NAGRAJUJEMO NOVE IN ZVESTE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Štajerski V Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. Aktualno Slov. Bistrica • Neupravičena plačila nekdanji računovodkinji CSD? O Stran 3 Aktualno Ptuj • Direktorica vrtca ostaja do konca mandata O Stran 3 Ptuj, torek, 9. februarja 2016 letnik LXIX • št. 11 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ^ ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Danes priloga tyiMb* 4! fob* Podjetništvo Podravje • Drobnič: »Za nakup Aha Emmi ni veliko možnosti« O Stran 7 Kronika Podravje • Prihaja čas, ko so na pohodu gripe in viroze O Stran 24 Kultura Slovenija • Umetnik je lahko pijan, umetnost pa ne O Stran 10 Šport Nogomet • Dva gola Zorka, a tokrat v gol Zavrča O Stran 11 KmmsM Ptuj, Podravje • Tradicionalno 56. Kurentovanje se končuje Bilo je kratkoa sladko Najbolj norčav čas v letu, v katerem smo si dali duška injsMPSlVSŠčIllimasSlkajf kar si sicer ne, se z današnjim pokopom pusta za letos končuje. Vračamo se k vsakdanjemu, »normSmmm živjejbbfez mask ali z njimi. Več na straneh 4 in 5. Štajerski Foto: Črtomir Goznik www.tednik.si I Stajerskitednik Stajerskitednik | RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si Aktualno • Davčne blagajne preverjajo s pištolami, lisicami ... O Strani 2 in 3 Podjetništvo • Kako donosen posel so (lahko) dražbe ... O Stran 7 Podravje • Kdo je pozabil na dornavske pritlikavce? O Strani 8 in 9 ETNOFESTl K ARN E VALEFST Prebujamo • pomlad ! . i t-; i vJ 56. Mednarodni pustni festival Ptuj, Slovenija, 2.-9. februar 2016 www.kurentovanje.net 2 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 16. februarja 2016 Podravje • Velikodušna pooblastila uradnikom Finančne uprave Davčne blagajne preverjajo s pištolami, V naše uredništvo je poklical lastnik gostinskega lokala, ki je želel ostati anonimen. V njegov lokal je mobilna enota pa je zmotilo, da sta v poln lokal stopila kar dva inšpektorja, dobro oborožena. Pozanimali smo se, ali gre za običajen postopek. S Finančne uprave (FURS) so pojasnili, da so njihove mobilne enote na terenu v skladu s predpisi uniformirane: "Del uniforme pa je tudi orožje, ki ga nosijo od leta 1997." Nosijo ga tudi pri preventivnem delovanju, saj naj ne bi mogli nositi le dela uniforme, orožja pa tudi ne smejo puščati nezavarovanega v svojih avtomobilih. Orožje je nujno potrebno, saj enote delajo v posebnih pogojih, tudi ponoči, in se srečujejo s tihotapljenjem orožja in ljudi. Tudi preverjanje davčnih blagajn je po njihovih besedah tvegano: "Uradne osebe obiskujejo tudi različne gostinske lokale, kjer pa se soočajo s posameznimi eks-cesnimi situacijami (verbalni delikti, žalitve, grožnje, poskusi fizičnega napada itd.), ki jih Uvodnik največkrat povzročajo vinjeni gosti." Po Zakonu o finančni upravi (ZFU) so uslužbenci mobilnih oddelkov "uniformirani in pooblaščeni za nošenje in uporabo prisilnih sredstev, med katere sodijo sredstva za vklepanje in vezanje (lisice in plastične zatege), plinski razpršilec in strelno orožje". Glede na izpostavljenost nevarnosti in ogroženost torej lahko uporabijo tudi prisilna sredstva. Če je mogoče pričakovati, da se bo oseba upirala ali napadla uradno osebo, uporabijo sredstva za vklepanje in vezanje, lahko pa tudi plinski razpršilec in telesno silo. Če uslužbenec ne more drugače odvrniti napada, s katerim je ogroženo življenje, pa lahko uporabi tudi strelno orožje. Za napad na uradno osebo se šteje tudi, če oseba Ne pustite se postiti Iz pustu stopamo v post, ki ga poznajo vse kulture sveta. Definicije se med seboj precej razlikujejo, vsem pa je skupno odpovedovanje. Zdržek je mogoč pri hrani (vsej ali samo določeni), alkoholu, cigaretah, veseljačenju in nasploh užitkih vseh vrst. Že pred 3.500 leti so stari Egipčani post uporabljali kot zdravilo ali krepčilo, s katerim naj bi si ohranili zdravje in mladost. Modreci vseh časov pa so skušali s postom zbistriti svoj um in postiti boljši misleci. V cerkvenem koledarju post traja od pepelnice do velike noči, torej 40 dni. V prejšnjih stoletjih pa je bilo postnih kar 150 dni na leto. Pa pustimo objestno preteklost; danes očetnjava poštenje velikodušno dopusti skozi vse leto. Minimalne plače (sploh pa takšne, ki potrebujejo poseben dodatek, da bi to šele postale) za dostojno življenje ne zadoščajo. Kdor se je skušal na noge postaviti tako, da je postrani še kaj malega na črno zaslužil, si tega zdaj ne upa več. Skladišča Rdečega križa so opustošena, v vrsti pa že dolgo ne postavajo več le brezposelni ... Redki so si udobno postlali na proračunskih postavkah, ostali pa so postopek postenja izpilili do potankosti. Za zajtrk iz skodele postrugajo še zadnje ostanke, po-strojeni kot mravljice odhitijo v službe, kjer popustljivo pristanejo na vse. Na poti domov kot apostoli potrošništva mrzlično iščejo vse mogoče popuste, se ob popoldanski kavi morda celo vprašajo, ali smo oblast res zato postavili, zvečer pa izčrpani in izžeti padejo v posteljo. Tudi tisti, ki so državo zapustili, še zmerom prakticirajo post, saj ji morajo davke vseeno pustiti. Čepost res blagodejno vpliva na intelektualne sposobnosti, bomo kmalu priča revoluciji. A kaj, ko priročniki o postenju opozarjajo tudi na morebitna tveganja in nevarnosti: post lahko povzroči motnje vida in predvsem spomina ... Postojte in premislite (za to boste najbrž morali vzeti delopust, če vam ga bodo seveda dopustili in ako vas zaradi predrznosti ne bodo odpustili). Naslednja postaja: postkapitalizem. Eva Milošič So pooblastila FURS v nasprotju z ustavo? Finančna uprava pa ima še nekaj nenavadno velikodušnih pooblastil. Mobilne enote namreč lahko ustavijo in varnostno pregledajo kogarkoli. Po ZFU lahko uradna oseba tudi vstopi na vsa zemljišča in v objekte, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti, in jih pregleda. Za poslovne prostore pa se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je davčni zavezanec določil kot svoj sedež. Človekove pravice in svoboščine naj bi se uresničevale neposredno na podlagi ustave, ki je zakonom nadrejena. Pravice je izjemoma dopustno začasno omejiti le v vojnem in izrednem stanju. Ustava v 36. članu jasno določa, da je stanovanje nedotakljivo: »Nihče ne sme brez odločbe sodišča proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali v druge tuje prostore, niti jih ne sme preiskovati.« Izjemoma je to uradnim osebam dovoljeno le, če je to neogibno potrebno, da lahko primejo storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje. Slovenija, Podravje • Novosti na področju študentskega dela Kdor je zamudil 5. februar, lahko potne stroške uveljavlja tudi kasneje Te dni so študentje in dijaki enega izmed študentskih servisov prejeli obvestilo o spremembah zakona o davčnem postopku, ki je na področju študentskega dela prinesel dve novosti. Prva je ta, da bodo vsi dijaki in študentje prejeli informativni izračun, druga, da lahko vložijo zahtevek za zmanjšanje davčne osnove še pred informativnim izračunom. Kot so pojasnili na Finančni upravi Republike Slovenije (FURS), bodo vsi dijaki in študentje od FURS letos prejeli informativni izračun dohodnine, ne glede na višino zaslužka. »Če je bila študentom in dijakom med letom odvedena akontacija dohodnine in bodo upravičeni do njene povrnitve, jim po novem vloge ne bo treba oddajati. Preveč odvedeno akontacijo dohodnine bodo prejeli na svoj transakcijski račun.