Tebaj Vin. J^
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
*4UmM M««.
• EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo in »abot« o poludna. Cena za vse leto je G gld., za pola leta 3 gld., za fietrt leta 4 gld. KO kr. — Posamezne Btevilke se dobivajo pri opravniStvu in v trafikah v Trate po & kr., v fiariol in v Ajdovščini po« kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravnlitva »via Zoata 5«.
Avstrija, Nemčija, Italija.
Zadnje dni pišejo vsi časniki o zvezi mej na čelu omenjenih državah. Pred par meseci so nemški listi ovadili neko zvezo mej Avstrijo in Nemčijo in na tej
Vsi dnpist se pošiljajo Uredništvu »vi« Torreite« Nuova tipografija; vsak mora biti frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — Inserati (razne vrste naznanila in poslani««} te zarartunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
zvezi je nekda res nekaj resnice; toda v tej ovaji je tičal namen Bismarka, da Rusijo oplašl pred prevelikim prijateljstvom z Avstrijo, kajti prav ob tistem času se je govorilo, da se Avstrija In Rusija dogovarjati Blede prijateljskega rešenja jutrovega prašanja, kar pa železnemu kancelarju ni bilo po volji. V zadnjem času je pa italijanski minister zunanjih zadev, Mancinl, v i tal. parlamentu govoril o zunanjej politiki in omenil neke zveze mej Italijo, Nemčijo in Avstrijo, katera zveza bi bila obrnena proti Francoskej in osobito proti kolonljalnej politiki po njej nameravane). Predobro je snano, da so Italijani v Tunisu od Francozov dobili hudo zaušnico, tega se je nekda Bismark jako veselil, kajti njemu gre od nekdaj zato, da Francosko OBami In tako odstrani nevarnost ma-fičevanja Francoske nad Nemško. Porabil je torej priliko, da je razžaljeno Italijo peteguol v trdno zvezo z Nemčijo; gotovo je potem, da je meSetaril tudi z Avstrijo, da pristopi tej t vezi, In da je tudi zmešetll neko zvezo, ki pa nema veljave za skrajne slučaje, ampak je v prvej vrsti veljavna za vzdrževanje evropskega miru; saj avstrijski oficijozni in oficijelni listi tudi govore le o prijateljskih razmerah mej temi tremi državami, a odbijajo odločno vsako misel na pogodbe, katere bi Avstrijo vezale za vsak slučaj. To je tudi verjetno, ker Avstrija čuti potrebo, da živi v miru z vsemi velevlasti, da more tako svoje notranje zadeve vravnati; to Avstriji tudi konvenira začasno, da se vsaj Bismark ne ineša več toliko v notranje zadeve avstrijske In da od druge strani tudi niredentizem« ne dobiva toliko potuhe od oficijalne Italije.
Drugo prašanje pa je, ako bi ta zveza tudi potem pokazala svojo istinitost in moč, ko bi v Evropi res prišlo do komplikacij. — Italija ni bila Avstriji nikoli zanesljiva zaveznica, prav tako Nemška ne, kar se tiče Italije je še ta pomislek, da italijanski narod, italijanska demokracija močno upliva na zunanjo politiko države in da se italijanski narod Še nikoli ni brigal za prijazne odnošaje z Avstrijo, kar vse dela to zvezo le toliko časa mogočo, dokler ne nastopijo ozbiljnejši časi; a da bi se Italija za vedno odpovedala ekspanzivnoj (osvojujočej) politiki, to ne veruje nikdo, komur so socijalne in državne razmere v Italiji le količkaj znane. Ako bi pa omenjena zveza
Podlistek.
(Spisal J. Turgenjev, preložil M. Milovrh.)
m.
(Dalje.)
»Prekrasnol« reče Rudin, »po vašem torej uve-renja niti nema«.
»Nema ga«.
»Ali je to vaše uverenje.«
»Da.«
»Pa kako morete reči, da ni uverenja, saj ga vi sami imate.«
Vsi v sobi so se jeli smijati in drug druzega gledati.
»Prosim, prosim, zapenta Pigasov . . .« Darja Miha jlovna je ploskala z rokami in vikala: »bravo, bravo, pobit je Pigasov, pobit!« in polahkoma Rudinu klobuk iz rok vzela.
»Le radujte se, gospa,« reče jezno Pigasov. »NI dosti reči strogo besedo, nego treba tudi dokazati.... Mi smo s pravega razgovora zašli«.
»Dopustite,« povzame hladnokrvno Rudin besedo, »stvar je povsem jednostavna. Vi ne verujete v korist občih razsojanj, vi ne verujete v uverenje. ..«
»Neverujem, neverujem, jaz ničesar neverujem.«
»Vrlo krasno. Vi ste skeptik.«
»Ne vem, Čemu je treba tako učeno besedo rabiti. V ostalem ...«
»Ne brbljajte vedno drugim v govori« vmeša se Darja Mihajlovna.
»Ta beseda izrazuje mojo misel,« nadaljuje Rudin. »Vi jo umejete, čemu naj jo torej ne rabim? Vi ne-verujele ničesar. Zakaj torej verujete v fakta?«
»Kako, zakaj? To je lepo 1 Fakta so jasne stvari in vsak ve, kaj so fakta ... Jaz sodim o njih po izkustvu, po lastnih čuvstvib.«
»Ali vas čuvstvo ne more prevariti? Čuvstvo vam
res imela kaj pomena, ne bi se obračala le proti Franciji. temuč tudi proti Rusiji in bi torej utegnola raz* dvojiti Avstrijo s to zadnjo državo. Da bi pa Francija v slučaju te zveze na vsak način z vso močjo delala na osko zvezo z Rusijo in da bi si prizadevala v to zvezo pridobiti še Angleško, h katerej bi pristopile tudi male države na Balkanu, da bi ta zveza mogla močno kompromitirati avstrijske interese na Balkanu, to je očividno. — Uže večkrat smo poudarjali, da Avstrija more svoj upliv in svojo moč !• potem utrdhi na Balkanu, ako ravna v popolnem porazumenju z Rusijo, in gotovi smo, da naši državniki tudi uvidevajo to potrebo. — Prav zato verujemo, da je zveza, o katerej se je zadnji čas toliko pisalo in ugibalo, le prijateljska razmera, ki ima svoj cilj v vzdrževanju evropskega miru; ada bi svoje trdnosti gotovo ne dokazala, kakor hitro bi prišlo do kacega prašanja prve vrste, ali ceid do končnega rešenja jutrovega pitanja. Ta zveza nasprotuje interesom dveh držav: Italije in Avstrije, koristila bi pa le Nemčiji, zato ni naravna in ker ni naravna, ne bo imela obstanka, ko bi tudi v resnici bilo kaj na njej. —Prav zato je naše menenje, daje vse ta prijateljstvo le od denes do jutri in da v slučaju ozbiljnoga razdvoja mej Nemčijo in Francijo, ali mej zadnjo in Rusijo, nastanejo vse drugačne kombinacije, vse druge zveze. — Toliko na kratko našim čitateljem v pojašnjenje prašanja, ki se uže 10 dni vzdržuje na površju evropske politike.
Zena — angelj miru?
Tudi šenske ae vtikajo ?
Skončano le 1
»Vergnlaud«.
Viktor Hugo, opisovaje bitje, kateremu se navadno pravi ženska — našel je v tem kipu iz mesa in krvi: človečanstva najkrotkejŠo stran, ognjišče, bivališče, središče mirnemu raztnišljevanju, — svetovanju — kar nas navdušuje, povzdiguje; kar nas na pravo pot napeljuje, z nevidljivo silo za seboj tira ; zvesto nam prijateljico t&čas, ko nas vse najbolj prezira, sovraži. Od patrijarhalične dobe Bive starodav-nosti do srednjega veka — do naših dni, smatrati smo žensko: Pribežališče miru, odpočitku, odmoru, h kateremu se človek zateka po skončanom trudapolnem dnevu; zvesto prijateljico i tešiteljico, mater svojim otrokom, jedino činiteljico najčistejega, najsvetejega radovanja. Ljubezen je ženski zgodovina, moškim pa
pravi, da se solnce okolo zemlje vrti... ali se morda ne slagate s Kopernikom ? Vi i njemu ne verjamete ?«
Vse društvo se je počelo glasno smijati in vseh navzočih oči so se vprle v Rudina. »To ni glup človek,« pomislil je vsak.
»Vam se ljubi z menoj šaliti,« reče Pigasov. »To je sicer vrlo originalno, a semkaj ne spada.«
»V tem, kar sem dozdaj rekel, Žalibog, jako malo je originalnosti. To so uže davno jasne i poznane stvari in stokrat izrečene. Ali o tem nismo razpravljali . ..«
»O čem pa?« vpraša osorno Pigasov.
On je v prepiru iz začetka osmešiti hotel protivnika, potem je postal surov, a naposled se je uami-godil in obmolčal.
