59. številka.
gpgpo 3 nć.
(t Trsta, t torek zvečer dne 18. maja 1897.)
Tečaj XXII.
)srs •: * - J
„BDIMOaT1' lihaja po trikrat na teden v ieatih 1*. danjih ob tOPklb, otttrtkSh ta ^ohotAh. Zjntranje izdanje ia-aaja ob tj. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno ladanje stane: 4« JedMimeseo . t.	Iitn Avstrijo f. 1.50
trt osamo... 3.— , c . 4.Š0
*a pol let t . . . 6.— . » » 8__
U «at» . . , 12,— ■ • . 18.— Naredala« J« plačevati naprej M unil« •res priloženo naročnine te uprav« m •zlra.
i'oaarai&ie številke ao dobivajo v pio-i^jiinict.h touaka v lrstu po 9 nvč. isven Tr»ta po 4 nvć.
Oglati ratinn« po tariin v petita; a* naslove s debelimi Srkam; ae plačaj« prostor, kolikor obsega navadnih vrstic, Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do« mači oglasi itd. ae računajo po poj?o«ibi
Vsi dopiai naj se pošiljajo uredništvu alica Caserma St. 13. Vsako ptamo mora hiti frankovano, ker nefrankovana ae n«
«prejumajo. Rokopis: se ne vraAuia.
Naročnino, reklamacije in ogiaae apre* jemn uiitavniXf.ro ulica Molino pic-oolo hftt. 8, II. naiist. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Odprte reklama oije ao prosto poštnine.
ei
, T e«s»M J« mm".
Razmere na Primorskem.
(Govor posl. S p i n č i ć a v seji zbornice poslancev dne 13. maja 1897), (Dalja.)
Ob volitvah samih, v vseh stadijih volitev vršilo se je raznih nazakonitostij. Na sestavljanja volilnih listin, na reklamacijah, na utokih, na re-kurzih, na povabilih, kakor tudi na volilnem Činu samem, bilo je na jedni strani nezakonitostij, na drugi pa nasilstev, oboje proti Hrvatom.
Volilni komisarji so gledali mirno ali so sodelovali, varstvenim oblastim pa je bila le ta naloga, da so čuvale kršitelje zakona. (Čujte! Čujte!) Ako se je kdo samo zganil na naši strani le z jedno besedo, odpodili so 'ga. Potrebno je, da se preišče vse to. Dogodki o volitvah v Istri se bedo preiskovali kmalu. Potrebno je in nujno, da se pogovorimo o teh stvareh in sicer tem bolj, ker so italijanski in nemški listi Primorske, kakor tudi jeden velikih listov tu na Dunaju pošiljali v svet velike vesti o nasilnih činih in nepravilnostih se strani Hrvatov. To je nujno potrebno tudi zato, ker so taka poročila došla tudi visoki cea. kr. osrednji vladi, kakor moremo soditi tndi po predvčerajšnjem odgovoru njćgove ekscelence, gospoda ministerskega predsednika, na interpelaciji. Nujne potrebno je, da govorimo o teh razmerah tudi z ozirom na dogodke dne 16. marca 1897., dogodke, ki so baje dali povoda primorske vladi, da je namestila vojakov v okraju poreškem.
Jaz nisem videl tega, ampak Čul sem in čital, od naše in od strani naših nasprotnikov, da je tega dne kakih 3000 Hrvatov spremljalo hrvatske volilne može v smćri proti Poreču. Spremljali so te volilne može, toda v Poreč niso ili, ko so čuli, da bodo vojaki čuvali volilne može. V Poreču je bilo namreč že takrat vojakov. Spremljali so volilne može in v to niso bili le opravičeni, ampak tndi dolžni z ozirom na dogodke, ki so se vršili o vseh drugih volitvah. O vsaki volitvi, gosp6da
moja, v letih 1885. in 1891. o državnozborskih volitvah, v letih 1889. in 1895. o deželnozborskih volitvah, isto&M&tudro občinskih volitvah, V9ikdar so bili napadani Hrvatje, oziroma hrvatski volilni možje ter so bili isti izpostavljeni izgredom. '.Dne 10. marca, ko se je vršila volitev v V. knriji — in to pripoznava tudi g. ministerski predsednik — je bilo tudi izgredov, in sicer ne le v Poreču, ampak tudi v Kopru, Oprtlju in na drugih krajih.
Dne 11. in 19. marca so rekli nekateri Italijani nekaterim Hrvatom — poznam imena na obeh straneh — da ao Hrvatje dobro izišli dne 10. marca, toda dne 16. marca da se bode igralo žnjih glavami kakor s pomarančami. (Čujte! Čujte I na desni.)
Dne 13. marca je pretil list ,L' Istria" — in to je vendar glavni list vladajoče in tako sijajno gospodovalne stranke v Istri. Gospodje naj le prečita jo list tL' Istri a' od 13. marca in videli bodo, kako so žugali tam Hrvatom. Dne 14. marca — in to potija tudi njeg. ekscelenca g. ministerski predsednik — bil je Marko Pavlatid iz Vrva-rov brez vsacega razloga napaden, vržen ob tla in ranjen. (Klici na desni: Čujte, čujte!), a mesto da bi ga sproveli k zdravniku, so ga utaknili v zapor, v ječo.
To je kultura (Posl. dr. Gambini: To že pojasnimo mi t). Gospodje moji, o takih razmerah, ki so se dogodile 4, 3, 2 dni pred volitvijo, ali nimajo Hrvatje pravico in dolžnost, da spremljajo svoje volilDe može ? In kaj so storili tam ? Bo-demo videli pozneje, kaki veliki nasilni čini se jim pripisujejo I
Nujno potrebno je, da imamo pogovor o teh razmerah na Primorskem, tudi z ozirom na interpelacijo, ki se je stavila dne 6. aprila v tej visoki zbornici. Dovolim si, da se le mimogrede dotaknem te interpelacije po vesteh, k\ sem si jih napravil že dne 6 in 7. aprila. Se svoje strani konstatnjem jaz že sedaj, da ta interpelacija ni
nič druzega, nego sredstvo, da bi se pokrila zlo dejstva, storjena proti Hrvatom za časa volitev od strani italijanske stranke in ces. kr. vlade (Sneh med Italijani. Tako je 1 med Slovani), in da bi se pozornost" odvrnila od istih. (Pohvala na desni. — Oporekatfje.) Tam pravijo, da pred kakimi 15 leti je vladala Zloga. Da, dokler so Italijani postopali z Hrvati kakor s sužnji in jih tudi imenovali tako (ščavi), in- dokler so le ti trpeli to. Od tistega časa da-se tira slovanska propaganda po ptujih privatnih osebah in uradnikih.
Politiško-slovanska propaganda sestoji v tem, da se probnja hrvatsko in slovensko ljudstvo. Ita* talijanskim gospodom veljajo kakor ptuji agitatorji oni, ki niso Italijani, domačini pa so jim vsi Italijani, naj so že iz te ali one države,
Kar se dostaje uradnikov, navel bi jih lahko več, od davkarskega eksekutorja pa do namestnika, ki so agitovali, toda ne v zmislu Hrvatov in Slovencev, ampak v zmislu Italijanov. (Poal. dr. Gambini : Le z imeni na dan!) Pridem tudi z imeni.
Od tistega časa, tako pravijo gospodje, se dogajajo napadi proti Italijanom o vseh volitvah ter nasilstva, njive in vinogradi se opustošajo van« dališki.
Vse to, gospodje moji, so orožja italijanske stranke (Oporekanje se strani Italijanov. — Tako je 1 se strani Slovanov) in to dokazuje najbolj okraj Volosko, kjer se še nikdar poprej niso rezale trte, nikdar ni bil kdo ranjen o volitvah in se ni nikdar razgrajalo proti nikomur, dokler se ni uke-reninila tam italijanska stranka. Razgraja se, reže trte, rani v Moščenicah, Lovranu, Veprincu, kakor tudi na Kastavščini v najnovejem času, odkar se je tem ukoreninila italijanska stranka. (Posl. dr. Gambini: Saj pravite, da je tam le Hrvatov I) Le Hrvatov je in od italijanske stranke poplačenik ljudij, ki so v najtesneji zvezi z deželnim glavar-! jem Campitellijem in z raznimi členi deželnega ; odbora. (Čujte! Čujte 1 na desni. — Oporekanje
PODLISTEK
Fromont mlajši & Risler starši.
104
ROMAN.
— Francoski spisal Alphonie Daudet, preložil Al. B. —
A reka je zavrgla žrtev; smilila se jej je tolika milina in dobrota. — V svetlobi svetilnic, ki so se majale po bregu sem ter tja, se je napravila temna skupina ter se jela gibati. Desirće je rešena — ladijski delavec jo je potegnil iz reke; mestni serženti jo nosijo; čolnarji in razkladale! gredo pole?: in iz teme se čuje glas : „Koliko truda me je stala ta povodna ptica 1... parkrat se mi je izmuznila iz rok... gotovo mi ni privoščila darila za rešitev 1" Polagoma se je umirila razburjenost, radovedneži so se razšli in med tem, ko je temna gruča krenila proti redarski stražnici, so prodajalke cvetic zadremale z nova in na zapuščenem obrežju so trepetale zvezdice v nočnem vetru.
Bevical meniš-li, da je tako lahko uiti iz življenja in najedenkrat izginiti? Gotovo se niai nadejala, da te reka, namesto da bi te naglo nesla v zaželjeni nič, izroči vsej sramoti, vsej bedi ponesrečenega samomora. — Najprej redarski straži, grdemu bivališču, z umazanimi klopmi in prašnimi, mokrimi tlemi, ki so videti, kakor bi bila pokrita s cestnim blatom. Tu je morala Dćsirće prebiti konec noči. Položili 10 jo na vojaško posteljo pred pečjo, ki je bila močno zakurjena it
usmiljenja do nje. V njeni nezdravi soparici se je kadilo od njene težke, premočene obleke. Kje se nahaja ?... Vse nj^no ugibanje je bilo zaman; ne da bi vedela, kje je, videla je nerazločno na ležiščih, njenemu podobnih, več m6ž ležati ter slišala za vrati dva zaprta pijanca, ki sta trkala, rogo-vilila >n klela grozne.
Blizu nje je čepela pred pečnimi vratci v cape zavita ženska z visečimi lasmi: a ogenj ni mogel porudečiti jej suhega, bledega obraza. Bila je blaznenka, ki so jo prijeli po noči, nesrečna l evica, ki je mehanično pregibala glavo ter neprestano, jedva da je gibala ustnice, mrmrala pred-se: „Da, da, beda... to lahko rečem... da, da, beda, to lahko rečen...u Ta žalostna tožba med hropenjem spečih mož je bila za Dć*irdjo sila mučna. Zaprla je oči, da bi ne videla več tega blaznega obraza, v katerem je mislila, da strahoma vidi sliko svojega obupa. Sedaj pa sedaj so so odprla vrata, vodeča na cesto; stražnik je zaklical nekaj imen; dva mestna seržanta sta šla vnn, dva druga sta ustopila ter ae vsa utrujena vrgla na postelji, kakor dva mornarja, ki sta stražila na krovu.