« Druga novost pa je, da so lahko letos dijaki in študentje prvič oddali zahtevek za zmanjšanje davčne osnove od dohodka zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov že pri informativnem izračunu dohodnine. »To pomeni, da bodo na podlagi oddanega zahtevka stroški prevoza že upoštevani pri informativnem izračunu dohodnine,« so pojasnili na FURS. Vendar se je rok za oddajo zahtevka iztekel 5. februarja, a kot dodajajo, bodo lahko dijaki in študentje, ki so zamudili rok, podali ugovor na informativni izračun, ki ga bodo prejeli od FURS. Ugovor na informativni izračun V podjetju Data, d. o. o., so o ugovoru na informativni izračun še povedali, da morajo študentje ali dijaki v tem primeru priložiti dokazila. »Ko študent uporabi javno prevozno sredstvo, naj predloži vozovnico, delodajalčevo potrdilo o mestu opravljanja dela in poročilo o prisotnosti na delu. Ko študent uporabi lastno prevozno sredstvo, naj poleg zgoraj omenjenih potrdila in poročila predloži tudi pisno izjavo o uporabi lastnega prevoznega sredstva, podatke o številu prevoženih kilometrov med prebivališčem in mestom opravljanja dela. Izjava Foto: Mojca Vtič Študentje in dijaki lahko potne stroške uveljavljajo, četudi so zamudili rok za oddajo zahtevka - 5. februar. mora vsebovati tudi zagotovilo, da so podatki v njej resnični in pravilni,« so dejali. Pojasnjujejo še, da pri uveljavljanju stroškov veljajo določene omejitve, in sicer da se praviloma prizna povračilo stroškov, ki niso višji od stroškov javnega prevoza, mesto opravljanja dela mora biti odda- ljeno vsaj en kilometer, ob tem pa še velja, da če zavezanec iz utemeljenih razlogov (pomanjkanje javnega prevoza ali pa časovno neustrezen vozni red, ni mogel uporabiti javnega prevoza,) mu FURS prizna 0,18 evra za vsak kilometer poti. MV Od študentskega dela lani več kot milijon evrov dohodnine Dohodninsko leto IŠt. zavezancev! Dohodek Akontacija v € 2014 Dohodki dijakov in študentov, upravičenih do posebne olajšave (vzdrževan član) 40.557 181.338.355 955.826 Dohodki dijakov in študentov, ki niso upravičeni do posebne olajšave 1.373 4.871.431 313.988 Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptui.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 eUr. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 9. februarja 2016 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 lisicami in solzivcem Finančne uprave prišla preverit davčno blagajno. Nepravilnosti ni našla, gostinca Foto: Črtomir Goznik Nevarnosti, ki pretijo Fursovim inšpektorjem ob pregledih lokalov, so najrazličnejše ... (Fotografija je simbolična.) seže po orožju, drugem nevarnem predmetu ali snovi, da lahko v trenutku pride do napada. Kaj določa Pravilnik Proučili smo še Pravilnik o nošenju, hrambi in vzdrževanju orožja v FURS. Vodja organizacijske enote lahko odredi, da uradna oseba pri posameznih nalogah ne nosi orožja, če ni ogrožena njena varnost, mogoče pa je tudi prikrito nošenje orožja. Orožje torej ni nujno potrebno, enako pa velja tudi za uniforme. V Pravilniku o nošenju uniforme v FURS namreč preberemo: "Uradne osebe v mobilnih oddelkih na finančnih uradih lahko opravljajo naloge FURS v civilni obleki, kadar je to potrebno za učinkovito izvedbo naloge in to ne vpliva na varnost pri izvedbi naloge." Civilna obleka je prepovedana le pri ustavljanju prevoznih sredstev, izvrševanju pooblastil na mejnih prehodih ter pri uporabi službenih psov za odkrivanje prepovedanih drog, tobačnih izdelkov in drugih stvari. O tem, ali bodo nalogo opravili v uniformi ali civilu, odloči vodja mobilnega oddelka. Kdo vse je predstavljal nevarnost ... Postopek pregleda davčne blagajne so torej izpeljali povsem korektno. Vodja enote je ocenil, da bo pregled vaške gostilne ob belem dnevu tvegana zadeva, zato sta se inšpektorja dobro oborožila. Na mobilno enoto sta namreč v zasedi prežala dva gosta s kozarcema pomarančnega soka, še posebej sumljivo pa je bilo omizje, pri katerem so pili dve kavi in kapučino. Da ne omenjamo, da je natakarica z nožem rezala limono za v čaj ... Eva Milošič Ptuj • Novi svet zavoda Vrtca Ptuj Bratuževa (najbrž) do konca mandata Vrtec Ptuj ima novi svet zavoda, ki se je konec januarja sestal na prvi konstitutivni seji. Predsednik sveta je postal Martin Mlakar, predsednik komisije za volitve in imenovanja na MO Ptuj in mestni svetnik z Liste Za Ptuj. In čeprav je marsikdo sklepal, da to pomeni, da bo kmalu objavljen razpis za direktorsko mesto ravnatelja Vrtca Ptuj, očitno ne bo tako ... KVIAZ je prejel pet predlogov kandidatov za predstavnika MO Ptuj v svetu zavoda Vrtca Ptuj. Med temi so mestni svetniki izbrali in potrdili Metko Petek Uhan, Dejana Bračka in Martina Mlakarja. Slednji je tudi predsednik komisije za volitve in imenovanja MO Ptuj (Kviaz). S sedmimi glasovi za in tremi proti je bil Mlakar na konstitutivni seji izbran tudi za predsednika sveta zavoda. Novi predsednik z ravnateljico pričakuje korektno sodelovanje. Na vprašanje, kakšno je njegovo stališče v zvezi z upokojitvijo dolgoletne ravnateljice, ki je že leta 2012 imela pogoje za upokojitev, je odgovoril: »Seznanjen sem z dejstvom, da ravnateljici poteče mandat v začetku prihodnjega leta, kar pomeni, da je časa za oblikovanje stališča še dovolj.« Po tem lahko sklepamo, da Bra-tuževa ostaja na svojem delovnem mestu do izteka mandata, leta 2017. Kar je marsikoga pre- Foto: Črtomir Goznik Božena Bratuž senetilo, saj je župan MO Ptuj Miran Senčar večkrat napovedal korenite spremembe v vodstvu Vrtca Ptuj. Nesoglasja med njim in Bratuževo so se končala celo s kazenskimi ovadbami. Prav zato je bilo pričakovati, da bo Mlakar kot „njegov" človek poskrbel za pripravo in objavo razpisa za delovno mesto direktorja. Očitno torej, da kljub novi sestavi sveta dolgoletna ravnateljica ostaja na čelu Vrtca Ptuj. Dženana Kmetec Slovenska Bistrica • Izbira računovodskega servisa zanetila spor v CSD Nekdanja računovodkinja naj bi neupravičeno prejemala dodaten denar Ministrstvo in direktorica bistriškega CSD sta v preteklih dneh prejela anonimko, ki direktorico Valerijo Kidrič med drugim obtožuje, da je priredila razpis za izbiro računovodskega servisa. Kot izhaja iz pojasnila direktorice, pa so anonimke najverjetneje posledica trenj med prejšnjim in zdajšnjim vodstvom. Tako naj bi direktorica brez soglasja ministrstva podpisala pogodbo z računovodskim servisom Simfin in v ponovljenem razpisu (prvi je bil razveljavljen) naj bi načrtno zbirala dražje ponudbe. V pismu je še zapisano, da so zaposleni zgroženi in prestrašeni, saj naj bi Kidričeva center vodila netransparentno in neprofesionalno, nekateri zaposleni naj bi bili deležni prikritih pritiskov ... Kidričeva z anonimkami izgublja voljo Kot je pojasnila Kidričeva, je to le ena v nizu anonimk, a naj bi ta presegla meje zdravega razuma. »Že od nastopa funkcije direktorice od maja 2013 sem si prizadevala konflikte v kolektivu reševati na miren način, zato tudi z anonimnimi prijavami, ki so bile večkrat posredovane tako na ministrstvo kot na razne inšpekcije, kolektiva nisem obremenjevala. Inšpekcijski organi nikoli niso ugotovili nobene nepravilnosti. Mislila sem, da bom z mirnim sodelovanjem nesoglasja rešila, vendar se sedaj poleg delovanja centra ukvarjam z anonimkami. Voljo izgubiš, res imam tega dovolj.« Glede zadnje anonimke, ki direktorico obtožuje netranspa-rentnega vodenja in izbire novega računovodskega servisa, je povedala, da je v juniju 2015 preko spletne aplikacije Super-vizor ugotovila pretirano visoke izdatke za plačila računovodskih storitev mimo veljavne pogodbe o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju računovodskih izkazov. »Ko sem se o tem želela pogovoriti z računo-vodkinjo, ki se ji je pogodba iztekala, mi je samo odgovorila, da je za to odgovorna takratna direktorica in mi ni želela pojasniti, zakaj je kljub pogodbi prejela višje zneske. Vsako leto ob Neskladja z računovodskim servisom Aleksandre Degiampietro I Leto I Po pogodbi! | Prejela Razlika 1 Opombe 1 2008 O AAO 12.168,19 € ■i ~i oon nn £ 14.202,85 € ■i ~7 OQA AA £ + 2.034,66 € A AA £ 2009 2010 OA'I 1 17.280,00 € 17.280,00 € ■i 7 C7A AA £ 17.280,00 € 17.280,00 € OQ AA £ 0,00 € 0,00 € j_ c: /1/1C AA £ 20I I 2012 17.570,00 € 18.720,00 € 23.0 16,00 € 27.384,00 € + 5.446,00 € + 8.664,00 € 2013 18.824,00 € 23.314,10 € + 4.490,02 € Izplačilo februar 2013 2014 19.032,24 € 21.338,04 € + 2.305,80 € Izplačilo odprave % plačnih nesorazmerij SKUPAJ 118.874,43 € 143.814,99 € + 24.940,56 € Vir: Supervizor, podatki CSD Direktorica Valerija Kidrič je še dodala, da sta sporni tudi izplačili sestri računovodkinje, in sicer v decembru 2010 v višini 2.000 evrov in marca 2011 v višini 2.400 evrov, saj center z navedenim računovodskim servisom nima sklenjene pogodbe in tudi ne naročilnice. koncu približno 5.000 evrov; s tem, da je konec leta 2012 in začetek 2013 prejela skupaj 12.000 evrov mimo veljavne pogodbe. Na računu, ki ga je izstavila, pa so zapisana dela, ki so sodila v obseg del in nalog sklenjene pogodbe. Zaradi nenehnih pritiskov po zvišanju cene računovodskih storitev ter po popolni izgubi zaupanja v računovodkinjo sem se ob izteku pogodbe odločila, da izberem nov, cenejši računovodski servis,« je povedala Kidričeva. Foto: Mojca Vtič O podpisu kolektiva CSD pod anonimko pa je Kidričeva dodala, da v zavodu ni bil sklican zbor delavcev, ne sestanek zaposlenih, na katerem bi se izoblikovalo skupno stališče vseh zaposlenih. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pravijo, da je direktorica zavoda oktobra lani na ministrstvo vložila ustrezno vlogo za izdajo soglasja v postopku pred sklenitvijo pogodbe o vodenju poslovnih knjig. »V vlogi, ki jo je direktorica lastnoročno podpisala, je med drugimi podatki navedena tudi izjava, da je izvajalec Simfin izbran na podlagi postopka zbiranja najugodnejše ponudbe. Ministrstvo je na podlagi navedene vloge zavoda izdalo soglasje, da lahko CSD Slovenska Bistrica sklene pogodbo z izbranim izvajalcem za obdobje enega leta.« Mojca Vtič 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 9. februarja 2016 Ptuj • Kurentovanje se končuje Bilo je kratko, a sladko Najbolj norčav čas v letu, v katerem smo si dali duška in si privoščili marsikaj, kar si sicer ne, se z današnjim pokopom pusta za letos končuje. Vračamo se k vsakdanjemu, »normalnemu« življenju, brez mask ali z njimi. Tradicionalno 56. Kurentovanje na Ptuju je letos potekalo od 2. do 9. februarja. V tem času so se zvrstili številni dogodki. Kurenti so svoje poslanstvo začeli opravljati na svečnico, natanko ob polnoči. Dogodek, ki se ga je udeležilo 750 kurentov, je naznanil, da bo Kurentovanje kljub temu, da bo kratko, pestro in barvito. V sredo je sledila predaja oblasti na mestni tržnici, ko je ključe mesta župan mestne občine Ptuj Miran Senčar simbolično predal Bertoldu Draneškemu, princu karnevala. Skupaj sta obesila tudi zastavi princa karnevala in Kurentovanja, ki sta teden dni krasili Mestno hišo. Da so že začeli odganjati zimo, pa so kurenti skupaj s princem povedali tudi v državnem zboru, kjer jih je sprejel predsednik dr. Milan Brglez, častni pokrovitelj 56. Kurento-vanja. Ptujske ulice in trgi so v četrtek preplavili otroci. Več kot 1630 udeležencev se je predstavilo v 22 skupinah na vseslovenskem srečanju veselih maškar iz vrtcev, ki ga organizira Vrtec Ptuj. Gre za največje karnevalsko srečanje vrtcev v tem delu Evrope, na katerem je letos svoje inovativne maske predstavljalo 398 Ptujčanov ter 1.232 gostov iz vse Slovenije. Za likovnike so tudi letos v sklopu Kurentovanja organizirali Ex-tempore 2016, razstavo umetniških del na pustno tematiko. Eden izmed dogodkov, ki je na ptujske ulice in trge v petek zvečer privabil izjemno veliko udeležencev, a žal zelo malo nastopajočih, pa je bila nočna zombi povorka. Strah zbujajoče povorke se je namreč udeležila le peščica inovativnih nastopajočih, ki so bili tudi nagrajeni. Sočasno so potekale še predstavitve etnografskih skupin na mestni tržnici, večer pa se je zaključil z največjim študentskim pusto-vanjem Kurentancom, letos prvič v karnevalski dvorani. Prav v karnevalski dvorani pa se je tudi dan pozneje odvila odlična zabava s Pajdaši in Tanjo Žagar, ki so koncert Prva nagrada za Prebujanje pomladi v gozdu iz Male vasi V karnevalskem delu povorke smo tudi letos videli izvirne in zanimive maske, v katere je bilo vloženega veliko truda, časa, materiala, denarja in inovativno-sti. Vse pa so imele skupno poslanstvo: pomagati kurentom prebuditi pomlad. Videli smo skupini sne-žakov ter pingvinov in Eskimov, ki so se prišli za to zimo poslovit, pa dež, juršinske orhideje, lutke ... V nagradnem skladu je bilo tokrat 6.000 evrov, nagradili pa so 10 skupin. Tretje mesto in 900 evrov so si po mnenju komisije, ki jo je vodila Marija Hernja Masten, prislužili Rački-mornarčki TD Sodinci, drugo nagrado in 1.000 evrov Pomlad v Halozah KTD So-viče-Dravci, prva in najboljša skupina pa je bila letos skupina iz Male vas, ki je prebujala pomlad v gozdu in si za to prislužila nagrado v višini 1.200 evrov. Skupina Prebujanje pomladi v gozdu si je prislužila prvo nagrado. Pustna sobota, ki je ponudila kopico dogodkov, je bila odličen uvod v zanimivo nedeljsko povorko. Mednarodni 56. Etno in Karnevalfest je osrednji dogodek Kurentovanja s poudarkom na etnografskih pustnih skupinah, ki je letos potekal pod geslom Prebujamo pomlad. Je največji karneval v Sloveniji, ki ga je Lonely planet uvrstil kot sedmega najzanimivejšega na svetu. Letos si ga je ogledalo več kot 40.000 ljudi, ki so prisostvovali predstavitvi 82 skupin, od tega 27 skupin kurentov. Skupaj je nastopilo 2500 mask, med njimi 600 kurentov. Na razprodali. Tudi dobrodelna Obarjada, ki je letos privabila izjemno veliko ljudi, je bila v soboto, pa otroška Poli zabava v karnevalski dvorani, na ulicah in trgih pa so se v pustnem korzu predstavili številni meščani in meščanke. ffmfffIWn. Foto: CG Skupina Orhideje iz Juršincev Medias - med gostujočimi je bila tudi skupina iz Romunije. ^"^^BwfSSeHK* ! ■H Foto: CG Pustovanje invalidskih organizacij V sklopu 56. Kurentovanja je bilo v sredo organizirano 7. tradicionalno pustno-| družabno srečanje invalidskih organizacij. Društvo za cerebralno paralizo Sonček Ptuj-Ormož že sedmo leto zapored orga-| nizira pustno rajanje veselih maškar. V sredo so se v karnevalski dvorani družili | od 10. do 14. ure in poplesavali ob glasbi Dejana Vunjaka, za animacijo pa je bila | zadolžena simpatična igralka, Ptujčanka Urška Vučak. Društva so se tudi letos predstavljala z inovativnimi in zanimivimi maskami, naj-| lepše ter najizvirnejše posamezne in skupinske maske so tudi nagradili. Zanimiva je bila tudi skupina Lutke, ki je na Ptuj prišla iz Srbije. Foto: CG torek • 16. februarja 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 Zenitovanjski lik - kopjaš - je z leti postal tudi etnografski lik kurentovanja. Ptuj pa so se prišle pokazati skupine iz kar 10 držav: Slovenije, Avstrije, Bolgarije, Belgije, Hrvaške, Makedonije, Nemčije, Senegala, Srbije in Turčije. Nepogrešljiv del dogajanja pa so bile seveda etnografske pustne skupine z Dravsko-Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric, pihalne godbe, osnovne šole ter številne druge karnevalske skupine od blizu in daleč. 56. Kurentovanje pa se končuje z današnjim pokopom pusta, ko bo ključe mesta ponovno prevzel Senčar. Sodni proces zoper pusta, na katerem bodo tudi tradicionalni pustni Organizirano je bilo tudi seniorsko pustovanje. liki s kurenti na čelu, bo na mestni tržnici. Za tiste, ki se radi zabavajo, pa bo zadnja pustna priložnost nocoj, v karnevalski dvorani, ko bo za ples do jutra poskrbel ansambel Modrijani. Dženana Kmetec Zvonci kar 750 kurentov so v torek, 2. februarja, 14. leto zapored zapeli na domačiji 2. princa karnevala Matevža Zokija v Budini pri Ptuju. Pust, najbolj vesel čas na Ptuju in okolici, čas med svečnico in pepelnico, se že 14 let zapored pričenja s tradicionalnim kurentovim skokom. Ti si na svečnico, natanko ob polnoči prvič nadenejo kurentije, zvonce in z ježevkami v rokah, v svojem značilnem plesu ob ognju naznanijo začetek pomladi. Letos so na kurentovem skoku pričakovali 500 kurentov, a jih je bilo kar 750. Še preden so si nadeli maske, pred polnočjo so jih na plan s svojimi biči zvabili pokači. Kurentov skok že 14. leto zapored predstavlja uvod v ptujsko Kurentovanje. Predsednik organizacijskega odbora 56. Kurentovanja Branko Brumen je dejal, da je lik kurenta močno zasidran v krajevno tradicijo ter da je pomemben del lokalne in regionalne identitete. „Nosilci ohranjanja etnografske pustne dediščine, povezane s kurentom, si že vrsto let prizadevamo, da bi to plemenito dediščino umestili med pomembne simbole narodove identitete. Ne samo na nacionalnem nivoju, kar nam je s sprejetjem Odloka o razglasitvi obhoda kurentov za živo mojstrovino državnega pomena že uspelo, temveč tudi z umeščanjem na UNESCO seznam svetovne kulturne dediščine.