila in vse bolj propadala v svoji zaostalosti, kolikor ne bi postala plen kapitalističnih elementov. Socialistična družba potemtakem mora pustiti individualnemu kmetu svobodo akcije v okviru njegovih ekonomskih možnosti in ga tudi podpreti v njegovih naporih, da dvigne produktivnost dela na svojem posestvu, toda hkrati mora z gospodarskimi sredstvi ustvarjati take pogoje, ki bodo onemogočali razvoj kapitalističnih elementov, ki bodo vse bolj ekonomsko povezovali individualno kmečko proizvodnjo s socialističnim gospodarstvom, ki bodo sleherni napredek v kmetijstvu pretvarjali v napredek socialističnih odnosov in ki bodo stalno krepili ekonomsko moč socialističnih sil na vasi. IZJAVA BORISA KRAIGHERJA Boris Kraigher, član izvršnega zvez. nega sveta, je tudi govoril o kmečkem vprašanju v Jugoslaviji. Omenil je, da so zadnje volitve v občinske odbore pokazale, da je v teh nekoliko padel odstotek delavcev na račun kmetov. Po njegovem mnenju bi moralo biti zastopstvo delavstva v občinskih odborih večje kakor je danes. Naloga politike bi morala biti, du čim bolj pospešuje razvijanje proizvajalnih sil ter moderniziranje in napredovanje poljedelstva. »Sovražnikom socializma je uspelo v stari kapitalistični Jugoslaviji plašiti kmeta s strašilom, češ da hoče socializem kmetu odvzeti zemljo. Glede tega mislim, je nadaljeval govornik, da smo ta strah nekoliko pospešili prav z izvajanjem uprvanih ukrepov v borbi za vadriževlanje del\\y«ih zadrug. Zadnja uredba o ureditvi lastninskih odnosov v delovnih zadrugah pomeni velik korak naprej prav v utrjevanju zavesti, da ni socializem tisti, ki predstavlja nevarnost za privatno lastnino kmetove zemlje, v kolikor je ta njegova zemlja sredstvo individualnega dela in v kolikor ne postaja sredstvo za izkoriščanje tuje delovne sile. Naša ustava ima glede tega oprašanja popolnoma jasno formulacijo. Ustava ščiti individualno lastnino tistih delovnih sredstev, ki predstavljajo individualna delovna sredstva; to so predvsem delovna sredstva v mali in srednji kmečki proizvodnji, kjer kmet lahko obdeluje) zemljo s silami svoje družine; nadalje so to delovna sredstva v obrti itd. Ker e individualna lastnina teh sredstev z našo ustavo zaščitena, mislim, da je zelo škodljivo, če kakor Položaj plačilne bilance se bo vseka, kor zboljšal, ko bodo letos pričeli prihajati nemški turisti. Nemška vlada bo letos dovolila večji iznos turistom za potovanje v tujino, in sicer 700 mark na osebo na leto. Vsekakor bi se celotna slika italijansko-nemške trgovinske izmenjave lahko izboljšala, ako bi Italija pospešila izvoz povrtnin in sadja v Nemčijo. V tem pogledu je značilno, da je sprostitev uvoza iz tujine v Nemčijo dosegla povprečno 90%, medtem ko znaša za blago, ki ga izvaža Italija v Nemčijo, samo 70%. »Die Neue Zeitung« navaja glede nemško-itaiijanske trgovinske izmenjave, da so leta 1952 nemški dokončni izdelki dosegli 45% nemškega izvoza v Italijo, medtem ko predstavljajo kmetijski proizvodi 57,5% italijanskega izvoza v Nemčijo. Italijanski trgovinski odnosi Izvoz strojarskih polproduktov Italijanska vlada je dovolila do M. junija t. 1. izvoz naslednjih kontingentov strojarskih polproduktov: 3250 ton kož na roko zaklane živine; 3000 ton na stroj zaklane živine; 1500 ton počenih kož in odrezkov razen odrezkov kož domačih zajcev. Teža velja za sveže kože. Dalje 40 ton odrezkov kož domačih zajcev prav tako v surovem stanju ter 625 ton kit in živcev. Za pridobitev izvoznega dovoljenja je treba vložiti posebno prošnjo. PREKOP PO MOZELI SKOZI TRI DRŽAVE H ZANJ SE NAVDUŠUJEJO FRANCOZI, TODA NEMCI OA ODBIJAJO ITALIJANSKA BILANCA NASPROTI NEMČIJI PASIVNA Zagrebški spomladanski velesejem Sejem za jugoslovanska podjetja - Zanimanje tudi tujih kupcev j Od našega zagrebškega dopisnika) Zagreb, 3. maja Od 9. do 17. maja bo v Zagrebu prvi spomladanski trgovinski velesejem, na katerem bodo razstavljala izključ. no jugoslovanska podjetja. Bilo je več razlogov, iz katerih je bil organiziran spomladanski velesejem v Zagrebu poleg že tradicionalne jesenske prireditve. Predvsem se je pokazalo, da so sejmski prostori pretesni, da bi na jesenskem mednarodnem velesejmu sprejeli vse reflektante, ki so se prijavili za jesenski mednarodni sejem. Poleg tega je na odločitev vplivala okolnost, da je jesenski sejem uvozno-izvozna prireditev, h kateri so pripuščena samo tista jugoslovanska podjetja, ki razstavljajo izvozno blago. Za dva sejma je nadalje govorila ogromna množica obiskovalcev ter končno nagli razvoj jugoslovanskega gospodarstva, ki mora vreči na trg čedalje večje število proizvodov. Delavski svet Zagrebškega velesejma je proučil vse te okolnosti in končno sklenil, da se spomladi 1953 organizira prireditev, ki bi imela za smoter, utreti pot bodočemu splošnemu vsedržavnemu spomladanskemu velesejmu. Čeprav so za to obstajali vsi pogoji ter so »poskusni« sejmi 1952 dali dobre trgovinske rezultate, lahko rečemo, da so pričeli s pripravami za spomladanski sejem 1953 z določeno skepso. V resnici pa je število razstav-Ijalcev, ki so napovedali veliko število raznih vrst blaga, namenjenega razstavi, prekoračilo vse pričakovanje. Danes lahko že trdimo, da je dosežen namen obnove jugoslovanskega splošnega velesejma. Na majski prireditvi Zagrebškega velesejma bo namreč sodelovalo okoli 630 jugoslovanskih podjetij iz vseh re. publik z 260o proizvodi. Število raz-stavljalcev iz posameznih republik je naslednje: Srbija (z avtonomnimi deželami) 155 podjetij, poleg tega Beograd 41; Hr-•vatska 127 in Zagreb 130; Slovenija 64 in Ljubljana 28; Bosna in Hercegovina 40 in Sarajevo 11; Makedonija 29 in Črna Gora 4; skupaj 629 podjetij. Poleg tega sodeluje nekaj podjetij tudi iz jugoslovanske cone Svobodnega tržaškega ozemlja; nekaj podjetij je prijavilo svoje sodelovanje kasneje. V to število niso bile vključene številne obrtne delavnice, ki nastopajo na sejmu po svojih nabavno-prodajnih zadrugah, medtem ko določeno število obrtnikov zasebnega sektorja in državnih obrtnih mojstrov razstavlja neodvisno. Ako primerjamo število razstavljal-cev na spomladanskem Zagrebškem velesejmu s številom jugoslovanskih razstavljalcev na predvojnih prireditvah in povojnih trgovinskih (komercialnih) sejmih, pridemo do zaključ- ka, da je to po številu razstavljalcev največji jugoslovanski sejem. Tako je na pr. leta 1936 sodelovalo 251 jugoslovanskih podjetij, leta 1937 251, leta 1937 289, leta 1939 322 in leta 1940 480 podjetij; na trgovinskem sejmu 1951 je bilo 467 podjetij in leta 1952 475 razstavljalcev iz Jugoslavije. Na letošnjem spomladanskem sejmu razstavlja veliko število podjetij prvič; prvič bo razstavljeno tudi veliko število povsem novih proizvodov, ki jih v Jugoslaviji pred vojno niso izde. lovali. Po svojih izdelkih je najmočnejše zastopana tekstilna, nato kovinska, kemična, prehrambena in usnjarska industrija; dalje razstavljata tudi gradbena in lesna industrija. Veliko število proizvodov, ki bodo razstavljeni, je namenjeno široki potrošnji. Po pravici se ta sejem, ki bo po množini razstavljenega blaga največja jugoslovanska prireditev te vrste, lahko imenuje sejem potrošnikov. Sicer pričakujejo razstavljale!, da bo obisk potrošnikov velik. Tako bodo industrijska podjetja stopila v neposreden stik s potrošniki. Dana jim bo možnost, da neposredno čujejo mnenje potrošnikov o razstavljenem blagu, tako bodo v bodoče še bolj upoštevali želje svojih kupcev. Čeprav razstavljajo na majskem velesejmu v Zagrebu samo jugoslovanska podjetja, si bodo razstavo ogledali kot kupci tudi predstavniki tujih podjetij. Prispelo je že več takšnih prijav iz tujine, zlasti z Bližnjega in Srednjega vzhoda. ČEDALJE VEČJE ZANIMANJE ZA ZAGREBŠKI MEDNARODNI SEJEM Za mednarodni Zagrebški velesejem, ki je vsako leto v jeseni, vlada v mednarodnih gospodarskih krogih čedalje večje zanimanje. Čeprav lahko rečemo, da je bil lanski mednarodni velesejem vprav rekorden, se je za jesenski sejem 1953 priglasilo še večje število reflektantov; razstavljalo bo še več evropskih in čezmorskih držav, ki bodo organizirale svoje službene raz. stave. Naraščanje prijav iz tujine je postavilo upravo velesejma pred težko nalogo, kako omogočiti razstavljanje tolikšnemu številu glede na tesnost sejmišča. Prve dni aprila je uprava končno sklenila, da zgradi novo sejmišče onstran Save s površino okoli 160 tisoč kvadratnih metrov. Dokler se ta načrt ne izvede, si bo treba pomagati v današnjem okviru. Uprava si je pomagala tako, da bo k današnjemu razpoložljivemu prostoru dodala še 6.000 kvadratnih metrov. M. V. Izvoz italijanskega zgodnjega krompirja Uvoz italijanskega zgodnjega krompirja so dovolile: Švedska za okroglo 45 milijonov lir, in sicer do 15. maja, Švica 1200 ton do 20. maja in Zahodna Nemčija za 4,205.090 mark. Trgovinska pogodba med Avstrijo in Italijo V drugi polovici t. m. se bodo začela pogajanja za obnovo trgovinske pogodbe med) Italijo in Avstrijo, ki preneha veljati 30. junija. Blagovni promet med obema državama je znaten: Avstrija izvaža v glavnem les, celulozo, železo, jeklo, stroje, izolacijski material, elektromotorje in magnezit. Iz Italije pa uvaža žveplo, sveže in suho sadje, zelenjave, kiselkasto južno sadje (limone, pomaranče itd.), oljčno o-Ije, pisarniške stroje, stroje za kavo in tkanine. Italija ima težkoče zaradi izvoza strojev, ki so dražji od nemških, angleških in švicarskih proizvodov. Belgija pa ji dela konkurenco s tenej-šimi 'tkaninami. Nova trgovinska pogodba med Italijo in Norveško V Rimu so podpisali nov italijansko-norveški trgovinski dogovor, s katerim hočejo povečati obojestransko izmenjavo, ki je dosegla lani okrog 220 milijonov norveških kron. Italija bo zlasti povečala izvoz južnega sadja, povrtnin in navadnega sadja, suhega sadja, riža, vina, pisalnih in šivalnih strojev, klobukov, tkanin itd.; Norveška pa bo povečala izvoz polenovke, svežih in konserviranih rib. koli dopuščamo, da se glede tega razvijajo na naši vasi kaki dvomi. To je posebno škodljivo zaradi tega, ker imamo zadostno argumentacijo, da pokažemo, da smo nasprotno prav mi tisti, ki malega kmeta ščitimo, medtem ko je bil prav kapitalizem tisti, ki je prav tega kmeta, kateremu zemlja ni mogla predstavljati popolnoma nič drugega kot sredstvo' individualnega dela, tlačil in prav temu kmetu zemljo odvzemal; pravi na zemljo tega kmeta so se vpisovale hipoteke. Prav ta zemlja je postajala v bistvu last bank in mestnega kapitala.« Preobrat na Madžarskem? Med volilno agitacijo za volitve, ki bodo 17. maja, je Istvan Dobi, vodja stranke madžarskih malih posestnikov, izjavil, da je madžarska vlada in komunistična stranka prišli do zaključka, da odvisi vrednost kakršne koli organizacije od svobodnega pristanka članov, da se v njej organizirajo. Stranka se zaveda, da se ni lahko odreči starim navadam in metodam. Tako ni lahko srednjim in malim kmetom odpovedati se individualnemu gospodarjenju na svojih kmetijah, kakor so ga izvajali njihovi očetje in dedje. Dobi je kmetom obljubil, da bodo preuredili obvezno oddajo in jo( poenostavili. Dobi je bil na Stalinovem pogrebu v Moskvi. Po njegovem povratku se je njegov vpliv v političnem življenju povečal. Iz popotne torbe ge. Luče Diplomat, ki si odpre pot do osebe državnika, od katerega hoče kaj doseči, je vsaj že na polovici poti do u-speha. Znati je treba približati se osebno človeku, od katerega hočeš kaj doseči. Italijanom ni doslej nihče odrekel te važne sposobnosti. Kaj čuda torej, če se je italijanski tisk skušal približati novemu ameriškemu poslaniku v Rimu g. Clare Luče prav z osebnim laskanjem. Odlikovali so se zlasti iredentistični ('isti v Trstu in Vidmu. Nenadoma so se pojavila v njih »osebna pisma najbolj znanih Tržačanov«, ki prosijo ameriško gospo, naj se zavzame v Washinglonu, da bi Trst prišel zopet v objem Italije, Celo uradna glasila nekaterih iredentističnih strank so apelirala na nežna čustva gospe Luče, češ da jo bodo blagoslavljale tržaške matere, ako doseže priključitev Trsta k Italiji. Vse kaže, da je gospa že precej poučena o tržaškem vprašanju, Poglejte, kaj je našel »L’Europeo« v njeni popotni torbi: »Cristo si e fermato a F-boli« (Carlo Levi), »Fontamara« (Si-lone) in romane Albe De Cespides. V torbi ni bilo del italijanskega pisca Moravia, ker so ta na indeksu; pač pa je billo mnogo del v angleščini o Italiji, Trstu in Somaliji. Poročevalec seveda ne pove, da je bilo napisanih o Trstu mnogo objektivnih del, še več pa pristranskih. Mile akcijo za varčevanje I Denarna stiska postaja čedalje hujša. To vedo povedati zlasti tržaški in-kasanti. Celo solidna podjetja jih pogosto odpravijo z lepo besedo, češ naj se vrnejo čez osem ali štirinajst dni. Denarja res ni mnogo. Zato se toliko bolj pulijo zanj tržaške banke. Vemo za primer, ko agenti velikih italijanskih bank, ki imajo v Trstu svoje podružnice, hodijo od tr. govca do trgovca in ga vabijo, naj bi pri njih odprl tekoči račun. Ponujajo mu tudi bolj ugodne pogoje, se pravi, višje obresti, kakor so bile doslej v navadi. Vse kaže, da bo treba bolj varčevati. Ne čakajmo, da nas k temu prisili prav denarna