P Mu>»ne števBkc Navadne Din —‘75, ob nedetfeb Din 1*—.
UREDNIŠTVO n M^aja v U„n-baaa, Ja»ačaaa aHan S- 4, Lnadab. UFHAVA ae aaltaia * JoKKrv. •fa, a. 4, p«*KS-« *Waa«. Teta-hm 51» 34. — S*S paataaa aaha Sta.. 31.781
Ma
P63ftrifrt*M gt&tovfftl Cttfia današnje
D1BF--75'
Posamezne Storilke: Navadne Din —-75, ob noda^ah Din V—,
.TABOR* ata*« mak <W aaaaaa aadoii« *a pmam1nj>. ak 18. ar« a daNimaal aaalaifaiaaa daa tar ataM amaeaaa aa paM D	aa	ar
nmtw D 16' , dattaa&m «ka
DM —. aa ■--»	-	D10--
Nam«, m m. mm .TA&OCA* MARIBOR, larSlBma afiea taaa.4.
Leto Vlil.
Maribor, sobota 16. aprila 1927.
Številka: 86.
ikupičina bo preložena do
Uiimovii ©sSane ministrski predsednik, Vukiševič bo
notranja minister
Beograd, 15. aprila.
Notranjepolitični položaj jo tik pred velikonočnimi prazniki šo vedno nejasen. Najbolj agilen med političnimi osebnostmi je prosvetni minister Velja Vu* Rfčevdč, ki .ic kil včeraj trikrat v a veli! en
jc baje izjavil, da je opustil vsako misel, se nadalje obdržati v vladi Maksimoviča. Razširja se tudi vest, da bo Uzuno vic ostal ministrski predsednik. Vukide vid pa bi prevzel notranje ministrstvo.
ci nri kralju- Pogajanja med obema ra- Trenutno je gotovo dejstvo, da bo Skup
d tkalskima grupama se Se vodno nadaljujejo. Ministrski predsednik Uzunovič
ščina Po rešitvi, obtožnice proti Maksimoviču preložena od 19- a>pr* do 2- maja
Wilf8n pogrešan
Beograd, 15. aprila.
Iz Ženeve poročajo, da se že tri tedne pogreša predsednik mednarodnega dru* štva manjšin g. dr. Josip Wi!ian. Iz Pariza in Dunaja se vrše Poizvedovanja, k| doslej niso imela uspeha.
Poplave ®foxq
Osijek, 15. aprila. Hidrotehidemi urad poroča, da je Donava pri Bogejovi na rast la 51S cm nad normalo. Oblasti so ukrenile vse potrebno za slučaj poplav.
Osijek, 15. aprila, Slavoniji in Bamnvi preti ponovna katastrofa Poplav. Drava je pri Osijeku narasti a za 1 in pol metra. Vsako um naraste na lQ—20 cm. Pričakuje se. da bo vodu- Podrla nasip pri Botrini skali.
Tiranski M&t ne bo koFigirir r§
Rim, 15. aprda.
Listi komentirajo komunike vdade, v katerem je obrazloženo stališče italijanske via-de napravil neno&rcdnim nagajanjem med Jugoslavijo- In Malijo. »Gjornale d’ltalija piše, da ie MiDso4 .lini korektno Postopal, kajti Kaliju- no more s kakrŠnekolih premembah 'i1 ranskega Pakt«, razpravljati z nobeno evropsko državo, ker jc bila pogodba skleni'ona med dvema popolnoma suverenima narodoma oziroma državama. List pov-darja, da je Kalkia brezpogojno izpolnila vse obveznosti Pogodbe. Naloga Jugoslavije je, da izpolni tudi svoje dolžnosti.
Umi Sfolitanski oSBftkl proti JMe©s8avili
»Giornalc d’ Itaija« nadaljuje svojo kampanjo.
Rim, 15- aprila.
Nekateri krogi so obdoIževaU Kalijo, da s© vmešava v notranje zadeve Albanijo. Tern obdolžitvam nasproti spominja »piornale d’Italia« na izjavo dr. Niiačiča dopisniku »Matina«. Dr. Ninčie priznava v< tej izjavi, da jo sv0ječ«sno podpisal Ahmed beg ZogOvo akcijo, ko je prišel Ahmed beg iz Jugoslavije v Albani.io, da vrže Fup Nolijevo vlado. L**t se sklicuje nadalje na izjavo Ban JNoH.ia. ki potrjuje v pogovoru s sot rudnikom »Matina«, da se .ie Nmčič vnleša-Va. V a!banske notranje zadeve. Enako politiko zaslcdu.ic tudi Ninčičev naslednik. 1 udi sedaj »e širi iz Beograda vest, da se aIPansko ljudstvo buni protj vladi. Jugoslavija skuša prikriti organiziranje na lastnem ozemlju ob albanski meji. — L'«t izjavlja. da se skuša Jugoslavija i Ji* Yffc5aYatl, Vl notranje Politične za= deje Albami je, kor niti nmlo ne zaupa albanski vladi. Sedaj pa očitajo Ahmed begu, Ki Je svoječasno z Jugoslovansko pomočjo strmoglavil Fan Nolija da ‘je preveč naciJonaliHt-iCtio ekstremen i-n zato ga skušnjo odstraniti. Jasno .ie. da ne dela Ital,ja marveč Jugoslavija proti interesom Albanije.