« Da kurenta ne nosiš na sebi, temveč v sebi, pa je poudaril princ karnevala Bertold Draneški (Rajko Jurgec) in dodal: „Upam, da so si vsi kurenti pred začetkom prireditev v okviru 56. Kurentovanja nabrali dovolj kondicije, saj oprema z zvonci tehta tudi do 40 kilogramov." Kurentovega skoka pa se je udeležil tudi župan mestne občine Ptuj Miran Senčar, ki je dejal, da Ptujčani vnovič dokazujejo, da znajo na temeljih stoletnih običajev vsako leto znova pričarati festival, katerega ime, vsebine in doživetja so cenjeni daleč naokrog. Iti-r % Prišla bo pomlad ... 1630 udeležencev vrteske povorke Tudi letos so najmlajše maske iz vrtcev iz Slovenije in Hrvaške zimo preganjale v čudovitih preoblekah. Pomlad so prebujali zvončki, trobentice, vijolice in druge travniške rožice, pa tudi številne živalce, roboti, vitezi, dimnikarji, snežaki in drugi liki, ki so v četrtek prišli na karnevalsko srečanje na Ptuj. 22 skupin, v katerih je bilo kar 1630 veselih maškar, od tega 400 iz Vrtca Ptuj, se je v četrtek udeležilo največjega karnevalskega srečanja vrtcev v Sloveniji. Pozdravili so jih Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj, prvi mož občine v tem pustnem tednu princ Bertold Draneški in župan mestne občine Ptuj Miran Senčar. Slednji je poudaril, da je zelo ponosen, saj da je to ena največjih otroških karnevalskih povork daleč naokrog, ki vsako leto znova dokaže, kako inovativni so otroci, njihovi starši in vzgojiteljice. K sreči je bilo malim maškaram, ki so se v četrtek sprehajali po mestnih ulicah in trgih, naklonjeno tudi vreme. Sodelovali so otroci, stari od 4 do 6 let, sprehodu po mestu pa je sledilo še veselo rajanje v karnevalski dvorani na Vičavi. V okviru letošnjega pustovanja je bila tretjič zapored organizirana tudi zombi povorka. Foto: CG Foto: CG Foto: CG Foto: CG Foto: CG 6 Štajerski TEDNIK Politika torek • 9. februarja 2016 Sv. Andraž v Slovenskih goricah • 12. redna seja občinskega sveta Pridružili se bodo konzorciju za širokopasovno omrežje V Vitomarcih so se na februarski redni seji občinskega sveta odločili za načrte, po katerih bodo lahko zgradili širokopasovno omrežje tam, kjer ga še ni. Potrdili so tudi dva načrta čezmejnega sodelovanja. Zgodbi o Kmetijski zadrugi in parkirišču ob večnamenski dvorani v Vitomarcih pa še nista zaključeni. Različne želje KZ in županje Kmetijska zadruga Ptuj je doslej imela v najemu občinske prostore v Drbetincih, za katere ni plačevala najemnine. Je pa v tem času precej denarja vložila v obnovo in vzdrževanje. Zdaj je občini sporočila željo, da bi se zaradi teh vlaganj na te prostore vknjižila kot lastnica. Županja pa je poudarila, da ti prostori morajo ostati občinska last, čeprav si pravd ali sporov z zadrugo ne želijo. Foto: EM Županja Darja Vudler in predsednik občinske uprave Miran Čeh sta predstavila idejne zasnove za dva projekta čezmejnega sodelovanja Interreg. Z njima bodo lahko kandidirali na različnih evropskih razpisih, upajo pa, da bo razpis objavilo tudi Ministrstvo za turizem. "Za nami je nekaj mesecev trdega dela. Upamo, da bomo denar za oba projekta dobili," povzame županja. Prvič ju bodo na razpis prijavili že ta teden, odločitev pa pričakujejo do konca poletja. Z izvedbo bi tako lahko pričeli že septembra. Oba projekta je občinski svet soglasno potrdil. Prvi projekt z naslovom CB Matching Tradition povezuje štiri slove njegoriške občine, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru ter tri avstrijske partnerje. Načrt temelji na vinu in kulinariki, vendar pa bi del denarja lahko porabili tudi za obnovo kulturne dediščine in poti, ki vodijo do te. V večnamenski dvorani v Vitomarcih želijo ure- diti degustacijski prostor za vinogradnike, postaviti montažni podij s stolpom, kupiti gasilske klopi ter pet električnih koles s polnilno postajo. Poleg tega naj bi organizirali vinogradniške in kuharske delavnice, festival vina, jabolk in piščancev, izdali promocijski material ter postavili označevalne table. Prijavili so tak program, da ga bodo lahko izvajala domača društva. Celoten projekt je ocenjen na slab milijon evrov, delež občine pa bi znašal 150.429 evrov, od tega 22.564 evrov lastnih sredstev. Drugi projekt pa je sodelovanje z Madžarsko z naslovom Pobeg iz zgodovine v prihodnost - po poti strpnosti. Slovenski partnerji tega projekta so enaki kot pri prejšnjem, pridruženi pa so jim še trije madžarski. Oblikovali bodo pet turističnih paketov. V trenutno praznem prostoru nad vrtcem naj bi uredili muzejsko interaktivno učilnico. Organizirali bi še dvodnevne delavnice, posneli predstavitveni film, organizirali srečanje zdomcev in morda tudi t. i. sobo pobega. Potrebovali bi 149.577 evrov sredstev, od tega 22.437 lastnih. Nepremičninski posli občine Podjetje Eurocon je občini ponudilo članstvo v konzorciju za izgradnjo širokopasovnega interneta. V njem je doslej že 55 drugih občin. V vseh članicah bi omrežje gradili s pomočjo Junckerjeve-ga sklada. Edini strošek, ki bi ga Sv. Andraž pri tem imel, je 7.900 evrov (brez DDV), kolikor bi stali načrti za omrežje po belih lisah v tej občini. S temi načrti bi se lahko prijavili kar na tri razpise. Če bi vsi trije spodleteli, pa bi vsaj imeli načrte, po katerih bi lahko gradili sami. Lahko bi se priključilo 447 gospodinjstev in 75 podjetij. Občina bi rada odkupila prostor za parkirišče ob večnamenski dvorani, za katerega že ima služnostno pravico, zemljišče pa je še last župnije sv. Andraža. Ta bi za kvadratni meter rada iztržila 17 evrov, občina pa je računala, da ga bo dobila za 10 evrov. Za ugodnejšo ceno se bodo skušali še pogajati, pa tudi natančno velikost zemljišča bo treba še določiti in odmeriti. Eva Milošič Juršinci • Sprejeli proračun za 2016 Nič več hude krvi zaradi različne višine grobnine Juršinski svetniki so se februarja sestali na 10. redni seji in v poldrugi uri gladko opravil s sedmimi točkami dnevnega reda. Prihaja sladoledar Osrednja točka januarske seje je bilo drugo branje proračuna za leto 2016. Prihodki so po novem višji za 1,2 % in znašajo 1.824.099 evrov. Za 2,3 % so višji tudi odhodki, ki znašajo 1.905.623 evrov - od tega bo za investicije namenjenih okrog 480.000 evrov oz. približno 45.000 evrov več v primerjavi s prvim predlogom. Kot je pojasnil župan Alojz Kaučič, je v času javne obravnava prejel več predlogov. Svetnik Alojz Herga je podal predlog, da bi Lovski družini Juršinci v tem letu zagotovili dodatnih 2.000 evrov za adaptacijo kletnih prostorov lovskega doma. Svetnica Dragica Toš Majcen pa je vložila amandmaje, v katerih je predlagala 5.000 evrov za začetek postopka spremembe občinskega prostorskega načrta, 1.000 evrov za ureditev vadbenih površin za delovanje gasilske enote Grab-šinski breg ter 3.000 evrov do- Težave s parketom, tudi s toplotno črpalko? Svetnica Dragica Toš Majcen je na seji opozorila na težave s parketom v juršinski večnamenski športni dvorani: »Parket je na več mestih tako poškodovan, da je nevaren. Kaj lahko naredimo?« Župan je odgovoril: »Poklicati moramo parketarja, da to sanira, ker garancije več ni. Parket je star 12 let.« Ob tem je župan svetnike obvestil še o težavah s toplotno črpalo v osnovni šoli. »Že mesec in pol se vrtimo okrog te toplotne črpalke. Še dobro, da je še v garanciji. Vsaj 30-krat je prišel servis iz Ljubljane. Tako dolgo bomo vztrajali, da bo zadeva učinkovito delovala, sicer bomo uveljavili bančno rancijo.« tacije vaškemu odboru Kukava za ureditev prostorov. Svetniki so potrdili vse predloge, razen zadnjega. Župan je namreč pojasnil, da dotacija vaškim odborom ni zakonita. Svetniki so proračun sprejeli soglasno. Toš Majcen pa je pri tem še pripomnila: »Žalostno, da se za teh 22 ljudi ni dalo dogovoriti.