stiska. Varčujmo, dokler imamo še kaj pod palcem! Vzgajajmo k varčevanju zlasti mladino. V našem uredništvu se je zglasil upokojeni učitelj, ki nam je pripovedoval, kako je na svoji šoli ustanovil šolsko zadrugo. Otroci so si sami nabavljali šolske potrebščine in vlagali skromne prihranke v domačo posojilnico. Sole bi torej tudi v tem pogledu lahko nekaj storile. Vsak javni delavec, ki pride v stik z našim ljudstvom, naj prične delati tudi na tem področju. Zgled pa naj bi dali tudi sami denarni zavodi. Zakaj ne bi naši denarni zavodi organizirali akcije za varčevanje? Zato naj bi tudi žrtvovali nekaj denarja. Predavateljev bi takoj bilo dovolj na razpolago. To bi bilo v korist samih vlagateljev, našega gospodarstva sploh, toda prav tako v korist samih denarnih zavodov. BOJ PROTI INFLACIJI V EGIPTU Po revoluciji v juliju lanskega leta se je notranje življenje v Egiptu pomirilo. Vlada lahko zdaj posveča več. pozornosti gospodarskim vprašanjem. Prejšnja vlada si je skušala pomagati z inflacijo. Po tej poti je tudi odkupila bombažni pridelek v sezoni 1951-52. Spomladi 1952 so se pričele kazati nevarne posledice inflacijske politike. Prejšnja vlada je tudi potrošila ogromne zneske denarja za vzdrževanje cene žita in bombaža ter potiskanje cen življenjskih potrebščin navzdol. V ta namen je potrošila leta 1945 2,3 milijona suntov, v finančnem letu 1951-52 pa že 30 milijonov funtov! Denarni obtok je dosegel vrhunec v decembru 1951 z vsoto 206 milijonov funtov. Zaupanje Egipčanov v funt se kljub temu ni zrušilo. Poročilo Egiptovske narodne banke ugotavlja, da Egipčani radi hranijo denar, čeprav je papirnat. Nova vlada se je lotila odločno politike vzdrževanja egiptovskega funta. Tako lahko govorimo o deflacijski politiki. Razvoj trgovinske bilance ni bil ob njenem prevzemu oblasti posebno zadovoljiv. Izvoz je od leta 1951 do leta 1952 padel kar za 28°/b, in sicer od 203 na 140 milijonov funtov. Primanjkljaj v trgovinski bilanci se je dvignil od 39 milijonov funtov v letu 1951 na 71 milijonov v letu 1952. Lansko leto je moral Egipt potrošiti 40 milijonov funtov za uvoz pšenice in moke, 15 milijonov za uvoz mineralnega olja in 11 milijonov za umetna gnojila. Položaj plačilne bilance se je zbolj. šal z dohodki iz pristojbin za promet na Sueškem prekopu in iz izdatkov angleških čet ob prekopu. Tako so ti dohodki v devizah presegli v letu 1951 za 20 milijonov funtov izdatke deviz. V letu 1952 pa je prebitek padel na 11 milijonov. V celotni plačilni bilanci je tako nastal primanjkljaj 60 milijonov funtov. Kritje funta z zlatom in devizami je razmeroma še precej visoko in znaša 30°/o. Zlate in devizne rezerve so leta 1950 znašale 133.5 milijona eg. funtov, leta 1951 13,2 in konec leta 1952 100,1 mil. eg. funtov. Egipt ima poleg tega velike vsote blokiranih kreditov v Angliji, ki jih angleška vlada odplačuje v letnih obrokih. Blokirani angleški funti so dosegli konec 1950 224,4, 1951 194,2 in konec 1952 173,8 milijona funtov šterlingov. Egiptovska plačilna bilanca je pasivna zlasti nasproti Angliji (7 desetin vse pasivnosti), nasproti področju (3 desetine). MEDNARODNA TRGOVINA Tržaški lesni trg Po poročilih z italijanskega trga ni znižanje avstrijskih najnižjih cen vpli. valo na poživitev lesnega trga v Italiji. Zdi se, da so Italijani precej preskrbljeni z lesom. Razširila se je vest, da je Romunija prodala južnim italijanskim trgovcem večjo pošiljko lesa »tombante« po 35—36 dolarjev cif Neapelj. Doslej še ni bilo mogoče ugotoviti, ali je ta vest resnična. Cene okroglega lesa v Avstriji nazadujejo in se danes sukajo okoli 300 do 320 šilingov za kvadratni meter na licu mesta. Mnoge žage, ki so kupovale les po 350 do 360 šilingov, so zdaj v zadregi. Češkoslovaška je menda prodala drugih 700 kubičnih metrov desk tombante Egiptu, in sicer po ceni 36 dolarjev fob Trst. Glede cene gre samo za ugibanje. Glede avstrijskih cen ni v bistvu ni-kakšnih sprememb. Jelovina fco postaja Trbiž stane 23.000 lir. Manjše Količine so tržaški trgovci kupili neposredno v Avstriji tudi po 22.000 lir fco Trbiž. Cene za avstrijske blago fob Trst se sukajo okoli 39—40 dolarjev za kubični meter. Prav tako so tudi jugoslovanske cene ostale čvrste, čeprav se tu pa tam kažejo znaki manjšega popuščanja. TRENTO. Za kubični meter lesa fco vagon mesto proizvodnje: jelka v hlodih 11.600-14.600; tombante 25.500-27.500; deske I sort. 2Qx60mm 37.700-39.700, II. sort. 29.500-32.500, III sort. 23-25.000; stebri 24.000-25.800, tramovi po tržaškem običaju 13.600-15.000. Macesen v hlodih 12-15.000; deske tombante 26.300-28.300; deske I sort. 20x 60 mm 24.000-28.300, II sort. 31.800-34.800, III sort. 22.500-24.500; stebri 26.300-28.700. Pololaj na nemškem lesnem ligu Na zadnjih lesnih dražbah v severni Nemčiji so cene mehkega lesa v hlodih sicer nekoliko nazadovale; toda razmeroma so še vedno višje kakor cene rezanega lesa. Na trgu z rezanim lesom ni posebne živahnosti, ker je povpraševanje po gradbenem lesu po- lo stane zdaj 44.700 lir tona, boljše vrste 45.300 (poprej 40.800), rumeno slabše 46.300 (poprej 41.800), rumeno boljše vrste 47.300 (poprej 42.800). Bile so določe-/le tudi nove cene za inozemstvo, ki se sukajo tako: običajno žveplo 46.800 lir za tono, boljše vrste 47.500; rumeno slabše 48.500, boljše 49.500. Med važnimi odje. malci italijanskega žvepfla je tudi Francija, ki potrosi letno okoli 120.000 ton žvepla. Čeprav je ameriško žveplo cenejše, kupuje Francija tudi italijansko žveplo, ker nima dovolj dolarjev. BRAZILIJA POVEČALA UVOZ CEMENTA Brazilska vlada je sporazumno z združenjem gradbenih podjetij dovolila večji uvoz cementa. Tako je bilo v zadnjem- času uvoženih 300.000 vreč cementa, od teh 100.000 vreč iz Švedske. Zaradi povečanega uvoza so pene cementu na notranjem brazilskem trgu znatno padle. ANGLO-IRANSKA PETROLEJSKA DRUŽBA IMA ABADANSKI PETROLEJ ZA »UKRADENO BLAGOk Pravni zastopnik anglo-iranske petrolejske družbe v Tokiu, de Becker Alock, ki se je mudil pred kratkim v Londonu, je ob nakupu perzijskega petroleja po neki japonski družbi vnovič poudaril nekompromisno stališče družbe, da ima vsak nakup abadan-skega petroleja za nakup »ukradenega blaga«. Družba si prizadeva, da bi postalo jasno, ali »je možno mednarodne pogodbe kar tako zavreči kot cunje papirja, ali pa so obvezne«. Ko bo japonska petrolejska ladja s tovorom perzijskega petroleja prispela v Tokio, bo začel De Becker pravno akcijo proti japonski petrolejski družbi, ki ji ladja pripada. Japonska vlada ni vedela za ta nakup. V rafineriji v Dunkergueu, katera je last francoske sestrske družbe »Anglo-iranske petrolejske družbe«, »So-ciete Generale des Huiles de Petrole HP«, bodo postavili »platformer« iste kapacitete kot v rafineriji v Hamburgu. DJETSTK FE Razvrednotenje šilinga Z veljavo od 4. maja je Avstrija uvedla enoten tečaj za šiling, in sicer na osnovi 26 šilingov za dolar. Za osnovo je vzela dosedanji premijski tečaj, s katerim je hotela pospeševati izvoz. Doslej sta veljala dva tečaja, in sicer 26 šilingov in 21 šilingov za dolar. Uvedba novega tečaja pomeni dejansko razvrednotenje šilinga v tem razmerju. Vlada pričakuje, da bo tako pospešila avstrijski izvoz. Vsekakor se je s tem obračunavanje poenostavilo. Italijanski obtok 70-krat večji Italijansko finančno ministrstvo je objavilo podatke o razvoju denarnega obtoka v letu 1952. V primeri z letom 1951 se je denarni obtok povečal za 106,9 milijarde lir, medtem ko je povečanje v letu 1951 nasproti letu 1950 doseglo 128,1 milijarde lir. Konec marca 1953 se je denarni obtok v primeri s februarjem povišal od 1.274,8 na 1.276,1 milijarde lir. V primeri z denarnim obtokom v letu 1938 je bil denarni obtok konec 1952 70-krat večji. Naraščanje denarnega obtoka popušča. Leta 1950 je doseglo 11%, leta 1951 10,4% in leta 1952 8,7%. Naraščanje denarnega obtoka je do neke mere tudi v zvezi z naraščanjem poslov. TURISTIČNEGA FRANKA NE BO Francoska vlada se ni odločila za vpeljavo posebnega turističnega franka, ki naj bi ga turisti lahko nabavili po ugodnejšem tečaju. Ta način pospeševanja turizma ne prihaja več v poštev. Vendar je turistom iz Anglije in Amerike omogočeno, da kupijo poljubno vsoto frankov, ki jim je potrebna za osebne potrebe, po zakonitem tečaju. Angleška urarska industrija je oživela Področje, glede katerega se Anglija lahko ponaša, da je v zadnjih letih zelo napredovala, je urarska industrija. V 17. in 18. stoletju angleške ure niso imele tekmecev in nekatere primerke iz tistih časov imajo še danes za prave mojstrovine in višek spretnosti. Pred 20 leti je angleška urarska industrija znova oživela in kmalu zavzela na svetovnem trgu položaj prvega reda. čeprav ta industrija zdaj izdeluje vse navadne vrste ur, pri tem nikakor ne zanemarja urarskega mehanizma za industrijsko uporabo; prav na tem področju je proizvodnja znatna in v veliki meri namenjena izvozu. Na urarskem oddelku letošnjega britanskega industrijskega velesejma so razstavljene najraznovrstnejše ure, od najbolj občutljivih zapestnih pa do stolpnih ur, poleg industrijskih ur in tako imenovanih »master.clocks« — najbolj dovršenih izdelkov, ki merijo čas v raznih angleških in tujih observatorijih; najnovejša pridobitev tega področja je aparat, ki kontrolira in popravlja frekvenco izmeničnega toka s posebnim kvadrantom, ki zaznamuje vsako pomoto frekvence. Med urami za domačo uporabo so tako mehanične kakor električne ure: današnje ure so neposredni potomci krasnih primerkov 17. in 18. stoletja, z raznimi tehničnimi izpopolnitvami seveda; zvonilne ure so opremljene s poseb- nim mehanizmom za avtomatsko kontrolo, zvonijo z največjo točnostjo ure in četrtinke ur. Angleška industrija izdeluje zdaj znatno količino električnih ur, ki so izredno natančne, ker razpolagajo t izmeničnim tokom s kontrolirano frekvenco, med njimi so tudi budilke. V tehničnem pogledu so najvažnejše moške in ženske zapestne ure, pri katerih je bilo treba rešiti več težkih vprašanj ; lahko rečemo, da predstavlja vsaka ura zgodovino stalnega napora za premaganje konkurence. Pri obnovi urarske industrije je bilo treba misliti poleg sodobne opreme zlasti tudi na strokovne delavce, kajti le malo j® bilo tehničnih delavcev, ki so neizogibno potrebni za izdelavo nad vse občutljivih mehanizmov. V početku se je morala zato proizvodnja omejiti na najnavadnejše vrste; ko je bilo na razpolago vedno več strokovnih mehanikov, so polagoma pričeli misliti na izdelovanje manjših in bolj kompliciranih ur. Danes izdelujejo številne tovarne ure vseh vrst in cen, pri katerih j« prijetna sodobna oblika združena z največjo preciznostjo. V 20 letih je angleška urarska industrija povečala svojo proizvodnjo od nekaj stotisočev ur na več milijonov ur na leto, istočasno pa dosegla tudi visoko tehnično in umetnostno raven. Razpošiljanje radioaktivnega kobalta. Na sliki vidimo, kako skrbno zavarujeta dva tehnična izvedenca tovarne Komisije za atomsko energijo Združenih držav v Oakn Ridgeu pol kg radioaktivnega kobalta, ki ga odpremita za Zavod za pobijanje tumorjev v Los Angelesu. Da ne bi radioaktivni kobalt s svojim izžarevanjem nikogar ogrožal, so ga- dali v posodo iz debelega svinca, ki tehta skoraj 1.500 kg. Z radioaktivnim kobaltom uspešno uničujejo raka. Naročnina na ..Gospodarstvo' za STO c. A in Italijo: za STO c. B: za Jugoslavijo: za ostalo inozemstvo: Naročnike prosimo, da čimprej letna 600 lir, polletna 320 lir; letna 320 dinarjev, polletna 170 dinarjev; letna 380 dinarjev, polletna 200 dinarjev; 2 dolarja v kakršni koli valuti, poravnajo naročnino in tako prihranijo upravi neposredno zamudno izterjevanje Robert Marjolin, glavni tajnik Organizacije za Evropsko gospodarsko sodelovanje, je govoril nocoj na banketu, ki so ga priredili po koncu zborovanja akademije politične znanosti 0 mednarodnih gospodarskih izgledih. Pohvalno se je izrazil o uspehih, ki so jih dosegli po vojni z obnovo evropskega in svetovnega gospodarstva, iskreno pa tudi omenil razočaranja in nedostatke preteklih let. Marjolin je omenil potrebo dogovorjene in hitre mednarodne dejavnosti in poudaril nevarnost, ki je združena 1 nestvarnim ocenjevanjem sedanjega položaja. Izjavil je, da ni bilo mogoče doseči gospodarske stabilnosti zaradi političnega razvoja povojnih let, zaradi prekinitve trgovine med Vzhodom in Zahodom, zaradi vojne na Koreji in v Indokini in zaradi spremembe načina trgovine v škodo Evrope. Izja- vil je, da je bilo vse upanje na povrnitev na predvojno stanje prazno. Glavni vzrok vsem razočaranjem je v tem, da se svet še ni mogel gospodarsko združiti. V teh okolnostih — je nadaljeval — bi ne bilo modro, da bi skušali reševati tekoče probleme z ustanavljanjem novih mednarodniil organizacij sli s sklicevanjem svetovnih konferenc. Izkustva OEEC kažejo, da je sodelovanje iz dneva v dan najboljše, kar se lahko doseže v sedanjih razmerah. Dostavil je, da je pa treba še nadalje posluževati se mednarodnih organizacij, ki so se izkazale za koristne, kot so to blok funta šterlinga, evropska plačilna zveza in OEEC, Glede Združenih držav je omenil, da ne sme biti glavni poudarek na nadaljevanju sistema pomoči tujini, čeprav bo ta pomoč še vedno potrebna za nekaj časa v posebnih primerih. Po- trebna pa bi bila sprostitev ameriške gospodarske politike. AMERIŠKA PROIZVODNJA JEKLA Ameriški zavod za jeklo in železo poroča, da bodo jeklarne v Združenih državah v četrtem tednu aprila izkoristile 99,3% svoje zmogljivosti in s tem izdelale v tem tednu 2,238.000 ton jekla v. palicah in drugih oblikah. V tretjem tednu so izdelale 2,228.000 ton z izkoristitvijo 98,8% zmogljivosti. Pred enim mesecem je ameriška jeklarska industrija obratovala s 103,1% zmogljivosti in izdelala 2,324.000 ton. številke iz marca 1952 so pa 100,5% zmogljivosti in 2,087.000 ton izdelka. Kljub stalnemu velikemu povpraševanju pq jeklu meni navedeni zavod, da ameriška jeklarska proizvodnja v zadnjem četrtletju 1953 ne bo ostala na sedanji višini in napoveduje njeno upadanje ter uravnovešenje povpraševanja in dobav. INDUSTRIJSKA OPREMA za 50°/o dražja kakor 1.1949 Angleški gospodarski tisk se bavi z vprašanjem, ali se dolgoročne naložbe v železarsko industrijo, ki bo prišla zopet v zasebne roke, izplača. Pri tem ugotavlja, da je danes oprema novih železarn in jeklarn že 50% dražja, kakor je bila leta 1949; prihranki na stroških za delovno silo pa ne dosežejo povprečno stroškov povečini stroškov za novo opremo. Na nabavne stroške kapitala odpadejo od cene valjarskih izdelkov v današnji industriji povprečno 3 funti pri toni izdelka. V novih tovarnah se ta izdatek poveča kar na 10 funtov, medtem ko doseže prihranek za delovno silo komaj 5 funtov šterlingov. Vsekakor so cene jeklarskih izdelkov na angleškem notranjem trgu med najnižjimi na svetu. To gre seveda v prid domačim potrošnikom, predvsem pridelovalcem. To nam pokaže naslednja primerjava cen v funtih za dolgo tono. Znižanje cen v ZSSR ravnajo cenam rezanega lesa iz jugo- Blago Teža 1940 1950 1951 1952 1953 % znižanja vzhodnih evropskih držav. Že lansko LETOŠNJI SVETOVNI PRIDELEK naspr. 