Madilarska in Jugo« slavila
Mussolinijeve manire se prijemljejo Madžarov.
Budimpešta, 15. aprila »Magyarorszag« sc bavi v včerajšnjem uvodniku »Madžari, Italijani in Srbi« o italijansko-niadžarski prijateljski pogodbi, ki sloni na obojestranskem sporazumu, da med obema -državama no obstojajo nika-ka interesna nasprotstva in prači, da so srednjeevropski interesi obeh držav popolnoma enaki- Dasiravno pogodba šo ne pomenja končnoveljavno italijansko or ij en taci jo, je gotovo, da Madžarska ne bo nikdar več stopila v Italiji sovražen tabor- V tej zvezi sc bavi list podrobno o vprašanju madžarsko -srbskega!f) zbližanja in Pravi, da doslej SrblO) niso nikdar pokazali resnega namena z a zbližanje obeh držav, jprbska politika doslej ni resno mislila na to, da pripravi teren za prijateljske odnošaje z olajšanjem položaja madžarske narod ne manjšine. Srbi, smatrajo, da Madžarski z zbližanjem midfjo le ugodnosti in baš v tem leži razlika med madžarsko-italijanskimi in madžarsko-jugoslovau-skimi odnošaji. Do madžarsko-jugoslov. zbližanja more priti le, ako popravi Ju* goslavija krivdo, ki ,jo je storila Madžarski. Dotlej pa ne more biti.go-vor« niti o srbskem Prijateljstvu uiti o srbski o-riientaeiji na Madžarskem.
Dvtevvui geronika
— Nevarnost poplave zopet preti. —
Slavonija in severna Baranja sta zopet v nevarnosti, pred poplavamj. v zadnjih treli dneh je Drava narastki za poldrag meter. Hidrotelinični zavod -ie dobil iz DrnJa poročilo, da Drava vsa-k dan naraste za lo cm. V Osijeku Pričakujejo vsak čas poplavo- Tudi! Donava hitro na-.ašča- Pri Bat-rinth Skelah je Donava tako narasla, da se z gotovostjo računa s poplavo. Veliki jez pri Bel ju, 6 km severno od Osijeka, še vedno ni dograjen. Baš tam .ie lansko leto udrla votla na ravan. Sedaj pa .ie nastal radi jez« med državo in občino Belic spor i-n pre* Rivalstvo pričakuje z upravičeno grozo, da bo tudi letos voda poplavila vso pokrajino.
— Objav« davčnega okrajnega obla-stva v Mariboru v zadevi na novo uvedenega davka od zaslužka znsobnih nameščencev. S členom 79 točka 6 finančnega zakonu za leto 1927-28 uvedel sc Jc davek od zaslužka zasebnih nameščencev vgtevši trgovske in obrtniške pomočnike (*co). Da se davčnim zavezancem olajša seeta-va tozadevnih pri-iav, založilo .ic davnio o blast v0 posebno tiskoino, ki ima na eni strani detajlj-'•nn ključ za izračunavanje tega davka, na drugi strani Pa lestvico Invalidskega davka in koniotske doklade. Tiskovine se dobijo pri davčnem okrajnem oblast* vii g Mariboru soba št. 77 <er pri davčnih uradih v Konjicah, Slov. Bistrici [n Sv. Lenartu proti -plačilu nabavnih stroškov-
— Gojenci zn brodarsko podoficirsko šolo. Komanda brodarske podoficirske šole v Šibeniku razglaša pod št. 3263 z dne 4. mirila 10*27 da sprejme v tekočem letu do hsn mladeničev kot gojence- In-toresoutom ie tozadeven konkurz. iz k&:
terega- so razvidni natančni sprejemni pogoji, na vpogled v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg št. 5 I. med u-radnimi urami.