»Evo o čem,« nadaljuje Rudin, »jaz, verujte mi, moram iskreno obžalovati, kadar razborni ljudje napadajo . ..«
»Sisteme,« reči Pigasov.
»Da, recimo sisteme. Čemu se te besede strašite? Vsak sistem se osnuje na temeljitih zakonih, na načelih živenja .. .«
»No vpoznati se ž njimi, odkriti jih, to ni mogoče!«
»Prosim. Res, da jih vsak ne umeje, toda človeku je pogreška prirojena. Ali to vendar pripoznate, da je na priliko Newton odkril vsaj nekatere teh temeljnih zakonov. On je bil veleum 1 dobro; no proizvodi veleumov so baš za tega voljo veliki, ker nam vsem koriste. Napor, da se najdo obča načela, ta je jedno temeljnih svojstev človeškega uma, to je vsa naša izobraženost. .. «
»Vi ste zopet v ognji 1« seže mu Pigasov v besedo. »Jaz sem praktičen človek ter se ne spuščam v vse te metafizične tankosti, niti se ne bodem kdaj spuščal.«
»Lepo, lepo, to je od vaše volje odvisno. No dopustite, da je sama vaša želja, izključljivo praktičen človek biti, v svojej vrsti uže sistem, teorija.«
»Izobraženost, pravite vi,« zivije Pigiso/. » T i i i
le epizoda. Žensko živenje je vedna ljubezen, moško Živenje pa nekaj razločnega, mnogovrstnega. Moško živenje je trajno delo, veda, politika, pohlep po odlikovanju, slava, sebičnost, društveno uredovanje; — trinoštvo, socijalizem, nlhilizem, komunizem, ničevost; a v času je I ženska. —
Nekoliko desetletij, Žali Bože, ljubezen i za žensko postaje epizoda. Na mestu, da bi ženska ostajala v krogu svoje družine i njo razveseljevala sd svojo mično navzočnostjo, kot angelj miru v tihem zavetju svojih dragih, zvesto čuvaje zaklad ljubezni do moške polovice, pričela je zdaj ona temu rubiti poslove, nosi hlače; vspenja se po lecab, obiskuje vseučilišča, tovarne, in kakor slučaj nanese, postane zdraviteljica ali juristinja, telegrafistinja ali pa voditeljica visoke politike pri okroglej mizi v kavani.
Mi nismo sovražniki ženstvu, alt vendar radovolj-ni ne gledamo, da se te vtikajo v poslove, koji jim niso pristojni In spodobni. — Kar smo do sedaj o Ženstvu povedali, to vse se še lahko prebije In pozabi, izlmši le to, da so skoraj zginola ženstva najlepša svojstva: ona sladka poezija in vabljiva uljudnost. Ali ženstvo se je pričelo vtikati l obrajati tudi strankarskim sektam, ki nemajo nobene pravice do ženske svobode, osvoboditve, emancipacije. To je njib črni madež.
To niso one ženske iz 1.1783, katerim na čelo se je bila postavila cvetličarica Magdalena, bijajoč ob boben takoimenovan »Poziv lakote«, gruča močna do 6000 žensk prikoraka, se zamolklim glasom bobna do Verselja, da si tu od dvora izprose škorijo kruha.
Stvar postaje ozbiljna, rekel je Vergniaud, vendar mej ni presegala. Dandenes je stvar drugačna.
Brzojavne žice donaŠajo iz Španije i Francozke groznih novic peklenskih činov »črne roke« — i donaŠajo nam tudi imena ne malo ženskih junakinj, krvnib dogodeb, strastnih maščevanj: postale so krvo-željne furije sektarstva. Pomanjkuje nam izraza za taka zlodejstva.
Žalost in strah sprehajata človeka, opazujočega te mladenke, kako nebojece zahajajo v najglobočje rudnike — mešajo se mej drhali požiralcev; kako Vedo sukati bodala, metati razpokljivih krogelj — kako se one veselć, gledajoč na kose razsekane človeške ude i krv teči v potokih. Kdo je prevstvoril one ženske? kdo jim je srce poledenil zmožnosti razsodbe? — kdo jih je poživinil — da so postale puntarice vladarici njih spola — ljubezni? v drugem času so opazovali ta ženski madež pri ženskih apuntajočih se materinemu čutju, sramežljivosti. Rim je stal na vrhuncu svoje imperatorske moči
s tem mislite koga v kozji rog ugnati. BaŠ nam je je vrlo treba te vaše izobraženosti 1 Jaz ne dam ni groša za to vašo izobraženost.«
»Ali se vi grdo pravdate, Afrikan Semenič,« pridoda Darja Mihiijlovna plavajoča v radosti, da je tako miren in uljuđen nje novi znanec. »C est un homme come 11 faut« mislila je v sebi in s prijaznim interesom Rudinu v lice gledala.
»Prosvete jaz braniti ne kanim,« nadaljuje po kratkem molčanji Rudin; »ona ne potrebuje moje obrambe. Vi je ne ljubite ... »Jupiter, ti se jeziš; gotovo si kriv.« Reči hočem s to poslovico, da so ti napadi sistem občih razmatranj itd. osobito radi tega tako strastni, ker ljudje ob jednem z sistemo negirajo v obče znanje, nauko i vero v njih, da ne rečem vero v same sebe in svoje moči. Toda ljudem je ta vera potrebna: oni ne srnejo živeti od samih vtiskov ter greše kadar se mislij boje. Skepticizem je postal slaven po svojej neplodovitosti.«
»Prazne besede 1« zamrmlja Pigasov.
»Morebiti. Ali dovolite mi opazko, da se »prazne besede« hočemo izognoti potrebi, kaj boljega povedati, nego prazne besede.«
»Kaj?« vpraša Pigasov in zamižika.
»Vi ste razumeli, kaj sem hotel reči« veli z razdraženo neiztrpljivostjo Rudin. »Ponavljam, alco človek nema stalnih načel, v katere popolnoma veruje, ako nema tvrde podstave, na katero se opira, kako presodi potrebe, značenje in bodočnost svojega naroda ? kako bode znal, da mu . . .«
»Zmaga je vaša, slava vami« zavpije jezno Pigasov, nakloni se in gre v stran, a nikogar ne pogleda.
Rudin ga pogleda, nasmeje se, ter obtnolči.«
»Aha! pot pod noge!« izpregovori Darja Mihaj-lovna. »Ne skrbite Dimitrij... oprostite, kako vas zovejo po očetu?« doda prijazno.
»NikolajiČ.«
»Ne skrbite, ljubeznjivi Dimitrij Nikolajič, da je on koga s pravega pota zavel. On želi navidezno do -
EDINOST.
na Čelo velikanskemu poslopju sezidanem v 9 stole-tih vedoih vojn postavljali so se krvoločneži, bedaki, nesposobneži, sedevali so na prestol povsebovaje v sebi vsemogočnost na svetu. Imperator, bodisi Tiberij ali Neron, Clavdija ali Domicijan, ko j« šel zvečer očivat v svojo velikansko palačo, pred katero so ralji njemu podložni ure In ure čakali privoljenja, da se m u poklone, — mislil si je, da ga solnce prihodnjega dneva utegne gledati kot begunca, sužnja ali pa mrtveca! Obči strah, negotovost prihodnosti sta tirala človeštvo v propad. Na enej strani: moč neznosljiva, nezmiselna; na drugej: stiskanje obupa-jočega ljudstva, brepenečega, da bi le par uric uživalo v varnosti, kadar mu je imperatorska milost pri-volila.
Proti nebu se niso obračali. Olimp je stal prazen, izimši jedineea boga, kakor ga zove Sofokles, brez ušes, brez srca: Destin (usoda). Pod pritiskom slepega UinoŠtra je tudi ženstvo verovalo v ničevost obstoječega in z nogami teptalo : vero, obitelj, sramežljivost; postale so budobnejše od moških. Razloček je le ta, da sedanje španske »manonegristas« trdno verujejo v boljšo bodočnost —- za kojo bodočnost pa, to vedo le one — »manonigristae« latinske pa so bitele uživpti razkošnosti strup. Tačas se je ženstvo opijalo, kakor moški. Kakor ta, tako je i rimska matrona pohajala v areno, da se bije, kano bo-riteljica, še bolj srčna, kot moški je postajala, —da/ nepremakljiva sredi arene z razgaljenimi prsi je pričakovala z jeklom v roci naskok divjega mrjasca. Bralo se jej je raz obraza dopadujenje, r.adovoljnost, zavoljo drugim zadane smrti ali ran ; veselilo jo je gledati mej bolečinami umirajočega sužnja ali druzega tekmeca.
Bile po vsem strastim udane, kano moški — i kakor poslednje v svojem Času žanjejo sad svojega pregrešnega živenja — tako so i one.
Zginoli so bogovi, zginola je ženska krepost, zgi-nolo č.istenje obitelji — i nastopilo je carstvo.