Slednjič je prišel dan s svojim mrzlim, bol-nikom toli nevarnim pršenjem. Tudi Dćsirće se je vzbudila naglo iz omotice, se dvignila na postelji, vrgla od sebe plašč, v kateri je bila zavita ter ukljub mrzlici in onemoglosti skušala ustati, da bi si zopet prisvojila samo sebe in volje svojo. Imela
je jedino željo, da bi se odtegnila očem, ki so strmele v njo, da bi ušla iz groznega kraja, kjer je bile cel6 spanje združeno s težko sapo, s tako neprijetnim ležanjem.
»Gospodje, prosim vas", je dejala, tresoča se po vsem životu, „pustite me domov k moji materi11.
Naj so bili vrli ljudje Še tako navajeni pogostih groznih prizorov pariškega življenja, to so vendar čutili, da imajo pred sabo nekaj plemenitejšega, ginljivejšega neg« navadno. A Dčsirdje ni bilo mogoče spraviti kar naravnost k materi; prej se mora pokarati pred redarskim komisarjem — temu se ni bilo mogoče izogniti. Iz sočutja do uboge deklic« so poslali po voz. A sedaj je morala ostaviti hišo in pred vrati je stala množica ljudi, da bi videli, kako poj le mimo mala šepalka z mokrimi, senc držečimi se lasmi, zavita v debeli vojaški plašč, pod kateri« se je tresla od mraza. V policijskem uradu je morala kvišku po temnih, mokrih stopnicah, kjer so jo srečevali razni malopridni obrazi. Potem je prišla do dvokrilnih vrat, neprestano odpirajočih in zapirajočih se v živahnem poslovanju, stopala skozi teaue, mrzle sobe, kjer je po klopeh sedelo več molčečih, omamljenih, zaspanih ljudi: potepuhi, tatje, vlačuge. Slednjič je prišla do mize s starim zelenim pregrinjalom, pri kateri je sedel pisar policijskega komisarja: tu se je ustavila za sedaj.	(Pride še.)
med Italijani. — Posl dr. Gambjni: Morda tndi i njegovo eksceieuoo Badenijem ?) Gospodje pravijo v interpelaciji, da je bil v okolici poreški promet zaustavljen, da so v Vrsar* terorizirali volini može, da so ▼ Žbandajn razkosali jedno kočijo in pre tepali koćijaža, v sv. Lovrtncu da so porušili nagroben spomenik, v Kašteliru da so zavratao napali in ranili nekega orožnika ter da so btli kaznovani le nekateri teb ljudij. Ker niste mogli navesti dejstev iz let 1891 — 1897., pa navajate dejstva iz leta 1891.! (Čujte! Čujte! in veselost na desni.) Jaz vprašam, kdo je zaprečal promet v okolici poreški? (Posl. dr. Gambini: Slovanski kmetje!) Ali ste doka«ali to ? (Posl. dr. Gambini: Da!) Sami pravite v interpelaciji, da sodišča in I oblasti niso mogle najti ničesar, zakaj jih ne imenujete vi P Jaz sem vam ze hotel reči, kar bi zaslužili o tej priliki.	(Pride še.)
PolitiAke vesti.
V TRSTU, dao 18. maja 1BIV7.
K položaja. V predzadnjem izdanju smo načrtali v glavnih potezah adresi na krono, ki ste ja sestavili komisiji gosposke in poslanske zbornice. Adresi sti si podobni v obče. Vendar se adresi gosposke zbornice pozna, da je delo kompromisa med desuico in srednjo stranko, dočim je v adresi poslanske zbornice jasno, odločno, izrazito načrtan program skupin na desnici. Temeljue misli te adrese »ti: avtonomija deželiujednakoprav-nost. Nemce je silno razjarila ta adresa in pravijo, da je v adresni debati pričakovati burnejih prizorov, nego so bili oni v razpravi o jezikovnih naredbali. Opozicija da hoče uporabiti vsa parlamentarna sredstva, da prepreci Vsprejem adrese večine v sedanji sertavi. Z druge strani pa so javljala dunajska poručila, da so skupine na desnici odločene, da viprejmejo adreso kakoršna je in da se ne dado strahovati od manjšine. Mimo tega pa se govori se, da tudi v miuisterstvu niso prav zadovoljni z adreso, zbok česar se je jelo zopet govoriti o — ministerski krizi. — Po takem bi morali soditi, da se grof Badeni še ni iznebil ne-naravne ljubezni do svojih uemških —sovražnikov l
Včeraj je imel adresni odsek svojo sejo, v kateri so govorniki raznih strank označili svoje sta- i lišče nasproti načrtu večine. Zastopniki Čehov, katoliške ljudske stranke, Poljakov, plemstva češkega so zagovarjali načrt večine. Zastopniki ostalih strank so se upirali, toda ne sporazumno, ampak I vsaki se svojega stališča in so tudi vsaki posebej prijnvili rainoritetca načrt. Tudi to razmerje mora poučiti gosp. ministerskega predsednika, da izven skupin na desni bi zastonj iskal kompaktne večine. Ako pa grof Badeni na nikak način ne bode hotel vsprejeti pouka, ki mu ga usiljujejo dejstva, potem seveda utegue priti do alteruative: ali se more umakniti njeg. ekscelenca, ali pa večina. V tem vprašauju je izražena vsa pomembnost polo-ienja: kdo se umakne ? !
Po današnjih poročilih dunajskih bilo bi soditi, da so jeli v vladnih krogih vendar nekoliko razmišljati o položenju. .Fremdenblatt" zatrja namreč, da ni nič res, da bi bile uavstale diferenc« v ministeratvu. Diference ? ! V katerem pogledu P Zad-■ji čas se je govorilo o diferencah med miuistri le z ozirom na adreso večine. Torej bi bilo misliti, da tudi gospodje ministri ugriznejo sledujič v jabolko — načrta večine za adreso. Je že križ: tudi grof Badeni ne more vladati brez večine; z večino pa je tako, kakor z vsako stvarjo: vzeti jo treba tam, kjer — je 1
Nedoslednost Italijanov. Glavnim vzrokom, da opozicijonalue skupine Nemcev nasprotujejo načrtu večine za adreso na krono, se navaja oni odstavek v načrtu, ki toli odločno povdarja avtonomijo dežel. V znamenju boja za avtonomijo se vrši tudi vsa politika laških Tridentincev in se isti toli trdno drže tega svojega programa, da tirajo celo politiko abstinence, da bi na ta način prisilili vlado, da ugodi njih željam po avtonomiji Tridenta. Človek bi menil torej, da z veseljem pozdravijo adreso, povdarjajočo načelo avtonomije. Kaj šel Posl. Campi je izjavil včeraj v adresnem odseku, da bodo Italijani glasovali proti načrtu večine, d a-s i se v glavnem strinjajo žnjiml Seveda seje izgovarjal gosp. Campi, da Trident nima svojega posebnega deželnega zbora, da bi torej ta pokrajina ne imela dobička od deželne avtonomije. Čudni politiki, res čudni 1
Oni so pristaši avtonomije in povdarjajo to vedno • in glasao; Ker pa se ne morej« nadejati za sedaj
direktnega dobička od deželne avtonomije, hočejo pa indirektno delati za centralizem, ki je dijamen-traluo nasproten ideji avtonomije, oni ideji, za katere se bore Italijani. Ali res menijo, da bodo bližje uresničenju svoje ideje, ako se jej - oddaljijo?!
Mi bi si sploh ne mogli tolmačiti tega slo-venja" Italijanov celo ob načelnih vprašanjih, ako ne bi vedeli, da mora biti nedosleden oni, ki živi in pleše po milosti drugih in kakor hočejo drugi! Italijani imajo sedaj prijateljev le med Nemci, zato pa plešejo tudi po centralistički piščalki Nemcev. To so možje, ki morajo, ker so v vednih zadregah, vsa svoja načela spravljati v žep kakor žepno ruto. Pouiilujemo !
Grško turski spor. Da, zopet moram govoriti o vojni 1 Kanoni su jeli zopet govoriti svoj govor. Včeraj se je vnela huda bitka za važno pozicijo pri Dumokosu, ono pozicijo, katero hočejo Turki dobiti v svoje roke na vsaki način. Na turški strani se bori baje 30000 mož. Do sinoči da je bilo na obeh straneh do 2000 mrtvili.
O diplomatiških pogajanjih javljajo vest, da vlasti smatrajo zahteve Turčije pretiranimi. V kako malo korekturo meje utegnejo privoliti, nikakor pa na v to, da bi Turčija dobila kos Tesalije, kajti to bi nasprotovalo berolinski pogodbi. Tudi tega menenja da so vlasti, da bode zadoščal četrti del zahtevane vojne odškodnine. Povsem prav je, ako hote skrbeti vlasti, da tudi turška drevesa ne vzi'Aalejo du nsbes.
Različne vesti.
Gosp. Jurca se pore 1 Kje ? Kako vprašanje,J V „Auiicu" seveda. Z nami „liberalci" noče imeti posla, pravi gosp. Jurca ! Bog nam je priča, da mu ne zamerimo tega; saj je naravno, da duhovnik ne more imeti posla z „liberalci". Ali nekaj moramo pripomniti gospodu župniku — namreč toliko, da tega pravila se mora držati duhovnik tudi z ozirom na laške liberalce. Mar no mislite tako, g. Jurca! In ako je tako, kako naj razumemo potem, da ravuo vas proslavljajo laški liberalci dan na dan, da vas prištevajo— k svo|im?l Hm, hm, gospod župnik, stvar je veudar nekoliko čudua.
Nam torej noče odgovarjati g. župnik Jurca, ampak odgovarja ljubljanskemu .Slovencu*. Od govarja pa načinom, ki je že tako v navadi pri g. župniku: hvali samega sebe. Pripoveduje, kako so zadovoljnji žnjim vsi pošteni Slovenci, kako se vesele, da je ozdravel in kako ga vspodbujajo, naj vztraja na dosedanji poti. — Ali ni ljubezujiv šaljivček ta dobri gosp. župnik Jurca ?! Pohleven pa, kakor je že od nekdaj ta gospod župnik, navaja gosp. Jurca uaenenje svojih „dobrih* Slovencev, da so namreč živali vsi oni, ki ga proganjajo, nje^a, g. Jurco.
Gosp. župnik ponavlja ne vemo kolikokrati, da je katoliški župnik in da tak ostane za vedno. In ker se napada on, gosp. Jurca, kaže to na moralno dekadenco onih, ki niso zadovoljnji žujim. Jako gostobeseden je gospod župnik. V jedni koloni in pol nam govori o lažeh, o insinuacijah, ali tega vendar ne stori, kar bi moral storiti v prvi vrsti: da bi ovrgel vse one konkretne slučaje, ka• zoie na animoznost zoper slovensko narodnost in na tesno prijateljstvo gosp. Jurce a italijanskimi — liberalci, slučaje, ki so bili navedeni v našem listu in tudi v konservativnem „Slovencu".