— Vojna mornarica velesil v kitajskih vodah. Reuterjev urad poroča iz Šanghaja, da se nahaja vi ‘kitajskih vodah 75 angleških vojnih ladij. 48 japonskih, 30 ameriških, 10 francoskih. 4 italijanske 1 šPanska, 1 holandska in 1 portugalska. V Šanghaju se nahaja 44 vojnih ladij, dočiin jih križari na Modri reki 48. Ostalo lad.ie pa se nahajajo razdeljeno na važnejših točkah ob kitajski obali.
— Veliki viharji na Sredozemskem morju. Po poročilih iz Mclihc je vihar na morju ogrožal številne ladje in se jih .ie mnogo potopilo- Pri Melilli so virgli razburkani valovi ob obal parnik »Colling* dalo«. Moštvp je bil Poslan na pomoč hidroplan, ki pa ne moro pristati na skalovju in obstoja nevarnost, da. bodo vsi ljudje poginili v valovih. Radi silnega viharja sc jc moštvo na grškem parniku »Nicolas Pa-tcras.) u-prlo in prisililo kapitana, da .ie pristal v Pristanišču. Sanitetna ladja »Cast-illa« je skoro popolnoma uničena. Tisoče ribiških čolnov so pogoltnili valovi. Število človeških žrtev jc jako veliko. Škoda znaša .30 mili* jonov peset. Popoldne je bil ves promet v Melilli ustavljen. Mnogo hiš stoji pod vodo. V Calaquemado .ie postalo 20 oseb žrtev nenavadnega viharja.
— Umor župana v Lodzu. Včeraj zjutraj je bil umorjen župan mesta Lodza Cynarski- Ko .ie šel čez ulico iz svoje hišo, ga .ie neki neznanec zabodel z nožem v prsa. Cyna-r.skso ,je zgrudil takoj mrtev na tla. Doslej se še ni posrečilo ujeti morilca.
— Gradnja tvornice zrakoplovov v Bolgariji. Sobranje jc v sredo zvečer odobrilo pogodbo med bolgarskim pro* svetni-m ministrstvom in češkoslovaško tvornico Fr n Praha za Z graditi o zrako-plovne tvornice v Knzaidiku. Čcškoslo* vagka tvorniea sc ie obvezala, da bo v KascanKlut -izdelala letno najmanj 100 zrakoplovov.
—- Hipnoza sredstvo tatov. V Lodzu so vdrli v stanovanjc poročnika Pajon-ka tatovi; hipnotizirali niermvo ženo, in Izropali stanovanje. Ko jc prišel poročnik domov Je našel ženo v globokem spanju hi je nikakor -ni mogel zbuditi. — Prepeljali so io v bolnico, k.icr so zaman skušali, da .io spravijo k zavesti-
— Poletna sezona na Jadranu. Poletna sezona v gornjem Jadranu se je deloma že pričela. V Rabu jc že okrog 150 tujcev, v Cri-kvcnici 200. v Novem in Su-šaku nekaj desetin, v Bački 20 in tudi drugih mestih jc že več tujcev. Po Veliki noči se pričakuje številnejši poset.
-- Senzaciionelfin samomor v Budimpešti. v Budimpešti je storila samomor žena tovarnarja Karla Krciberga, izredno lepa ženska, ki je bila nekoč pevka v madžarski prestolnici- Vzela je \,eliko dozo veronala. Gospa Kreiberg. stara 35 lab se je seznanila na neki soare.ii z odličnim gospodom iz visokih madžarskih krogov in se vanj zaljubila. Vendar pa -ie ljubila tudi svojega moža. Po težkih duševnih mukah je sklenila nesrečna ženska, končati srčne bolesti. Ni se mogla izneveriti svojemu možu, toda tudi ljubezni naprafrl omenjenemu gospodu sc ni mogla, odreči. Zato je zavžila preteklo noč veliko količino Veronala. ________
Odpeljali so jo sicer takoj v sanatorij, vendar Pa je umrla. V pismu Prosi moža. naj ji oprosti, toda morala j0 umreti, ker ji poštenost- ni dovoljevala, da se mu izneveri.
Koncentracffa strokovnega Šolstva
V sedanjem gospodarskem položaju inase države predstavlja veliko težkočo pomanjkljivost dobro organiziranega •strokovnega trgovskega, indust-rijskega, obrtnega in gospodarskega pouka. Vse gospodarsko delo Pri nas se se vedno vrši zclp enostavno. V gospodarstvu ne uporabljamo tehnične izume. Pri obrti je ostalo vse Pri starem- ,i,oda obrti se
morajo, da zamorejo obstojati naprei, modernizirati. Modernizacija pa ie nemogoča brez pobič strokovno izobrazbe.