Dandenes se li ne godi prav tako ? Kain ste po-begnoli, mirno ognjišče, mile oči, kder si človek išče po trudapolnem dnevu miru duha i poljubita miru. Po besedah Viktor Huga, če se nam ženstvo izneveri, manjkala bode človeštvu krotka polovica, zmanjka tudi ono središče mirnega razmišljevanja, ono nežno svetovanje, ki nas navdušuje, napeljuje, — one zveste prijateljice v času, ko nas vse sovraži. Zali Bože, da je resnica : Krasopana postaje Morjana; — kadar luč ugaša, mrači se !
Politični pregled.
Notranje dežele.
Poslanskej zbornici je 13. t. m. podal trgovinski minister predlogo o vredbi dovoljenih stavbenih obrtni j.
Schonerer in FUrnkrani sta predlagala, naj se volilna doba v državni zbor skrajša od šest na tri leta, ali predlog ni bil dovolj podpiran.
Potem se jo nadaljevala specijalna debata o Češko-moravskej transverzalne j železnici in bil je dotični zakon sprejet po odborovih predlogih v drugem čitanju.
1 V t. m. je bil prav zdaj omenjeni zakon spreiet tudi v tretjem čitanji.
Potem se je začela obravnava o šolske j novtli. Poročevalec je bil Lienbacher. V imenu manjšine je govoril Beer ter predlagal, naj se preide na dnevni red. On sicer želi naj se zboljša ljudskih Šol zakono-dajstvo, a to naj se zgodi, ko se povrne mir, napada pa novo vredbo meščanskih Šol. Zastran šolske dolžnosti pravi, da je vlada poleg pravic države in roditeljev iznašla novo pravico občin. Opozicija se bo z vsemi zakonitimi pripomočki bojevala zoper šolsko novelo.
V generalno debato se je zapisalo 42 govornikov zoper novelo, 15 pa zanjo. Boj bo tedaj jako srdit i dolgotrajen ; menimo vendar, da vsi govorniki ne pri_
kazati, da se mu ne ljubi pravda... ali on dobro ve, da se z vami ne more pravdati. A vi sedite bliže k nam. da se bomo razgovarjali.«
Rud in primakne svoj fotelj.
»Kako je to, da se mi do sedaj nismo poznali ?« nadaljuje Darja Mihajlovna. »To mije veliko čudo ... Ali ste to knjigo čitali? G* est de Tocqueviile vouz savez ?«
Darja Mihajlovna ponudi Rudinu francosko brošuro.
Rudin vzame tanko knjižico, pogleda malo v njo in jo zopet položi na mizo pred Darjo Mihajlovno ter reče, da tega spisa Tokvilovega sicer ni čita], no mnogo i mnogo o tej stvari, katero on razpravlja, remišjeval. Razgovor se zopet uname. Rudin se ni otel iz začetka kazati, delal se je, kakor da mu besed ne dostaje, a naposled se je razpalil in raz besedil. K malu je donel samo njegov glas po sobi. Vsi drugi so stali kakor stolpi okolo njega.
Jedini Pigasov je stal daleč od njih poleg kamina. Rudin je govoril ognjeno in umno; pokazal je, da zna mnogo, a da je še več čital. Nihče ne bi bil o njem znamenitega človeka slutil ... Tako slabo se oblači, tako malo se o njem govori. Vsi so mislili po kakšnem čudu je prišel iznenadoma takšen pamet-njak na kmete. Ti m bolj je očaral on vse, a najbolj pa Darjo Mihajlovno. Ona se je ponašala, da ga je našla in uže ukrepala, kako ga uvede mej svet. V prvih njenih čuvstvih je bilo k ljubu njenej starosti nekaj otročjega. Aleksandra Pavlovna je res malo umela iz govora Rudi novega, ali se je vendar čudila in radovala; nje brat se je divil; Pandalevskij je gledal v Darjo Mihajlovno in očutil zavist. No od vseh najbolj zavzeta sta bila Basistov in Natalija. Basistov malo da ni dihati nehal; sedel je z odprtimi usti in zaprtimi očmi — ter slušal in slušal, kakor od svojega rojstva Še nikogar slušal ni, a Nataljino lice je oblila lahka rudečica in nje pogled, v Rudina uprt, bil je i tamen i bliščeč.
dejo k besedi, i da veČina o pravem času prazno besedičenje ustavi.
Halhvick je naglaSal, da konfesijonelna Šola seje seme nestrpljivosti v srca in da je novela spaka ljudskega šolskega zakona.
Grof Rikard C Um je rekel, da ga novela ne ogreva, ker bo dajala malo dejanskih dobitkov; glasoval pa bode zanjo, ker vsaj pripravlja prevredbo ljudskega šolskega zakona.
Mladočeški poslanec Tilscher pa je obsojal novelo iz kulturelnih, narodnih in državnih ozirov. Rekel je, da mora nehati narodnostni prepir, ne po naredbah od zgoraj, ampak od spodaj, po šoli.
Rieger |e izjavil, da se je treba potegnoti za zastopnike nemških planinskih dežel, ker imajo lojalne, dobre avstrijske misli. Govornik pravi, da ta stvar spada v deželne zbore, kar naglaŠa tudi dotična resolucija. On razjasnuje posamezne važniše točke in pravi, da bo njegova stranka za novelo glasovala. Narodi se morajo dobrohotno podpirati, ker vsem ne pristuje enako, ampak suum cuique (vsa-cemu svoje.)
V	16. t. m. se je v poslanskej zbornici nadaljevala šolska novela. Rechbauer je očital desnici, da dela manjšini silo, da to na rame naklada drugim, kar sama neČe nositi. — (i\arkiewict pričakuje od novele, da se vsled nje zboljša verski poduk. — To-masczuk nasprotuje noveli ter trdi, da se ž njo prelomi ustava. — Schćnerer izreče, da bosta on in FUrnkranz za prestop v specijalno debato glasovala, a pri tretjem čitanju zoper zakon glasovala, ako se ne sprejme nju dostavek, po katerem sme biti v krščanskej ljudskej šoli vodja le kristijan brez razločka verozakona.
Promber imenuje novelo kost, katero so avtono-misti občinom vrgli.
Oberndor/er naglaša, da je kmetsko ljudstvo do mala vse za novelo ter pravi, da so občine pravi organ, da določajo Šolske dolžnosti otrok.
Včeraj se je obravnava nadaljevala. O tej prihodnjič.
Svetovalstvo dunajske kazenske sodnije je zadnji vtorek sklenolo. naj se ustavi preiskava zoper Kaminskega, Zatožba se je glasila na zapeljanje uradnikov k zlorabi uredr.ke oblasti.
Dunajski študentje so začeli zopet rogoviliti. Ko je 13. aprila rektor Maassen začel predavati cerkveno pravo, zbrali so se študentje v učilišči ter rektorja sprejeli s žvižganjem, ropotanjem z nogami in pe-reat-klici. Rektor Maassen je planol k višku, začel govoriti, ter mej drugim rekel: »Mislite, da se vas bojim, da sploh bojazen poznam, kder sem v savesti, da sem storil svojo dolžnost. Ako bom moral braniti svoj urad in svoje dostojanstvo, spoznaste me od zle strani.* Študentje so potem učilisče zapustili in rektor je predavanje nadaljeval.
Spanja, kateri ni nevarno ranjen, trdi, da se on ni vdeležil umora Majlathovega. On ne taji, da so Be• rect, Pitely in Javoz njegovi tovariši, pravi pa, da je zato iz Pešta pobegnoi. ker so bili ti zaprti in se je bal. da 2aprć tudi njega zavoljo tatvine pri dr. Schwarzu.
V	ogrskem državnem zboru je interpeliral 16 t. m. poslanec Ftizessery vlado, ako jej je znano, da
i'e bil pred nedavno višji uradnik graške policije v >ešti in da je iskal v glavnem mestu Ogrske večjega roparskega društva in da je na izkazu tega uradnika bilo ime tudi necega državnega poslanca. Kaj misli torej storiti ministerstvo, da varuje čast državnega zbora? — Interpelacija je vzbudila velikansko senzacijo. — Razne parlamen tarične stranke se zdaj posvetujejo, kaj je storiti v tej zadevi, in sklenole so nekda, da bodo terjale parlamentarno
f>reiskavo v zadevi preiskavanja nekega graškega po-icista v hiši drž. poslanca Polonyi-a. — Čudne stvari se god6 v Madjar-Orszag-ul
»Kako so mu oči sijajne!« Šepeta jej Volincav.
»Da, prekrasne.«
»Skoda, da ima velike i rudeče roke.« Natalija ne odgovori nič.
Začeli so čaj piti. Razgovor je postal obeč; no kakor prej, tako so tudi zdaj kaj naglo vsi obmolknoli; samo Hudin je govoril. Darji Mihajlovni pade na um šala, Pigasova podražiti. Ona pride k njemu in mu reče tiho: «Zakaj ste obmolčali ter se zdaj smejete? Dajte, poprimite in oglejte se ž njim; a potem se obrne k Rudinu.«
»Vi o njem še jedne stvari ne veste,« reče mu in pokaže na Pigasova; »on je ljut sovrag žensk in jim ni trenotek oduška ne da; dajte, dovodite ga na pravi pot.«
Rudin pogleda na Pigasova .. . nehotć črez ramo. Rudin je od Pigasova bil za dve glavi viši.