« Višina cene za najem grobov in mrliške veže v občini Juršinci letos sicer ostaja na enaki ravni kot doslej (za najema groba na pokopališču 36 evrov, za najem mrliške veže pa 30 evrov). Župan je občinski svet še seznanil, da slaščičarna M-PAPIGA, ki se sicer s prodajo sladoleda ukvarja tudi v občinah Gorišnica in Markovci, prihaja v Juršince. Omenjena slaščičarna je namreč na občino naslovila prošnjo za najem dela zemljišča na občinski parceli na parkirišču nasproti zdravstvenega doma, kjer bo postavila montažni kontejner, namenjen izključno prodaji sladoleda. Predviden čas obratovanja kontejnerja je v toplih mesecih leta, to je od marca do oktobra. Svetniki so s sklepom potrdili, da se omenjenemu podjetju da v najem del občinske nepremičnine za pet let za mesečno najemnino v višini 60 EUR/mesec v obratovalnih mesecih (marec-okto-ber) in v znesku 40 EUR/mesec v neobratovalnih mesecih (november-februar). Monika Levanič »Žalostno, da se za teh 22 ljudi ni dalo dogovoriti z županom,< meni svetnica Dragica Toš Majcen. Po novem tudi za prebivalce Hlaponcev enaka cena grobnine Kot kaže, pa vroče krvi ne bo več zaradi različne višine plačevanja grobnine. Namreč prebivalci dela naselja Hlaponci v občini Juršinci spadajo pod dorna-vsko župnijo Polenšak, kjer pa za najem grobov plačujejo približno 12 evrov več kot Dornavča-ni. Občanom Dornave namreč občina priznava subvencijo. Ker se, kot je povedal Kaučič, z županom Janžekovičem niso uspeli dogovoriti o izenačitvi cene, je Kaučič občinskemu svetu predlagal, da bi tem občanom razliko krila občina. Svetniki so se s predlogom strinjali. Podžupanja Ljutomer • Na obisku varuhinja človekovih pravic Čakajoč na odgovore vlade Prleško prestolnico je obiskala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Dejala je, da bo letošnje leto tematsko posvetila starejšim in problemom, s katerimi se ti pogosto srečujejo: demenci, nasilju nad starejšimi, domovom za starejše ipd. Nussdorferjeva je predlani državi dala 140 pri- poročil za izboljšanje različnih okoliščin in ravnanj, lani pa 114. »Vlado bom v kratkem povprašala, kako in kje so kaj spremenili; predvsem pa mi bodo morali povedati, zakaj česa niso popravili,« je dejala. Povedala je tudi, da je institucija Varuh človekovih pravic v Sloveniji prisotna že več kot dvajset let in poudarila, da je temeljna naloga varuha skrb za dostojanstvo ljudi. NŠ Foto: ML Foto: NS torek • 9. februarja 2016 Gospodarstvo Štajerski FEDNIK 7 Slovenija, Ormož • Kako donosen posel so dražbe »Sem dober poznavalec dražb ... « O tem, da na javnih dražbah potekajo tudi podkupovanja, kjer eden od dražiteljev med ostale interesente razdeli denar, da ti ne dražijo, že čivkajo vrabci na veji. Za kako razširjen in donosen posel gre, dokazuje tudi več oglasov, ki jih lahko najdemo na spletnih omrežjih in ki pozivajo ljudi k sodelovanju v utečenem poslu s poznavanjem dražb premičnin in nepremičnin. Navedeni oglasi nazorno in jasno pričajo o tem, da so javne dražbe postale donosen posel, podkupovanje na dražbah pa je torej povsem ustaljena praksa. Mnogi se namreč z dražbami ukvarjajo "poklicno"; nanje se prijavijo, da izsiljujejo druge in na ta način služijo. Na več sodiščih plačujejo varščine, nato pa resne kupce prepričajo v plačilo nagrad, ki se gibljejo različno -od 200 pa vse do 1.000 evrov in več (odvisno od predmeta dražbe), v nasprotnem primeru jim grozijo z zviševanjem cene. Izklicna cena je znašala 1.202 evra, kupnina pa kar 17.502 evra Da so dražbe postale donosen posel organiziranim posamezni- Dogovori so lahko kaznovani z denarno kaznijo ali z zaporom do dveh let Po zakonu je kaznivo dejanje, kadar kdo v izvršbi protipravno izterja več, kot je kdo pripravljen plačati, ali si prilasti zmotno preplačilo dolga, kar se lahko kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let. Enako je lahko kaznovan tisti, ki v izvršbi izigra upnika za njegovo terjatev z dogovorom z udeleženci dražbe. / Fotografija je simbolična. Slovenska Bistrica • Nekdaj uspešno podjetje sedaj životari Drobnič: »Za nakup Aha Emmi ni veliko možnosti« Iskanje novega lastnika Aha Emmi se nadaljuje. Kot smo že poročali, je lani DUTB zbirala zavezujoče ponudbe za nekoč zelo uspešno slovenjebistriško podjetje Aha Emmi, med potencialnimi kupci podjetja sta se omenjala predvsem Impol in Talum. DUTB sedaj vodi neposredna pogajanja, zaposleni in vodstvo družbe pa razmišljajo o notranjem odkupu. Za prevzem družbe sta se zanimala tudi slovenjebistriški Impol in kidričevski Talum. V Impolu so odgovorili, da je za posredovanje informacij v zvezi s postopki prodaje podjetja Aha Emmi pooblaščena le DUTB, ki je lastnica družbe. Iz Taluma pa nam je predsednik uprave Marko Drobnič na enaka vprašanja odgovoril: »Talum zaradi zavezujoče narave skupščinskega sklepa ponudbe za nakup terjatev in poslovnega deleža družbe Aha Emmi ni oddal. DUTB je trenutno v fazi neposrednih pogajanj s ponudniki, ki smo oddali neza- Aha Emmi je v letu 2015 po besedah Romana Stegneta ustvaril okoli 23 milijonov evrov prihodkov, kar je nekaj več kot leto prej, pri tem pa leto sklenil z 950.000 evri izgube. Ta je bila sicer precej nižja kot leta 2014, ko je znašala 2,5 milijona evrov, pozitiven signal pa je tudi ta, da so lansko zadnje četrtletje že poslovali pozitivno. Tudi letos načrtujejo rahlo pozitivno poslovanje, a le pod pogojem takojšnje finančne in lastniške stabilizacije. (sta) vezujoče ponudbe. Za dogovor o nakupu terjatev in poslovnega deleža družbe Aha Emmi od Ta-luma ni veliko možnosti, saj se naše ocene o tem, koliko bi bilo treba vložiti v podjetje, ter pričakovanja s strani DUTB glede kupnine, precej razlikujejo.« Foto: Mojca Vtič Slovenjebistriški proizvajalec izdelkov iz aluminija je pred kratkim objavil, da zaradi povečanega obsega išče študente, na drugi strani pa zaposleni že več kot eno leto plačo prejemajo po obrokih. Uprava predlagala notranji odkup Zaradi tega naj bi direktor Aha Emmi Roman Stegne približno 300 zaposlenim predlagal, da bi z notranjim odkupom skušali rešiti podjetje. Dodal je, da razmišljajo tudi o možnosti kombinacije notranjega odkupa s pomočjo kakšnega strateškega partnerja, o končni možnosti pa se bodo odločili po pridobljenih odzivih zaposlenih. Kot še poroča Sta, podjetje že zbira podpise za notranji odkup. S tem želijo preveriti interes in zmožnost, ali bi lahko zbrali 1,5 milijona evrov, da bi postali solastniki družbe. Za prevzem naj bi delavci najeli posojilo pri Delavski hranilnici, vsak po vsaj 3000 evrov, vodilni v podjetju tudi nekoliko več. Po naših podatkih naj bi zaposleni trenutno zbrali 800.000 evrov. Stegne je še dejal, da se z iskanjem zelo mudi, saj so sicer lahko ogroženi nekateri novi projekti in posli. Mojca Vtič kom, smo se nedavno na eni izmed javnih dražb nepremičnin v Ormožu prepričali tudi sami. Dražili sta se dve parceli (v sklopu) v Veliki Nedelji po izklicni ceni 1.202 evra. Parceli smo si pred dražbo tudi ogledali. Lahko povemo, da je šlo za zanimivo nepremičnino bodočim gradite- ljem, kajti sklop parcel je v urejenem kraju, v centru krajevne skupnosti - v bližini trgovine, vrtca, šole ... Kljub temu pa nas je število dražiteljev presenetilo. Pred vrati dvorane se je namreč nagnetlo več kot 35 zainteresiranih, čeprav se jih je k nakupu prijavilo 22. Dražba pa se je dejansko začela že pred vrati stavbe. Neki možakar, ki se je izdajal za resnega kupca, je dražiteljem predlagal, da se dogovorijo za ceno. »Ste vsi za dražbo? Jaz vam dam 3.000 evrov, da ne boste dražili. Ponuja kdo več?« »Torej 3.000 evrov ste razdeli med vse nas,« je bilo slišati.« Ponudbe so padale, nekateri zainteresirani so prikimavali . »Eno rundo moramo dražiti ...,« so nadaljevali. A kaj kmalu je bilo jasno, da s tega ne bo nič. Ko smo vstopili v dvorano, je bilo slišati: »Nič se niso dogovorili. Tisti v drugi vrsti bo dražil.« Potem se je začelo. Po formalnostih pred začetkom dražbe, kot je preverjanje identitete morebitnih kupcev, je prodajalec, ki je vodil dražbo, predlagal, da se cena zvišuje po 100 evrov. Ko je bilo jasno, da bo nepremičnina prodana za veliko več, so se dražitelji strinjali, da naj zainteresirani sami ponudijo ceno: »Tu bomo še eno uro, če bomo dražili po 100 evrov. Naj ponudijo cene in tisti, ki bo ponudil največ, je pač zmagal,« je bilo slišati. Ko je cena narasla na več kot 15.000 evrov, sta se za nepremičnino pogajala še dva kupca. Nepremičnina je bila na koncu prodana po ponujeni najvišji ceni 17.502 evra. Medtem pa je bilo med publiko že slišati nezadovoljne dražitelje, ker jim tokratna dražba ni prinesla nobenega zaslužka: »Rajši bi med nas razdelil 5.000 evrov, pa bi dosti bolje prišel skozi .