V industriji smo primorani uslužbovati maso kvalificiranih delavcev iz inozemstva, aned tem pa ostaja naše ljudstvo brez kruha. Da je to velikanski minua. ve vsakdo. Kar se tiče trgovine same, tudi, tu ni nič boljše. Z njo se bavjjo ljudje, ki so so izključno posvetili trgo* vini, Pa tudi taki, kojih profesija je bila popreje vse kaj drugega. Smatralo se je, da zamorejo vršiti trgovske Posle ljudje brez vsakega speciialnega znanja-
Od naših strokovnih šol spadajo gospodarske pod ministrstvo polionriv.-ede in vode, obrtne, trgovske in srednje tehnične šole_ pa pod ministrstvo trgovine in industrije. Trgovske obrtne in sr. tehnične šole na Hrvatskcm in Slavoniji so doslej pripadale radi različne zakonodaje ministrstvu Prosvete. Da. celo notranje ministrstvo .ic imelo pod svojim resorom nekatere strokovne šole. Pred dvema letoma je hotel prosvetni minister komentirati strokovne šole in je izdelal načrt, po katerem bi spadale vse trgov* ske, obrtne in srednje tehnične šole pod prosvetno ministrstvo. Toda kulturne korporacije so sc energično nrotivile temu načrtu in ostalo je pri statusu quo.
V proračunu 1926-27 je bilo Predvideno formiranje posebnega oddelka pri trgovinskem ministrstvu za strokovno Šolstvo. kar sc .ic ludi izvedlo. Temu oddelku so bile dodeljene vse strokovno šole, ki so popreje spadale pod prosvetno ministrstvo. Tako je bila izvršena Popolna koncentracija-
Dasiravno ni dovolj bndžetnih mož* nosti z a. razširjenje in izboljšanje strokovnih šol, bo koncentracija vendar doprinesla vsai toliko, da bo. prišlo do izenačenja učnih načrtov v šolah- To jc korak naprej- Ako hočemo napredovati v gospodarstvu, moramo posvetiti strokovnim šolam na j večjo pažnjo v vsakem oziru, kajti vsako štedcn.ic pri strokovnih šolah jo v škodo ne pa v korist narodnemu gospodarstvu in državi sami.
ITO - pasta za zobe je Dajboljsa!
Mariborske vesti
Maribor, 15. aprila.
m Ljudska univerza. 28. aprila pre-dav-a- znameniU alpinist dr. Kugy. Predavanje spremljajo krasne skioptične sbke. Prve dni maja se vrši koncert: »Češka pesem«. Sodelujeta odlična o-perna Pevka gospa /faludova in o-Peirni kapelnik g. Balatka iz Ljubljane.
m Koncerti v parku. Poročali smo že, da se. bo na velikonočni pondeljek vršil v mestnem parku koncert vojaške godbe, kakor Pa se je doznalo bo Katoliška omkulina priredila koncer-t vi nedeljo dopoldne. Tudi ta koncert bo prirejen v korist društvu za postavitev spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju.
m Lcpo priznanje. Lansko jesen Je prisostvoval uprizoritvi »Grofice Marice« na mariborskem gledališkem odru ravnatelj opere iz Hamburga, g. Richter, kateremu .ic uprizoritev zelo ugniala. Svoje mnenje je izrazil tudi dunajskemu komponistu Emerlhu Kalmanu. ki je sedaj s pismom pozval kapelnika naše o-pe-re g. Herzoga, naj nride v Nemčijo in se tam udejstvuje- Kakor smo Poučeni g- Herzog Ponudbe ni zavrnil.
in Razstave tombole »Dom ubogih« v Palači zadružne gospodarske palače, je sicer že o tvor jena, vendar pa sprejema še do Velikega Pondeljka dopoldne na-daljnc darove. Dosedaj so poslali mnogo novih darovalčevi lepa darila, imena sledijo v prihodnjem seznamu darovalcev. Poleg glavnih dobitko vzbujajo na razstavi pozornosti dve oljnati sliki (naše morje, od tvrdke »A/lic« in pokrajin* od ge Albino dr. Irgoličcve.
m Izginil brez sledu. Dne 10. t m. je nenadoma izginil brez sledu 65letiii delovodja drž. železnic na koroške® koto-
dvoru Jože Strotošek. Strotošek se je omenjenega dne nahajal v družbi znancev, v neki gostilni. Pri sebi je imel več tisoč dinarjev:, kar je tudi javno povedal. Proti večeru se je v^a.čal domov preko malega mostu v družbi nekega moškega. Odtod pa je zginila vsaka sled za njim- Domneva se, da je postal žrtev kakega roparja, ki se je polakomnil nje govih tisočakov.
m Ljudska knjižnica Preko praznikov ne bo poslovala. Jutri Vi soboto bo ktiJiž-niča:r še izposojeval knjige ob običajnih urah.