Značilen pa je že podpis na tisti „dichiara-razione" g. Jurce. Podpisal se je namreč, »par-roeho cattolico di Roiano". Ali se boji gospod župnik, da bi mogel kdo dvomiti na njegovem katoličanstvu ? ! Res čuduo, čemu katoliški župnik veduo in vedno povdarja svoje — katoličanstvo! —
.Malenkosti". Povedali smo že, da se je tukajšnji „Mattino* rogal slovenskim zastopnikom, da so v razpravi o razmerah na Primorskem navajali tudi smešnih „malenkosti", da so torej pogoreli, da se jim ni posrečil dokaz, da so razmere na Primorskem abnormalne. De gustibus non est di-sputandum — istotako se je težko prepirati o narodnih težnjah, oziroma krivicah, z ljudmi, ki nimajo srca za one, ki trpe na „malenkostih11. Ali je to res taka,malenkosta, da ima večiua prebivalstva le 4, manjšina pa 11 zasto ni ko v v parlamentu? Ne, to ni malenkost, ampak to je vnebovpijoča krivica, na
kateri pa ne trpi le ta večina, ampak tudi konstitucijo o e 1 n o in parlamentarno načelo. Po takem razmerju je postavljeno na glavo to načelo.
Ali je torej možno nazivati normalnimi take odnošaje, ob katerih je možno tako kričeče razmerje ? Ali je možno tako razmerje brez volilnih mahinacij ? — Ali je to zares „malenkost", ako se izdatnemu postotku prebivalstva meata tržaškega odreka najprvotneje sredstvo za izobrazbo: jedna borna Ijtdska šola ? Ali je to malenkost, da je narodno šolstvo za večino prebivalstva istrskega tako zanemarjeno, da je v tej mali pokrajinici 17000 otrok, ki ne tuorejo hoditi v šolo, ker je nimajo, in morajo rasti v divjem stanju, v nevednosti, t temi ? Ali ni, da bi človoka zgrabila ljuta nevolja, ako se oni, ki hote imeti takih kričečih razmer, opravičujejo se svojo višo — kulturo! Ali je to malenkost, ali ni to marveč zločinstvo na napredka ljudstva, na duševni blaginji prebivalstva? Ali ni to najgrša zloraba in onečeščenje pojma kulture, pro3vete? — Ali je to malenkost, ako gospodo* valna stranka izzivlja, žali in zasmehuje priprosto ljudstvo, tako dolgo, da se isto spozabi tu pa tam iu prihaja v navskrižje s kazenskimi zakoni P! Ali je to res malenkost? Ne, to ni malenkost, ampak to se pravi ljudi zavajati v nesrečo, vedoma in na lafiniran način! Ali so res normalne take razmere, ob katerih ima vse gospodstvo v rokah stranka, ki se poslužuje takih sredstev ?! — Ali je „malenkost" to, da so vzbuja v ljudstvu domnevanje, da je ve« duhovski stan le skupina zavajaicev, ki zavajajo ljudi na pretepe, poboje in požiganja ? I Ne, tako rušenje spoštovanja do toli častitega stanu ni malenkost, ampak drzna, grešna igra, ki mora slednjič izpodkopati ne le duhovsko, ampak vsako avtoriteto 1 — Nočemo navajati nadalje kričečih razmer, ki pa so v leksikom „Mattinovem" označene kakor „malenkosti".
Pripoznauo bodi, da je med dejstvi, ki so jih navajali naši zastopniki tudi katera manje izdatna stvar. Ali tudi manj važni dogodki naprav-Ijajo velik efekt, ako se vrše v velikem številu in pogosto. Zbadljaj z iglo gotovo ne mmrti ^človeka. Ali zabadaj ga z iglo neprestano in po vsem te«, lesu, pa bodeš videl, kakova bode — rana! Tako je tudi z našimi razmerami. Vse skupaj se združuje v abnormalno stanje. To so lioteli dokazati naši poslanci in zato so navajali konkretnih slu« čajev, v katere se niso hoteli spuščati uaši nasprotniki — so že vedeli zakaj 11! Vprašajte le pri prijatelju Ri^zi-ul
Da še bolje podpre svoj nauk o »malenkostih", navaja „Mattino" celo vrsto sodeb iz novin, neugodnih hrvatskim in slovenskim poslancem! O ti šaljivček, ti 1 Prav pozabil je, res le pozabil, pristaviti, da to so same take novine, ki so v zvezi z židovsko liberalno stranko, torej s prijatelji tižaških prijateljev ! 11 Zakaj pa „Mattino" ne navaja izjav čeških, poljskih, hrvatskih listov, „Reichsposte" ,Reichswehr", „Politike", ,Vater-landa" itd. ? 1 Čujmo n. pr., kako piše „Politika": .Poslanci Spitičič, Žitnik, Ferjaučič, Biankini in Laginja so v kričečih barvah slikali zgodovino trpljenja jugoslovanskih narodov v pokrajioah, izročenih Italijanom". „Nekatera mesta v odgovora miniiterskega predsednika na intei pelaciji je kriti-koval posl. Ferjaučič najsijajneje. V vsem vedenju vlade nasproti jugoslovansko italijauskemu vprašanju je nekaj neodkritosrčnega.....Ni bilo to
prvikrat, ko so hrvatski in slovenski poslanci povzdignili svoj glas, da najvspešneje protestujejo proti italijanskim prevzetostim in da zahtevajo od vlade, da vendar enkrat stori konec tem neznosnim od-nošajeia.....itd. itd."
Zakaj „Mattiuo* ne priobčuje takih iqav iz glasil večine parlamenta ? 1 Svet ve dobro, kako mora ceniti izjave nemško-liberalnih listov, ker ve, da dunajska vrana nikdar ne izkljnje oii — tržaški vraui!
Imenovanje. C. kr. trgovinsko ministerstfo je imenovalo absolviranega pravnika Dr. Frana D o r č i d a v Gradcu poštnim konceptnim vež-benikom v Trstu.
Svoji k svojim I Ni ga našega časnika na Primorskem, ki ne bi priporočal svojim Čitateljem, naj kupujejo le od svojih, od narodnih trgovcev« Kakor slišim, ne spijo tudi na deželi. V Ajdovščini
Da^je v prilogi.
Priloga „Edinosti"*}! 59, več. izdanje.
priporočali celo novincem, da oni, ki žive po mestih, ostanejo zvesti svojemu rodu in «1» »fj podpirajo, kjer le mogoče, le svoje ljudi. Mi imain<> v Trstu vse polno velikih in malih trgovcev vsakovrstnim blagom; le ta pa tam j« še nedostat-kov. Lekarnice ni noben" slovenske, prijazne i i pravične sli nam pa le dve: Prenlini na borznem trgu in Ravazini dh trgu juJL kolodvora. V umen jenih ne žalijo Slovencev. Klobučarja nimamo, da j bi jaz znal., nobenega našega. Da bodo vedeli ljudje | kam zahajati, omeniui naj za danes par trgovin, J katerih gospodarji so se osrčili in izobesili slovenske, oziroma dvo- iu trojezične nadpise.
Prelo g Ivan, tigovina z jestviuarai ulica Moli no a vento.
P o č k a j Anton, žgane pijače in vse poštne tiskovine v >1 »venskem jeziku, ulica „Gegau in „Cecilja",[tudl samoslovenski nap s.
Vodopivec Anton, gostilna ulica Giw-ga 7.
Ž i tk o Anton, žganjar v ulici Stadion.
Cerkve nik Anton, trgovina jestvin nI. Media 6.
Č o k e 1 j Andrej, krćoa ul. Commerciae.
Kdor ima, ali si je priredil sedaj slovenski ali dvojezični napis naj javi to ure.lništvu .Edinosti", Ono bode rado priporočalo dotičnega. Kakor vid t* Slovani, le malo je lakih možakov in ti so vredni, da jih vsi podpiramo — potem Še le pridejo za nji ta i drugi. Drugače ne. Poskusili smo že na razne načine ; cel6 obvezali so se nekateri s podpisi, da napravijo tudi slovenske napije, a vse to ni pomoglo, ker se bojijo posledic. Ko pa uvidijo, da so I v! posledice le prazen j strah, ko uvidijo, da, ako prodajajo dobro blago za pošteno ceno, se ni bali lahonskega terorizma, potem začnejo tudi oui ka/ati javno svoje narodno lice. Da jih pa prisilimo v to tna prej, podpirajmo le oue, ki so že storili tako,
Nebodigatreba.
Kdo Izziva ? Iz Bazovice nam pišejo: Dne 17. t. m. se je vršilo cepljenje k6z v Bazovici. V ta namen je došel zdravnik s Prošeka. Ko je izvedel neki mož, da je v Bazovico došel zdravnik, šel je k ten u poslednjemu z nekim lističem v roki in a prošnjo, da bi zdravnik pogledal njegovega 1 dietnega nemega fantiča in napravil potrebno spričevalo za vsprejt-m dečka v zavod za gluhoneme v Gorici. Zdravnik pa se je odrezal: „Jaz ue sprejmem tukaj nikogar, poj te na Prošek k Na-bergoju in Goriupu, naj vam le ona dva napravita spričevalo* I
Torej tako daleč smo že, da se tudi zdravniki V svojem poslu človekoljubja dado vodili oii politiških ozirov. Dejstvo, da zdravnik odvrača od sebe ljudi, ki so prišli prosit zdravniške pomoči, in niso prišli iskat politiških prepirov — ter jih pošilja k političnim uaaprotuikom, to je dejstvo, ki nam govori v lapidarnem stilu o tužnih in zares abnormalnih razmerah naših. Namen apostrofi zdravnika „pojtek Nabergoju in Goriupu", je jasen in prozoren: ljudje uaj bi prišli do ttv-r-jenja, da ne dobe uiti zdravniške pomoči, dokler bodo na strani omenjenih gospodov. To je vendar očitna politiška agitacija ua mestu, kjer bi je ne smelo biti, kjer sme bili vodilni motiv jedino le — ljubezen de bližnjega. Ljudje naj se kaznujejo zato, ker baje drže z Nabergijem in Goriupom 11 Ne, to ni tako! Ljudje ne »drže* ne z Nabergojem in ne z Goriupom, ampak bore se za svoj rod, za svoj jezik, za svojo zemljo okoličansko. Da pa sta tudi gg. Goriup in Nabergoj tudi v tej službi, in da predojačita tu dobrimi izgledi, v kar jih uspo-soblja viša inteligenca in izkušenost, to je njima le na čast, česar pa ne moremo reči o postopanju onih ljudi, ki, vršeči svoj nepolitični in nenarodni poklic, mislijo — na politiko I
Seveda bi morali vprašati zopet: Ali ni leka proti takim razmeram ? Pa čemu ? Saj smo vpra-rali že tolikokrat, ne da bi dobili zaželjenega odgovora. Naša opravičena vprašanji naletajo vedno le na pluha ušesa in nema usta.
Pojasnilo. Na „Izjavo* v zadnji .Edinosti" št. 68 g. Franja Andrejčiča, dovolite mi, spoštovan: g. urednik, da pojasnim stvar stavnemu občinstvu in našim delavskim krogom.
Obče delavsko izobraževalno, pravarstveno in podporno društvo za Trst in Primorje je bilo usta novljeno leta 1893* Društvo je tiskalo pravila v
treh jezikih in sprejemalo nde slovenski, nemški in laski govoreče. Namen društvu j-! poučevanje, pravovarstvo in podpora v čisu bre/ieljt, če ima blagajna denarja.