« Po koncu dražbe je bil vodja dražbe nad visoko ceno, po kateri mu je uspelo prodati nepremičnino, vidno presenečen. Bil pa je presenečen tudi nad številom dražiteljev, ki so bili domala iz vse Slovenije, celo iz Medvod. Monika Levanič Kidričevo • Filip Flisar preizkusil vodno gladino gramoznice Občina išče investitorja Najhitrejši brkač Filip Flisar je s smučmi že preizkusil vodno gladino gramoznice Pleter-je, Občina Kidričevo pa sedaj išče investitorja, ki bi tovrstno adrenalinsko udejstvova-nje omogočil tudi drugim ljubiteljem vodnih površin in ekstremnih športov. Pred štirimi leti so na občini prejeli predlog za postavitev športno-rekreacijskega centra v gramoznici. In kako si na občini predstavljajo preureditev gramozne jame? »Uredile bi se vodne in obvodne površine, in sicer bi se postavila petstebrna krožna vlečnica, takšne v Sloveniji ni, najbližja je v Zagrebu in v bližini Gradca. Ob tem bi se uredil kamp, plavajoči pomoli in otoki, proga za veslanje, brežine, športno igrišče na prostem ... Sedaj smo v fazi pri- GRAMOZNICA PLETERJE pogled na vlečnico za smučanje na vodi dobivanja vodnega in nato gradbenega dovoljenja,« je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast. Ker občina ni primerna za upravljanje in postavitev tovrstnega parka, zaradi pomanjkanja financ in izkušenj, kot je dejal Napast, sedaj išče zasebnega investitorja. »Odločili smo se za jav-no-zasebno partnerstvo. Do 18. marca zbiramo nezavezujoče ponudbe s strani zasebnikov, s tem bomo preverili dejanski interes. Če dobimo vsaj eno vlogo, potem nadaljujemo s postopkom, torej z javnim pozivom za zavezujoče ponudbe.« Občina je ocenila, da bi tovrsten projekt zahteval od 1,2 do 1,5 milijona evrov, zasebni partner pa bi športno-rekreacijski park prejel v upravljanje za 20 let. »Seveda tako ocena investicije kot dolžina let še ni dorečena, to bo predmet nadaljnjih pogovorov,« je pojasnil Napast. Mojca Vtič Foto: Občina Kidričevo Občina išče zasebnega investitorja, ki bi postavil petstebrno vlečnico, uredil kamp, vodne in obvodne površne. 8 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 9. februarja 2016 Dornava, Ptuj • Tristoletni kipi že leta in leta čakajo obnovo Kdo je pozabil na dornavske Od ducata baročnih kipov pritlikavcev, ki so nekdaj krasili vrt dvorca Dornava, je doslej obnovljenih le pet. Preostalih da jih doslej še niso obnovili, bo težko najti. Dornavske pritlikavce je v začetku 18. stoletja neznani kipar izklesal iz peščenjaka. Tega so kiparji radi uporabljali, ker ga je enostavno obdelovati. Hkrati pa je ta kamen izjemno občutljiv na vremenske vplive in hitro razpada. Da bi kipe zaščitili, so jih nekaj že bili prestavili v dvorec, od 60. let prejšnjega stoletja pa jih hrani ptujski muzej: sprva jih je polovica stala na notranjem grajskem dvorišču, drugo polovico pa so shranili v depo. V paviljonu Dušana Kvedra (današnji Miheličevi galeriji) so jih leta 1987 celo razstavili, ob tej priložnosti pa jih je Viktor Goj-kovič zasilno restavriral. Takrat so ugotovili tako slabo stanje, da jih na prosto niso več upali postaviti. Po razstavi so jih shranili v muzeju. Pet pritlikavcev so leta 1990 prepeljali v Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), kjer so jih očistili, utrdili in odstranili neustrezne predhodne popravke. Leta 2003 so jih obnovljene vrnili muzeju. Sprva so stali v grajski galeriji med baročnimi umetninami, potem pa so jih postavili na arkadni hodnik v drugem nadstropju gradu, kjer so še danes. Začasna postavitev se je očitno spremenila v stalno, a so kipi vsaj zaščiteni pred vremenskimi vplivi. Preostalih sedem figur je še zmerom v depojih muzeja, kjer jih ne moremo videti. Neptunov vrt je bil biser, danes je spaka Dornavski dvorec so sredi 18. stoletja prezidali in zasnovali izjemen vrt. Arhitekturo, kiparstvo in vrtne zasaditve so prepletli v največjo baročno celostno umetnino pri nas. Danes obiskovalec težko verjame, da je celotno območje vrta merilo kar 33 hektarjev, saj sta se na njegovo ozemlje vrinila kmetijstvo in vaška pozidava. Med kiparskim okrasjem vrta tako po kakovosti kot po žanru izstopa skupina kipov dvanajstih pritlikavcev, torej figur izrazito kratkih teles in močno poudarjenih glav. Strokovnjaki ocenjujejo, da so nastali v 20. letih 18. stole- tja, pa tudi oblečeni so po modi tistega časa. Čigavo dleto jih je izklesalo, ostaja skrivnost. Gotovo pa ni šlo za domačina, temveč tujega mojstra, ki je dobro poznal dunajsko umetnost. Simbolično najpomembnejši in najkompleksnejši del vrta je bil gotovo Neptunov vrt. V njegovem središču še stoji fontana s skalnatim otočkom, na katerem Neptun zabada vodno pošast. Okoli bazena sta bila razvrščena dva cikla skulptur; bližje je na nizkih podstavkih stalo dvanajst kipov pritlikavcev, nekoliko dlje ali ob straneh pa šest antičnih filozofov na višjih podstavkih. Skupini naj bi predstavljali dve skrajnosti človeškega bivanja: modrost in širino duha nasproti duševni in telesni pohabljenosti. Celotno kiparsko okrasje Dornave je v klavrnem stanju. Nekatere kipe na ograji pred dvorcem so v preteklosti sicer že restavrirali, vendar spet propadajo. Zanimivo je tudi, da so interventno odstranili kipe pritlikavcev in filozofov, Neptuna pa pustili na dežju in snegu. Da s trizobom zabada pošast s prašičjim telesom in ribjo glavo, ki jo pes grize za plavut, je komaj še mogoče razbrati. Zakaj pred tremi desetletji začetega obnavljanja še niso zaključili? Vzrok bi lahko pripisali pomanjkanju denarja za kulturno dediščino, vendar obnavljanja doslej sploh še nihče ni ne predlagal ne naročil. V ZVKDS potrjujejo, da naročila doslej še niso dobili: "Preostalih figur nismo videli, so pa po našem vedenju poškodovane približno enako, kot so bile figure, ki so že restavrirane. Težko si predstavljamo, da bi bila po-škodovanost taka, da domo-delacija in restavriranje ne bi bila mogoča." Kako zahteven bi bil ta zalogaj? "Za kakršno koli oceno, časovno in finančno, bi bilo treba figure natančno pregledati, enako vso obstoječo historično dokumentacijo, šele potem bi bilo možno predvideti potrebne posege ter jih finančno in časovno ovrednotiti. Analogno na podobne primere bi to lahko bilo delo enega restavratorja za dobo enega leta." Kdo je odgovoren, da kipi niso restavrirani Pri ugotavljanju, kdo bi re-stavriranje moral predlagati in zakaj tega doslej ni storil, pa se zgodba zaplete. Dornavski dvorec je skupaj z vrtom in ki- Foto: EM Poljčane • Pridobitve v Domu upokojencev dr. Jožeta Potrča V letu 2015 za naložbe preko 300.000 evrov Zaposleni in stanovalci Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane si bodo 29. januar 2016 zapomnili po odprtju prizidka za potrebe stanovalcev z demenco in podelitvi certifikata kakovosti E-Qalin. »Kljub vedno težjim časom smo lani veliko postorili. Največja investicija je bila izgradnja prizidka. Tako smo lani decembra v pritličje prizidka preselili stanovalce z demenco, ki so bili prej v drugem nadstropju. Z neposrednim izhodom na varovane zunanje površine smo jim tudi omogočili prosto in varno gibanje, kar je zanje bistvenega pomena. Stanovalci prvega nadstropja pa so s prizidkom pridobili pokrito zunanjo teraso. Dom smo oblekli v žive barve, zamenjali dve dvigali in na streho kurilnice namestili solarnike. Ob tem smo v kuhinji lani zamenjali prvo polovico termičnega bloka, letos dela nadaljujemo, tako da bo po 20 letih kuhinja v celoti obnovljena,« je povedala direktorica Iva Soršak. Skupna vrednost investicijskih del v letu 2015 je dosegla 315.000 evrov, skupaj z vlaganji v osnovna sredstva in opremo pa se ta znesek povzpne na okrog pol milijona evrov. Ob tem so uvedli nove koncepte dela s stanovalci, tudi z uvajanjem projekta E-Qualin, s katerim so po mnenju direktorice izboljšali oskrbo za starejše kot tudi pogoje dela. Stanovalce in zaposlene je nagovorila tudi državna sekretarka Martina Vuk, ki je poudarila, da je pomembno, da stanovalci in stanovalke tovrstne inštitucije občutijo kot dom. "Pomembno, da se počutite domače in sprejete, da lahko poveste, kar si mislite in da ste tudi uslišani. Trenutno je v Državna sekretarka Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti direktorica Doma Iva Soršak sta prerezali trak na otvoritveni slovesnosti. Foto: Mojca Vtič Martina Vuk in Sloveniji približno 31.000 bolnikov z demenco, znano je, da se bo to število v naslednjih nekaj letih povečalo za 40 %. Zagotoviti moramo, da tudi ljudje z demenco ohranijo kakovost življenja in da je bivanje karseda domače.