— Podružnica Jugoslovanske Matice v Mariboru vabi na svoj VIL redni občni zbor, ki se vrši v sredo, dne 20. aprila ob 20- uri w mali dvorani Narodnega doma. Dnevni red: 1- Poročilo predsednika, 2. poročilo tajnika, 3- poročilo blagajnika, 4. poročilo nadzorstva, 5- volitev novega odbora, 6- predlogi za po5 krajinski zbor v Ljubljani, 7. slučajnosti. Člani so vabljeni, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora- — Odbor.
m DJA v Mariboru javlja, da se bo vršil dne 20. t- m- ob 20. uri zvečer v društvenih prostorih Narodnega _ doma 17 redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Udeležba članov obvezna- Odbor-
m Naš kulturni dan. Zveza kulturnih društev bo na Velikonočni ponedeljek priredila v Mariboru, Celju in v drugih krajih mariborske oblasti nabiralni dan. katerega čisti dobiček je namenjen za pomnožitev prosvetnih sredstev,: obmejnih knjižnic, tamburaških zborov in potrebščin za oderske prireditve.
m Len dar »Ljudski knjižnici«. Narodni Poslanec dr. Ljudevit Rjyko je daroval »Ljudski knjižnici« več dragocenih knjig, za kar se mu vodstvo tem potom toplo zahvaljuje- Posnemajte-m Radi smrti soproge je hotel v smrt. Danes zjutraj so našli 651etmega Karla Neubauerja ležati v krvi v ^ njegovem stanovanju na Koroški cesti 81. Ncu-Lauer.iu-.ie nedavno umrla žena in vdo5 vec si je iz žalosti za pokojnikovo Prerezal vrat, vendar pa ne smrtno nevarno in bo v kratkem okreval-
m Šibeniško vino črno, belo in Apolo Po !0 Din se toči v Štajerski kleti v Na* rodnem domu-	616
' REPERTOAR.
Petek, 15- aprila. Zaprto-Sobota, 16. aprila. Zaprto.
Nedelja. 17. aprila ob 15. ud »Pasijon«. Kuponi. — Ob 20. uri »Logarjeva Krista. Premiiera- Izven.
Pondeljek, 18. aprila ob 15- uri »Pasijon« Kuponi. Zadnjič. — Ob 20. uri »Logarjeva Krista«.
»Logarjeva Krista« na mariborskem odru. Na Velikonočno nedeljo se vrši premijera veleuspešne_ nekoč jako poou-larne opereto »Logarjeva Krista«. Se-gavo, ljubko dejanje polno humorja, ze* lo prikupljiva godba, efektne plesne točke, vse to bo gotovo Pripomoglo, da bo imela ta opereta še več.ii usneh kot v kinu, kjer je bila razprodana črez 10 dni Naslovno vlogo igra gdč. Lubeoeva, ki je kakor ustvarjena za to vlogo in bo i n.io gotovo dosegla svoj največji u-speh- Nastopi ves ostali operetni an-eambl, režijo pa vedi g. Bachmann k- g.
Velikonončni prazniki v Mariborskem gledališču. Oba velikonočna praznika se vršita po dve predstavi in je oba dni isti repertoar: popoldne ob 3. uri »Paftlion«, zvečer pa krasna opereta »Logarjeva Krista«.
Sokolstvo
V. pokrajinski zlet JSS in otvoritev sokolskega Tabora v Ljubi ani
v dneh 27., 2 . in 29. Junija 1297.
Bratje in sestre!
Naša VIII- glavna skupščina je dne 27 marca v Beogradu sklonila, da »c bo vršil V- pokrajinski zlet JSS letos v Vidovih dneh vi Ljubljani- S pokrajinskim zletom bo združena slovesna otvoritev sokolskega Tabora — krasnega novega doma bratskega Sokolskega društva Ljubljana I.
Korporativna udeležba na V. Pokrajinskem zletu je po sklepu glavne skupščine obvezna za bratske župe: Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor. Novo mesto, Rijeka-Sušak in Zagreb. Brata delegata ČOS sta že na skupščini v Beogradu
najavila večje odposlanstvo bratov in sester iz Češkoslovaške republike. Upamo. da se odzovejo našemu bratskemu Pozivu tudii bratje Poljaki im Rusi, da bomo mogli rv) onih dneh Pozdraviti v Ljubljani predstavnike vseh sokolskih organizacij, združenih v zvezi Slovanskega Sokolstva.