Pigasov je skoro počil od jeze; lice mu je poble-delo ko krpa.
»Darja Mihajlovna se vara,« jel je negotovim glasom govoriti; »jaz ne napadam saino ženske; jaz vsemu človečanstvu nisem prijatelj.«
»Pa kaj je povod tej mržnji?« vpraša Rudin.
Pigasov mu pogleda ostro v oči.
»Gotovo poznanje lastnega srca, v katerem vsak dan nekatere nove pogreške najdem. Jaz po sebi i druge sodim. Morebiti to ni prav in sern jaz gorji od druzih; no kaj bi človek? takšna mi je navada!«
»Jaz vas umejem in čutim z Vami,« odgovori Rudin. »Katera plemenita duša ni skušala sama sebe ponižati. Toda na tem stališči brez izhoda ne sme se stati.«
»Pokorno se vam zahvaljujem za svedočbo moje plemenitosti,« reče Pigasov, »a za moje stališče se vam ni treba brigati. Ono ni slabo, pa, ako je vendar kakšen izhod, jaz ga bom iskal«.
»Ali vi s tem — oprostite moje izraze — višje
Vninje dežele.
13. t. m. je umrla v mestu Cannes nadvojvodinja Marija Antonietta, 15. pa v 8chwerinu meklenburško-schwerinski veliki vojvoda Friderik Franc II.
Iz Belgraim telegrafi rajo, da je kralj na dvornem obedu napil na zdravje novega metropolita in izrazil npanje, da bode duhovščina vlado podpi-ala na vzdrževanje notranjega miru in razvijanje napredka.
Rumunski kralj in kraljica sta 15. t. m. odpotovala iz Rima na Nemško.
V	Marsilji seje delu odpovedalo petnajst tisoč de-lalcev, vsled tega zelo trpi trgovina, ker ni ljudi, ki bi blago nakladali in razkladali; v Marsiljo namenjene ladije zapuščajo to luko ter iščejo drugih prista-oiič, najbolj Genovo, kder blago razklaiajo.
V	angleškej poslanskej zbornici je Gladstone 13. t. m. nasvetoval, naj se Wolseleju in Seymourju za zasluge v Egiptu dovoli po 200U liršterlin letne penzije, katero bodo uživali tudi nju prvi moški dediči.
Angleška se je polastila otoka Nova Gvinea.
V	Dublinu je 13. t. m. izrekla porotna sodnija, da je Jožef Brady kriv umora Burkeja. Vsled tega je bil k smrti obsojen.
Dopisi.
Tržaška okolica, 14. aprila.
(Našim mestnim očetom. — Nevaren slepar.) V enej zadnjih sej mestnega zbora je predlagal svetovalec Luzzatto, naj zbor protestuje proti temu, da vlada pošilja mestnemu zboru nemška pisma, ker deželni jezik je italijanski. O tej stvari imamo g. Luzzattu mnogo povedati. Cese drzevajo nekoji mestni gospodje trditi, da je slovensko-italijansko mesto Trst čisto italijansko, naj pomislijo na zgoli slovensko okolico. Kako pa nekateri z okolico ravnajo, vidi se iz tega le: Vsa oznanila in pozive, ki jih pošiljajo v okolico, tiskajo se le v italijanskem jeziku. Napisi na ljudskih šolah v okolici in na stanovanjih kapovil (okoliških Županov) se čitajo: «Civica scuola popolare, Capo distrettuale civlco.» Nadalje je tudi okrajni zdravnik, pod kojega spadajo Rojan, Greta, in Barkola, Italijan, koji ne umeje našega jezika in domače ljudi se «8Cbiavo» pita. Tržaški magistrat je uvedel tudi v nekatere okoliške Šole italijanske razrede, mej tem ko v Trstu niti ene ljudske slovenske šole neČe dovoliti. Tudi vse magistratovo uradovanje z okolico je čisto v italijanskem jeziku. Ali ni to v nebo vpijoči greh, da se mora ubogi okoličan razgovarjati v tujem jeziku, posebno kadar nese plačavat krvavi davek. Iz tega se vidi, mislim, dovolj, kako spoStuje naš raa-
fistrat enakopravnost. Vse to naj si vzame k srcu id Luzzatto in kadar bode magistrat se svojimi podložni po zakonu ravnal, potem naj Še le protestuje proti vladinemu nemškemu pismu. Te naše narodne oskrunjene pravice treba omenjati, posebno sedaj, ko bode k malu tabor v Istri. Brez dvombe se zbere tam na tisoče Hrvatov in Slovencev. Trebalo bode tam pred zbrano množico odločno tirjati naše narodne pravice. — Iz mnogih vasi tržaške okolice je zapustilo pred mnogo leti nekoliko mladeničev svojo domovino ter se preselilo v Ameriko. To priložnost je porabil nek slepar tako le: Predstavlja se za sina ali brata onim družinam, koji imajo sinove v Ameriki. Ker zna posebno natanko povedati vse razmere, koje imajo z otdaljenimi sinovi, verujejo mu ubogi ljudje. Ker mislijo, da je to pravi sin, ali brat, ki se je po toliko letih zopet domov povrnol, gost6 navadno dobro omenjenega sleparja. Omenjeni človek se dobro naje in napije, potem pa naglo pobriše. Poslal je tudi nekoliko ljudi v Trst z listi, čefi, da potegn6 denarjev. A Še zdaj bi oni ljudje Čakali, da se jim ni pamet razvedrila. ll.„t. m. je bil ta človek v Barkovljah, 12. v sv. Križu. Sliši se tudi, da predno je prišel sem, sleparil je na enake načine v Kopru in Trstu. Tega tiču bi morala policija poiskati.
cenite ugajanje svojemu samoljubju, nego željo biti in živeti v istini .. .«
»Še nekaj,« vzklikne Pigasov, »samoljubje — jaz to umejem in nadejam se, da tudi vi, in sploh vsakdo; -— a istina — kdo umeje istino? Kstf je? Kde je?«
•Vi stokrat tako brbljate,« vmeša se Darja Mi-bajlovnn.
»Kaj za to? Jaz vas prašam, kde je izstina? Da, niti filozofi ne vedo, kaj je istina. Kant veli: evo, vedi, ona je to, a Hegel: nikari ne veruj, ona je to.«
»Ali veste vi, kaj govori Hegel o njej?« vpraša Rudin mirno.
»Jaz pravim,« povzame razpaljen Pigasov, »da ne morem umeti, kaj je istina. Kakor se meni vidi, niti je nema na svetu, to je, besedo imamo, stvari same pa ni.«
»Sram vas bodi,« jezila se je Darja Mihajlovna, »da se tacega govorjenja ne sramujete, vi stari grešniki Istine nema I Čemu potem živenje9«
»Jaz pak, Darja Mihajlovna, mislim, da bi vi vsa-kako lažje živeli brez istine, nego brez kuhača Štefana, ki umeje izdelavati tako dobre kolače. Pa čemu, za milega Boga, čemu vam istina? Niti rokavic si ž njo ne morete zašiti.«
»To ni noben dokaz,« odgovori Darja Mihajlovna, »da to zavdara v klevetanje ...«
»Ne vem, kako ta istina oči kolje,« zamrmlja Pigasov, ter se srdit v svoj kot umakne.
Rudin je povel govor o samoljubju in vrlo umno
Govoril. On je dokazoval, da je človek brez samo-ubja kukavica, dajo samoljubje — Arhimedov zakon; ali da je le oni vreden imena »človek«, kateri zna svojim samoljubiem tako vladati, kakor dober jezdec svojim konjem, kateri svojo ličnost položi na žrtvenik občega blaga . . .
(Dalje prihodnjič.)
EDINOST.
Iz Jclšan, 15. aprila.