« »Če bomo imeli srečo, bomo tudi mi azilanti v domu« Zbranim je za izvedene investicije in prejetje certifikata čestital tudi župan Stanislav Kovačič, ki pa je v svojem slogu dodal: »Zavedamo se, da če bomo imeli srečo in dočakali vstopni pogoj 65 let za upokojitev, bomo tudi sami azilanti v domu. Druga stran zgodbe ni tako svetla, saj je družbena situacija takšna, da ljudem kljub 40 letom delovne dobe ne omogoča normalnega preživetja v tovrstnih domovih. Zato so obremenjene vse občine, tudi naša. Mi namerjano več kot 110.000 evrov letno, kar ni dramatično, postane pa zanimivo, če vemo, da smo v letu 2010 za tovrstno samooskrbo namenili 70.000 evrov letno.« Mojca Vtič torek • 9. februarja 2016 Gospodarstvo Štajerski FEDNIK 9 pritlikavce? sedem pa že tri desetletja na obnovo čaka v depojih ptujskega muzeja. Krivca, Obnovljeni pritlikavci v arkadnem hodniku ptujskega gradu parskim okrasjem v državni lasti. Leta 1999 so ga razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. Akt o razglasitvi sicer določa, kako je treba spomenik varovati, ga vzdrževati ali obnoviti, vendar pa mu denarja še ne zagotavlja. Šele s pomočjo statusa namreč spomenik lahko kandidira na različnih razpisih, ki jih organizirajo kulturno in druga ministrstva ter lokalne skupnosti. Ministrstvo za kulturo (MK) je z enoletnimi ali dvoletnimi razpisi za obnovo spomenikov začelo sredi 90. let prejšnjega stoletja in jih je objavljalo do leta 2012. Odtlej zaradi pomanjkanja denarja razpisov več ni bilo. V Restavratorskem centru v Ljubljani pravkar obnavljajo osem dornavskih kipov: šest antičnih mislecev in dva svetnika. Tja so jih interventno prepeljali že leta 2006. Kipe je treba očistiti, utrditi na kritičnih mestih, konzervirati in dokumentirati ter izdelati tridimenzionalne posnetke za izdelavo kopij. Finančna sredstva za ta namen so lani že porabili, zato so dela prekinili, nadaljevali pa jih bodo letos: »V nadaljevanju predvidevamo v okviru eventualne obnove celotnega dvorca izdelati kopije za postavitev in situ, originale pa restavratorsko dokončno obdelati in pripraviti za muzejsko postavitev.« Zakon o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini pravi: "S spomeniki, ki s tem zakonom preidejo v last države, upravlja MK neposredno oz. preko ustrezno usposobljenega zunanjega izvajalca, s spomeniki, ki pa postanejo last lokalne skupnosti, pa njen pristojen organ." Lastnik pritlikavcev je resda država oz. MK, vendar imajo skrbnika, to pa je Pokrajinski muzej Ptuj-Or-mož (PMPO). Kipi niso njegovi (zato tudi niso inventarizirani), a je zanje dolžan skrbeti. Kulturno ministrstvo se izgovarja ... Vsaka od treh vpletenih strani na restavriranje pritlikavcev gleda drugače. Na ZVKDS pojasnjujejo: "Restavriranje pravza- »V zgradbi, kjer izvajamo pouk od 1. do 9. razreda z nižjim izobrazbenim standardom, trenutno nimamo težko gibalno oviranih otrok in zato dvigala nujno ne potrebujemo, vendar pa ko pridejo v to stavbo otroci iz druge stavbe, jih z vozički nosimo po šoli.« Dodala je, da to ne pomeni, da dvigala ne potrebujejo, vendar morajo najprej urediti še klan-čine in še nujneje - sanitarije. »Slednjega se bomo lotili letos. Je pa res, da bomo v sodelovanju z občino skušali najti neki dolgoročni razvoj naše šole, ali gremo v rešitev z novo gradnjo, ki bo primerna za vso populacijo, ali načrt sanacije. Imamo zelo prijetne in tople učilnice, vendar pa je stavba stara, težave imamo s kanaliza- . KOMBI,MO ^PRJIAMO^A ^ Oh ŽIVIMO KAKOVOSTMO DRUGAČt/IOST. T 'sm ^e že «BfOKOtJt« «t*"*" Ekul nagradna iGflA _ _ _ Foto: OŠ Minke Namestnik Sonje Šola je za nov kombi zbrala okoli 3.500 evrov, potrebovala bi okoli 23.000 evrov. Lastnik, MK, pa jasnega odgovora ni podal: "PMPO ni lastnik dornavskih pritlikavcev, ampak jih samo hrani. Njihov lastnik je država, ki pa jih skuša obnoviti postopoma skozi redni program Restavratorskega centra v skladu z razpoložljivimi sredstvi." Zaprosili smo za dodatna pojasnila, ali to pomeni, da prijava na razpis sploh ni potrebna. Odgovarjajo: "MK je pri ZVKDS naročilo natančen pregled stanja dvorca Dornava, za katerega je izdelan konservatorski načrt, z namenom, da bi se v sklopu razpoložljivih sredstev na postavki spomeniki v državni lasti začela sistematična obnova dvorca, v sklopu katerega je tudi park s pritlikavci. Ker gre v tem primeru za spomenik v državni lasti, razpis za pridobitev sredstev ni potreben." Po njihovem mnenju prijava na razpis torej sploh ni potrebna. Očitno je, da v takih primerih dolžnosti in odgovornosti niso povsem dorečene. Med prelaganjem papirjev in od- govornosti pa zob časa grize naprej. Se bo končno našel denar za dornavski baročni biser? Z dornavskim dvorcem je v naše kraje prišel nadih svetovljanstva. Leta 1990 so iz njega odšli zadnji stanovalci, propadanje pa se je s tem še pospešilo. Ko so leta 2003 izdali Vrišerjev zbornik za Dornavo, je kazalo, da bo praznim zidovom le mogoče najti ustrezno vsebino in se lotiti obnove. Izdelali so tudi zelo temeljit konservatorski načrt. Pravkar pripravljajo restavratorskega, šele nato pa bo za dela mogoče pridobiti gradbeno dovoljenje. Težava pa seveda ni v dovoljenju, temveč v denarju. Vlada sicer obravnava zakon, s katerim bi Dornava v prihodnjih letih dobila slaba dva milijona evrov. Doslej se je dvorcu sreča že večkrat nasmihala, pa se nato zmerom obrnila stran ... Eva Milošič prav lahko predlaga kdorkoli, seveda ga pa naroči lastnik ob predpostavki, da so za to zagotovljena finančna sredstva. ZVKDS ne skrbi za omenjene figure, skrbnik teh figur je vsekakor PMPO. To, da so figure državna last, ne pomeni, da posege na njih naroča država, kajti figure so kot del muzejskih zbirk v upravljanju muzeja, ki je zanje pristojen in odgovoren." Restavriranje bi po njihovem mnenju torej moral predlagati muzej. V ptujskem muzeju pa pravijo: "Pritlikavci so bili prepeljani v muzej začasno, dokler ne bo odgovora, kaj z Dornavo. Se pravi, muzej jih samo hrani, zato niso inventarizirani, o načrtih za prihodnost pa odloča lastnik oz. skrbnik." Za obnovo bi torej morala poskrbeti država. Slovenska Bistrica • OŠ Minke Namestnik Sonje pred investicijskimi izzivi Šola zbira denar za nov kombi OŠ Minke Namestnik Sonje izvaja izobraževalni program v dveh stavbah v središču Slovenske Bistrice. Čeprav izobražujejo tudi gibalno ovirane otroke in mladostnike, imajo dvigalo zgolj v eni stavbi, vendar kot je pojasnila ravnateljica šole Klavdija Fridrih, dvigalo ni edina težava šole, ki jo obiskuje 54 učencev. cijo, elektriko, druga težava je, da smo v samem središču mesta.« O starosti zgradb priča tudi dejstvo, da sta bili pred 60 leti adaptirani in da sta obe pod spomeniškim varstvom. Sicer pa se trenutno šola ukvarja z zbiranjem denarja za nov kombi, saj zdajšnji šteje 12 let. »V sodelovanju s fitnes centrom Elipsus smo izvedli projekt Kako fit je Slovenska Bistrica. Trenutno smo zbrali okoli 3.500 evrov, za nov kombi pa bi potrebovali okoli 23.000 evrov. Tako da se bo skozi leto zvrstilo še več podobnih projektov, na katerih bomo zbirali sredstva. Za prvo prireditev, ki bo predvidoma 12. aprila, že šivamo kostume,« je še dodala Fridrihova. Mojca Vtič Mongolska princesa Porzellana Kinkank, ena od restavri-ranih figur Pritlikavci -karikature baroka Barok je ljubil posebnosti, zato so umetniki iskali čim bolj nenavadne motive. Ko je v zgodnjem 18. stoletju izšla Augsburška knjiga škratov, je prišlo do pravega razmaha pritlikavcev. Izredno priljubljeno in lahko dostopno knjigo so sestavljali bakrorezi s podobami pritlikavcev, ki so imeli vsak svoje šaljivo ime in poklic, opremljeni pa so bili še z zabavnimi verzi. Tudi za dornavske pritlikavce so vzore sprva iskali v tej knjigi. Igor Weigl pa je ugotovil, da so nastali po grafikah - karikaturah predstavnikov tedanje družbe Ja-cquesa Callota. Kljub temu da je bil motiv pritlikavcev pri naših severnih sosedih precej priljubljen, pa se je pri nas poleg Dornave nekaj kipov tega žanra ohranilo le še v