Pričakujemo, da bodo tudi naše župe, ki stoje izven obvezne udeležbe po lastni volji in po možnosti poslale na ta zlet svoje zastopnike, da bo v našem bratskem sokolske^h krogu v Ljubljani v letošnjih Vidovih dneh združena po svojem Sokolstvu vsa Jugoslavija, poveličana v sokolski slavi, ki bo dala izreden sijaj otvoritvi Sokolskega doma na Taboru.
Vse bratske župe, ki jim nalaga sklep glavne skupščine obvezno udeležbo, nujno pozivamo, naj jim bo sedaj prva skrb najresnejša priprava, da bo pred kritično javnostjo in pred najstrožjim merilom lastne sodbe na V. pokrajinskem zletu v sokolski disciplini razvita in z dovršenim delom izpričana naša fi5 žična in moralna moč in ponosna, sokolska zavest.
Sokolski Tabor sam, ki je dokaz in lik skrajnih naporov in neizčrpanosti sokolske tvornosti, nas zove, da proslavimo praznik zmagovite sokolske volje in z bratskim sotrudništvom podpremo vzorno požrtvovalnost bratov Tabornikovi.
Vsa sokolska rodovina zgoraj navedenih bratskih žtip se dvigni na pot v belo sokolsko Ljubljano, ki bo sprejela in pozdravila vse sestre in brate z radostnim srcem, kakor je doslej vedno storila.
Zdravio!
V Ljubija n i, dne 6- aprila 1927.
SLAVNOSTNI ODBOR:
E. Gangl,
starosta JSS.
Dr. Viktor Murnik, Dr. Riko Fux
načelnik JSS.	tajnik	JSS.
ZLETNI ODBOR:
Dr. P. Pestotnik, starosta Sokola I, Predsednik-Žane Miklavc,	Stane	Flegar,
načelnik Sokola I.	tajnik-
Vilko Turk, predsednik fin. odibora.
/po rt
ISSK. Maribor-SD. Rapid
Teden se bliža koncu in nervoznost med športniki stalno narašča. Včeraj smo že omenili, da dvomimo o zmagi enega kakor drugega. Kakor doznava* mo bosta nasprotnika nastopila v sledečih postavah: ISSK Maribor: Geuer, Wagner, Koren, Hreščak I., K^biš, Bergant, Laznička II., Vodeb, Hreščak II,, Pepček in Bratož- Rezervi Stauber in Skrobar. SD Rapid: Pelko, Barlovič, Kurzmann, Pernath, Frangesch, Simmefl Losclinig L., Paulin, Wenko, Tergletz in Loschnig V. Postava »Maribora« je nekoliko spremenjena. V nedeljo nastopi zopet Wagner, star, rutiniran igralec, ki je nekoč slovel kot eden najboljših branilcev v Sloveniji. Po dolgem odmoru lx> v nedeljo zopet nastopil in radovedni smo, kako se bo obnesel- Rrilska vrsta je ostala neizPremenjena. Nekoliko predrugačen je napad. Dobra ie bila gesta, da je ISSK Maribor izločil izptrve ga moštva Skrobarja. Vodeb in Pepček sta zamenjala vlogi- Oba sta prodorna, urna in tehnična igralca. Ako bo srednji napadalec opustil svojo počasno igro, bo trio vsekakor predvedel dobro in koristno igro- Posrečena je tudi postava obeh kril, le da je desno krilo nekoliko lahkomiselno, levo ni vigrano, upamo pa, da bosta obe dobro rešili svoji nalogi.