Draga mi «Edinost»! Dopisun Ničmanič a krivičnim podpisom iz JelŠan se je v tvojem listu br. 25 pritožil, da iz jelšanske občine Čisto nič ne prinašaš dopisov in novic. Ker pa vidim, da mu je po njih dolg čas, namenil sem si večkrat važneje reči poročati v tolažbo gosp. Ničmaniču. Će mu bo pa srčna žila preveč bila, pa mu prav kratkočasno za-godem tako, da se prav po medvedje zasdkne. — Vi Ničmaničl ste neresnico pisali, da občespoštovani gospod Pip nobenemu ubožcu noče na posodo dati, ako bi mu tudi visoke obresti za posojeni denar zagotovil. Vsi farani temu lahko pričamo, da to ni resnično, ker mnogo je ljudi od njega novce na posodo vdobilo in Šlo po svetu ž njimi drugib novcev služit. A magnat s praznim žepom ne more ni sam sebi, ni ubogim pomagati. Vi, Ničmanič/ ste tožili: dokler so bili v Jelšanah narodni učitelji, bila je tudi čitalnica pri nas. Čitalnica je zagledala beli dan, ko je bil /a učitelja g. Pire v Jelšanab, in še za njegovega službovanja je ugasnola. Za njim sta bila še dva druga gospoda učitelja, p i Čitalnice nista našla in je tudi nista pustila. Jaz je torej nisim našel in je ne zanemaril. Sami dobro znate, da sem uŽe lansko poletje nabiral ude za čitalno društvo in jih spravil nekoliko na svojo roko, in spisal pravila, po katerih se bo moral vsak vpisani ud ravnati. Nadejam se, da v kratkem zagleda beli dan, ako nam kakšen Ničmanič «nesloge» ne zaseje. — Vi trdite v hudobnem svojem dopisu, da se je še le pod moiim službovanjem nekakšna nemščina v šolo pritepla. Vsi prejšnji g.g. učitelji so v Šoli nemško učili pisati in čitati do leta 1862, a od tega časa do denašnjega dne se ne nahaja v šoli več nemških aktov. Vi s krivičnim podpisom podpirani dopisun ste častita gospoda Pip-ain Rotmajer-ja, kakor tudi mene samo iz hudobije hoteli pred svetom očrnoti, ker ste nevošljiv, da mirni in pošteni ljudje složno vkupej žive. Nevošljivost vam če srce raznesti, ker je Č. g. Pip zlati križec 8. decembra 1883 za svoje zasluge kot vrli občinski glavar od Nj. Veličanstva prejel.
las Brezovice, dne 13. aprila.
Dopisnik iz Materije imenoval je v Št. 29. »Edinosti« znano Čvetorico v Brezovici, da so poštenjaki. Mej njimi je v prvi vrsti vaški župan. — Vilo da možu imel — Ali tudi to le dejanje našega župana kaže, da je takov poštenjak?
Naš župan je dobil od materijske občine sadna drevesca, da jih razdeli mej občinarje.*j Poslušajte, kako polteno je ravnal naš poštenjak: Poklical je k sebi vaŠćane, da jim razdeli poslana mu drevesca. Po reku: «kedor prej pride, prej melje« je ostalo več gospodarjev, ki niso dobili nič. Ko so vprašali, zakaj se ne dado drevesca vsem, odgovoril jim je drugi poštenjak, da drevesca niso prišla za vse, ampak le za nekoje gospodarje. Vprašam, ali je to pošteno?1 Dopisnik iz Materije, priskočite poštenjakom na pomoči	Resnicoljub.
V Ljubi Jani, 16. aprila.
Prvi dan volilnega boja je končan, zmagala je v tretjem razredu narodna, domoljubna stranka. Od 147 oddanih glasov je dobil g dr. Derč 145, g. Klein 144. Vseh volilcev v tem razredu je 287, t. j. 73 inenj k ljubu vštetim častnim članom, nego leta 1880. Nasprotniki so v obupu orožje proč pometali in nobenega kandidata postavili, celo večni kandidat, g. Oto-mar Bamberg jim letos ni hotel posoditi svojega imena. Napredek narodne stvari, kar so imenovali pred polu mesecem v konstitucijonalnem društvu »die fortschrei-tende Slovenisirung Krains«, in naša vzorna, železna disciplina prejšnih let sta jih odstraŠila, zato se rajše kujajo ter pravijo, da nečejo, ker ne morejo. Tudi za II. razred ne bodo stavili kandidatov, v I. pa se baje namerjavajo okoristiti s zvijačo. Hočejo namreč razne-naditi narodnjake, zanašaje se na mlačnost agitacije in odsotnost nekaterih volilcev. To bi bil krik, ako bi se jim res kaj posrečilo, češ, volilci sami so pokazali hrbet narodnjakom. Zato je pa sveta dolžnost vsacega narodnega volilca, da se ne zanaša na prva dva dni zmage in otsotnost nemškutarjev, da ne dela v dobrodušnosti kompromisov na svojo roko, da pride na volišče v četrtek in glasuje za vse štiri naše kandidate sicer bi se reklo: »Ko so ljudje spali, prišel je sovražnik....«	Č.
SE Dunaja 12. aprila.
Tandem aliquando — so priromaii poslanci avto-nomistične stranke na Dunaj in so levičarje vrgli iz večine, katero so nekaj dni imeli v državnem zboru. Res je, da mnogo levičarjev biva stalno na Dunaji, ki so tedaj hitro k redi, pa uže obzir na osobno čast in narodno korist bi moral prisiliti naše ljudi, da bi točno izpolnjevali svoje dolžnosti. Nehote se vriva vsacemu, kdor je učitelj, misel, da je treba prizanašati dijačku, če ga včasih v šolo ni, ker ga tam morda namesto desetaka čaka — dvojka.
Tržni ravnatelj Zecha je bil v mestnem zboru povedal, da nekateri bogateji mesarji in agenti meso
?odražujejo; vsled tega veliki šunder v dotičnih krogih;
50 velikih mesarjev je šlo na župana Uhla, ki pa je samo 7 zastopnikov sprejel; od same jeze bi bili radi Zeche-ja kar razmesarili. Ustavoverni privrženci pa so na strani tistih mož, ki ne privoščevajo ljudstvu mesa po poštenej ceni. To po prijatelji ljudstva 1
Veliko preglavico dela Čehom glede postopanja o Šolskej novtli poslanec Tilšer, profesor na češkej politehniki, ki vsakako hoče posebno klobaso ekstrali-
*) Ako bi občina — t. j. občinski odborniki bili tako uneti narodnjaki, kakor jih slika dopisnik iz Materija, ne bi bilo treba, da bi se drevesca dobivala lz druzih dežel, marveč bi jih Brezovčani imeli doma iz šolskega vrta na izobilje. — Mislim, predzadnji g. učitelj nam je prav radi tega odšel, ker ni imel in mu niso hoteli dati primernega sol. vrta, v katerem bi izgojeval sadna drevesca. Bil je unet sadjar, a vse ni nič pomoglo 1 Sedaj se prav tako godi, a o tem važnem prašauji hočem v kratkem natančneje govoriti.	Pis.—
beralno, po Časnikih dunajskih in praških delajo nanj, naj bi vendar ne rušil discipline.
Dijaci, ki so bili radi nepatrijotičnega vedenja obsojeni, naznanjajo po »Neue Frei« Presse«, da ne bodo rekurirali. »Ha, welche Wicbtigkeit und Gross-muth 1«
Domače in razne vesti.
Cesarjev dar. Cesar je podelil občini Kreda na Tolminskem veči znesek kot donesek k troškom za odpeljanje reke Natisone.
Cesarlcln dar. Lipenška kapela je dobila od presvitle cesarice prekrasen beli mašni parament. Na notranjej strani so z svilo te le besede všite: »Elizabeta, Amalija, Evgenija«. Lipenški kapeli. Marca 1883. Vidi se da se presvitla gospa tudi Kraševcev spominja.
O prihodu Nj. Veličanstva. \ Ljubljano piše v »Slovenski Narod«. Presvltlega cesarja generalni pobočnik F. Z. M. Mondel sporočil je brzojavno o prihodu Nj. Veličanstva in g. dež. glavar grof Tnurn objavil je včeraj v seji slavnostnega odbora ta telegram: Cesar pride v 11. dan julija popoludne v Ljubljano. Zvečer bakljada in sere-nada ljubljanskih društev. 12. julija zjutraj ob 9. uri slovesna sv. maša v stolnej cerkvi. Zvečer »Theatre parž« in razsvitljava mesta. 13. julija položi se temeljni kamen za »Rudofinum.« Popoludne ljudska veselica pod Tivoli. 14. julija bode cesar ogledaval razne zavode. 15. julija pelje se cesar v Idrijo, kamor pride ob 10. uri dopoludne in ostane do 1. ure popoludne. 16. julija pelje se cesar v Kamnik, kjer bode od 11. do '/,1. ure popoludne. Iz Kamnika pelje se v Kranj, kamor pride ob 3. uri in ostane do 4. ure popoludne. Potem se odpelje v Lesce, ogleda kaznilnico v Begunjah in prenoči na Bledu.17. julija vrne se cesar na Dunaj. Namerovanega velikanskega slavnostnega »prevoda cesar ni odobril. Sprevod napravila bodo razna društva in deputacije.
Tržaške novosti. Pomladansko vreme imamo še le od sobote sem; zato pa je bilo v nedeljo v Trstu pravo izseljevanje iz mesta na deželo, na tisoče ljudi se je napotilo v vse kraje okolice, česar so biii okoličanski gostilničarji prav zadovoljni.
Minister i jalna komisija za odpravo proste luke v kratkem dovrSi svoje delo; te dni je doŠel sem Se dvorni svetovalec Hart in viši inženir Varodi, da pregledala in odmerita kraj, kder bode prosto uvažanje blaga in kder se bodo zidali magazini za brezplačne zaloge. Ob enem se odloči zidanje novega mola in se bode rešilo tudi prašanje gledč potrebnega policijskega in doganskega osobja, katero oboje bode zdatno pomnoženo.