Podpisani j* prevzel prodse Iništvo šela na oljčno nedeljo v Um letu. Na javnem shodu na belo nedeljo pri sv. Jakobu bil j« izvoljen povei-jenikom društva za ta okraj ud Fran Andrejčič. Med odsotnostjo predsednika in brez njega vedenja je podpredsednik Panek poslal začasno upise valno knjižico, kakoršuo rabijo krojaški zadrugarji in v nji napisal pooblastilo v italijanskem jeziku, ker on sicer razume slovenski, a ni zmožen slovenski pisavi.
Pravilno hi bilo, da bi se bilo slov. govorečemu poverjeniku doposlulo slovensko pooblastilo — a ravno taio pravilno in možato bi bilo od udaFr. Andrejčiča v tem slučaju, ko mu je blagajni!* Lavtar prinesel knjižico na dom iu mu razložil, da knjižnica je le začasna, dokler se predsednik ne vrne v Trst in uredi primerne zapisnike, da bi bil knjigo jednostavno zavrnil iu potrpel. Ali, ker g. Andrejčič ne pozna osebno Katnuščiča, se mu je zdtlo bolj umestno, vso stvar obesiti na veliki zvon, da bi s tem morda bolj koiistil društvu. Toliko o tej listini in izjavi.
Kur se pa tiče izobraževalnega društva in nje programa, je menda znano tudi Fr. Andrejčiču, kateri je glavni namen društva. Ako je celo emi-nento narodno političn i „Edinost" dovolilo v dveh slučajih, da je Neslovenec govoril italijanski, tem lože stori tako izobraževalno društvo, ki sloni na socijalni podlagi.
Kader bi pa ud Fran Andrejčič zapazil, da je društveno delovanje na škodo našemu narodu in veri, takrat naj le pošlje če treba deset izjav v .Edinost", iui inn n« bodemo zamerili. Da je pa porabil že prvo neprijetno in le slučajno priliko, da škoduje in raznpije društvo pred slovenskim občinstvom, ni bilo, po mojein menenju, možato, -ni bilo prav, ne 11
Zali val j u jć Vas, g. urednik, na Vaši uljudnosti ostajam
M. KamuMič,
predsednik iaobr. det. društva v Trstu.
Marije Terezije spomenik v Požunu. Minole nedelje so odkr.li v Pnžunu s omenik velike cesarice Marije Terezije. Slavmnti je prisostvoval tudi Njeg. Veličanstvo presvetli cesar.
Vojvodinjo Alenpun, ki je našla toli tragično smrt povodom grozue požarne katastrofe v P;tri<u, pokopali so na družinskem giobišču v Dreuiu.
.Slovanska čitalnica* v Trstu vabi na izlet, ki ga priredi v nedeljo dne 23 maju 1897. v žardinerali |rrko Bazovice in Lipice v Sežano. Odhod ob 6. uri zjutraj pri kavami Comuieicio (via dtlla Caserma). Prihod v Trst zvečer. Vozni na : kje in nazaj gld. 1 20 za osebo. Ker je treba pravočasno naročiti potrebne žardinere, napro&eni ao p. u. gg. členi in gojije, ki nameravajo udeležiti se izleta, da to naznanijo odboru v društvenih prostorih (ulica S. Fraricesco 2) v-aj do petka dne 21. maja t. 1. ob 7. uri zvečer. Oibor.
Narodna veselica v Gorjanskem. Iz „devete občiue v deveti deSoli" nam piiejo: — V nedeljo dne 9 t. m. sem šel ali prav za; prav se peljal s prijateljem daleč, daleč tja — v Gorjansko. Menda veste, daje bila tem narodna veselica. Radovednost je ženskega spola, toda gnala je i mene, ker se uti je zdelo, da ne gledajo jovsod s takimi naočniki svet, kakor pri nas — Kako bi rekel — devet, nikih 1 Iu res, imel sem kaj videli, in vnovič se uveril o žilavosti in živi samozavesti zavednega sina kršnega Krasa. Gorjansko je ob cesti blizu Komna navadna čedna va*. Bralno diuUvo, ki so je ustanovilo tam pred nedavnim ter šteje kakih 60 udov, večinoma kmetovalcev, priredilo je ta dan svojo prvo veselico in pokazalo svojo življensko moč. Prostori gostilničarja, g. A!. Štreklj*, so jako primerni, a društvo je lepo ozaljšalo vso hišo in vhode, zlasti pa dvorišče, kjer je bila vesel'c.t; naših zastav je bilo vse polno. Cel6 na bližnjem cerkvenem zvoniku je plapolala v« lika zastav, vabeča ljudstvo na društveno slavnost. Prišlo je občinstva vseh stanov in spolov iz bližnjih in od daljenili občin, ce!<* iz Trsta, Nabrežine, R h m berka itd., in veselili smo se z domačini, katerim je žarilo lice prijetno sbb za lepo Izvršitev veselic-. — Izbrano govorjen nagovor predsednika g. Ed. Š t r e k I j a je napravit v rasuici globok utis ; lepo
I nam je narisal pomen in nanen društva ter potrebo razvoja istega. Petje domačinov in bližnjih okoličanov mešanega zbora je ugajalo vsem in je bilo v istini lepo, kar dokazuje, da Kraševci imajo g)as za to, ako imajo pevovodjo, kakoršni so tam in v bližini. — Igra „Mutec* je zelo ugajala, četudi so jo igrali večinoma sami priprosti domačini. Dobro mi je delo, ko sem videl celć postarne ženice in može, s kako rapetostjo so vse to poslušali in gledali ter pripominjali: „Glejte, glejte, se godi kakor da bi bilo vse res \u To smo bili res vsi po domaČe veseli z domačini I
Prve točke so se torej lepo izvršile iu to že do kake 6. ure. Tamošnji spoštovani in spoštovanja vredni g. duhovnik, ki gre ljudstvu ua roko za vsako dobro stvar, je baje za ta dan nekaj prej opravil popoludansko cerkveno opravilo ter omogočil pravočasni začetek, kar je bilo na koiist posebno oddaljenim. — Nato je začel ples. Mav-liiojski veterani $o dobro godli, a tudi mladina se <e je izborno vedla. In če že mora biti ples, naj bi se povsod vedli tako; taka treznost in red vladajta povsodi I
M;, ki ne plešemo, smo se pa v bližini naslajali ob krasnih pesmih pevskega zbora Na-brežlnskega, ki je i tu kazal svoje vrline pod volstvom učitelja g. Tanceta.
Če se vprašamo sedaj, kakov hasek douašajo tak* veselice, moramo reči, da slep je, kdor ga ne vidil — To Hpliva namreč na ljudstvo zelo blažiluo, in navaja na pot vzvišenega "in pa-metnega stremljenja življenskih moči človeka, ki silijo in se pojavljajo na razne načine. Občinstvo se navaja k napredku in prosveti I Živeli torej človekoljubni prirejevalci takih veselic!
Kako je pa pri nas v „Devetem"? I tu je i pred kratkim vskrsnilo mlado diuštvo, a je >d i izvest ne strani, od kj^r bi ne bilo pričakovati, j dobilo že več .brc* in jih menda še dobi; kajti i zdi se, da dotičniku manjka snovi za njegove I .imenitne" govore ; človeku je tež o, ko ima | posla z ljudmi s takimi zastarelimi idejami, na-sprotnimi vsakemu napredku 1 Pa kaj bi vam to ; pravil: Pei laja, a karavana le ide naprej, pravi ] modri Arab.	Devetnik.
Komu ne bi v srce segal prizor, Če vidiš mater, stoječo z otroeiči ob smrtni postelji svojega ' moža in temno zročo v prihodnjost? Zakaj li temno | zročo 'i Skrbi jo moro za bodočnost. Previden in pameten mož pa lahko ubrani svojo ženo tacili skrbi, ko jo še pri popolnem zdravji ? Kak»i ? Za-i varovati dš svoje življenje. Poglejmo slučaj : Nedavno je umrl v Metliki tamošnji notar Stajer. Zavaroval se je pred leti pri banki „Slavijiu za 10.000 gld. Do svoje smrti je vplačal okroglih 1800; banka .Slavija" pa je izplačala njegovim dedičem lepo svoto 10.000 gld. iu tako ubranila ( njega udovo in deco nadaljnjih skrbi za bodočnost. 1 Skrbi torej vsak oče za svojo družino iu zavaruj ' svoje življenje, da tako ubraniš svoje dnige svojce , bede, ako bi utegnil nenadoma umreti. Zavaruješ se pa brez strahu lahko pri bauki „Slaviji", ki ; je pred nedavnim razpošiljala svojo bilanco, iz katere se dd posneti, kako mogočuo napreduje ta jedini slovanski zavod.
ljubosumnost častnika. Minole sobote se je 1 dogodil v neki družini na Dunaju zel6 redek do-I godek. 181etna gospodičina je ljubimkovala z di-! jakom lilozolije. V kolikor se dozdeva, jo Ijubim-koval žnjo tudi neki artilerijski častnik. Minole sobote je povabila družina dijaka k sebi na ve-čerj->. Tjakaj dospevši častnik se je vrgel na dijaka in jel udrihati s palico po iyeui. Pričujoči so reagirali iu častnik je odšel, pretč z maščevanjem svojemu tekmecu. Častnik je čakal na ulici svojega tekmeca, toda zastonj je čakal iu se naposled pobral, truden najbrže svojega čakanja. Stvar se je prijavila vojaškim oblastim in policiji.
Grozsn zločin se je dogodil te dni v Petrov-cih na Hrvatskem. Brata Miloš in Simo Vukosav-Ijovič sta živela v sovražtvu. Dne 10. t. m. je prišel prvi v hišo poslednjega. V hiši sta bila otroka Sime, 4 letni Kade in 12 letna Zlatica. Ko je Miloš vstopil v sobo, lotil se je Zlatice z nožem in jej p.izadel več ran, potem pa je zagrabil de ka, kateremu je prizadel trinajst ran na glavi in mu izidi levo oko. D iček visi sedaj med življenjem in smrtjo. Zločinec je zginil in dosedaj se ne ve ničesar o njem. Žalostna rodbinska slika zares tako sovražtvo med bratoma!
Grozota prostitucije. V neki razupiti hi$i f Gradcu vnel se je včeraj zjntraj grozen spor med gospodinjo hiše in jednim onih nesrečnih de klet. Poslednja je dobila hudih ran, ki so ji provzro-čile smrt. Dekletu je bil odsekan, med drugim, tudi nos.
Tri obsodbe na smrt. 11 Zagreba pišejo, da
so dne 16. uiu. marca Katarina Sever, Pavel Uic Franjo Kelceč-Pester (poslednji lahkoživec Sever-jeve) napadli 22letno kmetico Ano Habrič v šumi blizo Maksimira, 20 minut oddaljenega od rne.sta Sever in 11: <5 sta držala nesrečno dekle trdno za r«<ke, med Um pa je Kelčeč Peter udrihal s sekiro po glavi nesrečnega dekleta lako dolgo, dokler ni izdihnila svoje duše. — Včeraj jih je obsodilo tamošnje porotno sodiflče vse na tri smrt na višalah.