»Rapid« nastopa v stari formi in je nekoliko na boljšem od »Maribora«, ki bo igral z nevigrano enajstorico. Steber »Rapida« je gotovo neumorni Frangesch. Barlovič je nevaren edino, ako nasprotniki niso nevarni. V naPadu je brez dvoma najboljši Paulin, ki se odlikuje z razantnimi, dobro placiranimi streli- Tergletz je nevaren edino v kotih z glavo in je odvisno le od placementa obrambe, da ne postane Tergletz nevaren-
Tekmo bo sodil sodnik iz Ljubljane, g- Vodišek, ki bo brez dvoma imel igro v rokah, kar bo le v korist tekmi sami-
Motorna dirka v Grazu
Naši sosedje bodo v Grazu priredili na veliko nedeljo in pondeljek veliko mednarodno dirko na graškem dirkališču- Na dirki bodo stariali domači dirkači kot ljubljenca publike O. Putž in Linsner na motorju znamke Sunbeam ter inozemski dirkači. Ta dirka je za nas vs toliko zanimiva ker bodo nekateri izmed navedenih dirkačev tudi 26, maja pri nas na Teznu dirkali. Tukajšnji Moto-klub opozarja vse člane in ljubitelje motornega sPorta, da se dirke v čim večjem številu udeleže. Interesenti imajo v ta.j= ništvu Motokluba propozicUe zastonj na ogled. V prvi številki po veliki noči bomo poročali o tej veliki dirki. Motoklub želi vsem motornim vozačem vesele velikonočne praznike.	B,
: ISSK Maribor — nogometna sekcija. Prvo moštvo nastopi v nedeljo v sledeči postavi; Geuer, Wagner, Koiren, Hreščak I., Kirbiš, Bergant, Laznička II. Vodeb, Hreščak II-, Bertoncelj, Bratož, Rezervi Stauber, Skrobar. Rezerva:	Kavka,
Tomac, Lafe, Prevolnik, Stauber, Božič, Žovna, Brumen, Petan, SPitzer, Lažni5 čka I. Rezervi: Priberšek, Turina. P r v j naraščaj: Žgur, Koren, Novšak, Mle-kuš, Ofer, Najžer, Bačnik, Jug, Gajšek, Priberšek, Macun, Rezerva, Forca, Prvo moštvo igra ob pol 16-, rezerva ob pol 14-, .naraščaj pa ob 10- uri. Igralci morajo biti Pol vre pred določenim uram na igrišču. — Načelnik.
: La\vn tennis odsek ISSK Maribora, opozarja članstvo, da se oficijelno otvo-ri sezona v nedeljo dne 17- t. m- Poravnati je treba članarino.
i
Iz iivllenla sveta
Brezposelnost v smeef° ski Rusiji
Januarja meseca 1927 je bjj o na delovnih borzah Rusije registriranih 1,271-000 nezaposlenih. S tem pa še ni izčrpano število brezposelnih, ker je mno5 go takih, zlasti po vaseh, ki se niso prijavili borzi. Brezposelnost se v Rusiji elan za dnem veča. Število brezposelnih je od lanskega leta do letos narsalo ravno za 320-000 oseb. Večina delavcev je ostala brez dela. Že oktobra in novembra (200.000), čemur je vzrok, da so šli delavci iz dežele radi zime v mesta.
Veliki odstotek (22% nezaposljenih tvorijo ljudje, ki _se šele Posvečajo delavstvu. Nezaposljenih žen je 50 odst-Nekvalificirani delavci dobe delo kot sezonski delavci pri gradnjah hidroelek5 tričnih central na Dnjepru, S viru in pri gradnji Semirečenske železnice* v srednji Sibiriji itd. Pereče vprašanje ruske brezposelnosti pa je zaposlitev brezposelne inteligence- Od vseh brezposelnih je 20% naobražencev, katerih položaj se vedno slabša, zlasti ker je vlada reducirala mnogo uradništva. Oktobra 1926 Je bilo od 1,131-540 članov sovjetskih strokovnih zvez državnih uradnikov’ zaposlenih samo 940.000 ljudi-
Posebno, toda zelo akutno vprašanje tvori nczaposljenost mladoletnih, ki jih je danes 14% od skupnega števila brez* posel nih.
Vlada se trudi, da bi zmanjšala to zlo, toda njena sredstva so premajhna za borbo proti tako velikem številu brez posel nih, ki si ne morejo sami najti zaslužek.
MariKor, 16. umira'.
Vladina pomožna akcija se je osredotočila v glavnem na organiziranje delavskih kartelov, kjer je danes 80-000 brezposelnih- Vlada namerava letos tudi mnogo zidati, tako da bo zaposlila 70.000 delavcev. Sočijaln-a zavarovalna društva pa prožijo pomoč 400-000 delavcem. Toda ta pomoč sc nudi samo prvih 6—9 mesecev brezposelnosti in razen tega podpora sama ne zadostuje za življenje-Letos so razdelili brezposelne na tri kategorije- V prvo kategorijo spadajo kvalificirani delavci in duševni delavci, ki dobivajo srednjo Plačo in sicer 33% običajnih prejemkov. V drugo kategori5 jo spadajo oni, ki dobe 25% svoje plače, y tretjo pa oni, ki dobivajo 20%. — Julija meseca lansko leto je bilo izdanih brezposelnim, ki spadajo v prvo kategorijo, 15.60 do 16 rubljev na moža (450 Drn). Podpora torej ni ravno velika in vsak je navezan razen na Podporo še na dobrosrčne ljudi. V Proračunu je letos vlada namenila 8,100.000 rubljev za pobijanje brezposelnosti. Občinski sovjeti pa s0 prispevali 5 milijonov. Strokovne organizacije izplačajo letno 40 milijonov rubljev podpor-
M J®	poslati
fitasf&a 2w*zci3si
Ali je lahko postati filmska zvezda.