1952 leto je Nemčija uvozila iz evropskih KORUZE Ržen kruh kg 0,85 2,0 1,7 1,5 1,35 10 držav 1,71 milijona kub. m mehkega Ameriško poljedelsko ministrstvo Pšen. kruh kg 1,70 4,4 3,8 3,3 2,95 10 rezanega lesa. Tako je uvoz dosegel poroča, da ceni oddelek za zunanje Krušna moka kg 3,00 4,3 3,65 3,1 2,80 11 predvojno višino. Cene nemkšega lesa poljedelstvo svetovni pridelek koruze Gov. meso kg 10,5 20,5 17.5 15,0 12,75 15 se morajo ravnati po cenah uvoženega v letu 1952-53 na 5600 milijonov mer- Maslo kg 21,0 40,3 34,3 29,0 26,10 10 lesa. Nemške žage bi se rade odkrižate nikov ali 140 milijonov ton. To je za Sem. olje kg 15,7 27,0 27,0 21,6 19.45 10 svojih zalog: tako ponujajo pogosto re- okoli 30 milijonov mernikov več kot Jajca komad 0,85 1,0 0,9 0.76 0.68 zani les že po nižjih cenah, kakor se so cenili pred dvema mesecema. To 1,4 1,2 1 ZVJ n tv. 10 zahtevajo za uvoženi les. povečanje je pripisati v glavnem po- Caj 100 g 10,0 14,4 13,0 10^3 sioo 20 Proti koncu februarja je bilo proda- ročilom iz Južne Amerike. Sladkor kg 3,8 13,2 13,2 11,9 10,70 10 ne komaj 36,5% predvidene sečnje mehkega lesa; zaradi tega računajo, da bo ponubba mehkega lesa v prihodnjih mesecih bolj narasla kakor v v prvih petih mesecih tekočega gozdarskega leta. Vrednost vsega uvoza lesa in drugih lesnih surovin (celuloze) je v lanskem letu dosegla skoraj 1 milijardo nemških mark. Na prvem mestu, sta rezani in celulozni les, na tretjem pa jamski les s skoraj 900.000 »festmetrov«. Letno potrebuje Nemčija 3,5 milijona »festmetrov« jamskega lesa. Uvoz mehkega rezanega lesa je dosegel lansko leto 1,71 milijona kub. m; od1 tega je prišlo samo iz Avstrije 700.000 kub. m. Tako je Avstrija zavzela nekdanje postojanke severnih držav v nemškem uvozu. V razdobju 1935-38 je vsa Nemčija uvažala povprečno 2,7 milijona kub. metrov mehkega rezanega lesa. Nekaj tržaških SPOR MED TRSTOM IN PADOVO ZARADI SEJMA V Rimu se je končno zaključil spor med Padovo in Trstom zaradi datuma velesejmov. Padovanski velesejem je bil prvotno določen tako, da se je čas križal s časom tržaškega velesejma, zaradi česar je nastala seveda škoda za tržaški sejem. O času tržaškega velesejma odloča zdaj rimska vlada, ker ji je Zavezniška vojaška uprava odstopila tudi to pravico. Spor med Padovo in Trstom je bil zaključen v Rimu, in sicer tako, da se bo padovanski velesejem zaključil pred nedeljo 28. junija, tako da ostane nekaj dni do začetka Tržaškega velesejma. NEAPELJSKA PLOVNA DRUŽBA NA JADRANU Sredi maja namerava neapeljsko plovno podjetje »Tirrenia« odpreti progo Jadran-Severna Evropa. Na progi bosta pluli dve ladji, kasneje se jima bo pridružila še tretja. Ladje bodo pristajale v Londonu, Anversu, Rotterdamu, Hamburgu in Emdenu. NOVE CENE ITALIJANSKEGA ŽVEPLA, Italijansko ministrstvo za industrijo je pooblastilo ustanovo Ente Zolfi Italiani, da poviša cene žvepla. Povišek znaša povprečno 4.500 lir pri toni. Običajno žvep- NAJBOLJŠA METODA zX ŠIRJE-NJE IDEJ JE URESNIČEVANJE DEJSTEV, KI JIH TE VSEBUJEJO. POGOJ ZA NJIHOVO SPREJEMANJE JE, DA UGAJAJO ČUSTVOM IN ZADOVOLJIJO TEŽNJE TISTIH, KI JIH HOČEMO PRIDOBITI NA SVOJO STRAN. (Lewis Galantiere, »Con-fluence«, Cambridge - U.S.A.) ANGLIJA JE KUPILA MILIJON TON KUBANSKEGA SLADKORJA V svojem govcuru o proračunu je finančni minister Butler naznanil, da je ministrstvo za preskrbo pravkar sklenilo kupčijo za milijon ton odvečnjega kubanskega sladkorja po ugodnih cenah, s katerim bodo dopolnjevali britansko preskrbo v naslednjih dveh letih. S tem hočejo končati racioniranje sladkorja. Minister je tudi naznanil, da bodo od 17. maja naprej povečali tedenski obrok sladkorja od 101 na 12 unč (340,7 gramov). PROIZVODNJA ŽVEPLA V ZDRU-ŽENIH DRŽAVAH Proizvodnja žvepla v Združenih državah je znašala lansko leto 5,541.221 ton, kar predstavlja pravi rekord. Pri ameriških proizvajalcih je bilo na koncu leta 1952 na zalogi 3,068.855 ton, leto poprej pa 2,837.432. “OFF SHORE,, »OFF SHORE« ZA FRANCIJO Francija je iz ZDA prejela nova vojaška naročija (off shore) v znesku 28 milijonov dolarjev. Naročenih je bilo 16 lovcev min in drugih ladij. Prejšnje naročilo, ki je obsegalo 21 manjših ladij in patrolnih čolnov, so cenili na 78 milijonov dolarjev. Po vsem tem so vsa francoske ladjedelnice prejele za 106 milijonov dolarjev naročil. NAROČILA »OFF SHORE« ITALIJI V Sandhofenu je bila podpisana med odposlanstvom ameriške vlade in S.I.G.M.E pogodba glede ameriškega naročila (off shore) municije v Italiji za znesek 26,4 milijona dolarjev. To je drugo ameriško vojaških naročilo v finančnem letu 1952-53. Delo bo razdeljeno med 60 italijanskih tovarn; z njim je zagotovljeno delo za 8000 delavcev. Srez omenjene pogodbe so ameriška naročila »off shore« v Italiji dosegla okoli 190 milijonov dolarjev. STRAH PRED NOGAVICAMI IZ VZHODNE NEMČIJE Najnovejša trgovinska pogodba med Vzhodno in Zahodno Nemčijo predvideva tudi uvoz za 63 milijonov računskih enot tkanin iz Vzhodne Nemčije v Zahodno. Vrednost uvoza samih nogavic v Zahodno Nemčijo bo dosegla 33 milijonov računskih enot. Za 5 milijonov računskih enot bo nogavic iz umetnih vla. k«i. V Zahodni Nemčiji se industrija nogavic upira izvedbi dogovora, ker se boji, da bi ta hudo prizadela domačo industrijo. V Sovjetski zvezi so 1. aprila znižali cene. Cena živil je bila znižana od 10 do 50%, cene ha hišne potrebščine, obleko in obuvalo so bile tudi znižane. Po sovjetskih računih bo celotno znižanje predstavljalo vrednost 46 milijard rubljev. Po londonskem »Economistu« navajamo spodnje podatke o znižanju cen (v odstotkih) v posameznih letih. Dodajamo, da je zni- žanje predstavljalo v letu 1952 23 milijard rubljev in leta 1951 27 milijard rubljev. O življenju v Sovetski zvezi bi si lahko ustvarili jasnejšo sliko edino, ako bi razpolagali še s podatki o razvoju plač in bi tako ugotovili kupno moč teh. Edino primrejava s plačami in življenjskimi stroški odkriva dejanske življenjske razmere. NOVI TRGOVINSKI MINISTER Namestrt umrlega ministra za trgovino in obnovo, Jos. Boeck-Greissau-a je bil imenovan za novega avstrijskega ministra za trgovino in obnovo dr. Udo Illig. Novi minister je star 56 let, rojen je v Gradcu; je štajerski poslanec na listi avstrijske ljudske stranke in član štajerske deželne vlade. Od leta 1945 je predsednik štajerske trgovske zbornice. KONSERVATIVNOST ČEŠKIH DELAVCEV Prvič kritizira češke delavce komunistično sindikalno glasilo »Prače«, ki piše, da delavci ne zaupajo uvedbi novih idej v industriji ter konservativno dajejo prednost »starim in preizkušenim« metodam. Starejši delavci, celo vodilni, se obotavljajo sprejeti nove metode ter podlegajo konservatiz-mu. Pri tem poudarjajo, da so svoje delo dolga leta dobro opravljali. ZA ELEKTRIFIKACIJO FRANCO-SKIH KUHINJ Skupina francoskih bank je sporazumno s francosko Narodno banki določila kredit 150 milijonov frankov, da bi s posojili pomagala francoskim potrošnikom, ki bi radi uvedli električne naprave v svoje kuhinje. NOV VODOVOD V BRDIH Na Vrhovlje v Goriških brdih je pritekla voda. Črpalne naprave ob Soči so dobro prestale svojo prvo preizkušnjo. Po 160 m dolgem visokotlačnem cevovodu so Brici naposled dobili vodo v rezervarje na Vrhovljah. Tisto, kar niso verjeli in kar so jim obljubljali že v Avstriji in Italiji, se je uresničilo; od leta 1949, ko so začeli graditi vodovod v Brda, ki bo zamnjal oddaljene nehigienske vodnjake, so zgradili 9300 m vodovodnega omrežja. Položili so 2150 m železnih litin in 7150 metrov azbestnih cevi. Prvi bodo dobili vodo vaščani Vrhovelj, Kojskega, Godnjač, Šmartnega, Zalega brega ter deloma Dobrovega in Kozane. Nato pa bodo nadaljevali z deli in polaganjem Država Koti Vel. Britanija 28 12 šil. ZDA 36 16 Zah. Nemčija 41 11 Francija 36 0 Belgija 31 10 Nosilci 28 13 36 8 39 9 33 19 31 13 Tračnice (Surova pločevina 29 32 39 36 38 5 0 16 16 2 32 37 47 41 37 9 8 8 6 12 cevi proti Humu, Vipolžam, Medani in nekaterim drugim manjšim krajem. Ljudska oblast je prispevala za gradnjo briškega vodovoda že skoraj sto milijonov dinarjev. Delo, ki so ga o-praviii Brici, pa je menda vredno nad štiri milijone dinarjev. REŠKA PAPIRNICA IZVAŽA V TURČIJO Tovarna papirja . na Reki dobavlja cigaretni papir tudi upravi turškega državnega monopola, V lanskem letu je tovarna izvozila 993 ton papirja v vrednosti 102 milijona deviznih dinarjev. V tem letu bo tovarna izvozila v Turčijo okoli 1500 ton papirja v vrednosti 160 milijonov dinarjev. Novo odlično živilo Novo odlično živilo, zlasti za ljudi, ki živijo večinoma od vegetarijanske in žitne hrane, bomo lahko dobivali iz žitne trave »teosinlt«, ki bujno uspeva v velikih količinah v Srednji Ameriki in Mehiki. Teosint je najožja sorodnica koruze. Zdaj so odkrili važno novo okol- tehnične „Sila“ - vodilna misel Vodilna misel britanske težke industrije, ki razstavlja na letošnjem Britanskem: industrijskem velesejmu v razstavnih prostorih v Castle Browi-chu v Birminghamu, je »sila« — sila za gradnjo! mest, kjer stojijo danes blatne koče, za izsuševanje in namakanje zemlje, za kopanje jarkov in prekopov in za gradnjo cest in železnic. Na razstavnem prostoru 68.600 kvadratnih metrov razstavlja britanska industrija ponovno svoje izdelke, ki lahko tekmujejo v svetu s tujimi, tako po ceni kot po kvaliteti. Razstavljeni so veliki buldožerji, traktorji, vlačilci, električni stroji in naprave, stroji za livarne in jeklarne, lokomotive in železniški vozni park, rudniška oprema in vse vrste železnine. Med razstavljenim blagom pa je najzanimivejša nova vrsta laka, ki ga je iznašlo neko malo britansko podjetje za elektrokemijo, in ki bo lahko omogočil večjo uporabo aluminija v industriji. Mnoga britanska in ameriška podjetja so že dalj časa delala poskuse, da bi izdelala tak lak, ki bi ga lahko uporabljali pri izdelavi motorjev — v katerih se kot znano razvijajo zelo visoke temperature — iz aluminija, namesto težkih kovin. Podjetje, ki je izdelalo novo vrsto laka, trdi, da je njen lak prvi, ki odgovarja vsem industrijskim zahtevam kot zaščitna snov za aluminij. Pričakujejo, da bo ta nova vrsta laka igrala zelo važno vlogo tudi v avtomobilski industriji. NOVO ZDRAVILO V zadnem času se zdravniki trudijo, da bi našli zdravilo proti levkemiji, to je bolezni, ki jo poznamo pod običajnim imenom »rak belih krvnih telesc« ali na kratko »krvni rak«. Tako poročajo iz Chicaga, da uporabljajo na tamkajšnjem zavodu za raziskovanje raka že dalj časa zdravilo »6-mercapto-purine«, s katerim so dosegli pri 107 bolniki7h z akutno lev-kemio, od katerih je bilo 45 otrok v 30 odstotkih primerov začasno nazadovanje bolezni. Pri 18 odraslih bolnikih so trije popolnoma, čeprav le začasno ozdraveli, pri 14 od 45 otrok je prenehalo obolenje za dobo enega do šest mesecev, 11 otrokom pai se je zdravje bistveno izboljšalo. Petim pacientom s kronično mieloci-tično levkemijo se je zdravje prav tako izboljšalo, medtem ko niso dosegli nikakšnih pozitivnih učinkov zdravljenja pri bolnikih s kronično limfatično levkemijo. Novo zdravilo je mogoče primerjati z antifolienimi preparati (kemičnemu nasprotniku B vitamina) in s hormoni. Daši ta zdravila za zdravljenje akutne levkemije