Razprava proti Križanom.
Minoli petek in soboto, dne 13 iti 14. t. m., zvrnila so je, kakor smo omenili na kratko v večernem izdanju od ininole sobote, na deželnem sodišču v veliki dvorani za porotne razprave glavna razprava proti 17 Križanom radi znanih izgredov izza časa državnozborskih volitev.
Na zatoženi klopi so sedeli :
1.	Ivan Ter tja k (alias Trčak) po dom. „Bibec" od Jožefa in Ivane roj. Prašelj, 18 let star, iz Sv. Križa št. 38, riin. kat,., nepor.. kmečk. stanti, brez imetja, vešč pisati, nekaznovan ;
2.	Karo 1 Košuta po dom. „Selk" od Martina in Lucije, 21 let star. iz Sv. Križa št. 26, neporoč.. rim. kat., kmečk. stanu, brez imetja, vešč pisati, nekaznovan ;
3.	M i h a V e r g i n e 1 a po dom. „Ovčarjev" pok. Andreja in Katarine roj. Bogateč, 23 let star, Iz Sv. Križa št. 16, rim. kat., nepor., nrez imetja, vešč pisati, nekaznovan ;
4.	I v a n T e n c e po dom. „Nore" pok. Kristijana in od Tereze, 24 let star, i/. Sv. Križa št. 132, rim. kat,, nepor, kamenosek, brez imetja, vešč pisati, že kaznovan radi prestopka;
G. Anton T e n c e po dom. „Frakabasa" od Ivana in Marije roj. Supančič, 22 let star, 1/. Sv. Križa št. 218, rim. kat,, nepor., krojač, brez imetja, vešč pisati, nekaznovan ;
6.	Ž vab Miha po dom. „Kokod" od Simona in Urše roj Tence, 28 let star, iz Sv. Križa št. 210, rim. kat., nepor., kameuosek, brez imetja, vešč pisat', že kaznovan radi prestopka;
7.	1 van Sedmak po dom, „Segin* od Andreja in Marije roj. Sedmak, 22 let star, iz Sv. Križa Št. 13, rim. knt., nepor, kameuosek, brez imetja, vešč pisati, nekaznovan ;
8.	F r a n V e r g i n e 1 a po dom. „Moro* od Antona in Marije roj. Košuta, 22 let star, i/, Sv. Križa št. 257, rim. kat., nepor., kamenosek, brez imetja, vešč pisati, že kaznovan radi prestopka ;
9.	Ivan Košuta po dom. „Kokar" od Jožefa in Ane roj Kalan, 44 let star, iz Sv. Križa št. 4, rim. kat., poročen, z družino, kamenosek, brez imetja, vešč pisati, nekaznovan;
10.	Ivan Kristijan Košuta po dom. „Bosmo" od Martina in Marije roj Bogateč, 30 let star, iz Sv. Križa št. 237, rim. kat., poročen, z družino, kameuosek, brez imetja, vešč pisati, nekaznovan;
11.	Ivan Tence po dom. „Frakabasa", od Ivana in Marije roj. Supančič, 30 let star, iz Sv. Križa št. 218, rim. kat., krojač, brez imetja, vešč pisati, nekaznovan;
12.	Josip Bogateč po dom. „Miletov", pok. Antona in Marije roj. Sirk, iz Sv. Križa št. 95, rim. kat, nepor., kamenosek, brez imetja, vešč pisati, že kaznovan radi zločiua;
13.	Ivan Sedmak po dom. „Kaligo", od Jožefa in Apolonije, 42 let star, iz Sv. Križu št. 88, rim. kat., poročen, z družino, klesar, brez imetja, vešč pisati, nekaznovan;
14.	Ivan Žerjal od Ivana in pok. Urše, 20 let star, iz Nabrežine št. 91, rim. kat., nepor., kmečkega stanu, brez imetja, vešč pisati, nekaznovan ;
15.	Ivan Tence po dom. „Flika- od Antona in pok. Ane, 41 let star, iz Sv. Križa št. 196, rim. ki.t, poročen, z družino, kmetskega stanu, brez imetja, vešč pisati, že kaznovan radi prestopka;
16.	Ivan Košuta po dom. „Piric", pok. Martina in od Urše roj. Košuta, 23 let star, iz
Sv. Križa št. 5, rim. kat, nepor., kmečk. stanu, brez imetja, vešč pisati, nekaznovan ;
17. I v a n S e d m a k po dom. „Žgajnar", od Jožefa in Marije, 19 let star, iz Sv. Križa št., 43, rim. kat., nepor., kamenosek, brez imetja, vešč pisati, nekaznovan.
Rizpravi je predsedoval deželnega sodišča svetnik g. Fran C o d r i g, sodniki so bili gg. dež. sodišča svetniki Dej a k, Maffei in U lite r k i r c h e r ; državno pravdništvo je zastopal drž. pravilnika namestnik g. Frana; zatožence so zagovarjali gg. odvetniki dr. Gust. Grego-rin, dr. Mat. Pretner iu dr. Ot. R y b a i.
Ob 9. uri predp. v petek bila je otvorjena razprava. Predsednik je dal prečitati obširno obtožnico v italijanskem je/iku, katero je potem čisto lia kratko raz tolmačil obtožencem v slovenskem jeziku. Vsebina iste je približno ta :
I. Obdolženi Anton in Ivan Tence .Frakabasa", Ivan Tretjak „Bibec", Miha Verginela „Ovčarjev", Ivan Tence „Nore", Karol Košuta „Selk", Miha Švab „Kokov", Ivan Sedmak „Se-! gin* in Jožef Bogate«; „Miletov", — obtoženi so:
«) da so se dne 19. marcija 1897. zjntraj v Sv. Križu v dogovorjeni družbi ined seboj in z drugimi nepoznanimi - v namen, da bi prisilili Avguština Bnsettija iu njegove domačine zapoditi iz njegove hiše, kamor se je skril pred obdolženci, Antona Verginela od Antona po dom. „Kučer",
—	zbrali pred imenovano hišo ter da so nekateri, med istimi Anton Tence „Frakabasa", Ivan Tretjak „Bibec", Miha Verginela „Ovčarjev" in Ivan Tence „Nore" ponovno kričali : „dol, ven, ven, ga čem o imeli tistega moža, če ne vržemo vse v left!", dočim so drugi upili druge besede,
—	preteči in sililo udarjajoči s kam* njem po dn rili, — da so se torej v gori navedeni namen poslužili žnganja, katero je bilo z ozirom na okolnosti, ob katerih se je zgodilo, sposobno vzbuditi opravičen strah, — obtoženi torej zločina javnega nasilstva z izsilovanjem po 98 kaz. zak , kaznji-vega po §. 100 ibid. ;
b) da so o isti priliki ad n) v dogovorjeni družbi med seboj iu 7. drugimi nepoznanimi, v namen, da bi provzročili strah in nemir, za Antonom Verginela po dom. „Rnzjer", nekoliko poti tekli in pretečim glasom vpili za istim: „svinja, izdajalec domovine, alo dejmo mu, zdaj je čas!", dočim se nekateri obdolžencev, med istimi Ivan Sed-| mak „Segin", lučali za Verginelo kamenje, ne da . bi ga bili zadeli, ter da so potem, ko je Vergi-I nela pribežal v hišo Avguština Busetti, glasno ! kričali pretilnim kretanjem i u udarjali silno s ka-| menjem na hišne duri, kriče nekateri, med istimi Anton Tence „Frakabaso4, Ivan Tretjak „Bibec", i Miha Verginela „Ovčarjev" in Ivan Tence „Nore", : ponovno pretilne besede navedeno ad o): „dol, ' ven, ven, ga čemo tistega moža, če ne vržemo vse v left!", — da so se torej v gori omeejeni namen poslužili pretenja s telesnim poškodovanjem, katero je bilo z ozirom na znamenitost zažuga-nega zla, in na okolnosti, ob katerih se je bilo izvršilo, sposobno vzbuditi opravičen strah, — • obtoženi torej zločina javnega nasilstva z nevarnim pletenjem ex §. 99 kaz. zak., kaznjivega po j §. 100 ib.;
j II. obdolženi Anton Tence „Frakabasa", Ivan ' Tretjak „Bibec", Miha Verginela „Ovčarjev", Ivan ' Tence „Nore", Karol Košuta „Selk" in Miha Švab I „Kokov" so obtoženi, da so kmalo po oni prilož-! nosti, navedeni ad I. «), v dogovorjeni družbi med seboj bili s pestmi in cebali Antona Verginela od Antona po dom. „RuČer", s tem mu ua-J menoma prouzročili na glavi m obrazu lahka po 1 škudovanja, katera so pustila za seboj vidnih znamenj in nasledkov, — obtoženi torej prestopka ex §. 411 k. z., kaznjivega po §. 412 ib. ;