Neka slavna filmska igralka nasve* tuje lepoticam, ki sc hočejo posvetiti filmu, sledeče:
Danes ni niti eno deklice, ki si ne bi zaželela a]j ki ne želi postati filmska igralka. Največkrat si mlade deklice predstavljajo stvar veliko enostavnejšo, kakor je v resnici. One mislijo, da ni treba nič več, kakor da sc v elegantnem yozu peljejo v atelje, tam malo »igrajo« in dobe za to takoj Plačo filmske »zve-zde«.
Toda ko pride do realnega poskusa, je razočaranje ogromno. Šele tedaj vidi mlada kandidatinja, koliko je filmski igralki potrebno, da ima fizične moči in vztrajnosti, kako mora biti pripravljena na vse viharje, nevihte in poplave. — Ustrašiti se ne sme niti leda niti velikih, žgočih svetnik v ateljeju- K ni šele nevarnosti in vratolomnosti v senzacijanel nih filmih«! Take neprijetnosti so slaba stran, filmske zvezde, ki preplašijo mar* sik a ter o kandidatinjo, Pa tudii kandidat«. Toda z voljo in energijo se zamoreio Prevladati vse te zapreke.
Seveda .ie predpogoj — igralski talent, pa tudi fotogeničnost. Kdor ni rojen za gracijoznost, se je nikdar ne more priučiti. Toda tudi oni, ki obvlada svo* ie telesne kretnje — razume se, da mora biti telo lepo! —_ Kdor .ie izpolnil telesne pogoje na najidealnejši način (vi kolikor je človeku sploh mogoče), tUdj ta mora vzgajati in negovati to vrlino, mora jo izpopolnjevati in Pripravljati za poklic filmskega igralca.
Ne glede nategovanje telesa, ki pred stavilja poglavje zase, ie priporočati vsak šport, ki na eni strani olepšava čut ritma in gracijo kretenj, in na drugi strani razvija zavest o vrednosti telesne lepote*Zato priporočajo slavne filmske zvezde mladim kandidatinjam vi Prvi vrsti, tenis in jahanje. Oba športa v veliki meri razvijata smisel za ritem igranja. Jahalni šport razvija smisel za lepo to kretenj'. Zato mora vsak, ki hoče postati filmski star _ mnogo gojiti spori, kajti »Zdrava duša je le v zdravem tele5 su« in duša kakor telo trpita največ pri duševnih ter fizičnih naporih v filmskem ateljeju-
36 oralov poseitva, s vLUil: 11 oralov vinaprada, 6 oralov gozda, 6 hiS, 120.000 Din v gotovini. — Posestvo 8 oralov, 2 hiši inventar, pri m»stn, 95.000 Din ali »amo -i-'/, or. 14-000 Din. — Gostilne. vile, male hiže.
Iščem gospoda za sodelovanje. — Pi-arna „Rnpid“, Maribor Gosposka ulica 28. 615
Najboljša in najcenejša
iuMaigliutiiA
vina
vsaki dan sveže morske ribe v	612
Jadranski kleli
(pod kavarno Jadran)
Blrošltl vazici rabljen, na prodai Hinko Kralj, TvorniŠka cesta 30/1. H17	Vdorno Ms tudi rte IcpSe kot je kolo ht Jtivalni stroj dobile pri tomboli „Dom ubogih*. Srečke samo
	po Din 2 60. oia.
OS17fS!?l 4 ključe nem zgubil i UbiUu! od Tattenbachove do Mlinske ulice. Poiten najditelj se prosi, da jih odda proti nagradi v trgovini V.Weixl. 613	8*£» 81 J. HOCHMULLER. Maribor, Pod mo.tom fit. 7. Zamenjava jedem za olje. 606
Elitni ksncerf
v OroJslcI kleti
Priznano najboljša kuhinja. ■— Vedno sveže morske ribe. Najboljša domača in druga vina. — Unionsko pivo, Bock-pivo Solidna in točna postrežba. — Priporoča se	618
Josip MsBjjdlie, restavrater.
--------------------------- (pou	Kavarno	jamam	i™’
!Wkar:	TtafcMnaa«	▼	Matriborm,	prodotav»4k:	SUuak«	D • t • 1 a, m Tnat«I j. Urednik Vekoslav Ciz el* novJnar. Izdajatelj: KVnsoroii »Tabor*«
IhMimmSk: VaMsr SpiidiM Bmoar. Val v MadfcoM*