pri odraslih niso zadoščala, so posamezni organizmi bolnikov kljub temu reagirali. Enajst otrok od 15 je pokazalo odpor proti bolezni; če antifolik in hormoni niso zadoščali, je bilo mogoče podaljšati otrokom življenje le z zdravilom »6-mercaptopurin«. »DECCAPLOT« — NOVI PRIPOMOČEK ZA PLOVBO Nedavno so v Angliji pirkazali nov pripomoček za plovbo ogromne! važnosti, znan pod imenom »Deccaplot«. S to napravo ugotovijo na radarski plošči smer, v kateri plove ladja, katere potovanje zasledujemo. Zunanjost, hitrost in najmanjše razdalje med posameznimi ladjami, ki plovejo na isti progi, lahko ugotovimo z novim pripomočkom brez uporabe navtičnih zemljevidov. Zamuda pri ugotavljanju natančnega položaja ladij je često o-nemogočala učinkovito uporabo radarja. Zato so pomorščaki že dalj časa podčrtavali potrebo po napravi, ki bo bolj popolna od sedanjega radarja. Novi aparat je samo dodatek k standardni 30 cm radarski plošči »Decca«. VLAK S PNEVMATIKAMI NAMESTO TRACNIC V Peoriji v Illinoisu so zgradili nov električni vlak, ki ima pnevmatike in zato ne potrebuje tračnic. Poleg lokomotive ima še štiri vagone. V vsakem-kolesu lokomotive in v zadnjih kolesih vagonov je po en električni motor, katere lahko vse upravljajo iz kabine v lokomotivi. Novi vlak je namenjen za severovzhodno Afriko. PREVOZ JAJC S »COMETI« Ker na vožnji s »Cometi« praktično ne čutimo skoro nobenih vibracij, so kokošjerejci iz Somerseta, ki spadajo med največje izvoznike perutnine v Veliki Britaniji, nedavno poslali iz londonskega letališča v Južno Afriko večjo pošiljko jajc za valjenje s »Co-metom«. Čeprav je bilo povpraševanje južnoafriškega tržišča poj jajcih za valjenje severnonizozemskih modrih kokoši zelo veliko, je izvoz oviralo dejstvo, da jajca na tako dolge razdalje potujejo slabo po zraku; letalske družbe pa niso hotele sprejemati tovorov en dan starih piščancev. nost, da namreč teosint vsebuje mnogo več proteinov, energijo ustvarjajoče snovi kot koruza. Proteini so sestava amirskih kislin, ki so bistvene sestavine vseh živih celic in hranilne in telo vzdržujoče prehrane. Prehranjevalni znanstveniki izjavljajo, da je zlasti nomembno dejstvo, da vsebuje teosint dvakrat toliko me-thionina, aminske kisline, ki je glavna sestavina proteina kot koruza. Koruzi primanjkuje methionina, zaradi česar so ljudje v raznih delih sveta, ki živijo pretežno od koruze in druge vegetarijanske hrane, nezadostno hranjeni. S poskusi so dognali, da se teosint lahko križa s koruzo in tako pridobi koruzno križanico z večjo vsebino proteina in methionina. Po petih (takih zaporednih križanjih se nova vrsta sicer še ni bistveno razlikovala od koruze, vendar upajo, da se bo bodoči pridelek iz križanih semen glede hranilne kakovosti znatno izboljšal. Teosintova zrna so manjša kot koruzna in imajo trdo, neužitno luščino. Kmetje Srednje Amerike in Mehike so sejali že dolgo časa (teosint s koruzo za krmo živine, v nekaterih krajih so pa to zmes tudi jedli namesto koruze. Zmleti teosint se lahko meša s pšenično ali koruzno moko ali pa uporablja tudi sam za peko kruha, prepečenca, tortil in podobnih izdelkov; to pomeni dober proteinski dodatek rastlinski prehrani. SLINAVKA NA MADŽARSKEM Zahodni opazovalci že dobro vedo, da se na Madžarskem širi epidemija slinavke in parkljevke, česar pa madžarske oblasti niso hotele priznati. Sedaj, ko se je epidemija že tako razširila. da je to v deželi splošno znano, so jo nazadnje tudi uradno priznali. »Szabad Nep« poroča, da je živino-zdravnik Miklos Feher »zlorabil svoj. poklic« in povzročil širjenje epidemije. Obsodili so ga na 15 let zapora in na zaplembo celokupne imovine, razen tega so mu še prepovedali izvrševanje poklica za vedno. Inilusliializaclia Makedoniie V novi industrijski četrti glavnega mesta Makedonije v Skoplju grade po" leg nove cementarne tudi moderno tovarno stekla. V tovarni postavljajo stroje že od lanskega leta. Za opremo tovarne in nadaljevanje gradbenih del je bilo letos odobrenih 1.130,OOO.OOG din. Približno 750 milijonov din je! namenjenih za opremo. Nova makedonska tovarna stekla bo proizvajala letno 150 ton optičnega stekla in 4800 ton upognjenega in ravnega stekla. V nekaterih obratih te tovarne bodo začeli s proizvodnjo konec letošnjega leta. NOVA TOVARNA USNJA V BITOLJb Poskusno je začela obratovati tovarna za predelavo kož drobnice v Bito-lju, ki bo začela z redno proizvodnje konec meseca. Nova tovarna bo predelovala letno okoli 300.000 kv. metrov t, j. približno 750 ton kož drobnice: zaposlovala bo okoli 150 delavcev. PREDILNICA »MAKEDONKA« V STIPU DOGRAJENA Prihodnje dni bodo začeli z redn° proizvodnjo v novi predilnici »Make-donka« v Stipu. Letos bodo v tej predilnici razdejali okoli tisoč ton preje-Ko bo tovarna obratovala z vso svoje zmogljivostjo, bo predelovala letno ^ tisoč ton preje. VODILNI AMERIŠKI TRGOVCI NA POTU V JUGOSLAVIJO IN DRUGE EVROPSKE DEŽELE Osem vodilnih ameriških trgovcev ie odpotovalo proti Evropi, kjer bodo obiskali osem držav in tam izmenjali svoje misli z domačimi poslovnimi krogi. Obiskali bodo Jugoslavijo, Francijo, Italijo, Portugalsko, Avstrijo, Švico in Zahodno Nemčijo ter je predvidenih sedaj 14 sestankov. Pobudo i® sredstva za potovanje je dal amerišKi izvršni prodajni odbor, ki je zasebna ustanova. Bilanca o dveh italijanskih bank Bilanca italijanskega bančnega zavod* Banca commerciale italiana za leto 1952 kaže 429,446.419 lir dobička in 415 milijard lir vlog. Dekliška glavnica znaS* 1-450 milijonov lir. Del dobička gre Z* mvišanje rezerve, ki je tako dosegla 1.250 nilijonov lir, del pa za izplačilo dividen-ie v višini 7%. Bilanca druge italijanske banke, pri k*' eri je udeležen tudi ameriški kapital, id :icer zavoda Banca d’America e dTtalia :a preteklo leto kaže 277 milijonov čiste-ta dobička, 20 milijard vlog, 450 milijo-iov rezerve in 500 milijonov lir delniške 'lavnice. (Kakor znano je Banca d’Ame-•ica e d’Italia po prvi svetovni vojni !d enega sto]pca 40 lir, za inozemstvo 60 Glavni urednik dr. Lojze Berce Odgov. urednic i*1'- Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« PLAČE NE USTREZAJO ŽIVLJENJSKIM STROŠKOM III1NIK AVTOBUSOV V eni zadnjih številk »Gospodarja« smo; prikazali, kako se preživijo tržaški delavci in nameščenci. Spoznali smo, da v Trstu draginja še vedno narašča. Tedaj smo navedli gibanje cen in mesečne izdatke za najnujnejše življenjske potrebščine, danes Pa hočemo primerati razvoj življenjskih stroškov z razvojem mezd in Plač. Najprej bomo primerjali dnevne mezde delavcev in težakov nekaterih najvažnejših delavskih kategorij. Po-*eg tega navajamo tudi tako imenovani indeks ali kazalec; osinovoi za leto 1938 smo postavili na 1, kar pomeni, ^a nam kazalec pove, za koliko so se dvignile plače v primeri z letomj 1938. Pri spodaj navedenih dnevnih mezdah delavcev in mesečnih plačah nameščencev so upoštevane osnovna plača in draginjske ter družinske doklade za Seno in dva otroka. Ker pa so bili živ-•jenjski stroški v prejšnjem članku izračunani za družino s tremi otroki, moramo dodati k dohodkom vsakega delavca še doklado za tretjega otroka dnevno po 153 lir ali mesečno (za 26 dni) 3978 ur in k dohodkom nameščenca mesečno (za 30, dni) 4590 lir. Mezda specializiranega delavca s 3 otroki v mehanični industriji znaša tedaj: nov. 1952 dnevno 1705 lir in 153 lir, skupno 1858 Hr alli mesečno 48.308 lir. MEHANIČNA INDUSTRIJA Mezde specializiranih delavcev dnevno mesečno indeks “bv. 1951 1572,— 40.872,— 54.43 bov. 1952 1705,— 44.330.— 59.04 kvalificiranih delavcev Pov. 1951 1443.95 37.542.70 66.11 P°v. 1952 1571.45 40.857.70 71.95 specializiranih težakov Pov. 1951 1386.05 36.037.30 69.03 Pov. 1952 1509.55 39.248.30 75.1,8 navadnih težakov Pov. 1951 1321.40 34.356.40 68.82 Pov. 1952 1439.40 37.424.40 74.97 PETROLEJSKA INDUSTRIJA Mezde specializiranih delavcev minimalen, da je zlasti nizko število specializiranih delavcev in da tvorijo pretežno večino le specializirani in navadni težaki, lahko zaključimo, da prejemki tržaškega delavstva še davno ne ustrezajo njihovim1 potrebam. Ako preudarimo razliko med mezdami v novembru 1951 ter novembru 1952, se prepričamo, da so se mezde v enem letu povišale s povišanjem mesečnih izdatkov. Podoben je položaj uradnikov, ako primerjamo njihove plače z življenjskimi stroški. Oglejmo si nekatere kategorije nameščencev: MEHANIČNA INDUSTRIJA Plača Indeks Plača Indeks nov. nov. nov. nov. 1. kat. 2. kat. nov. 1951 77.462 49.91 59.549 54.48 nov. 1952 81.193 53.31 62.981 57.62 3. kat. A 3. kat. B nov. 1951 46.455 59.63 40.296 64.47 nov. 1952 49.653 63.74 43.322 69.32 PETROLEJSKA INDUSTRIJA 1. kat. A 1. kat. B nov. 1951 77.444 49.90 71.444 46.03 nov. 1952 81.175 52.30 75.175 48.44 2. kat. A 2. kat. B nov. 1951 61.209 56.00 57.209 52.34 nov. 1952 64.641 59.14 60.614 55.48 3. kat. A 3. kat. B nov. 1951 48.647 62.45 43.138 69.02 nov. 1952 51.845 66.55 46.112 73.78 TRGOVINA 1. kat. 2. kat. nov. 1951 71.740 54.43 54.655 57.20 nov. 1952 75.471 57.26 58.087 60.79 3. kat. 4. kat. nov. 1951 45.343 63.55 40.827 81.3? nov. 1952 48.541 68.03 43.908 87.51 BANKE Funkc. Ur. 1. kat. 1951 72.507 70.30 58.344 73.98 1952 76.206 73.88 61.271 77.69 2. kat. Pom.os. 2. kat. 1951 54.494 73.15 51.524 87.78 1952 57.211 76.79 54.079 92.14 Nameščenci v mehanični in petrolejski industriji ter v trgovini) so1 torej v nižjih kategorijah zelo slabo plačani. Tako dosežejo uradniki 3. kategorije komaj eksistenčni minimum navadnega težaka. Isto velja za uradnike! 4. kategorije — pomožnih knjigovodij v trgovinskih podjetjih, ki dosežejo le neka nad 40.000 lir. Se vedno slabo so plačani uradniki 3. kat. B v mehanični industriji in iste kategorije pri trgovskih obratih (knjigovodje), ki dosežejo komaj 50.000 lir, čeprav so te vrste nameščenci absolventi srednjih šol in trgovskih akademij z maturo. Tudi višina prejemkov uradništva 2.A in 2.B kategorije, ki se povzpe do okrog 60.000 lir in v bančni stroki v 1. kategoriji, bi prejemajo le malo nad navedeno vsoto, ni zavidljiva, če pomislimo, da je za te vrste nameščencev določena visokošolska izobrazba. V 1. kategoriji gre zopet za tako nizko število nameščencev, da njihovi prejemki niso odločilni za presojo splošnega ospodarskega in socialnega položaja uradništva. Pri teh razmerah uradnik ne more misliti na svoj nadaljnji duševni razvoj, strokovno izpopolnjevanje, kulturne potrebe (kot nabavo knjig, obiskovanje kulturnih prireditev, potovanja), na boljšo obleko in podobno, ker ga preveč izčrpavajo potrebe in skrbi za vsakdanje preživljanje sebe in družine. dr. J. T. PROMET Z JUGOSLAVIJO IN CONO B nov. 1951 1852.05 48.153.30 67.79 Po podatkih ZVU je anglo-ameriško področje v tromesečju od 1. oktobra do 31. decembra 1952 uvozilo iz Jugoslavije in jugoslovanske cone STO 58,989 ton blaga v vrednosti 2.572,166.000 lir; izvoz pa je dosegel 4.207 ton v vrednosti 1.196,454.000 lir. Navajamo podrobne podatke: nov. 1952 1985.25 51.416.50 72.66 UVOZ IZVOZ kvalificiranih delavcev Blago Količina Vrednost Količina Vrednost nov. 1951 1740.10 45.242.60 65.32 (v tonah) (v tisočih lir) (v tonah) (v tisočih Hr) nov. 1952 1870.60 48.635.60 70.22 Živina (živa) 0.848 1,334.431 — — navadnih delavcev Živila 3.641 308.514 3477 438.082 nov. 1951 1625.75 42.269.50 62.02 Rudninski proizvodi 1.705 29.815 481 14.669 nov. 1952 1749.25 45.480.50 67.70 Kemični proizvodi 1 1.683 20 49.127 navadnih težakov Les in izdelki 13.449 526.221 16 3.633 nov. 1951 1541.55 40.080.30 61.56 Tkanine 46 19.574 82 121.223 nov. 1952 1659.55 43.148.30 66.28 Kovine in izdelki 429 50.449 147 51.866 KOVINARSKI ROKODELCI Stroji in priprave 5 473 474 454.733 Mezde specializiranih delavcev Gorivo trdo 25.238 228.810 — — nov. 1951 1286.90 33.459.40 44.56 Gorivo tekoče —- — 36 1.882 nov. 1952 1532.90 39.855.40 53.08 Razno 7.627 72.196 174 61.239 kvalificiranih delavcev Skupaj 58.989 2,572.166 ' 4907 1,196.454 nov. 1951 1217.10 31.644.60 nov. 1952 1421.60 36.961.60 specializiranih težakov nov. 1951 1183.10 30.760.60 nov. 1952 1367.60 35.557.60 navadnih težakov nov. 1951 55.73 65.09 58.92 68.11 1119.20 29.099.20 58.20 TRGOVINA Mezde specializiranih delavcev nov. 1951 1636.50 42.549,— 58.18 nov. 1952 1769.50 46.007 — 62.90 kvalificiranih delavcev nov. 1951 1598.50 41.561 — 74.77 nov. 1952 1729,— 44.974 — 80.87 navadnih težakov nov. 1951 1541 — 40.066 — 76.21 nov. 1952 1669 — 43.394 — 82.54 Kakor smo ugotovili v članku o življenjskih stroških, so znašali mesečni izdatki za prehrano, oblačila, kuho, 'nč, stanovanje in razno januarja 1952 kar bi nekako ustrezalo izdatkom v novembru —, 1951 39.164? lir, v januar-1953 — kar bi ustrezalo izdatkom v novembru 1952 — pa 39.685 lir ali okroglo 40.000 lir. Tako vidimo, da so od delavcev, navedenih v razpredelnicah, najslabše Plačani kovinarski rokodelci. Celo ntezde specializiranih delavcev te kategorije niso ob začetku leta 1952 dosegle niti toliko, kolikor je znašal njihov eksistenčni minimum ter so šele °b koncu leta 1952 prišle na 39.855 lir; z dokladami za tretjega otroka 3978 lir na 43.833.4Q lir, tako da so komaj za nekaj tisočakov presegle mesečne izdatke. Nasprotno pa