III.	obdolženi Miha Verginela „Ovčarjev" je obtožen, da je dne 17. marcija 1897, v Sv.
1 Kiižu vrgel proti Antonu Verginela Antonovem ! „Ručer" kole, ne da bi ga bil zadel, — daje s tem doprinesel dejanje, katerega posledice vsak-j teremu lahko predvidljive bi moral obdolženec ' spoznati, da so sposobne provzročiti nevarnost za telo ljudi, — obtožen torej prestopka ex §. 431 k. z., kaznjivega po istem parngr. ;
IV.	obdolžena Karol Košuta „Selk" in Ivan ; Tretjak „Bibec" wta obtožena, da sta dne 19. i marca 1897 v Sv. Križu v medsebojnem dogovoril
in namenom, da bi provzročila Ivanu Verginela
pok. Jožefa št. 100 „Čegeti" in njegovim domačinom stiali in nemir, — kričala pred njegovo hišo, v družbi še družili oseb te precizne besede: „danes čemo Vas pobit iu požgat, cikorija I", — da sta s tem v omenjeni namen poslužila se pretenja s telesnim poškodovanjem in požigom, katero je bilo z ozirom na znamenitost zažuganega zla in na okolnost1, ob katerih se je zgodilo, sposobno vzbuditi opravičen strah, — obtožena torej zločina javnega nasilstva z nevarnim pletenjem ex §. k. z., kažnjivega po §. 100 ib. z višo sankcijo kazni ;
V.	obdolženi Fran Verginela „Moro" obtožen je, da je dne 19. marcija 1897. v Sv. Križu v namen, da bi prouzročil strah in nemir Ivanu Verginela pok Kristijana it. 209 „Kana", v družbi druhali kričal proti Margeriti Verginela, njeg«vi soprogi, preti I n i in glasom besede : „kje je vaš mož, da ga zrežemo takoj na kose I ', — da je s tem poslužil se pretenja sč smrtjo, katero z ozirom na znamenitost, zažugnnega zla iu na okolnosti, ob katerih se je zgodilo, je bilo sposobno vzbuditi opravičen strah, — obtožen torej zločina javnega nasilstva z nevarnim pretenjem ex §. 99 k. z., kaznjivega po § 100 i b. z vičo sankcijo kazni;
VI.	obdolženi Kari Košuta „Selk", Ivan Sedmak „Segiu", Ivan Tence „Nore", Ivan Tretjak „Bibec", Fran Verginclla „Moro4*, Anton iu Ivan Tence „Frakabasa", Miha Verginela „Ovčarjev", Miha Svab „Kokov", Ivan Košuta, „Kuhar", in Ivan-Kristijan Košuta „Bosmo", so obtoženi, da so dne 19. marcija 1897. v Sv. Križu s tem, da so lučali kamenje, opeke, kole in enake stvari,
Kari Košuta „Selk",-Ivan Sedmak „Segiu", Ivan Tence „Nore", Ivan Tretjak „Bibec" in Fran Vergiuella „Moro" v dogovorjeni družbi med seboj in z drugimi nepoznanimi, proti hiši št 100 Ivana Verginela pok. Jožefa, pobivši 41 šip in poško-dovavši 3 krožnike, — vsled česar so provzročili škodo v znesku od 15 f. 65 n v. ter je udrlo nekoliko kamenja v notranje prostore, kjer so bivale osebe;
h. Kari Košuta „Selk", Ivan Sedmak „Segin", Ivan Tence „Nore", Ivan Tretjak „Bibec", Anton in Ivan Tence „Frakabaso", Miha Vt-rginela „Ovčarjev", Miha Švab „Kokov", Ivan Košuta „Kuhar", in Ivan-Kristijan Košuta „Bosmo*, v dogovorjeni družbi med seboj iu z drugimi nepoznani-m:, proti hiši št. 209 Ivana Verginela pok. Kristijana „Kana" pobivši 57 šip, posodo iz stekla, eno lampo, en louec in en škaf, poškodovavši 4 krožnike, 2 vrat, eno omrežje in razdejavši stranišče, vsled česar so prouzročili škodo od 45 gl. 01;
c.	Kari Košuta „Selk", Ivan Sedmak „Segin4', Fran Verginela „Moro", Anton Tence „Frakabasa", Miha Verginela „Ovčarjev", Miha Švab „Kokov" in Ivan-Kristijan Košuta „Kuhar41 v dogovo« rjeni družbi med seboj in z dragimi nepoznanimi, proti hiši št. 144 Jakoba Tence pok. Antona, pobivši 5 šip, vsled česar so prouzročili Škodo od 1 gl. 20 nv.;
d.	Ivan Tretjak „Bibec", v dogovorjeni družbi z obtoženim Jožefom Bogateč „Miletov" in z dsugimi nepoznanimi, proti hiši št. 216 Kristijana Košuta pok. Martina „Bakarjev", pobivši 3 šipe, vsled česar je prouzročil škodo od 1 gl. 60 nv.;
ter da so s tem hudobno podkovali tujo lastnino tako, da je nastala škoda, v kolikor zadeva obdolžene Karla Košuta „Selk", Ivana Sedmak „Segin", Ivana Tence „Nore", Ivana Tretjak „Bibec", Antona in Ivana Tence „Frakabasa", Mihela Verginela „Ovčarjev", Mihela Švab „Kokov", Ivana Košuta „Kukar" in Ivan - Kristijana Košuta „Bosmo", nad 25 gl., — in v kolikor zadeva obdolžene Karla Košuta „Selk", Ivana Sedmak „Segiu", Ivana Tence „Nore", Ivana Tretjak „Bibec" iu Franca Verginela „Moro" pa na tak način, da bi /.amogla navstati nevarnost za telo ljudi;
obtoženi torej zločiua javnega nasilstva s hudobnim poškodovanjem, glede Antona in Ivana Tence „Frakabasa", Mihela Verginela „Ovčarjev", Mi bela Švab „Kokov", Ivana Košuta „Kukar" iu Ivan-Kriitijaua Košuta „Bosniu" ex §. 85 a. k. z., kaznjivega po §. 86 ib s težko ječo od 6 'mesr« cev d > l leta, glede Frana Verginela „Moro", ex g. 85 k. z., in glede Karla Košuta „Selk", Ivana Sedmak ,,Segin" Ivana Tence ,.Norc" in Ivana Tretjak „Bibec", ex §. 85 a) b) c) k. z., kaznjivega po 8f> ib. s težko ječo od 1 leta do G let;
VII. obdolženi Josip Bogateč „Miletov" obtožen je, da je a. o priložnosti od IV. v dogovorjeni družbi z soobtožeujm Ivanom Tretjak „Bibec" in z drugimi nepoznanimi, s tem, da je metal ka menje proti hiši št. 216. Kristijana Košuta pok. Martina „Bakarjev" pobivši 3 šipe, vsled česar je provzročil škodo od 1 gl. 60 nv., — da je torej zlobno poškodoval tujo lastnino, provzročivši škodo od manje nego 25 gl., — obtožen je torej pre stopka proti varnosti lastnine ex §. 468 k. z., kaznjivega po istem paragrafu ;
VIII. obdolženi Ivan Sedmak »Kaligo* je obtožen, da je a) 19. marca 1897. v Sv. Križu namenoma prouzročil Valentinu Stefanutti z udarcem s pestjo lahko poškodovauje na ustih, katero je pustilo za seboj vidnih znamenj in nasledkov, — torej prestopka ex §. 411 k. z., kaznjivega po §. 412 k. z. ;
b. da je 19. marcija 1897. v Sv. Križu, v dogovorjeni družbi z Martinom Sedmak „Trogar" in Ivanom Tence Lovrencijevem, tepel s pestmi in cćbal Mihela Semič pok. Andreja ter mu namenoma s tem provzročil na obrazu in ledijah lahka poškodovanja, katera so pustila za seboj vidnih znamenj in nasledkov, — obtožen toivj prestopka ex §. 411 k. z., kaznjivega po §, 412 ib.;
c. kmalo po istej priložnosti navedeni ad a., z namenom, da bi prouzročil Valeutinu Stefanutti strah in nemir, tekel za istim nekaj poti ter da je, ko se je oni poskril v svojo hišo, ponovno silno trkal z enim stolom na hišne duri, krič6: „Ven, ven, ga čem imeti, preklet izd«yalec !", — da se je s tem v navedeni namen poslužil pretenja s telesnim poškodovanjem, ki je bilo z ozirom na okolnosti, ob katerih se je zgodilo, sposobno vzbuditi opravičen sirah, — torej zločina javnega nasil-stva z nevarnim pretenjem ex §. 99 k. z., kaznjivega pj §. 100 i b.;
IX. obdolženi Ivan Tretjak »Bibec*, Miha Vergiuela »Ovčarjev«, Ivau Tence .Nore*, Anton in Ivan Tence »Frakabasa", Miha Švab »Vokov, Ivan Sedmak „Segin«, Fran Vergiuela „Moro-, Ivan-Kristijan Košuta »Bosmo*, Ivau Sedmak „Kaligo", Ivan Žerjal, Ivan Tence „F lika*, Ivan Košuta „Piric", iu Ivan Sedmak »Žgajuai *, — so obtoženi, da so se dne 19. marcija 1897. zoper-stavili ukazu c. k. stražmojstra Frana Logarja, ko je ta veliki množici, zbrani pred kapelo zunaj vasi in pred prodajalnico Frana Košute na trgu v Sv. Križu, ukazal, da se razidejo, — torej pre-greška punta ex §. 283 k. z., kaznjivega po istem paragrafu.	(Pride Še).
Na vseh koncili jn krajih.
VI.
Ne, gospod urednik I Dalje ne smem molčati in pa tudi ne morem: od dne Starega leta do ledenih Trojdkov — to je predolg presledek od skoka do skoka! Ne, ne : vest mi ne daje več mirti, da bi Vas puščal v dvomih: da-li sem še živ aii ne ?
A glejte! Baš nemirna vest mi je ležala na — roki, da Vam nisem mogel pisati četiri mesece in trinajst dni! Po svoji neprevidnosti sem Vam bil namreč obečal koncem svojega poslednjega skoku, da Vam po novem letu položim letni račun o svojih lanskih skokih in zdaj nisem bil več varen ne pred svojoj vestjoj, ne pred Vašimi urgen-cijami obljubljene bilancije. In čem dlje sem odlašal, tem večja je postajala »diferencija* v moji »glavni knjigi", ker sem bil pozabil p enesti vanjo marsikakšeu svoj skok iz potnega „dnevnika".
Da pa se vsaj po nekoliko odzovem svojej obljubi, opišem Vam tukaj — post festum — petorico uajpoglavitejših skokov svojih v minolem letu! Toda, od teh sta pravo za pravo le dva skoka pozitivna, dočim so ostali trge zgolj negativni, t. j. takšni skoki, katere sem nameraval, pa sem jih izvršil samo v duhu...
Prvi moj pozitivni skok je bil na — T r -ste ujakov rojstni dom, na odkritje spominske ploče. To Vam je bil kaj predrzen skok, pristen salto mortale s pomadjarjeue obale hrvatskega Primorja na ponemčeno obrežje deroče Drave, „tijan* doli v starodavni rimljanski Peto-vium. Ondu pa me je doletelo častno povelje iz glavnega taborja kulturne naše vojne : počakati in sprejeti ter izpremiti na lice mesta dotične .savnosti — posl. naše »akademije nesmrtnikov*
v slov. Parizu. Po običajnih sprejemnih „ceremon-zeljih" na ptujskem kolodmu, sedli smo na pripravljeni Čehov ,landayer* ter smuknili preko »Lukove dežele" v slavno domovino štajarskih »Prlekov* ! Veleučeni poslanec akademije, porojen v Goriški Švici, visoko pod Krnom, poznal je naš „slovenski Štajer* le iz knjige, pa je prinesel seboj polno torbo — generalno-štabnih zemljevidov, iz katerih je narekoval vozniku smer ceste! No, jaz, ki imam dotičnih krajev zemljevid zarisan na poskočnih svojih — podplatih, opozoiil sem gospoda profesorja ipak na marsikatero znamenitost, katere on še ni imel zaznamovane z »rdečim črnilom* v svojej „generalstabs-karti*. Pripeljavšemu nas v J u r š e n c e, velel sem ustaviti našemu „izvoščeku" pred Koširjevo hišo ter sem namignil vrli gospodinji, da nam prinese liter tistega „od zida". Naš učenjak, kateremu se je bilo grlo posušilo med zaprašenimi knjigami, mlasknil je — na moje vprašanje, je-li to „bonus vinus", ali »bo-num vinum* — zadovoljno ob požirku »zlate vinske kapljice", ter vskliknil kakor tisti prelat v Rimu: »Est, est est !" —
Privezavsi si duše s krepilno tekočino, dri-čali smo naprej po dolini, po ilovnatih klancih gori na gostoljubni dom prijatelja Gregoriča, kjer nam je blagosrčna njegova izvoljenka postregla s tečnoj večerjo, dočim nam je šegavi „knčegazia* izročil ključe od svoje „pivnice*. — Ker poslednje naš „Generalstabler" ni imel zabeležene v svojem zemljevidu, podčrtali smo mu njo tisti večer s tremi debelimi potezami . . . Kako sva potem z našim „Šijorom" potovala na odmejeni stan — ob svetlobi košatozubeljne plamenice in kakšne s;1 nje so naju objemale na mehkih blazinast h ležiščih med grmadami dišečih jabolk — o tem bi Vam imel pisati poseben listek, pa ga na bodem! Le toliko Vam povem: Ko sem drugo jutro, kakor vesten mentor in ciceron, pri vedel naš- ga akademika pred — Krempljev spomenik, stoječi na južni trati ob Malouedeljaki cerkvi, naredil je ou v svojem zemljevidu takoj debelo rdtčo piko na dotiSnem mestu. In ko sem mu na to pokazal predivni razgled na širno Mursko polje, razgrinjajoče se od ondot nalik sinjemu inorju v nedof,K dno daljo, konstatoval je zemljevidni veščak do milimetra dotičnega mesta višino na.l morjem — za slikovito pokrajinsko panoramo pa s« je zmeni toliko, ki'<or za letošnji sneg o Trojacih, češ : quod non est in aetis, non est in mundo*.