Začasno koncesijo za grajenje Tramway-a iz Trsta v Gorico in Vipavo je uže dobil od ministerstva g. inženir Schmidt. Torej je stvar zdaj uže za korak bliže izvršenja.
Olupki pomeranč so v Trstu zakrivili uže marsikatero nesrečo; v soboto se je spodrsnola dekla Reza Ukmar na takem olupku in si je zlomila levo roko.
Šestletni dečko je skakal po tramih na molu Terezije, a zdrznol je in tram mu je padel na glavo ter ga v hipu ubil.
Poskus samomora. 18 letni tuji mladenič se je vrgel iz Riva della Saniti v morje, a ko je bil v mrzlej vodi, premislil se ie in začel kričati, na kar ca je rešil nek pilot. Neznani je rekel, da se je hotel utopiti zarad nesrečnih družinskih razmer.
Povozil je izvožčik št. 113 na trgu sv. Ivana neko Ano Lužič iz Gorjanskega, 17 letno kmečko dekle.
Prošli teden so trije Solarčki ponesrečili pri skakanju, eden si je zlomil roko, drugi rebra, tretji se je nevarno pobil na glavi. To vse je nasledek slabe odgoje v Šoli in doma.
Nož je sopet tirjal svoie žrtve. V nedeljo sta se skregala dva Furlana; a kreg je končal s tem, da so morali odnesti nekega Cuzzi iz Kormina nevarno z nožem ranjenega v bolnico. Prav tako je bil v nedeljo v tepežu nevarno z nožem ranjen pek Soretič Andrej, rodoma Dornberčan. Peki naj se zbirajo pridno v pekovskem druStvu; tam gotovo nobeden ne ponesreči.
NabergoJ In »Cittadlno«. Uže zopet se je spravil »Cittadino« v sobotnej številki na Nabergoja, češ, da je napravil »fiaško« sč svojo interpelacijo v zadevi Kriških ribičev. V svojej surovosti sega »Cittadino«, ta »kameleon«, dotle, da očita g. Nabergoju, da je oste (gostilničar.) Povedali smo uže enkrat »tržaškemu kameleonu«, da je pravi nazor liberalizma: vsak stan ima pravico do zastopa v državnem zboru in gostilničar ne izključuje dobrega poslanca. Povedali smo tudi uže Italijanu »puro sangue« iz Portolj, da je o svojem času Nabergoja stavil vsem drugim tržaškim poslancem v izgled, in akoprem nismo tako nedelikatni, da bi denes to ponavljali, pri vsem tem pa trdimo, sklicevaje se na občinstvo, katero je kolikor toliko podučeno o delovanji drž. poslancev, da gosp. Nabergoj ne stoji za nobenem teh poslancev glede spolnovanja svojih poslanskih dolžnosti. A poglejmo si od blizo »fiaško», katerega »G« očita Nabergoju. Minister Pino je odgovoril na znano Nabergojevo interpelacijo, da je italijanski konzul imel pravico, prisustvovati obravnavi proti kriškim ribičem, ker je izgovorjeno v pogodbi z italijanskim kraljestvom, da konzul more spremljati k sodniji italijanskega podanika. V tem bi torej bil ta velikanski »fiaško* ?1 A Nabergoj ni govoril o pravicah italijanskega konzula, ampak je le to grajal, da se je konzulu dalo mesto, kder sede sodniki; on je torej protestoval le proti formi. V ostalem pa to ni bil bistveni del interpelacije; ampak nje pravi namen je bil, da doseže za kriške ribiče večje varstvo in Nj. eks. baron Pino je v tej zadevi g. Nabergoju odgovoril povoljno njegovej interpelaciji; rekel je, da je dal povelje finančnim in
pomorskim višim oblastnijam v Trstu, naj strogo pazijo na to, da ribiči tuje države ne bodo skrunili pravic domačih avstrijskih ribičev in da se bodo držali postavno določene meje za ribarjenje, namreč 1 miljo od avstrijskih bregov, da so se začele celo dogovarjanja gledč ribarjenja s takozvano »cocchia«, ako je ta način ribarjenja res ribarstvu škodljiv ter ga je treba omejiti, dalje, da je vlada magistratu zaukazala, naj strožje postopa proti prestopnikom ribarskih pravic in da se na v interpelaciji omenjeni prenos sodskega prava v ribiških zadevah od magistrata na c. k. pomorsko sodnijo tudi ozir vzame, da se le izdela nov zakon zadevajoč ribarstvo, katera reforma se uže namerjava ter se bode vršila v kratkem. No. gospod »šviga švaga Čez dva praga.« kde je ona blamaža? Ali ni g. Nabergoj dosegel se svojo interpelacijo, kar je namerjaval in kar žele kriški ribiči? Ni li to neumna koketerija z »Italijo«, ako se »G« tako poteza za italijanskega konzula in si tem pre-jasno kaže, da mu je bolj na srcu pravo italijanskega konzula, nego pa domačih pod tržaško občino spadajočih ribičev? Kak patrijotizem je to? Jeli avstrijski, je-li je lokalni tržaški, s katerim se ta list toliko bahači? Kriški ribiči, zapomnite si to dobro Kadar bodo zopet volitve in bodo hodili mej vas volkovi Gittadinove baže, pošljite jih v »Chiozzo«! Nabergoj je vrlo branil vaše pravice, on bode tudi pazil, da se izvrši, kar je minister zagotovil »Oste« gor, »oste« dol: Živio Nabergoj I Da, Cincar, če dobiš le rumenjakov broj, —tud' ti bi upil »Evviva Signor« — ne »oste« — »Nabergoj 1«
i Umrl je včeraj dr. Emanuel Hilberger, zna-meniti tržaški homeopat, ki je bil zdravnik mnogih prvih družin tržaških, in katerega so tudi prav dobro poznali boljši krogi na Notranjskem in Goriškem. Rajnki se je pečal tudi dosti z finančnimi podjetji in je hotel o svojem času v Gorici ustanoviti zdravniški hotel na delnice.
t Matej Šaman, posestnik in gostilničar v Skednji, obče spoštovan in vrl slovenski rodoljub je v petek zvečer po kratkej bolezni mirno v gospodu zaspal. Blagi rajnki je imel 60 let, bil je vedno zvest soborilec naših narodnih pravic i jako čislana i obče spoštovana osoba ne le v Skednji, temuč tudi v vsej tržaŠkej okolici. Ke.do izmej nas ga ne pozna, ako uže drugače ne, kot prijaznega i gostoljubnega gostilničarja; dokaz vsemu temu je bil sijajni sprevod blažega rajneega, kateri je bil v^nedeljo popolu Ine ob 4 uri v Skednji, kakoršnega Skednja še ni k malu imela. Sprevod je preskrbel tržaški zavod Zimolo, pred sprevodom je godla domača godba jako lepo žalostinke i za njo so stopali Škedenjski pevci i pe-vali »Miserere«; sprevod je vodil v. čest. gosp. župnik z asistenco dveh drugih čest. gosp., rakev je bila jako lepo odičena s krasnimi venci i na strani rakve so žalostno stopali staroste Skedenjcev z debeiimi svečami; pred hišo so škedenjski pevci jalco lepo i milo zapeli »Blagor mu« i na gomili »Jamica tiba«, posebno na pokopališči je milo krasno petje naredilo tak vtisek na žalujoče občinstvo, da so se na mar-sikakem obrazu videle solzice, za kar gre posebna pohvala vrlemu g. učitelju Če nčur-ju. Zadnjo čast je blagernu rajneemu izkazalo vse polno občinstva ne le iz Skednja i bližnje okolice, temuč tudi iz Trsta. Tako nam neizprosljiva smrt pobira staroste i obče spoštovane slovenske okoličane. Bodi mu zemljica lehkal
Odbor delalslcega podp. društva naznanja družabnikom in družabnicam in drugemu p. n. občinstvu, da bode III. veselica s predavanjem v zdolnjej dvorani gostilne »Monte Veroe*. Zanimiv program veselici priobči se v prib. listu.