so kvalificirani delavci te stroke s svojimi 36.961.60 lirami in 2 doklado za tretjega otroka 3978 lir Prišle na 40.939.60 lir ter le za borih 939.60 lir prekoračile eksistenčni minimum. Specializirani težaki te kategorije so Mii še mnogo na slabšem, ker je znašal pri njihovi plači 35.557.60 lir in dokladi za tretjega otroka 3978 lir celokupni zaslužek 39.535.60 lir. To po-naeni, da so imeli te vrste delavci (49.40 lir primanjkljaja. Navadni težaki pri mezdi 32.609.20 lir in dokladi 3978 Hr so morali glede na doseženo mezdo 36.587.20 lir dodati iz svojega 2'ePa kar 3097.80 lir, če so hoteli kriti mesečne izdatke, statistično določene na 39.685 lir. Za spoznanje boljši je položaj delavcev mehanične industrije, toda specializirani in navadni težaki te kate-§°rije so s svojimi dohodki komaj dosegli eksistenčni mnimum. Edinoi delavcem, zaposlenim v petrolejski industriji ter delavcem v trgovinski stroki, ostane ob koncu meseca nekaj v žepu. Ce upoštevamo nadalje, da je odstotek te vrste delavcev Glas iz občinstva ZAKAJ SE SOLA ODTUJUJE . NAŠEMU KMETU Članek v »Gospodarstvu« o potrebi ureditve šolskih vrtov, ki naj bi postali nekakšne drevesnice za naše vasi, [e zbudil pozornost med našim učiteljstvom. Tako se je oglasil tudi neki starejši učitelj, ki je sam v mladih letih preizkusil kako veliko koristi so prinašali takšni vrtovi našemu kmetijstvu. Tako so imeli v njegovih časih pri svetoivanski šoli takšen vrt. Učenci, ki so obiskovali nadaljevalni tečaj na osnovni šali, sc( se v vrtu učili cepiti sadna drevesca. Sami so cepili in šola jim je drevesca, ki so se prijela, podarila. To je bilo v veliko vzpodbudo mladim ljudem, ki so tako dobili veselje do kmetijstva. Kmetijska družba (»Societ.a agraria«) je vzdrževala lastno drevesnico. Poskrbljeno je bito tudi za kmetijski pouk učiteljev na učiteljišču (v Kopru). Kmetijstvu je bilo posvečenih po nekaj ur na teden. Vzgoja današnjih u-čitelev pa je daleč od vasi. Zato ni čudno, da so se mladi učitelji odtujili življenju na vasi. aaturalno gospodarstvo — je najslarejša oblika gospodars.va, kjer se izmenjava dobrin ne vrši s posrdovanjem denarja ali različnih plačilnih sredstev, temveč se potrebe zadovoljujejo z izmenjavo dobrin. naturalna obligacija — pomeni neizterljivo obvezo na pr. iz igre, stave, zastareli dolg in sl. naturalni prinos — je vsota zemeljskih pridelkov, ki jih pridobimo s pomočjo kapitala in dela na določeni površini zemlje in v določenem času. navigacija — pomeni opravljanje vseh tistih del, ki so potrebna, da ladja lahko plove po morju. navigation act — je angleški zakon iz leta 1651 izdan za pospeševanje angleškega brodarstva in omejevanja pristajanja tujih ladij v angleških lukah. Od. pravljen je bil 1849. navtika — je brodarstvo in pomeni celotno teoretično in praktično znanje, potrebno brodarju za plovbo. NE — je kratica za northeast (angl.), t. j. severovzhod. negociacija — pomeni prodajanje nedospelih menic (eskomptiranje menic) in tudi emisijo javnih posojil s posredovanjem bančnih zavodov, nelikviden — je kdor je v plačilnih težavah. Nasprotno: likviden, nelojalna konkurenca — je nedovoljena konkurenca (glej: konkurenca), neomaltuzianizem _ pomeni omejevanje rojstev z različnimi preventivnimi sredstvi (glej Malthus!) nepolizem — (od lat. nepos = vnuk, ne. čak) je praksa ljudi na visokih položajih, da svojim sorodnikom pridobijo visoka mesta bodisi v javni, bodisi v zasebni službi. New Deal — pomeni vse energične gospodarske ukrepe, ki jih je uvedel bivši ameriški predsednik F. D. Roosevelt, da reši ZDA velike gospodarske krize, ki se je začela 1929 teta. nikelj (Ni) — je težka kovina, srebrno-bele barve, tališča nad 1452 stopinj in spec. teže 8,8; uporabljajo ga za izdelovanje različnih aparatov, nikljanje, za dodajanje jeklu, kot primes srebru zlasti za novce itd. Nobel Alfred — znani švedski kemik (1833 —1896), iznajiJitelj dinamita. Zapustil je veliko zapuščino, iz katere se letno v Steckholmu delijo nagrade po 200.000 švedskih kron za književnost, kemijo, fiziko, medicino in za mir pripadnikom vseh narodnosti. Kakšna bo letina Češenj bo letos na Vipavskem malo. Mraz jih je presenetil, ko so cvele. Zato je bila zarodek slab in redek. Na spodnjem tržaškem Krasu kaže krompir še nekako dobro, ako pomislimo na hudo sušo v marcu. Vzklil je prav zaradi tega kasneje. Suša je poškodovala seno. Travna ruša se je pri trvi, ki ne požene dovolj globoko, kar posušila. Zato bo seno bolj redko. Žito se ni razvilo prav iz istega vzroka, t. j. zaradi suše. Stebelca so nizka. Pšenice sejejo na spodnjem Krasu razmeroma malo. Ved je ječmena in ovsa. PROIZVODNJA BOKSITA Rudarji bujskgga okraja so v letu 1952 izkopali 1.243 ton več boksita, kakor Je bilo določeno v načrtu. Bujski boksit uživa v tujini velik sloves. Delavci so v letu 1952 prejeli kot nagrado okoli 3 milijone lir. M DRUŠTVENI GOSTIJ,M PRI KOROŠCIH Tržačani poznamo pokrajinski sliko Trsta in spodnje okolice, kakor se nam predstavlja, ako jo gledamo z roba Kraške planote ali z vrhov pod njo; zelo redki so tisti, ki so jo občudovali z vrhov Miljskega polotoka. Naše ro. jake po vaseh miljske občine imajo Tržačani še vedno za nekakšne daljne sorodnike, ki se redko ali pa sploh ne obiskujejo. To ni prav. O tej zadevi je »Gospodarstvo« že nekajkrat pisalo. Znano nam je, da so čitatelji naše stališče odobravali, toda do zdaj se je v tem pogledu zelo malo spremenilo. Razmere so tako nanesle, da so naši »sorodniki« na Miljskih hribih v narodni zavednosti in v prosveti sicer nekoliko zaostali, nasprotno pa so glede pristnega slovenskega značaja mnogo bolj izvirni in nepokvarjeni kakor ostali Slovenci na Tržaškem. Tako preproste in ljubeznive prisrčnosti ne najdeš tako lahko drugod. Ako jih bomo bolj pogosto obiskovali, bodo oni v duševnem pogledu gotovo mnogo pridobili, toda morda še več mi od njih. Eno preteklih prekrasnih spomladanskih nedelj sem sklenil, da zopet enkrat pogledam na Miljski hrib. Izbral sem si Korošce (Sv. Barbaro) in se s trolejbusom peljal do žavelj, kjer sem izstopil in nadaljeval peš, da se bolj navžijem prebujajoče se prirode. Njive so se ohranile le še na levi strani, od tam, kjer se začenja cesta spuščati navzdol proti nekdanjim solinam do vznožja. Ni jih več mnogo teh štra-marskih njiv, toda tiste, ki so ostale, so res zelo lepe in rodovitne. Od štra-marskega do miljskega brega se je nekdaj na obeh straneh ceste razprostiralo morje; danes je morje le še na desni strani, medtem ko je že vsa leva stran od Oreha (prav za prav »Vrha«) do miljske ceste zasuta. Ko bo dež izpral ostanke soli iz zemlje, bo to prekrasna ravnina, plodovita za žito, koruzo in vsakovrstno zelenjavo. V zgornjem delu že sedaj uspeva detelja. Za to se zanimajo in jo od tržaške občine, ki je lastnica te ravnine, kupu. jejo Plavčani. Spodnji del bo bolj pri rokah Korošcem, ki se bodo gotovo pravočasno pobrigali, saj drugje polja že tako nimajo. Ko sem dospel do miljskega brega, nisem maral nadaljevati po obrežni cesti do samega mesta, od koder pelje cesta h Korošcem in naprej do konca polotoka, ampak sem jo mahnil takoj po strmi stezi navzgor, naravnost do Korošcev. In ni mi bilo žal, čeprav je ta steza zelo zapuščena, zato pa tem bolj zanimiva; saj vodi skozi grmovje, ki je ostalo od nekdanjih gozdov. Prav pod vrhom, kjer so se naselili Korošci, je velik in lep kamnolom, v katerem so do pol metra debele plasti vodoravno nanizane, kakor da bi jih bil kakšen orjak nalašč tja postavil. Po velikih kamnitih kockah, iz katerih je zazidanih mnogo vaških hiš, se da sklepati, da so zanje lomili kamen prav v tem kamnolomu. Razgled, ki se ti odpre, ko se na vrhu obrneš proti severu, se ne da opisati. Vsa spodnja tržaška okolica z mestom in njegovimi lukami v sredini, ladjedelnice, ščedenjski plavži, obe rafineriji, kraški greben in morski breg pod njim, do Devina in Tržiča in še dalje; na desni strani pa Breg z Ric-manji, Borštom itd. do Socerba, Pre-benega, Mačkovelj, Tinjana. V ozadju pa istrski vrhovi s Slavnikom v sredi. Ako stopiš nekoliko višje, prav na vrh Miljskega hriba, se ti odpre proti ju- gu razgled na Koprski zaliv. Ali ni vse to vredno, da se človek vsaj enkrat potrudi na Miljski hrib, posebno še sedaj, ko vozi trolejbus do Milj, avtobus pa še dalje navzgor do vrha in prav po vrhu do konca Miljskega polotoka. Pri Korošcih so nedaleč od. stare gostilne zgradili po vojni lepo in novo društveno gostilno z obširno dvorano. Domačini so jo zgradili sami, z lastnimi rokami. In vino? Kje pa dobiš tako izvrstno domače vino po 140 lir liter, kakor pri Korošcih? To je mogoče samo zato, ker so si društveniki postavili za načelo, da plačajo domačim vinogradnikom vino kolikor mogoče dra. go in da ga točijo društvenikom — večinoma delavcem — in sploh gostom kolikor mogoče poceni. To je res vzoren primer zadružnega delovanja in kmetsko-delavske vzajemnosti. In še nekaj. Ko sem prispel na vrh, sem našel na dvorišču pred društveno gostilno lepo družbo mladih izobražencev iz Trsta, ki je ob spremljevanju harmonike neumorno prepevala slovenske narodne pesmi. Ali vam ni žal, da niste bili z nami? —od— .Autovie Carsiche' ODHOD IZ TRSTA V BAZOVICO: PADRICE, GROPADO, TREBČE; 7.30, 9.30, 11.00, 13.20, 14.00, 17.10, 18.00, 19.10, 20.00; 8.30, 10.00, 11.00, 12.30, 14.30, 15.00, 16.00, 17.00, 18.30, 19.00, 19.45, 20.30, 22.30, ODHOD IZ TREBČ V GROPADO, PADRICE. BAZOVICO, TRST: 6.00, 6.45, 7.20, 8.20, 10.15, 11.45, 14.20, 15.15, 18.00, 19.05; 6.30, 9.15, 10.45, 11.45, 13.45, 15.15, 15.40, 16.45, 17.45, 19.00, 19.30, 20.30, 21.50. ODHOD IZ TRSTA V DOLINO: Avtobusi za Prebeneg so označeni z * 6.30, 7.20, 10.15 *, 12.00, 13.00 *, 15.00, 16.30, 17.00 *, 18.00, 18.30, 19.15, 20.40; 9.00, 10.30, 12.30 *, 14.30, 16.00, 17.00, 18.10, 19.30, 20.35, 22.00. ODHOD IZ DOLINE V TRST: 6.00 *, 6.30, 7.00, 8.00, 11.15 *, 13.30, 15.30 *, 18.00», 20.00; 6.30 *, 9.45, 11.00, 14.00 *, 15.00, 17.30, 18.00, 19.00, 20.10, 21.30. ODHOD IZ TRSTA V RICMANJE: 7.30, 10.30, 12.15, 13.30, 18.00, 19.15; 9.30, 14.00, 16.15, 19.30, 22.45. ODHOD IZ RICMANJ ZA TRST: 6.00, 8.00, 11.00, 12.45, 15.00, 18.30; 6.30, 10.00, 14.30, 16.30, 20.00. ODHOD IZ TRSTA V MACKOVLJE PREKO DOLINE: 11.00, 13.30; 13.00, 22.30, ODHOD IZ MAČKOVELJ V TRST: 7.10, 12.00, 14.20; 13.45. ODHOD IZ TRSTA NA PESEK: 7.45, 13.10; 7.45, 13.10. ODHOD S PESKA V TRST: 8.20, 13.50; 8.20, 13.50. ODHOD IZ TRSTA V PERNECE: 14.30; 10.00, 13.10. ODHOD IZ FERNEC V TRST: 6.30, 15.10; 10.40, 13.15. N. B.: Ležeči tisk označuje avtobuse, ki vozijo ob nedeljah in praznikih. ..La Carsica" Odhodi: Iz TRSTA v SAMATORCO (skozi Ga-orovec) ob delavnikih: 13.15, 19.30; ob ne-leljah: 10.00; v SALES (skozi Gabrovec) »b delavnikih: 7.30, 10.00, 11.30, 13.15, 17.30, 19.30; ob nedeljah: 10.00 (12.40 s »roseka), 14.00, 18.30, 21.00; SKLADIŠČE [Prosek) ob delavinkih: 7.30, 10.00 (v lepnič in Briščke), 16.30. Iz SAMATORCE v TRST ob delavnikih: 1.30, 15.00; ob nedeljah: 5.50, 11.00; Iz SA-,EZA v TRST ob delavnikih: 5.40, 6.35, I. 50, 11.10, 15.10, 18.10; ob nedeljah: 6.05, II. 05, 19.10, 21.40; iz LESNEGA SKLADIŠČA v TRST ob delavnikih: 5.50 (iz Rep-liča), 16.55; ob nedeljah: (iz Repniča) 1.45, 10.50. Odhodi: Iz TRSTA v VELIKI REPEN ob delavnikih: 10.00 (skozi B’erneče), 12.30 (skoti Ferneče in Repnič), 10.00 (skozi Rep-lič); ob nedeljah: 10.00, 16.30, 18.30, 20.30; 3EPENTABOR: ob nedeljah 8.30, 10.00, 12.20 (skozi Ferneče), 14.00, 16.30, 18.30, 10.30 (skozi Ferneče). Iz VEL. REPNA v TRST ob delavnikih: 1.00, 11.05 (skozi Ferneče), 14.00 (skozi Ferneče), 19.30; ob nedeljah: 6.30, 12.25, 17.25, 19.15, 21.30; iz REPENTABRA v TRST ob nedeljah: 6.35, 12.30, 1305 (skoti Ferneče), 17.30, 19.20, 21.35 (skozi Fer-leče), od 3. maja do 27. se.pt. ob 9.10, 10.30, Odhodi: Iz TRSTA v CEROVLJE ob delavnikih: 1.30, 15.00; ob nedeljah: 15.00, 20.30; v 'JABREZINO ob delavnikih; 7.30 (sana-orij, do trga), ob 9.00, 11.30, 12.30 (v teaprot), 13.15, 15.00 (sanatorij), 17.30 do trga), 19.00 (v Sempolaj), 20.30 (sa-latorij); ob nedeljah: 8.30 (trg), 10.00 (v Viavhinje), sanatorij: 12.20, 13.15, 15.00, (6.30 (trg), 17.30 (Sv. Križ), 20.30, 22.30, 13.40. Iz CEROVELJ v TRST ob delavnikih: J.30, 16.45; ob nedeljah: 16.20, 21.25; iz PRAPROTI ob delavnikih: 6.00, 14.00; iž SEMPOLAJA ob delavnikih: 6.05, 8.45, 17.00; ob nedeljah: 16.35, 21.40; iz NABRE-iINE-SANATORIJ ob delavnikih: 6.10, 3.47, 14.12, 16.55, 17.05, 21.05; ob nedeljah: 1.50, 12.20, 14.00, 15.25, 16.40, 17.55, 21.45; 'z NABREZINE-TRG ob delavnikih: 7.05, 3.50, 9.45, 12.35, 14.15, 17.10, 18.15; ob ne-deljah: 7.55, 9.15, 14.05, 16.45, 18.00, 23.05, 00.10. Odhodi: Iz TRSTA na PROSEK ob delavnikih: 6.30, 6.55, 7.30, 9.00, 10.00, 11.30, 12.30, 13.15, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 10.00, 19.30, 10.30, 23.30; ob nedeljah: 6.30, 8.30, 10.00, 12.20, 13.15, 14.00, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.00, 22.30, 23.40; s PROSE- KA v TRST ob delavnikih: 5.15, 6.00, 6.30, (.00, 7.20, 8.10, 9.10, 10.00, 11.00, 11.30, 11.40, 12.50, 14.00, 14.30, 15.30, 17.05, 17.25, 18.00, 18.30, 19.00, 20.00, 21.20, 00.15; ob ledeljah: 6.00, 6.30, 7.00, 8.10, 9.25, 11.00, (1.30, 12.35, 12.50, 13.25, 14.20, 15.50, 17.00; ‘7.50, 18.15, 19.00, 19.30, 19.40, 20.00, 21.00; 12.00, 23.20, 00.20. Peron AVTOPOIKTETJE S. T. A. R. d. d. TRST ULICA MORERI 7 - TEL. 56-08 Avtobusna proga: Trsi » Koper Vozni red veljaven od 15. maja 1952 ODHOD IZ TRSTA (Avtobusna postaja) o delavnikih ob 13.