Kako se je vršila slavnost pri sv. Juriju na Ščavnici in odktritje spominske ploče na Trste-njakovem domu v »Kralovcih", o tem ste primesli že takrat izčrpno poročilo. Jaz sem izvršil svojo ulogo oicerona in mentorja ter izročil akadeinijinega zastopnika vodstvu diplotnovanih mentorjev ter sem odskofiil iz slavne Prlekovine. — ZamolČati pa ne morem, da sem na tej svečanosti videl mnogo takšnih udeležencev, katerih — da se izrazim duhovito po običajnem slogu — ni b i 1 o in med temi mnogo takih, ki so svoje dni hodili k Davorinu Trstenjaku zajemat z veliko žlico — politično modrost t Pa kaj hočete 1 Z laj so na dnevnem redu: drugi bogovi, diuga veral
Dru?i poglavitni ter pozitivni svoj lanski skok sem napravil v — Litijo, na 70letuico Svet-čevo. Prva duša, ki me j« vsprejela ondu, bila je amazouska Maša, klicoča me že iz dalje ua ves glas: „Hej, Skoki Kaj si tudi ti priskakal ?* Od skočivši plaho na stran pred kraško našo WaIkiro, ujel sem se za dolgo svadrauto brado .najstarej šega našega lirika*, ki ima imenskega pokrovitelja-svetnika s prstom čez usta, v čemer ga pa on posnema bore malo. Iq ker do tretjega gre rado, zagledal seui za očetovskim hrbtom navedenega lirika še — plavolaso .slikarsko diletantko* s ko-ketuimi „kotoleti* ob ušesih. Da je kakor pristua Evina hčerka pogledala najprej moje čevlje, to se razume pač samo ob sebi; pa ker sem si jih bil isti dan nalašC po voščil s črnin loščem, smatrala me je »klerikalcem*, nasprotnikom najmodernejše, realistične »struje" ali kali ? Baš sem jej hotel po-pošepniti na rožnata u^esca, da nisem tolik „čr-nuli*, temveč da je temu krivo le — deževno vreme _ kar mi je zazv^nel na uho obligatni »posluh 1* in zdajci so se odprle zatvornice »slavnostnih govorov", da se je razlegalo visoko gori v mračno smrečje. Tu sem videl, kako so se vrstili okrog častitljivega sivobradega očaka čili če-I stilci v izglednem svetopisemskem redu, ki veleva:
prvi so poslednji, posledaji pa prvi — dokler se ni usula na opleteni Šator šumeča ploha ter predlagala »konec debate1. —
To sta bila torej najpoglavitoejša, pozitivna moja skoka v lanskem letu!
Negativni, to je le namerovani a faktično, žal, neizvršeni skoki pa so bili ti-le :
Prvi skok, za katerega sera si bil pripravil, bil je namerjeu v Poljane, nad Škofjo Loko, kjer se je v ondotni cerkvi nzidala plošča na pobožni spomin bratov-slikarjev: Janeza in Jurija Šubida. Da-si sem nepoznan ptujec v slikarskem Jeruzalemu, ter povsem slep za barve, da ne razločim niti — ultramariua od karmina, ipak bi ae bil kaj rad udeležil one v Slovencih preredke svečanosti, kakoršnje (kakor je videti) ne doživi ves naš zdaj živeči rod, ker je ne bode im«l prirediti nikoli toli nadarjenima umetniškima Dioskuroma, kakor-šna sta bila imenovana brata. Vrhu tega bi se bil kaj rad dal pogostiti s tistim, „estetiškim čajem* od toli nežne ročice, ki ga je točila izvoljenim gostom zornoliBna domačica na — Visokem I A tisti fatalni »Jeruzalemec", v katerega sladko-opojne valovje sera bil skoči! od Trstenjakove slavnosti, mi je šinil v noge, da nisem bil »kopic* skočiti od — Sčavnice do Poljanšttme. Sa-pienti sat! —
Drugi, neizvršeni skok bi bil kaj rad storil — v Dvor uad Vrbakim Jezerom, na grob prerano umrlega prof. Josipa Lendovška, kamor je bil šel i poslanec naše akademije brez frakov, obšitih s palmovimi vejami. Pobratim Jožef mi je bil jako simpatičen že iz one dobe, ko nam ga je prijatelj Spectabilis toli ljubezujivo naslikal v spisu : „Tonček in Jožek", predočuje to dijaško dvojico kakor tekmujoča ljubljenca celjskega opata VoduJIra, ki jima jo bil kupil cl'ader s zrcalom, da sta ga nosila - oba, vntivša se dan za dnevom. Iu ko sem potem na svojih skokih križem domovine priskakal osobno na njega pregostoljubni dom, ki je bil shajališč- in pribežališče, aH uto-čišfie vseh koroških Štajerskih, kranjskih in primorskih rodoljubov, kateri so priromali v lični Beljak — takrat Bem bil pa kar očaran, zlasti, ko je ljubljena njegova /.enka Ljudmila zapela tisto miloglasno pesem o — rožmarinu. Mimo tega mi počiva ua Dvorskem pokopališču blag prijatelj: jovijalni Viuko Sevščak, porojen tam doli v »štajerskem raju" Stanko Viazovem, s katerim smo nekoč tam zadaj za goro sv. Uršule, v Črni prepevali pozno v noč toli veselo, da nam je odpeval še pod na^i v pritličju leteči, na smrt
bolani župnik.........
Pa kakor sem rekel: iz Ljutomera, kamor sem skočil od Sv. Jurija, nisem mogel dvigniti se do smelega skoka tja gori na Strmec nad Vrbol In naposled tretji moj negativni, zamujeni skok je bil namenjen v Ljubljano, na otvoritev »Narodnega Doma* l In ta neizvedeni skok imate na vesti Vi, gospod urednik, ki ste mi vedno odgovarjali, češ: »Kaj boš hodil, ko nimaš svatovske oblekel* Mari mislite, da bi ne zmogel tistih frankov, da bi si naroČil potovalno opravo v »Maison du Primtemps" v Parizu ? In kako lepo bi se mi bila prelagala tista polihroinna salonska obleka v zmislu najmodernejše parižke mede. Predstavite si, gosp. urednik, mene, nerodnega, švedrastega Kob-diljca v fraku in klaku! 1 To bi bil pravcati simbol preoblečenega narodnajštva a la ti a de
si6cle I.....
Nekje, v dan sv. Bonifacija 1897.
Samo Skok.
Najnovejše vesti.
Carigrad 18. Verodostojna poročila dokazujejo, da so turški vojaki oplenili in vpepelili več vasi v Tesaliji.
Atene 18. Oficijelni opis bitke pri Domokosu pravi, da je 50 000 Turkov korakal« proti Domokosu. Odbit na lepim kiiiu je z«! n/J tovrt/nik vue svoje sile na desnem krilu Giki so se morali umakniti pred štirikrat >ečo močjo sovražnika. Zgube sovražnika so velike, zgube Grkov izdatne. Grška rojska su je bila jako hrabro proti močne* jemu sovražniku. Vsa atenska josadka odide po noči na bojišče.
Lamia 18. Grki so morali prepustiti D omako s sovražniku.
Atsne 18. Grki so morali ostaviti Qalmyros, katerega je zaselo 1500 Turkov. General Smol en ski se je umaknil v Ketalosi,
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani
(Dunajska cesta) katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. C. in k Vi« prelasne gospe prestolonaslednice-udove nadvojvodinje Štefanije Steklenica velja 20 kr.
Trgovinske brxoj« vka ln v isti.
Bldlmpiita. Pšenic* ujesen 7.06 7.07 Pšenica 7» maj-juni 1897 7.59 do 7.61 Oves za jesen 5.30—5.36. — Ui Bpoinlad —. — .—.	za maj-juni 1897, J.50'3.56
Pionira nova od 78 kil. f. 7 90-7.95 c l 79 < ilo. 795 8'— od 80 kil f. 8.05—810., od 81. kil. i. 8'10 815 , od iii k:;. iii». —.— —,—. .ieč.n< n 6" —8-— pr.-ao 5 80'- 6 25.
Pšenica: dobre ponudbe, povpraševanje živahna. Prodalo se je 40QC0 iner, st., trg stalen, cena 2'/, nč. dražje Vreme oblačno.
tri^i, Nerafinirani sladkor for. 11.65 do —*—. Novi po f. 11.67 zopet mirno.
Pruga. CertHfugftl nov1, pnitarlinfl r Tr*? t oarino tred oiposiiiatev precej f, 31'50 32'— Codcrho
34--34-50 Čelvcrn* ;J4-—- 34.25 . Rihvu ^aiU 38 BO Silno
rastoče.
Htm. Kava Santo* prood average za maj 48.50
ti« september 49.50 mirno.
Da-jcbTirj. Santo« mm i avenij ■/ maj 38 75. zs september 40.25, za december 41 — za marc 41.50. mirno.
Sladkor. Ker bode skoraj gotovo v kratkem vlada
Jredlagala zbornici povišanje carine b 1. avgustom za 4—6 oj. in ker se nadalje skuša osnovati še širši kartel t, j. v zvezi tudi s tovarnami nerafiniranoga sladkorja, bo se cene od sobote zdatno podražile. Večina tovarn sploh ne proda, ker hoče na lasten račun špekulirati.
Tukajšnje cene so: Coneaasd F A S f. 34—341/* i Z K Z f. 34V,-34V8; P R f. 33V4—34; A Z f. 33s/t—34.
Centrifugah W Z F f. 32'/«—32'/,; A Z R f. 827,-327,; S P R f. 327„—32'/t; G Z f. 31—3174.
Četvorni: A 8 P f. 35; P R f. 3*74 z 2°/0 odbitkom .
Petrolej. Zrušil se je Tondar kartel in je vsled tega cena pala za l1/, for. oziroma na for. 167« v sodih za velike partije.
Št. 600.
ĐuniijiifUta j^.i.J';. IS.	maja	
	dant<H	včeraj
Dr^avui f ftneirjo	101.95	101.85
* n V S»< iji U	10190	101.85
^vsfrijakA r t.', ^u	122 70	12^.70
i n * 4'Otirtb . . .	100.90	100.90
ivrfc.jitoe afe-otje . .	S62.40	362.75
London 10 Ijr t. . . . . .	119 55	119.65
Napolet'-n ...	9.62'/,	9.52'/,
Ju mark	11.73	11.73
100 iuvl.;, i.	45.36	46.30
ZAHVALA.
sb toplo zahvaljujem g. d r. M a r-nv jo varovanko rešil smrtne nevarnosti ter jo v kratkem <V\su ozdravil. Priporočam ga torej slovenskemu občinstvu.