Sodnljsko. Načelnik nihilistov pred tržaškim deželnim sodiščem. Se o pravem času se je posrečilo dejati načelnika nihilistov v varno zavetje ter ruski car se napoti sedaj b kronanju brez vsake skrbi! Marsikdo bode prašal, kedo je ta načelnik ni« hilistov in kako se je to posrečilo našej deŽeitiej sodniji, ki je tako otdaljena od onih krajev, kder imajo nihilisti svoje delokroge. Na to odgovor: Imenovani ujeti in tudi uže obsojeni načelnik se zove Janez Krebs, doma iz Kopra, kupčijski agent, ki je v Ale-ksandriji adresiral pismi na dva tamošnja trgovca; v pismih jima preti, ako ne depozitirata v 3 dneh 100 frankov na poŠti, bosta »uomo morto«, kakor se sam izraža. Podpisan z imenom »Hermann Poli, il capo della societa segreta nihilista«. Zviti tiček gre res na pošto po pričakovane svote, a tam ga je uie čakala osoba v podobi policista, ki je tako brez vsake tež-koče dejal v varno zavetje načelnika nihilistov, ki je bil tako pameten, da je v pismih dajal dober svet onima dvema trgovcema, naj se nikakor ne trudita izvedeti, kdo je on, ker bi jima to itak nič ne koristilo. — Zaradi vsega tega je stal zviti nihilist 17. t. m. pred tuk. deželnim sodiščem in ker je vse obstal in prosil milosti rekoč, da je bil brez službe in v stiskah, da ni imel misli svojega pretenja izvršiti, ker še onih dveh trgovcev poznal ni razun po imenih, koji je videl napisani na tablah, sprehajajoč se po Aleksandriji, obsodilo ga je tuk. deželno sodišče na 7 mesecev ječe. — Ta čas bo kronanje ruskega carja dovršeno in potem mirna Bosna 1
Obsodila je sodnija onega eolnega fakina, Romano po imenu, o katerem smo poročali, da se je tako strogo potezal za zboljšanje osode čolnih delalcev in pri tej priliki tudi pretil podvodji železnične postaje, na 6 mesecev ječe.
Policijsko. V gostilni «Aurora» vkradli so v pondelek zvečer zimsko suknjo. Sreča, da je začelo pomladansko vreme. — Neznane lisice so vlomile v dvorišče hiše št. 233 Via Cattedrale in tam pokrale dosti glav letečine. — Zaprla je polici ja nekega fakina, ker je na eni ladji vkradol culico bombaža. — V proda-jalnico duhana v Via delle Torri prišel je v nedeljo mladeneč dobro oblečen, zahtevajoč smotke veržinke. Prodajalko mu poda škatljo, da si zbere; a mlade-
EDINOST.
neč vzame polno Škatljo. pobegne skoz vrata in v hipu zgine. Ker se ta način tatvine vedno ponavlja, bodo morala naše uboge «tabakine» prodajati po načelu : Ti meni pioš, jez tebi veržinko.
II. veselica del. podp društva v nedeljo, to. t. m. se je vršila k ljubu težavam, katere so našemu občinstvu uže znane, primerno dobro, kajti občinstva je bilo pri tej veselici veliko več, nego pri prvej, akoprem je mnogo odličnih gostov odšlo pred začetkom prav zaradi novega prostora in zarad za-kesnjenega začetka; ta pot srno zapazili tudi veliko več slovenske inteligencije, kar nas je jako veselilo. O naših bratih ne govorimo, oni so nam v tem obziru vedno najlepši vzgled. — Predaval je gosp. prof. Atandić s krepkim glasom v hrvatskem jeziku in nam risal v skoro 1 uro dolgem govoru prekrasne značaje poljskih dam, katere so iz rodoljubja žrtvovale domovini bogastvo in v prognanstvu Živele mnogokrat od dela svojih rok ter pri vsem tem Se vedno pokla-dale svoj dar na žrtvenik domovine. Kazal nam je kaj lepo, kako se je na stotine poljskih dam iz najvišjih krogov posvetilo domačej literaturi, šolstvu in sploh omiki naroda, kako je mnogo teh dam slulo po vsem svetu in kako so poljske dame v Draždanih, Parizu, Rimu in drugod uživale največje spoštovanje in tam zaradi svoje učenosti in visoke socijalne omike okolo sebe zbirale najodličnejŠe osobe. Konečno nam je postavil gosp. prof. poljsko damo kot pravi zgled in uzor najplemenitejšega rodoljubja in izrazil željo, naj bi ti izgledi blagonosno uplivaii na naše ženstvo, katero žalibože še premalo goji čut patrijotizma, in to v največjo Škodo naše skupne domovine. — Občinstvo je gospodu govorniku izrazilo svojo hvaležnost za prelepo predavanje s6 živahnimi živi oklici in rokoploskom, kateri je trajal gotovo več minut, kar je dokaz, da je to večinoma slovensko občinstvo razumelo predavanje, in da ne le inteligencija, temuč tudi prosto slovensko ončinstvo, posel)no v Trstu, prav dobro umeje, da se bliža čas, ko bode popolnoma odstranjen jezikovni razloček mej Slovenci in Hrvati. (Nadejamo se, da r*.am gospod profesor Mandič, katerega želimo še večkrat slišati, usliši prošnjo ter nam izroči spis obsegajoč njegovo predavanje, da ga natisnemo v svojem listu našemu Ženstvu v ozbiljen preudarek.) — Naši pevci so se tudi ta pot vrlo držali. A do entuzijazma je navdušila občinstvo mlada go-spodičina Muhova, ki je nastopila v prekrasne) opravi Crnogorke in nam z svojo deklamacijo naravno slikala strastno ljubezen Črnogorke do svoje domovine. Lep glas. lepo, pravilno izgovarjanje, pravilno poudarjanje in kretanje nam je pokazalo v tej še čisto mladej gospo ličini kaj izvrstno moč za naš domači oder. Ploskanja ni bilo konca in kraja, dokler ni go-spodičina ponovila deklamacije. Tudi druga nova moč na muzikalnem polju se je pojavila pri tej veselici; gospod Preveč je Izvabljal nežnemu instrumentu (citram) tako mile glase, da je občinstvo zazibal v
vizacijo. —- V obče je bila tudi ta veselica prijetna in finančni uspeh dober, kajti došlo je nad 40 gld. za naše pevce. No, zdaj imamo pred soboj še III. veselico in ta nam obeča najlepšega užitka, kajti obeča se nam, da bomo slišali mešani zbor, igranje na 2 citri in glasovir in Še več druzega novega. Zarad tega pa se je nadejati, da bo v nedeljo dvorana prenapolnjena, d? pride še več inteligencije, nego zadnji pot in da tudi naši vrli pevci opravičijo nade, katere v nje stavi naklonjeno jim občinstvo ter da obvelja pregovor »finis coronat opus!«
Vabilo k odborovi seji »slov. učit. društva za koperski okraj« v Dolini, dne 28. aprila t. 1. ob 9. uri zjutraj. Dnevni rei: 1. Določitev časa občnega zborovanja, 2. določitev dneva občnega zborovanja in 3. nasveti.	Predsedništvo.
Me* i ne volitve v Ljubljani. Kakor poroča naš ljubljanski dopisnik, so narodni kandidatje sijajno zmagali v III. razredu. — Uže včeraj ob 5 uri pop. nam je bilo znano, da so sijajno zmagali tudi v II. razredi, akoprem nismo prejeli nobenega telegrama iz Ljubljane. Kako to, vtegne vprašati kedo? No, »Triesterca« ni imela včeraj nobenega telegrama iz Ljubljane in to nam je povedalo več, nego najobširnejši telegram. Pri volitvi v II. razredu oddalo se je 279 glavov in so bili izvoljeni: g. dr. Fran Papež z 276 gl., g. Fran Žužek 274 gl., g. Miroslav Križnar z 272 gl., g. dr. ffinho Dolenec z 271 gl., g. .Josip Toviek z 271 gl., g. Alfred Ledenik z 270 gl., g. Fran Suklje z 268 gl. S to volitvijo imajo narodnjaki potrebni dve tretjini in je mesto Ljubljana zdaj popolnoma osvetila svoje lice, na kar so ponosni ne le Ljubljančanje, ampak ves slovenski narod. Ljubljanskim voiilcem kličemo od bregov, Adrije : Hvala Vam ! Živili!
Z Dunaja nam pišejo 17. t. m.: Denes je konec genemlne debate o šolskej noveli; jutre bosta govorila generalna govornika Suess in Pflugl in pa poročevalec; morda bo tudi jutre uže glasovanje, pri katerem je veČina 3—4 glasov gotova.
Popravek. Zadnja štev. »Soče« je prinesla vsled pomote pri ekspediciji cestnega odbora v Sežani, da bode javna dražba za predelovanje enega kosa skladovne ceste mej Skopem in Dutovljami v 23. dan t. m. — a javna dražba bode pozitivno v 91. dan aprila meseca popoludne, — kakor je bilo prav tiskano v •Edinosti«. •
Nesreče. Glavno mesto kraljestva Birma, Man-dalaj, je pogorelo meseca aprila. Na tisoče hiš je vpepeljenib, palače ministrov, zastopnikov zunanjih držav in druga javna poslopja so uničena; pogorele so tudi ječe in mnogo jetnikov v njih. Škoda znaša mnogo milijonov. To mesto je bilo sezidano še le 1857 in je imelo zdaj okoli 120.000 prebivalcev. — Velik požar je bil 13. t. m. tuli v mestu Bordeaux
na Francoskem. Pogorele so vojaške založnice, v katerih je ogenj uničil sila veliko živeža in druge vojaške vlastnine.
Pri Molku sta predvčerajšnjem trčila na Donavi parnik in druga ladija (prop^lar), vsled te nesreče, katero je zakrivil kapitan propelirja, utonilo je 8 osob.