— in ob 20. - ob nedeljah in praznikih ob Prihod v Koper (hotel Triglav) ob delavnikih ob ob nedeljah in praznikih ob ODHOD IZ KOPRA (hote! Triglav) ob delavnikih ob ob nedeljah in praznikih ob Prihod v Trst (avtobusna postaja) ob delavnikih ob 7.30 in 14 15 in 8.45 in 7.30 in 10.— in 8.45 in ob nedeljah in praznikih ob 11.15 in ob 12.30 ob 21.15 ob 1345 ob 16.30 ob 20,— ob 17.45 ob 2115 Prepoved vrlenja avtobusne prevozne službe med Trstom in Škofijami ter obratno Palače Hotel PORTOROŽ 200 luksuzno opremljenih sob ; prvovrstna postrežba. Vse specialitete rib. Sprejemamo naročila banketov. Od 1. maja dalje igra vsak dan orkester na terasi hotela. N0ČNIBAR - TENIS IGRIŠČA Garaže — Vsak dan izleti z lastnim motornim čolnom Vse informacije in prenotacije neposredno pri upravi hotela PORTOROz., — Telefon štev. 44 HOTEL »JELOVICA” BLED Sodobno urejene sobe z vsem komtortom. Restavracija na senčnati odprti terasi in vrt. Prvovrstna kuhinja, izbrana vina in druge pijače. V neposredni bližini jezera in kopališča Za prenotacije za skupine in posameznike obračajte se na upravo hotela, telefon št. 316. EXPRESS TRADING CORP. EXPORT - IMPORT 27-18 40th Avenue, Long Island Cily I, N. Y. Telephone STilweli 6-9083 pošilja preko svojega zastopstva v Trstu „R U N E. X I M‘ Ulica GHega 2 - Tel. 28-363 vsakovrstne DijRlLlUE PAKETE. — Ako imate svojce v Ameriki, pišite jim, naj se p o s lužu j e j o naše tvrdke. Tako boste najhitreje in točno postreženi ffPARK HOTEL11 na Bledu Mednarodno znani hotel, ki leži -tik ob pravljičnem Blejskem jezeru, nudi cenjenim gostom s svojim komfortom, priznano, izborno kuhinjo in odlično postrežbo prijeten oddih. Informacije in prenotacije za skupine in posameznike neposredno pri upravi hotela, telefon št. 338 in 248. 20(1 ležišč — Tekoča hladna in topila voda — Kavarna — Bar v kazind — Lastne garaže in teniško igrišče. SPLOŠNA TRGOVSKA d. 0. - KOPER S. A. Mira IN GENERE - CAPODISTRIA IMPORT - E X P O R T Zastopnik za TRŠI: 1. ADAMIČ, ulica Valiivo 13 - Tel. 20-449 TVRDKA Uoloiivllo ti C. Zaloga istrskih in vipavskih vin ter kraškega terana Skladišče in uradi: TIRST, TUIL. IOIEJL, TJi«J[OWJFO ŠT. 8 T IE IL, 3E IE O Š T JE V. 33-z te reke naleze Ukoli 1.350 do 1.500 lir, pač različno po ■azdalji do stavbišča. Na Opčinah je nekoliko cenejši; stane okoli 1.250 do 1.300 ir kubik. »Ali nalagate pesek na Soči sami?« Ne! Pesek v Sovodnjak pripravljajo navadno domačini. Nekdo izmed njih si mo-■a nabaviti pri oblasteh začasno obrtno lovoljenje (licenco). Oblastva izdajajo lovoljenje za 1 mesec. Pristojbina znaša ta vsakih 30 kubikov 50 lir; za manj ka. tor 30 kubikov se dovoljenje ne podelju-[e. Ce koristnik ne utegne izkoristiti dovoljenja — včasih na pr. Soča naraste — oblastva podaljšajo dovoljenje brez tež-‘coC. Pri Fari sejejo in nalagajo pesek po večini brezposelni, zlasti begunci iz Istre. Tam živi okoli 200 begunskih družin v nekakšnih kasarnah. Na Tagliamentu je pesek cenejši. Furani so potrebni zaslužka in delajo za '-sak denar. Za 1.000 — 1.500 lir naložijo tamion s prikolico, to je 18 do 20 kubi. {ov. »Zakaj potem pesek iz Tagliamenta ne 'zpodrine soškega?« Tagliamento je predaleč, do Trsta je 125 km. Povedal sem že, da ni pesek iz Ta-iliamenta v Trstu tako priljubljen. Delal bi še, da je ta pesek lažji, ker Je drobnejši; kubik tega peska tehta 10 do II stotov, kubik soškega pa 14 do 15 sto-'ov. Povedal vam bom še nekaj. Morda ;e vam bo zdelo to čudno. Suh pesek je ■ežji kakor moker. »Ali ne uporabljajo v Trstu tudi morski pesek?« Uporabljajo ga. Toda morski pesek udari ven. Na stenah se pokažejo grdi nadeži; to napravi sol. Posebno na javnih zgradbah, kakor so šole in vojašnice, opazite takšne madeže. Pri licitacijah za lavne zgradbe gredo gradbeniki s ceno do skrajnosti navzdol. Glavno jim je, da zmagajo in tako dobijo delo. Potem si že znajo pomagati, na pr. z morskim pe-ikom, ki je cenejši. Navadno ga dovaža, jo v Trst iz Gradeža. V tržaškem prista-nišču stane na ladji 700 lir kubik. »Kako je letos z zaslužkom?« Letos zidajo precej manj kakor lansko 'eto. Gotovo se tudi pozna, da niso daja- i tistih posojil. .. Saj veste, kaj mislim. »Da, da. Mislite na državna posojila za tidanje zasebnih stanovanjskih hiš, po ta-to imenovanem Aldisijevem zakonu. Tako je. To je zadelo posebno nas, ki uavadno vozimo za gradnjo zasebnih hiš. felika naročila za javne zgradbe ali star »ovanjske bloke dobivajo navadno večja todjetja, kakor je na pr. onuenjeni Matl-•olli. »Koliko zaslužite pri posamezni vožnji?« Navadno pripeljem okoli 7 kubikov pe-;ka. Ako gre vse v redu, mi ostane oko. i 1.300 lir. Hudo je, kadar se obrabijo turne. Nabava novih požre za dolgo ča-;a ves zaslužek. Včasih se spotaknejo po-icaji ob kakšno luč ali kaj podobnega la kamionu. Tedaj je treba plačati delamo kazen. »Ali imate pri prehodu meje kakšne dtnosti?« Nikakšnih. Vhod na Svobodno ozemlje je z italijansko osebno izkaznico popolnoma prost. Carine ni nikakšne. Tudi s ržaškim trošarinskim uradom nimam ni-^akšnega opravka, ker se trošarina na »radbeni material ne plačuje ob prestopu ta tla tržaške občine. S tem sva zaključila razgovor. Prijatelju M. se je mudilo. Bilo je v soboto po. loldne. Pričelo se je mračiti in ob sobo-'ah hodi tudi on inkasirat. Lju. Tirensko morje »Francesca«, prihod 8-5, odhod 9-5; »Ciuh di Messina«, prihod 12-5, odhod 15-5; »Primo«, prihod 15-5; »Valverde«, prihod 15-5; »Anna Maria«, prihod 22-5, odhod 23-5; »Valprato«, prihod 25-5: »Celio«, prihod 26-5, odhod 29-5. Proga: Grčija — Turčija — Sirija — Libanon — Izrael — Egipt »Sandra Maria«, prihod 6-5, odhod 10- 5; »Nakshon«, prihod 6-5, odhod 11- 5; »Irma«, prihod 9-5, odhod 13-5; »Messapia«, prihod 11-5, odhod 18-5; »Hopa«, prihod 15-5, odhod 20-5; »Tre-viso«, prihod 16-5; »Christina«, prihod 18-5, odhod 21-5; »Patrizia«, prihod 20-5, odhod 25-5; »Tinos«, prihod 20-5, odhod 25-5; »Aristodemos« 20-5, odhod 25-5; »Dramit«, prihod 20-5, odhod 30-5; »Kozani«, prihod 21-5, odhod 23-5; »Chioggia«, prihod 25-5, odhod 28-5; u Trst, Ulica Boccaccio št. 10 Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telet štev.. 29-322 Se priporočamo! »Carso«, prihod 25-5, odhod 28-5; »Barletta«, prihod 26-5, odhod 28-5; »Cam-pidoglio«, prihod 26-5, odhod 29-5; »Messapia«, prihod 30-5, odhod 3-6; »Maria«, prihod 30-5, odhod 4-6. Proga Vzhodna, Zahodna in Južna Afrika »Europa«, prihod 19-5, odhod 25-5; »Sirob«, odhod 20-5; »Valverde«, odhod 25-5; »Valprato«, odhod 31-5. Proga Anglija — 'Severna Evropa »Bantria«, prihod 16-5, odhod 18-5; »Midas«, prihod 17-5, odhod 17-5. Proga Severna Amerika »Express«, prihod 6-5, odhod 6-5; »Ex-cellency«, prihod 9-5, odhod 9-5; »Ex-chester«, prihod 20-5, odhod 20-5. Proga Srednja Amerika — Severni Pacifik »Mongioia«, prihod 6-5, odhod 9-5; »William Lykes«, prihod 16-5, odhod 18-5; »Monstella«, prihod 20-5, odhod 20-5; »Solon Turman«, prihod 22-5, odhod 24-5. Proga Južna Amerika »Rio Bermejo«, prihod 20-5, odhod 27-5; »Leme«, prihod 25-5, odhod 28-5. Sodobna tehnika služi pospeševanju blagovnega prometa. Poleg povečanja proizvodnje zahtevajo danes hitra odprema, vkrcavanja in izkrcavanje blaga največjo skrb današnjih gospodarstvenikov. Slika kaže sodobni angleški tovorni avtomobil z žerjavom, s katerim' en sam človek lahko natovarja ali Iztovarja in prevaža v najkrajšem času velike tovore. „INTEREXPORT" BREDA RUS MIKULETIČ 6. MILAN BJELICA ZlVKOVlC IMPORT-E X P O R T ZASTOPSTVA uvidevajo, da je na majhnih koščkih izključeno sleherno racionalno obdelovanje zemlje. V zvezi z ugotovitvijo, da večina kmetijskih zadrug posveča pažnjo predvsem trgovini, zanemarja pa skrb za obnovo ini povzdigo kmetijstva, naj omenimo častno izjemo: kmetijska zadruga v Izoli. Ker istrskemu kmetu prinmanjkuje hlevskega gnoja in je zaradi tega njegova zemlja zelo izčrpana, je zadruga v Izoli letos preskrbela svojim članom razen drugih umetnih gnojil tudi kompost. Preskrbela jim je tudi dober semenski krompir. Na lastni (ekondmijii je uvedla preizkuševališče, kjer je ugotovila, da v okolici Izole najbolje uspevata sadjarstvo in vrtnarstvo. Zato je uredila drevesnico in posejala okrog 40.000 raznega sadnega semena, v vinogradništvu pa je uvedla selekcijo. Zadruga ima tudi svojo kovačnico. Da bi olajšala svojim članom delo, namerava kupiti traktor in še eno majhno frezo. Članom je na razpolago zadružna knjižnica z raznovrstno strokovno, leposlovno in politično literaturo. Vsi navedeni sklepi, ukrepi in dobri nameni za obnovo in povzdigo kmetijstva ne bodo veliko koristili, dokler se ne zadovoljivo reši vprašanje cen kmetijskim pridelkom; kajti dokler se ne bo kmet zavedal, da bo prejel za svoj trud primerno plačilo, ne bo imel interesa za dvig svoje proizvodnje. Te cene določata in uravnavata predvsem podjetji »Fruetus« in »Vino«, ki sta v preteklem letu realizirali velike dobičke. Res je sicer, da sta obe podjetji dej teh dobičkov povrnili kmetom oziroma zadrugam, vendar pa dvomimo, da so bili kmetje s tem' potolaženi. Po našem mnenju bi bilo najbolje, da bi se zlasti za grozdje, oziroma za vino ob upoštevanju njegove kakovosti določile minimalne cene, plačljive ob izročitvi, definitivna prodajna cena pa naj bi se določila in izplačala po odbitku režijskih stroškov šele ob zaključku prodajne kampanje. Tako bi bila pred izgubo zavarovana tako prodajno podjetje kakor tudi kmet, ki bi se zavedal, da e dosegel za svoj pridelek najvišjo ceno, ki e bila mogoča. F. J. Elektro-inštalacijsko podjetje V Pošiljamo ..DARILNE PAKETE" (živila prvovrstne kvalitete, tehnične predmete kot šivalne stroje, radijske aparate, kolesa, štedilnike itd.; harmonike in vse vrste tekstilnega blaga). Zahtevajte naše cenike in brezobvezne ponudbe. Priporočite nas svojim sorodnikom, prijateljem in znancem. TRST. ul. Milano 14/1 tel. 29302 - Poštni predal 1219. Skladišče v tukajšnji prosti luki: štev. 2 vrata 70. P R E V Z EjM AjM O VSAKOVRSTNA ZASTOPSTVA IZVOZNO - UVOZNO PODJETJE \Scufye-“ LJUBLJANA - ČOPOVA ULICA 50 P. 0. B. 83 Telefoni 23-301 23-302 23-303 Tekoči rač pri N. B. LJUBLJANA 604 - T - 82 IZVOZ. SVEŽE SADJE.IN POVRTNINA, SUHO SADJE. SADNI IZDELKI, KRMILA UVOZ. AGRUMI (LIMONE IN ORANŽE) ROZINE, SUHE SMOKVE IN OSTALO JUŽNO SADJE - KOLONIALNO BLAGO (KAVA, CAJ, RIŽ, KAKA0, POPER IN OSTALE ZAČIMBE) KMETOVALCI IN VRTNARJI, OBIŠČITE NAS! TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA TRST STRADA VECCHIA PEK ISTRIA Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice i. t. d. - Poljedelski stroji in druge potrebščine Tn PROJEKTIRANJE-MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV IN VO-DOVODNIH INŠTALACIJ KLEPARSTVO UVrOPOOJETJE STAR Tovorni prevozi Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi AVTOC^AIRAZA - TRST UMCA MOREM 7 — ROJAN TRŽNI PREGLED Tržaški trg KAVA TRST. Po kavi ni posebnega povpraševanja. Kupci so rezervirani in čakajo, da bi se cene uravnovesile. Povprečne cen ovarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg netto in na novo pretehtano: brazilska kava: Rio N. Y. 5 1275; Rio N. Y. 3 1190; Santos Supe-rior 1370; Santos E. P. cricello 18 1410; srednjeameriška: Haiti naravna 1380; Salvador 1450; Kostarika 1520; arabska: Gimma 1270; Moka Hodeidah 1 1375; atriška: Uganda prana in prečiščena 1190; indonezijska: Bali Robusta 10-10,5% nečistoče 1180. SLADKOR TRST. Ponudbe angleškega sladkorja so ostale pri prejšnjih kvotacijah, in sicer pri 84,60 dolarja in 11/19 funta šterlinga za tono cif Trst proti takojšnji izročitvi. Blago, pripravljeno v prosti luki, stane 130 dolarjev za, tono netto in na novo pretehtano, fco. vagon pri odhodu. Češkoslovaški in madžarski sladkor ne kvotirata. POPER Poper kvotira na viru proizvodnje: Lampong v preprodaji iz Rotterdama in Amsterdama 1015 florintov za 100 kg netto cif jadranska pristanišča; Sara-mak črn, proti vkrcanju v maju 1020 šilingov; proti vkrcanju v juniju 990, proti vkrcanju v juliju 965 šilingov, proti vkrcanju v avgustu 950 šilingov, cif Trst za cwt; Malabar črn proti proti vkrcanju v maju-juniju 1090 šilingov za cwt cif Trst; Saravvak bel proti vkrcanju v maju 1175 šilingov, proti vkrcanju v juniju 1120, proti vkrcanju v juliju 1100; proti vkrcanju v avgustu 1080. Sklenjenih kupčij je zelo malo. Italijanski trg ŽITARICE ROVIGO. Blago fco. proizvodnja: pšenica Polesine fina 7800-7850, dobra 7700-7750, navadna 7650-7700; koruza marano 6550-6650;- ameriška hibridna koruza 6100-6200; bela koruza 6200-6350; rž 6000-6200; neoluščeni ječmen 6500-6600; rdeč oves 5000-5100, beli 5100-5300; pšenična (moka tipa »00« 9300-9400, tipa »0« 8900-9000, tipa »1« 8650-8750; tipa »2« 8350-8450; koruzna moka 65Q0-6700; bela 6400-6500; pšenični otrobi 4700-4800. VERCELLI. Neoluščeni riž; navaden 6300-6850; Pierrot 6600-7000; Roncarolo 6200-6800; Allorio 6500-7000; Ardijjone 6500-7100; Mratelli 6900-7500; Rizotto 6500-7200; Razza 77 7300-8000; R. B. 7500-8200; Sesia 7000-7500; Arborio 7700-8500. Oluščeni riž: navaden 9400-9800; Pierrot 10.600-10.800; Roncarolo 10.800-11.300; Ardizzone 10.400-10.800; Mara-lelli 11.600-12.300; Razza 12.600-13.200; R. B. 12.600-13.200; Arborio 15-16.000. ŽIVINA REGGIO EMILIA. Klavna živina: voli X 270-300, II 240-280; krave I 250-280, II 200-240, slabše vrste 180-200; junci I 270-290, .II 260-280; teleta 50-70 kg 300-350, 70-90 kg 350-390, nad 90 kg 390-430. Živina za rejo: voli 250-290; teleta 50-70 kg 340-370, 70-100 kg 370-450; krave mlekarice izbrane 160-180.000 glava, navadne 12-140.000; prašički za rejo 18-20 kg 290-310; suhi prašiči 30-50 kg 270-300; 50-80 kg 260-290; debele svinje 250-280; 120-180 kg 285-295, nad 180 kg 280-290. PERUTNINA VERCELLI. Kokoši 650; petelini 650; golobi 500 lir par; piščanci I 950, II 850; purani 520. MLEČNI IZDELKI MILAN. Cene za kg fco sirarna: lombardsko maslo iz smetane 700; čajno maslo 800; trdi sir proizv. 