Anton Čuden.
Podpisani t i n i * u, ki je
4.40
6.25 8.05 805 8.45 10.-
2.— 4.25
6.55	predp
7.30	„
8.35	„
9.25	„
10.25	n
10.37	„
11.20	,
Razpis.
Na podpisanem občinskem uradu je razpisana služba občinskega tajnika z letno plačo 600 gld. in brezplačnim stanovanjem.
Prosilci za to službo morajo dokazati, da so vešči deželnemu jeziku in nemščini ter istodobno predložiti izkaze o dosedanjem službovanju.
Prošnje naj se dopošljejo podpisanemu uradu najdalje do 15. junija 1897.
Občinski urad v Dekani, dne 15. maja 1897.
Župan: Mahnič.
Št. 5904
Razglas.
Ker se ni dosegla vsklicna cena na dražbi lovov katastralnih občin Št jak in Rodik dne 12. maja t. i, vršila se bode na dan 29. t. m. Ob 10. uri predp. na podpisanem uradu glede omenjenih lovov druga dražba, na koji se oddata lova za dobo osem let, eventuvalno tudi pod vskliono ceno, katera znaša 71, oziroma 206 gld.
C. kr. okrajno glavarstvo
Sežana, dne 15. maja 1897.
Praktikanta
eventuvelno izurjenega komptoirista vsprejme tvrdka J. Pipan & Comp. v Trstu Via della Zonta št. 1.
ZELEZNIŠKI VOZNI RED.
Dvinvna ieleznioa. (Postaja pri ar. Andrej v.)
Od dni 1. maja 1897, ODHOD:
6.30 predp. t Herpelje, Ljubljano, na Dun<ij, v Bc-ljafc. 8.30 „ » Herpelje, Rovinj, Pulj. 440 pepol. r Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ v brzovlak v Pulj, Divačo, Beljak na Dunaj.
Lokalni vlak ob praznikih 8.15 popol. v Divačo.
DOHOD:
8.<>5	predp. iz Ljubljane, Divače. 9.45 „ iz Pulja, Rovinja.
11.15 „ iz H^rpolj, Ljubljuie, Dunaja. 7.05 popol iz Pulja, Rovinja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovluk iz Pulja, Rovinja,
Lokalni vlak ob praznikih: 8.36 popol iz. Divače.
(Juina železnica (Postaja južne želeinice.) Od dni 1. majm 1897. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak t Nabrežino, Benetke, Rim.
9,—	„ omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza ■ Pešto in Zagrebom.
12.50 popol. omnibus ▼ Kormin.
omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko brzovlak t Kormin. mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. mešani vlak do Miirzzuschlaga.
Lokalna vlaka ob praznikih, v Gorico, lorrnin, Cervinjan. v Nabrežino.
Tedenski vlak: 7.50 popol. (sreda) ekspres v Ostendo.
DOHOD:
mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. mešani vlak iz Milana, Vidina, Nabreiine. brzovlak iz Eermina, brzovlak z Dunaja, poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. brzovlak iz Rima, Benetk, omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežino. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.45 „ omnibus iz Verone, Kormin a, Nabrežine. 8.30 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrsžine; — 8.56 „ brzovlak z Dunaja zveza s Reko,
Lokalna vlaka ob praznikih. 10.60 popol. z Nabrežine. 11.25 „ iz Kermvna,Gorice, Oorvinjan.
Tedenski vlak. 9.— predp. (sreda) ekspres iz Ostende.
Prodaja se
v dobro slednika

znani zlogi Alojzija Zanussi-a na-
Antona Metlika v ulici del Torrente in Cordaiuoli. Petrolej 1. vrste:
sodih gld. 18.— kvint. netto zabojih gl. 6.— vsak
m
Zdravljenje krvi
Čaj „T I a o i« r n I cvet* (Mllleflorl).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče r želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jod en omot za ozdravljanje, stoji 50 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni
rRMMMER „Al im Miri" Trst, veliki trg.


„Osmica"!
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem odprl danes „osmico", <1a potoSim svoj izvrstni domaći pridelek, crno in belo vino.
Iva v Marija Bole,
poseBtnik,
v rtojanu št. 242.
Naznanilo.
Spodaj podpisani raznašalec lista ki ie zajedno URAR priporoča ae toplo činstvo za popruv'janje vsakovrstnih
»Edinost* p. n. ob-
. .	ur. Udan-
F r i d e r ik C o 1 j a, vratar hiSe št. 8 via Solitario
Assicurazioni generali
v Trstu
(društvo je ustanovljeno leto 1831.)
To društvo jo raztegnolo Bvoje delovanje na vso vojo zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru - zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje
na življenjo.
Društvena glavniea in roBerva
dne 31. decembra 1893. f 58,071 678-84 Premij« v.a poterjati v naslednjih letih	t 30,541 70064 Glavnica za zavarovanje ži-venja do 81. decembra 1894 f. 169,929.625-03 Plačana povračila:
a)	v letu 1894	f- 9.737.614-48
b)	od začetka društvo do 31. docembro 1894	t. 262,401.706-51
Letni računi, izkoz dosedaj plačanih od-ikodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in ■ploh vsa natanjčneja pojasnilo se dobo v Trstu v uradu društvo: Vio dello Stazion-5 it, 888/1 lastnej hiši.__12—18
hA BlLlAhm
della
BANCA UNION
TR1ESTE
s' occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio - Valute.
a)	Accetta versamenti in conto oorrente ob-buonando 1* interesse annuo
por banconote 2T/g°'o ron preavvifu 5 giorni »V.-/. n n 12 » }•■/, h « 4 mesi fisso
»V. - n 8 n por Napoleoni 2 °/0 con proavviso di 20 giorni 2'/. » » - * 40 „
2•/« „ „	,,	h 3 meBi
3 ,» * m „ 6 „
II nuovo tasso d' interesse principiera a de-correre sulle lettere di versamento in circola-zione a datare del 8 Maržo rispettivamente dal 10 Maržo a secondo del relativo preavviso.
b)	In banco giro abbuonando il 2V40/0 interesse anuo sino a qualunque Romma; preleva-zioni sino a flor. 20.000 — a vista verso ch&que; importi maggiori preavviso avanti Ia Borsa. Con-ferma versamenti in apposito libretto.
c)	Conteggia per tutti i versamenti qualsiasi ora d' ufiicio lavaluta giorno.
Aaanm« dei propri correntiati l' incosso d i conti di piazza, di cambiali per Trieste, \ienna} Budapest ed altri principali cittA; rilascia loro aasegni per queste piazze, ed aecorda loro la facoltd di domiciliare effetti presso la sua cassa franco d' ogni spena per essl.
c)	llilaacia Vaglia del Banco dl Napoli, pagabili ovnnque pr«BHo gli stabillmenti del Banco e presno i suoi representati e corispot.denti facol-tati alla emissione degli insegni.
d)	S1 incarica dali* acquisto e della rendita di effetti publici, valute e diviae nonchd del incasso d' aasegni, cambiali e coupons, verso modica prov-vigione.
Suilo lettere di versamento attualmento in circolazione il nuove tasno d' trteresBe entroru in vigoro al M5 corr. e rispettivamente al 2 Maržo seconda del rispettive preavviso.
1
fotti in
medesimo
c. a THestfi,
20. Febliroio 1896.
i 12
Tviaa oene
(Cene te razumejo na debelo In	s carino vred.)
Domači pridelki.
Ceia	od tor. do for.
fUol: Kok«...........100 K.	—.— —
Mandoloni..................„	——
svetlorudeČi................,	6.75 7.25
temnorudeči................„	— .— —.—
kannrćek..................„	7.— 7.26
bohinjski..................„	8.75 gabeli veliki..................„	—.— —.—
„ mali..................„	7.75 8.-
zeleni, dolgi..................— — —.—
„ okrogli................„	7.— 7.50
mešani hrvatski ......	„	5.50 —.—
■„ štajerski............„	6.— —.—
Maslo fino štajersko ...............	65. - 70*—
Ječmen št. 10......................8.75 —
„ 9......................9.75 —
M 8....................«	11.50
Zel]« kranjsko....................„	—.— —
Bepa n ....................»	— —
Krompir,	,	2.r.0 2.70
Proao kranjsko ..........	.	8.— 8.50
Leča, kranjska.............„	—.— —.—
apeh ogfiski....... ...	„	58.— 59.—
aaat ......................49.- 60.-
Eava Mooea......................„	150.- 152.—
Covlon Plont. fino............B	170.--- 171.—
. Perl.............»	180, 189,—
Portorioco..................h	156,— 158.—
.Tava Mttlang................„	134. - 136.-
Guotemala..................*	132.— 134.—
San Domingo................„	1341— 186'—
Malobar Plant................„	—.— —.—
» native..................—.— —.—
Laguayra Plant .......	„	—.— —.—
naiive........„	—.—
SotitoB fini . ...............„	110. - 112-
B srednje lini............,	103.— 105'-
„ srednji................,	99.- 100.—
„ ordinar....... .	„	92.— 93.—
Rio oprani..................*	—.— —.—
„ najfiniji..................„	106,— 108,-
w srednji..................„	100.— 101.—
Slfdkor Centrifugal I. vrsto ....	„	32.— 32.25
ConcansA..................n	33.75 34.—
^ v glavah..................„	35 - 35.25
razkusani................„	34.76 35.
SlŠ Itolijannki flnl..................23.50 23.75
„ Hrednji...............	28 — 23.25
Japnn flni AAA ........	,	17.— —.—
„ "Todrii ........	„	1650 —.—
Rfiupoon ijxtra..................„	13.— 13.60
l......................11— 11.50
II. ... •..........„	V'1.25 10.60
Petrolej niski v nodih..............„	19.— —.—
v zabojih od 29 kil. . . .	„	6.15 —.-
Olje italijansko najfineji............„	85,— 66 —
w srednjefino..........n	62.- 64.—
bombažno, amt-rik..............„	28.— 29.—
dalmatinsko..................31,- 32.—
Limoni ilesiuaki ...............„	3.— 4.—
Pomaranča „ .................3 .— 4.—
Matldbljnl Dnlmatinskil	100 K. 57.— 59.—
Bari . . (	62.- 64.—
Pinjoli ..........................„	87.- 89,—
Rožiči Ddiniatinuki novi............„	—'— —•—
, Puljeski......................7.75 8.—
S okve Pulješke ................„	—.— —.—
. Grško v vonoih. . . .	16. - 16.60
S .ltaninet ....................„	46.- 64 —
VutperliUovi....................B	32.— 33.—
Oibooe I........................39.-41.-
Modra galica . . . . •............„	24.— — •—
Polenovke srednje velikosti ....	„	46-— 47.—
n velike ................„	——
. male ..................„	~ ~
Slanikl v velikih sodih............n	—•— —- —
Žveplo y ....	"	6^50 6-60
Lastnik kenaorcij lmta »Edinasf. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiakai-na Dolenc v Trstu.