Tržno poročilo.
Kava — v jako dobrem obrajtu; prodalo se je te dni 2(300 vreč Rio po gld. 42 do gld. 54.
Sladkor — mirna kupčija, cene šibke. Sladkor v vrečah velja od gld. 30'/4 do gld. 32.
Sadje — v dobrem obrajtu, cene trdne.
Olje — prav tako.
Petrolje. — Cena poslala je sopet trdnejša, denes velja gld. 10l/4.
DomaČi pridelki— Fižol v boljšem obrajtu; cene so za malenkost boljše. Rudeč velja gld. 101/, do gld. 11.—, bohinec gld. II'/, do gid. 12, koks gld. 13yt d« 14- Mas*° Z™- 97 d0 6ld- 101 •_
Borano poročilo.
Borsa je bila te dni jako mlahova; pri vsem tem pa se vzdržujejo kurzi, in ako se špekulacija le količkaj oživi, vtegnejo kurzi še viši postati, ker položaj je jako ugoden.
DunajMka borsa
dne /7. aprila.
iSnotni drž. dolg v bankovcih . . 78	gld.	35	kr.
Enotni drž. dolg v srebrn .... 78	»	90	»
Zlata renta..........98	■	—	»
5% avst. renta........93	•	15	»
Delnice narodne banke.....833	»	—	»
Kreditne delnice........312	»	90	•
London 10 lir sterlin......119	»	65	»
Napoleon...........9	»	49	»
C. kr. cekini.........5	»	64	»
100 državnih mark.......58	»	50	»
Poslano/)
Brezoviike čitalnice odbor *) je v seji, dne 15. t. m.
jednoglasno sklenol, da tirja od dopisnika dopisa iz Materije v 29 listu »Edinosti«, da koj prekliče javno v tem liatn lalnjlvo svojo trditev : da je ljudstvo uže pri prvem zborovanju bilo razburjeno, ker se nI polteno zborovalo
Ako dopisnik tega ne stori, ali za svojo trditev dokazov ne javi, poišče ga čitalnični odbor po eodnljekcj poti.
V Brezortci, dne 15. aprila 1883,
Janko Kociper, predsednik; Pater Medveičrt, tajnik; Kaapar Kastello, obe. glavar; France Benko, trgovec; lože Koblar, Arton Vato veo, posestniki i odbornici.
Zahvala.
V sem sorodnikom, prijateljem in znancem izrekamo hvaležnega srca svojo najtoplejšo zahvalo za izkazano sočutje o priliki nepriča-kovanej smrti našega ljubljenega in nepozabljl-vega očeta, oziroma brata in tista, gospoda
Andrej Milavec-a,
prejšnjega Župana, posestnika in predsednika kmetijske in obrtnijske čitalnice v Cirknici,
kateri je vsled ponesrečenja po kratkem, a hudem trpljenji 14. t. m. v Trstu v Gospodu zaspal.
Ostali žalujoči.
Štev. 18.
Razglas.
Dne 21. aprila t. 1. ob 1. uri popoludne bode v Dutovljah javila dražba, pri katerej se odda predelovanje enega kosa skladovne ceste mej Skopem m Dutovljemi.
Klicna cena znaša 243 gld.
Natančneje pogoje in načrt pogleda lehko vsakedo pri občinskem uradu v Dutovl] ah,
Cestni odbor v Sežani dne 14. aprila 1883.
3—2	Načelnik.
Delalnico
asa napravo vsakovrstnega moškega i ženskega perila, je podpisana te dni ustanovila. Izdeluje po primernih cenah najflneja dela vezenja. všivanja, pletenja, nevestine oprave (bale). Naročila od zunaj se bodo točno po najnižjej ceni izvrševala; priporoča se slavnemu občinstvu
Ana Kobal 3_3	via Boschetto N. 370 v Trstu.
Knjigotrstvo
Ferdinand-a Rafaelli-a v Trstu na borsnem trgu št. 12.
Podpisani ima v svojej zalogi na prodaj vsakovrstne knjige v slovenskem, nemškem, laškem in francoskem jeziku, lahko se naroči vsak, na izdajo v snopičih, kateri redno izhajajo. Ker se z vsemi slovenskimi založniki v zvezi, postreže lahko z vsako slovensko knjigo slavnemu občinstvu, zunanja naročila bodo točno izvršena, katerem se najtopleje priporoča	4—2 Ferdinand Kaftielli.
*) Gospoda dopisnika iz Materije vabimo tudi ml, da prekliče, ker je pisal, kar drugače mu pi5*:mo ml v listu odprto pismo. Grdo je, ako ljudje, ki veljajo za poštene rodoljube, list mistlficirajo.	Uredn.
v
Čudodelni plašter (cerot).
Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi Se tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se uŽe spremenile v raka ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcev in revmatizma v zglobah, čudodelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom kakor razvidno po neštevilnih spričalih, katere se morejo pokazati vsakemu — dobiva se le v lekarni flO-2) _Hovl«, Cereo ll 47.
The Singer Nlanufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo P* eden goldinar
dobi se
Originalni
Singer-jev šivalni stroj,
In to brez povišanja cene. Poroštvo »e daje za pet let* poduk na domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, palača Modello
Sivanke za Singerjeve šivalne stroje komad 3 Ar. in tucat 30 kr.	(13—3)
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
To priproito in naravno »dražilo je prav« do-brodejna pome« in ni traba mnogih basedi da as do-kale njihova BndovlU moB. g« aa la rabijo nekoliko dni, olajljajo in prelenejo prav kmalu najtrdo-▼rntmHe želodčne bolesti. PraT iivramo ts trata j o »oper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vrani«!, proti Breveenun boleznim in proti irlistam. pri lenskih mleflnih nadlelnoatih, toper beli tok bolj as t, zoper srcopok ter Čistijo pokvarjene kri. One ne preganjajo aaino omenjenih bolezni, an pak nas obvarujejo tndi pred vsako boleznijo. 10-S Prodajajo se v vaen glavnin lekurnicah na sveta ; it laroCbo in poli-Ijaive pa edino v lekurnicl Criitnfolttti • Gorici, v Trnu v lekarni C /.•ntui i O. B. Rovi* in O. B. Forabotehi. Ena steklenica atane 30 novcev
Varovati ae je pokvarjenih pomttkov, a katerimi ao aavolj felja po dobiUku tu pa tam ljudstvo goljufa, daai nimajo nobene moSi in vrednosti.
Prva istrska vošćarna
v Rovinju
odlikovana na razstavah v Gradcu v letu 1880 in v Trstu v letu 1882.
Priporočamo vel. čest. gospodom župnikom, č. cerkvenim društvom in drugim pobožnim zavodom, kakor tudi gosp. trgovcem naše izdelke iz voska od bučel, katerega ponujamo po sledečih cenah:
I.	vrsta. Velikonočne velike sveče (naša posebnost) naslikane na olje, okrašene se zlatom, srebrom
in s podobami sv. pokroviteljev . Kilogr. gld. 3_
Sveče, duplirje, velike sveče itd. . » » 2,—
II.	vrsta......... > » i.65
III.	vrsta......... » .1,40
Slabša vrsta, sicer blago lepo na videz » » 1.20
NB. Te cene se razumejo v Rovinju, blago zaco-lano; povojilo (embalaža) računi se po ceni kar stane. V zameno se jemlje naravni vosek in voščeni odpadki po dobrih cenah.
12-9_Fiflli di Antonlo Artusl.
G. k. privit icjirano društvo
Riunione Adriatica di Sicurta
v Trstu*
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti to6i, na živenje v vsih kombinacijah. Blavnioa In reserva druitva dne 31. deoeabra 1881:
Glavnica društva........gld. 3,300.000.—
reservni fond od dobičkov...... 625.937.02
« « za pokritje premikanja vrednosti efektov ....... « 161.500.—
Premijna reserva vsih oddelkov ... « 6,638.505,— Reserva za škode......... 284 591 —
o • , •	v P®rtfelJ«:
t remije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih........... 13,206.696.47
Skupni znesek vsih škod plačanih od
i. 1S38 do 1881.......gld. 103,255.007.57
, . Urad ravnateljstva via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiši). 24—20
Nova tiskarna
(Nuova Tipografia) v Via Torrente, na voglu nasproti kavarne »Chio2za« in gostilne Aurora«,
izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po najnižje] ceni. Ker je v tej tiskarni osobje, ki zna slovenski in hrvatski jezik, kar se ne nahaja v nobenej drugej tiskarni v Trstu, priporoča se ta tiskarna sama po sebi Slovencem in Hrvatom, — posebno zdaj, ko bodo c. k. uradnije in stranke potrebovale vse polno novih slovenskih in hrvatskih tiskovin. Priporoča se tudi čestiti duhovščini, gospodom učiteljem, ki pogostoma rabijo vsakovrstnih tiskovin, potem trgovcem, gostilničarjem in drugim obrtnikom.
Lastnik, društvo -EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIC
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.