1951 900-930, proizv. 1952 700-760; sir krajevne proizvodnje 500-520; sbrinz svež 470-500, postan 610-630; ementhal svež 490-530, postan 530-560; provolone svež 460-520, postan 550-570; gorgonzola svež 250-270, postan 340-400; italico svež 390-410, postan 430-460; taleggio svež 270-290, postan 380-400. OLJE FIRENZE: Za kg fco kraj proizvodnje: olivno' olje extra do največ 1 stop. kisi. 430-440; do največ 1,50 stop. kisi. 420-430; do največ 2,50 stop. kisline 410-420, do največ 4 stop. kisi. 405-410; dvakrat rafinirano tipa »A« 450-455, »B« 405-410; semensko olje navadno 335-340; olje iz zemeljskih lešnikov 375-385. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana pa-radižnkiova mezga proizv. 1952: v škatlah 5-10 kg 280-290; v škatlah 1 in 1/2 kg 310-320. Celi olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 155-165, v škatlah 600 g 165-175; grah v škatlah 1 kg 210-220, v škatlah 1/2 kg 215-230; fižol v stročju v škatlah 1,50 kg 175-190; gobe v kisu v škatlah 5 kg 1150-1300, navadne v škatlah 1 kg 900-1000; čebulice v kisu 220-250; marmelada boljše kakovosti v škatlah 5 kg 230-260, v škatlah 1/2 kg 260-280; mešana marmelada iz jabolk in sliv v škafih 175-185, v škatlah 5 kg 210-220. VINO MILAN. Na vinskem trgu so cene lombardskih vin poskočile za 10-30% stop/stot. Južna vina niso napredovala za toliko, pač pa so cene tudi teh vin čvrste. Cene za stop/stot: Piemonte črno 10-10,5, 5 stop. 530-560 liir, 11-12 stop. 550-580, 12-13 stop. 580-610; Barbera 530-630; Oltrepo pavese 10,5-11 stop. 520-540, 11-12 stop. 540-570; črno mantovansko 480-510; Valpolicella in Bardolino 610-630; Rabosoi 520-540; emi-lijsko 10-11 stop. 520-560; emilijsko črno 520-540; toskansko navadno 520-550; Brindisi sladko 8600-8900 za stot. LIMONE SALERNO. Limone iz Amalfija za izvoz 9000 lir stot pri pridelovalcu. Iste kakovosti za domačo uporabo 4500 lir. ŽAFRAN L’AQUILA Cist žafran 33.500 lir kg. KROMPIR L’AQUILA. Bel krompir Fucino 3000 do 3500 stot. KOŽE REGGIO EMILIA. Za kg osoljenih kož z repom fco skladišče grosista: Voli do 40 kg 255-265, nad 40 kg 260-270; biki do 40 kg 235-245; nad 40 kg 210-220; teleta 3-6 kg 740-750; 6-8 kg 710-720; 8-12 kg 580-590; 12-20 kg 450-460; 20-26 kg 360-370; teleta do 30 kg z glavo in parklji 290-300; konji 185-195; mezgi 135-145; osli 105-115; ovni surove kože 270-280, suhe kože 660- Gospodarska poročila z Zahoda postavljajo obnovitev terminske kupčije z mikano volno v Londonu med važne dogodke zadnjega tedna v mednarodni trgovini. Težnja cen surovinam v Združenih državah je zopet za napredovanjem, in sicer zaradi novega zastoja pogajanj za sklenitev miru v Koreji. Po prvem optimizmu v tem pogledu nastopa zdaj skepsa. V New Yor-ku se cene držijo, v Londonu pa kljub temu nekoliko popuščajo. ŽITARICE Cena pšenice na borzi v Chicagu je dosegla najnižjo točko v tem letu. V tednu do 1. maja je cena pšenici v Chicagu nazadovala od 219 5/8 na 216 stot. dolarja za bušel proti izročitvi v maju. Prav tako je nazadovala cena koruzi, in sicer od 158 5/8 na 156 1/4. Vse države, ki so se udeležile pogajanj za mednarodni žitni sporazum v Washingtonui .— razen Vel. Britanije — so končno podpisale sporazum. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja v New Yorku je za malenkost napredovala in sicer od 3,40 na 3,45 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Iz Londona poročajo, da je nakup 1 milijona ton kubanskega sladkorja — o katerem je »Gospodarstvo« poročalo v prejšnji številki —? precej iznenadil trgovce. Za to pojde od letošnje razpoložljivosti Kube 600.000 ton. V Londonu so splošno mnenja, da ne bo v bodočem razvoju cene posebnih večjih izprememb. Cena sladkorja je v Nevv Yorku verjetno pod vtisom londonske kupčije v prvem trenutku napredovala na 3,58, toda kasneje je zopet padla na 3,40; nato se je samo za malenkost popravila. Cena kave je v' tednu do 1. maja nazadovala od 55,29 na 54,95 stotinke dolarja za funt. Kakao je bil v New Yorku samo za malenkost višji — 30,54 proti 30,29 pred enim tednom, proti takojšnji izročitvi. VLAKNA Med predstavniki Japonske in Združenih držav so v teku pogajanja za nakup ameriške zaloge volne. Gre za volno, ki jo, je država nakupila iz previdnosti za primer povečanja mednarodne napetosti. ZDA bi Japonski prodale 125 milijonov funtov volne »suint«. Ta posel zadeva polovico letne proizvodnje volne Združenih držav. Zaključek kupčije bi seveda vplival tudi na razvoj cene na trgu. V Londonu so 29. aprila obnovili terminsko volno z mikano volno. Cena bombaža se je v New Torku ustalila okoli 34,40—34,50. Cena je nekoliko čvrstejša pod vplivom nove politike Združenih držav. Gre za tem, da se zasajena površina omeji. Računajo, da bo notranja potrošnja v ZDA nazadovala od 13 na 11 milijonov bal v sezoni. V Aleksandriji se je pokazala težnja navzgor, cena karnaka je poskočila od 60,71 na 62,15 talarja za kantar; prav tako je vrsta ašmuni napredovala od 50,84 na 52 dolarjev. V Franciji (Roubaix) je cena volme napredovala od 1540 na 1580 frankov za kg proti izročitvi v maju. Mikana volna vrste 64 SB je v Londonu stala 156 penijev za funt proti izročitvi v septembru. KAVČUK Cena kavčuka v New Yorku je do 1. maja poskočila od 24,40 na 25,20 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v maju. Napredovanje so zaznamovali tudi v Londonu, kjer je vrsta RSS poskočila na 21 1/8 penija za funt proti izročitvi v maju ali juniju. 680; zajci (suhe kože) 180-220; jagnjeta 450-500 lir za kožo. VREČE ROVIGO. Cene veljajo fco proizvodnja brez davkov: vreče iz jute (120 x 70) 800-830 g 285-295 lir za kg; 700-750 g 285-295; vreče za krompir 300-330 g 300-310 lir; rabljene dobro ohranjene I in II 100-110; rabljene vreče za krmo 80-100;- vreče za gnojila (115x65 mm) 480-490 g 285-290 lir; vreče za gnojila (120x70 mm) 145-150. KRMA MANTOVA. Za stot: majsko seno 3900-4000; otava 3800-3900; detelja prve košnje 3700-3800, druge košnje 3600-3700; pšenična slama stlačena 1200-1300. ITALIJANSKA PREMOGOVNA ZVEZA V Rimu je bila te dni ustanovljena Unione Nazionale Importatori e Consuma. •ori di Carbone z namenom, da bi vskla-iila uvoz in razdelitev premoga med po-rošnike. Glavnica družbe znaša 50 milijonov lir. KOVINE Glede cen barvnih kovin v New Yorku niso v zadnjem tednu nastopile posebne izpremembe. Vsekakor so cene prenehale nazadovati. Tudi cena cinka je ostala precej čvrsta, čeprav napovedujejo poročila naraščanje svetovne proizvodnje, ki bo po vsej verjetnosti za 40.000-50.000 ton višja kakor prejšnje leto. Napreduje zlasti proizvodnja v Francoski Afriki. Cena domačega bakra je . vi Nevv Yorku ostala neizpremenjna pri 29,50 stotinke dolarja za funt. Živo srebro še vedno pada; 1. maja je bila cena 195-200 dolarjev za steklenico. Cena antimona Laredo Texas 34,50 stotinke dolarja za funt. Na londonski borzi je cena cina padla na najnižjo točko v tem letu in dosegla 705 (teden poprej 725) funtov za tono (1016 kg). Svinec se je bolje držal, cena je bila 79 (79 1/2 teden poprej) funtov za tono. POVEČANJE ŠTIRIH EVROPSKIH PETROLEJSKIH RAFINERIJ Z instalacijo nove opreme se bo proizvodna sposobnost štirih evropskih rafinerij nafte v kratkem povečala. V rafineriji nafte v Antverpnu, ki je last Anglo-iranske petrolejske družbe in družbe Petrofina, se bo z instalacijo naprav za katalitični cracking, katalitieno polimerizacijo ter renovi-ranjem naprav za termični cracking povečala proizvodna sposobnost čistilnice za 900.000 ton surove nafte letno; istočasno pa se bo tudi dvignila kakovost avtomobilskega bencina. V rafineriji BP v Hamburgu bodo postavili novo destilacijsko napravo, s čimer se bo destilacijska sposobnost rafinerije dvignila na 1,250.000 ton letno; kakovost avtomobilskega bencina se bo izboljšala z instalacijo »platfor-merja« z letno zmogljivostjo 250.000 ton. V bližnji rafineriji Schindler, v kateri izdelujejo predvsem mazilna o-Ija, se bo proizvodnja visoko-kvalitet-nih mazilnih olj dvignila z instalacijo nove naprave, v katerih bodo uporabljali furfural. PROIZVODNJA MINERALNIH OLJ V NEMČIJI Proizvodnja mineralnega olja v Nemčiji tako napreduje, da Zahodna Nemčija ne bo več prihodnje leto uvažala prečiščenega petroleja; nasprotno, njene čistilnice bodo lahko petrolej še izvažale. Zaradi visokih proizvodnih stroškov je cena na notranjem trgu višja, saj znaša povprečno 170 DM za tono, medtem ko stane tuji petrolej cif Hamburg 110 DM. TEKOČE GORIVO V NEMŠKIH PRISTANIŠČIH CENEJŠE Dne 15. aprila se je pocenilo tekoče gorivo v nemških pristaniščih, kakor poročajo iz Hamburga. Do srede aprila je stalo tekoče gorivo v Hamburgu in Bremenu 147/6 šilingov za dolgo tono (85,35 nemške marke), dane$ stane 127/6 (73,80 nemške marke) tona. Dieselovo motorno olje se je tudi pocenilo, in sicer od 226 na 211( šilingov. PORAST ITALIJANSKEGA UVOZA V ZDRUŽENE DRŽAVE Italijanski trgovinski ataše Marcello Egidij je izjavil, da je izvoz italijanskih izdelkov v Združene države zelo narasel in dosegel vrhunsko višino 160 milijonov dolarjev. Predvsem se je povečal izvoz kemikalij, kovinskih izdelkov, orodja, tekstilij in šivalnih strojev. MEDNARODNA TRŽIŠČA Pšenica (stot. dol. za bušel) 7/Vh/, 21/IV. 218/7. 5/V. 2177s Koruza „ „ „ „ 159.7/« 157 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 36.50 30- 121.50 98.75 Svinec „ „ „ 12..— 12.50 Cink „ „ ,, 11.— 11.— Aluminij „ „ „ 20.50 20.50 Nikelj „ „ „ 60,— 60,— Bombaž ,, „ „ 33.50 34.07 z., srebro dol. za steklenico 198.- 198,— LONDON Baker (f. šter. za d. tono) Cink „ „ 168 V. 708/, Svinec „ „ „ „ 76 V. 79-74 SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 210.50 204.80 IBOlRZiN VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 22. IV. 1953 5. V. Min. Maks. Funt šterling 6.825 6.700 6.700 6.825 22. IV. 1953 5. V. Min. Maks* Napoleon 5.500 5.500 5.475 5.550 Dolar 626 627.— 626.— 627.50 Južna železnica 1.158 1.715 1.658 1.758 Francoski frank 151.50 152.— 152.- 153,50 Splošne zavarov. 11.525 12.300 11.525 12.575 Švicarski frank 146.50 146.75 146.75 146,75 Assicuratrice 3.850 3.700 3.700 3.850 Funt št. papir 1.680 1.685 1.680 1.690 Riun. Adr. Sic. 5.150 5.325 5.150 5.350 Avstrijski šiling 24,25 24.75 24,25 24,75 Jerolimič 4.940 4.940 Zlato 755.— 769 748 759 • Istra-Trst« 830 830 — - f »Lošinj« 8.000 8.000 BANKOVCI V CURIHU Martinolie 4.500 4.500 dne 4 V. 1953 Premuda 8.550 7.750 7.750 8.550 ZDA (1 dol.) 4,28 Belgija (100 fr.) 8,30 Tripkovič 11.000 10.400 10.400 11.400 Anglija (L f: št.)!l,50 Holand. (100 fi., 109,25 Openski tramvaj 1.725 1.725 . . Francija (100 fr.) 1,02 »vedska (100 kr.) 76,— Terni 229.— 236,- 229 240.— Italija (100 lir) 0,68 Izrael (1 f, št.) 1,65 1LVA 260 257 242 275,50 Avstrija (100 šil.) 16,65 Španija (100 pez.> 9,777a Zdr. jadr, ladjedel. 55.— 54,- 50.— 55,- Cehoslov. (100 kr.) 1,60 Argent. (100 pez i 18,— Ampelea 800 800 . Nemč ' 100 mark) 93.60 Egipt (1 f. št.) 10,10 Arrigoni 1.000 1.000 .— MfčStnlfl KMEČKE ZVEZE PRIZNANA STAVBENO POHIŠTVENA MIZARSKA DELAVNICA in trgovina vseh vrst pohištva SEDEŽ: TRST - ULICA PA BI O FILZI ŠT. 1Q I. - TELEFON ŠT. 5,4-58 KAKO ZATIRAMO BRAMORJA Med najhujše škodljivce na vrtovih lahko prištevamo bramorja, ki grize korenine posejanih sadik, da je pogostokrat ves pridelek izgubljen. Toda ne samo na vrtu, tudi na njivah in travnikih dela škodo, kjer žre vse od kraja. Obgrizuje zlasti krompirjeve gomolje, ne prizanaša pa niti trsnicam in drevesnicam, kjer uniči večkrat mla do trsje in drevesca. Naravno je torej, da se ne samo vrtnarji, ampak tudi poljedelci in drevesničarji zanimajo, kako bi se ga ubranili. Bramor ni samo rastlinojedec, ki objeda korenine in druge rastlinske dele, ampak tudi mesojedec, ki žre tudi žuželke in gliste, in še celo polže. V tem pogledu je celo nekoliko koristen. žal pa, da je to njegovo dobro delo tako malo zaslužno, da ga ne moremo šteti med koristne podzemeljske živali. Skoda, ki jo povzroča bramor na rastlinah, je izredno velika, zato ga moramo zatirati z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Bramor živi plitko pod zemljo ter si izkoplje tik pod površino vodoravne rove. Kjer pa rov nenadoma navpično pada v globino, tam je vhod v gnezdo, ki leži tudi do pol metra globoko. Konec junija zleže samica v lepo oblikovane jamice do 200 rumenkastih, kot konoplja debelih jajčec. V dveh do treh tednih se iz njih izležejo nekrila-ti mladiči, ki ostanejo v gnezdu. Po tretji levitvi se skupno s starši oktobra ali novembra zarijejo nekoliko globlje v zemljo, kjer prezimijo. Ce pa dobe v bližini kup gnoja, ki jim nudi toplo bivališče, zlezejo vanj. Spomladi pririjejo iz svojih prežimo, vališč na vrh zemlje. Tedaj zrastejo že krila in v večernih urah letajo zaradi parjenja ali pa lazijo po zemlji. Parijo se navadno v maju in tedaj jih najlažje lovimo v cvetlične lončke, ki jih položimo tako v zemljo, da so njih robovi nekoliko nižji od površine gredic. Popoln uspeh dosežemo, če so lončki postavljeni v trikotu in če jih med seboj povežemo s tankimi letvicami ali deščicami. Te letvice postavimo tako, da tvori ploski del nekako nizko ograjo. Ob paritvi precej neprevid- ni samci in samice tekajo po površini zemlje in ker navadno ne plezajo preko ovir, gredo lepo ob deščici dalje, dokler ne pridejo do lončka, v katerega se prekucnejo. Na ta način polovimo zelo mnogo teh škodljivcev in najuspešnejše zavarujemo svoje vrtove pred njimi. Na polju, trsnicah in drevesnicah smo skoraj brez moči proti temu škodljivcu; kajti ta zemljišča so preobširna, da bi bilo na njih mogoče uporabiti navedeno obrambo. Iskanje bramorjev pod uvenelimi rastlinami, kakor nekateri svetujejo, nima pomena, ker je žival že davno drugod pri sveži rastlini. Pač pa jih lahko uničimo z zalego vred v gnezdih. Rov lahko najdemo, če opazujemo ovenele rastline. Sledimo rovu s prstom in ga odkopavamo, pa pridemo kmalu do kraja, kjer pada rov v globino, v gnezdo, kjer naletimo na sa. mico, če ne že na jajčeca ali celo mladiče, ki jih uničimo. Uničevanje bramorja v gnezdu priporočajo nekateri tudi na ta način, da vlijemo v navpični rov s kakim starim lijakom nekoliko vode, pomešane s petrolejem. Ta zastrupi mrčes, če ga oblije. Posebno učinkovito je to sredstvo proti mladičem in celo jajčeca napravi neplodna. Zelo uspešno je lovljenje bramorja v prezimovališčih, ki jih nalašč zanje napravimo tam, kjer so se močno razpasli. V ta namen izkopljemo v začetku oktobra približno pol metra globoke jamice, ki jih do polovice napolnimo s svežim hlevskim gnojem. Pri razkrajanju gnoja v zemlji se razvije toplota. Jame postavimo v primerni razdalji na take gredice, kjer je obilo bramorjev. Potem jih pokrijemo z zemljo, izravnamo in zaznamujemo s količi, da jih pozneje laže najdemo. Bramorji kmalu začutijo toploto gnoja, zberejo se iz okoliša v jami ter si v njej poiščejo topel kotiček, že v decembru izkopljemo gnoj iz jam, poiščemo v njem skrite bramorje in jih uničimo. Izpraznjevanje jam spomladi je navadno prepozno, ker se bramorji tedaj že razlezejo. Priporočajo še druga sredstva proti temu škodljivcu. Tako na pr. vlivanje vode, pomešane s kakim slabim oljem (terpentinovo olje) v rov gnezda. Zadostuje par kapljic, ki padejo na bra. morja, da ga umore. Drugi svetujejo, naj vtaknemo v rov, ki pelje v gnezdo, košček karbida, ki ga s paličico pori. nemo kolikor mogoče globoko. Zaradi zemeljske vlage se iz karbida začne razvijati strupeni plin acetilen, ki zastrupi v tem okolišu vse živali in tako z njim tudi tega škodljivca. Tudi nastavljanje korenčkov, zastrup 1 j enih s fosforjem ali arzenom po rovih je baje koristno, ker mnogo tega mrčesa pogine po taki vabi. Delo s tem pa je zelo nevarno in je treba skrajne previdnosti, da se ne primeri kaka druga zastrupitev. Nekateri vrtnarji se branijo bramorja tudi s tem, da zalivajo gredice, na katerih se je pojavil, z lugom. SPREJEMAMO KOVA NAKOClLA 1M/P0PHA HLA NUDIMO PLAČJIME OIAjSpVf Priporoča se PRAČEK MARTIN Skedenj - ULICA Dl SERV0LA 124 MESNICE SKUPINE LOIGO GUIDO Najboljše meso vseh vrst dobite v Trstu v sledečih mesnicah : mmm silvio : vehuiii romano ULICA GENOVA 17 ULICA C. BATTISTI U Telefon 23-770 Telefon 68-17 BIGOT EflMIIf ULICA GENOVA 16 Telefon 23-760 ULICA UDINE 69 Telefon 55-06 SUD EXPO RT E. JOSIPOVIČ IMPORT - ESPORT TRST - VIA MAZZINI ŠT. 15 - TEL. 24-181 PUNTO FRANCO „ 28-328 Izvršujemo Vse posle trgovinskih operacij Specializirano podjetje za tranzitne posle JUGOSLOVANSKIM PODJETJEM NUDIMO POSEBNE POGOJE IN KREDITE Prevzemamo zastopstva poslovnih interesov KMET IN VRTNAR V MAJU R SPADARO SPE.DSTERSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GHEGA ŠT 2 - TEL. 57-1. IN 31-0-87 SCALO LEGNAMI -SERVOLA -TEL.96-8-47 S C A L O LEGNAMI — PROSECCO PONTEBBA POŠTNIPREDAL 184 VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 TELEGR.: SPADSPEDIT Na polju in njivi. Paziti moraš, da bo krompirišče vedno brez plevela in da bo imelo zrahljano zemljo, ker v težki zemlji krompir le slabo uspeva. Kadar začne krompir cvesti, osuj ga, toda ne preveč globoko. Ne pozabi ga poškropiti z 1 bordoško brozgo proti krompirjevi plesni ali peronospori. Tudi prah »Caffaro« je dober proti tej bolezni. čas je, da dobro opleješ tudi vse druge okopavine — peso, mirne, koruzo — in jim zrahljaš zemljo. Na vrtu. Ne odlašaj več s presajanjem paradižnikov, melancanov in drugih plodov. Presajaj tudi poletno glavnato solato »goštano« in gomolj a-sto zeleno. Sej nemško špinačo-tetra-gonjo, toda njeno seme moraš prej dobro razmočiti. V tem času sejemo tudi cvetačo ali karfjolo in ohrovt ter pozno zelje. Od časa do časa moraš sejati poletno glavnato solato, da bodo stalno pripravljene potrebne sadike. Tudi radič sej večkrat, da boš imel ponovno njegov prvi rez (primo taglio), ki ga na tržaškem trgu plačujejo najdraže. Ne pozabi na semenice razne vrtnine, da jih golazen ne uniči ali poško. guje. Semenski motovilec poberi, preden popolnoma porumeni, ker sicer se seme osuje. Ako so listne uši in drugi mrčes napadli rastline, poškropi jih dobro z nikotinskimi ali ustrezajočimi DDT pripravki. V vinogradu. Odstranjuj nepotrebne poganjke in divjake s trt, ter preščipa-vaj rodne poganjke, kakor smo že večkrat navedli v našem koledarju. Ne odlašaj več s škropljenjem trt proti strupeni rosi, peronospori trte. Nočna toplota nad 10 stop. C in deževno vreme omogočajo razvoj trosov. Prišel je tudi čas za cepljenje in precepljanje trt »v zeleno« z elastiko. To opravilo moraš opraviti, dokler mladike niso še pognale zalistnikov (bastar-dinov). V sadovnjaku. Ker se zaradi razmeroma milih zim in pomanjkanja ptičkov, ki so najboljši uničevalci raznega mrčesa, ta zelo širi po našem sadnem drevju, moramo drevesca večkrat škropiti. Za uničevanje škodljivega mrčesa uporabljamo ustrezna škropila kakor so Gesarol, tobačni ekstrakt in drugi nikotinski pripravki, arzenati itd. Škropljenje drevja je treba ponoviti, če dež kmalu izpere škropilo. Paziti moraš na cepiče in jih pritrditi na kole ali palice, da jih veter ne polomi. Divjake, ki bohotno rastejo na starem lesu, moraš odstranjevati. Sadna drevesa, ki jih gojih v špalirju ali drugih strogih oblikah, moraš začeti preščipavati pri mladih poganjkih, da jim ohraniš zaželeno obliko. Na travniku in deteljišču. Deteljo zlasti lucerno moraš pokositi, kakor hitro začne cvesti, ker vsebuje tedaj največ redilnih snovi. Detelje ne smeš predolgo in premočno sušiti na prostem, ker se pri spravljanju lomi in odpada listje, ki je naljbolj redilno. — Tudi travo na travniku moraš pokositi, kadar je ta še v cvetju, ker pozneje oleseni in zgubi na hranilni vred. nosti. Trava, ki jo pokosimo, ko je že odcvetela in porumenela, nam daje slabo krmo, ki je enakovredna slami. V kleti. Ohrani klet kolikor mogoče hladno, ker se v topli in nesnažni kleti vino najprej pokvari in skisa. Kislega vina in pokvarjene posode ne drži v kleti, da ti ne pokvari še zdravega vina. Ogled kmetijsi Mm Področno kmetijsko nadzorništvo namerava napraviti ogled nekaterih važnih kmetijskih izboljšanj na področju, katerega se lahko udeležijo kmetovalci, kakor tudi druge osebe, ki jih kmetijstvo zanima. Ogledali si bomo nekatera tehnično in ekonomsko vzorno vodena posestva, na novo zasajene vinograde in sadovnjake, nekatere zemeljske preureditve in melioracije, dalje središče za umetno osem 3-njevanj.« ter središče za motorno oranje. Ogled bo v nedeljo 10. maja in bo tudi ponovljen takoj naslednjo nedeljo 17. maja. Za potrebna pojasnila in vpisovanje za udeležbo naj se zainteresirani obrnejo na Področno kmetijsko nadzorništvo — Ulica Ghega, št. 6, tel. 86-73, ki bo tudi da. lo na razpolago udeliežencev brezplačno vozilo. Spored ogledov bo naslednji: ob 6.30 uri odhod iz Trsta; ob 7. zbor udeležencev v Miljah; ob 7.30 Sindis — Posestvo Sergas — kmetijske stavbe in zemeljska izboljšanja ob 8.30 Sv. Kolomban — ureditev vinogradov ob 10.30 Beloglav '— vinska klet posestva Puntar ob 11. Oreh — bonifikacija bivših solin, hlev posestva treh Benečij in središče za motorno oranje ob 12. Boljunec — središče za umetno oplojevanje ob 13. Boljunec — kosilo ob 15.30 Katinara — Ogled vinogradov posestva Buda ob 17.30 Saleš - posestvo Štolfa Karel ob 18. Nabrežina — svinjak zdravilišča ob 19. ribiški center in preureditev Timava. Tega poučnega izleta se lahko udeležijo kmetovalci kot osebe, ki jih kmetijstvo zanima. OKOLI 100 MILIJONOV VEC ZA KMETIJSTVO Italijanski proračun za finančno leto 1953-54 predvideva 73.439 milijonov lir za kmetijstvo, to je 119 milijonov več kakor v prejšnjem proračunu. Država bo potrošila 1770 milijonov lir za doplačilo obresti za posojila, ki bodo namenjena zboljšanju kmetijstva. ,,Vac Pac” - novost rva področju paKiranja Prav v zadnjih mesecih je zaznamovati na področju pakiranja številne in zanimive novosti. Tako je neka tvrdka v Angliji izumila nov način omo-tavanja, pri katerem uporabljajo popolnoma nov material, sestavljen iz dveh proizvodov, ki sta že delj časa v rabi. Nov ovojni material je prožen. Iznašli so način, s katerim zvaljajo skupaj dve prosojni mrežici, med katerima ostane praznina. Novi ovojni material — »Vac Pac« se lahko uporablja za najrazličnejše izdelke od živil pa do raznega drugega pokvarljivega blaga, ki ne prenese vlage, kot je na pr. mavec. Za ohranjevanje živil ni potrebno posebno ohlajevanje, novi ovoj, elastičen in prosojen, jamči za prav tako konserviranje, kot ga je bilo do zdaj mogoče doseči samo s kozarci za vku-havanje ali z zapečatenimi konservni-mi škatlami. Poseben strojček skrbi za hermetično zapiranje paketa. Druga novost na področju pakiranja obstoji iz zgrbančene tkanine, posebnega nepremočljivega materiala, iz katerega se lahko oblikujejo zaboji s hermetično zaprtimi spoji. Posamezni deli zavoja se ne ločijo niti v primeru, da so delj časa pod vodo. Vsi poskusi so dognali, da je ta novi način pakiranja popolnoma odporen tudi pri najneugodnejših pogojih prevoza. Tudi polivinil-kloridin se je v najnovejšem času izkazal kot odličen ovojni material. Do danes so to snov uporabljali za izdelovanje povoščenega platna, nepremočljivih zagrinjal, preprog itd., zdaj pa iz njega izdelujejo med drugim zlasti tudi posodo za prevoz kislin in drugih jedkih snovi. Polietilen uporabljajo v vedno večji meri za pakiranje. Najnovejša je uporaba s polietilenom prevlečenega ovojnega papirja ali s polietilenom zvaljanega papirja, s čimer se odpirajo široke možnosti njegove uporabe in preobleke zabojev, škatel in raznih posod za blago, ki ga je treba zavarovati pred atmosfersko vlago. Tudi vreče se lahko preoblečejo s tem materialom in tako zavarujejo najrazličnejši izdelki kot apno, umetna gnojila .lepila, živila in plastični prahi. Iz polietilena izdelujejo zdaj tudi lahko posodo in kozarce za sladoled. LJUBLJANA - JUGOSLAVIJA IZVRŠUJE TAKOJŠNJE DOBAVE: GOVEJE kIVINE - GOVEJEGA MESA - ZAKLANIH TELET - KONJ ZA KLANJE - KONJ ZA DELO GOVEDO IN KONJI STALNO NA ZALOGI V NAŠEM DEPOJU V PRESTRANKU, ZAHTEVAJTE TOČNE PONUDBE OD: SLOVENIJA ■ Ž1V1NOPROMET, LJUBLJANA DALMAT NOVA 1/L - POŠTNI PREDAL 222 - TELEFON 22-212 Con Mmntal EXP0RT PODJETJE ZA UVOZ - IZ VOZ - REE J PO RT Izvaža Konzervirano mesu, mesne konzerve, konzervirano sadje, živalske odpadke, usnjene izdelke, krzno, živino in konje Uvaža Kolonialno, tekstilna in galanterijsko blago, stroje, električno blago, stekla in [steklene izdelke, jedilne pribore, avtomobile vseh vrst, kolesa, kemične izdelke za živilsko industrijo, foto in kino aparate, medicinske aparate itd. Ribarič Ivan Zaloga trdega goriva in lesa JU ]E£ ]Q> : TRST - ULICA CR1SPI ŠTEV. 14 - TELEFON 93-502 S 1K ]fj A JU) ]C Š EEKOV Trst, Ulica I. delta Croce 4 TEL. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE Trgovina z lesom na drobno I in na debelo MOŽE VLADIMIR Skladišče in pisarna: Trst - Ulica Boecactio št. 21 ■ Tel. 31-496 Bogata izbira desk mehkega i11 trdega lesa, vezanih plošč in furnirja. Cene ugodne! Cene ugodnC'1 1 1 6 U h 0 k i d v 6 V 6 k t v D S S I; b c z b d h 8 f s s k D S b v f D P t n d sl Sl rc rc bil v o ta. :a. iel ki Ul! sk. Vij I Po Vli tO: sta ce *a let t žel spi (T se, Va; teJ hit žel Je 'at ta- C sto sil, v s, fot Žk, a a « act}>c*a £ e £ £