graščini pri Vipavi. Na pomembnost pritlikavcev kaže že njihova prvotna postavitev v osrednjem delu vrta. Tega je na vsaki strani neba označeval po en kip svetnika. Glavna os se je začela s kipom Brezmadežne, pot je nato skozi dvorec vodila v Neptunov vrt, od tam pa skozi kostanjev drevored do sadovnjaka in dveh oranžerij. Tri poti so nato vodile skozi gozdič vse do potoka Pesnica, kjer se je kilometer in pol dolga os zaključila. Foto: EM Foto: EM 10 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo torek • 16. februarja 2016 Razmišljamo • Ob slovenskem kulturnem prazniku malo drugače Vsaka rima se ni umetnost, tudi ce je Prešernova Saj se vam je že zgodilo: bili ste v veseli družbi, kratek čas vam je delal kozarček, dva ... Takrat naenkrat vsi pozabimo, da posluh ni naša največja vrlina, in postanemo pevski zbor... Apokrifni Prešeren Prešernov pesniški opus vsebuje tudi priložnostne in obscene verze, ki jim je prešernoslovje posvečalo zelo zadržano pozornost. V prispevku so pesmi domnevnega Prešernovega avtorstva zbrane in opremljene z anekdo-tičnim komentarjem. Kratke, najpogosteje štirivrstične pesmi z obscenim izrazjem smešijo vse cerkveno. Prešernovo avtorstvo ostaja vprašljivo zaradi številnih namernih ali nenamernih potvorb. Zavest o tem, da je Prešeren pisal tudi radožive in dvoumne verze, odpira možnost za alternativno branje nekaterih njegovih znanih besedil. (Vir: Miran Hladnik; http://lit.ijs.si/pres_ap.html) Avtor: F. Goldenstein Portret Franceta Prešerna iz leta 1850 Če malo pobrskamo po spominu, se boste z zadnje zabave gotovo spomnili velikega števila pesmi, ki so se nam z leti nabrale v našem spominu. In bolj divja kot je zabava, bolj divje so naše pesmi. Dokler ne pridemo do tistih sočnih verzov Tri prste pod popkom ... Če smo prej še sramežljivo odpirali usta, pa ima za to pesem vsak kakšno poznano kitico: očeta tišlarja, ki dela zibelke; šuštarja, ki popravlja čevlje; nekoga, ki šlata in šlata ...; ob cesti je kamen, na kamnu pa nekdo nekaj počne ... Ste se kdaj vprašali, kako so take pesmi nastajale? Seveda je odgovor na dlani: v podobni družbi, kakršna je ta, ki te pesmi poje. Nihče se jih ni učil v šoli, pa jih vsi poznamo. Zdaj pa za nekatere bogokletna, a resnična trditev: tudi naš največji pesnik Prešeren je kdaj zaokrožil kakšno kosmato. Kar nas pravzaprav ne bi smelo presenetiti: bil je pesniški genij, in ko so v kakšni družbi kdaj pregloboko pogledali v kozarec, njemu ni delalo težav rimanje na še tako grdo temo. In grde teme se zelo rade parijo z vinom: zavore so se sprostile, rime pa tudi. In so nastale pesmi o slapu Savica, pa o nunah, o očetu Janezu, ki je sejal ječmen ..., pa Le me še, le me še, k meni se tiši ... Ne bom zapisal nobene tovrstne pesmi, saj jih mimogrede najdete na spletu (na primer: http://lit.ijs.si/pres_ap.html). Nekatere so res Prešernove, druge so mu pripisali, tretje so se v skoraj dveh stoletjih širjenja od ust do ust malce spremenile ... Ampak ob teh verzih se človek samo nasmehne, zamahne z roko in pomisli: »Ko vinček govori ...« Prešerna ne cenimo zaradi tovrstnega svinjepisja, pač pa zaradi genialnosti njegove prave umetnosti. Kamor oče Janez gotovo ne sodi ... Umetnik je lahko pijan, umetnost pa ne Naj pa, če že povezujem alkohol in umetnika, vendarle omenim še nekaj, kar me osebno izredno moti, vi pa, kakor želite ... V Sloveniji iz zame nerazumljivega razloga zelo radi povezujemo vino (oziroma kakšno drugačno drogo) in umetnost. Saj veste: imamo filmski festival, povezan z vinom, imamo dneve poezije, povezane z vinom, imamo literarne večere - Hude po-kušnje, povezane z vinom ... In čeprav je že marsikateri umetniški gost tovrstnih večerov odločno zanikal, da bi mu vino pomagalo pri umetniškem ustvarjanju, mi še kar vztrajamo pri tej svoji vinsko-umetniški povezanosti. Pa naj bo skrpana še tako na silo ... Svetlana Makarovič je priznala, da se ji je kdaj v »veselih« trenut- kih utrnila genialna ideja za pesem, pa si jo je zapisala. Ampak drugi dan, ko je prebrala, kar si je zapisala, je vse skupaj romalo v koš. Najbolj absurdno je, da so na tovrstno Hudo pokušnjo povabili Toneta Partljiča, ki ne skriva, da je zdravljeni alkoholik, ptujski organizatorji pa ga gredo zafrkavat z vinskimi pokušnjami ... Še dobro, da je Partljič šaljivec in se zna pošaliti tudi na svoj račun. Mogoče pa gre pri teh ume-tniško-vinskih navezah samo za vpliv močnega vinskega lobija, ki je v nekem obdobju v naši državi izgubil vpliv in je minister za zdravje vino pregnal z oglasnih strani, a se je sedaj vrnilo pri stranskih vratih. Ker mnogi mediji nasedajo tovrstnim fintam in se na dolgo in široko razpišejo o vinu kot hrani, o vinsko-kulina-ričnih povezavah, o razvajanju brbončic s poznimi, izrednimi, ledenimi, suhimi in ne vem kakšnimi trgatvami, o vrhunskih vinih in vinoljubcih - pa pri tem pozabijo vsaj namigniti, kaj svetuje minister za zdravje. Kakorkoli že - malo sem zašel. Pisati bi namreč moral o Prešernovi zamolčani poeziji, pa se mi zdi tema tako zelo nepomembna in obrobna ter nevredna pisanja, da bom raje svetoval, kot bo mogoče ob kulturnem prazniku ministrica za kulturo: »Vsak dan kozarček umetnosti, pa bo vaš dan lepši.« (Ko pa boste kdaj v bolj sproščeni družbi, pa naj pridejo na vrsto tudi tiste čudne stvari tri prste pod popkom ... Saj zaradi tega ne boste nič slabši človek!) Jože Šmigoc Ptuj • V upokojenskem razstavišču fotografije iz Vitomarcev »Tako smo živeli nekoč « V razstavišču Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje, v Domu Franca Krambergerja v Ptuju, tudi letos nadaljujejo razstavno tradicijo: vsak prvi torek v mesecu ob 18. uri vabijo na odprtje nove razstave. Tokrat s fotografijami iz Vitomarcev in okolice gostujejo člani društva upokojencev pri Sv. Andražu. Ti so že pred časom pobrskali po svojih zasebnih arhivih in zbrali več kot 300 najrazličnejših fotografij; vsako naselje andra-ževske občine se je predstavilo s svojimi zanimivimi motivi, na katerih je prikazano, kako so na tem območju Slovenskih goric živeli nekoč. Starejši so ob tem obudili marsikateri spomin in dogodek ter ga iztrgali pozabi, mladi pa so spoznavali, da je bilo zanimivo tudi življenje njihovih praded-kov in prababic. Del fotografske zbirke - okrog 80 fotografij - od tega torka krasi stene sejne sobe v Domu Franca Krambergerja v Čučkovi ulici 1. Razstavo je pripravila komisija za kulturo pri pokrajinski upokojenski zvezi v sodelovanju z vito-marškimi upokojenci in Zvezo kulturnih društev Ptuj. Odprl jo je Edi Kupčič, predsednik upokojencev v občini Sv. Andraž, strokovni mentor postavitve je bil Franc Simonič, ob odprtju pa je zapel andraški upokojenski kvartet. »Najlepši je slovenski svet in mili dom očetov,« so povedali v eni od pesmi; razstavljene fotografije to potrjujejo. Lepo in zanimivo bi bilo, da bi se podobnih prikazov življenja nekoč lotili tudi po drugih občinah, saj se vse prerado zgodi, da se stare fotografije v družinskih albumih hitro izgubijo, so pa neprecenljiv dokaz o življenju v naših krajih pred kakim stoletjem. jš Foto: Črtomir Goznik Razstavljene fotografije je predstavil predsednik DU pri Sv. Andražu Edi Kupčič, na odprtju pa je zapel tamkajšnji upokojenski kvartet. Sveti Tomaž • Območno srečanje ljudskih pevcev in godcev Bogastvo ljudske zakladnice Minulo soboto je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD), Območna izpostava (OI) Ormož, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž pod naslovom Bogastvo ljudske zakladnice. Na odrskih deskah tomaže-vske kulturne dvorane je nastopalo devet skupin. Predstavile so se Pevke ljudskih pesmi FS KD Podgorci, Pevke ljudskih pesmi KD Frana Ksaverja Me-ška Sveti Tomaž, pevsko društvo Zrelo klasje in Kulturno društvo Podgorci - ljudske pevke sestre Nedeljko. Nastopili so še Ljudski godci in pevci kulturnega društva Simona Gregorčiča Velika Nedelja, Društvo upokojencev Podgorci - Podgorski vaški pevci, Pevci ljudskih pesmi KD Obrež, Pevke ljudskih pesmi KD Osluševci in godci ljudskih viž Stori čehoki KD Podgorci. Na srečanju, ki ga je moderi-rala Karolina Putarek, je navzoče pozdravil župan občine Sv. Tomaž Mirko Cvetko. Ob koncu prireditve sta vodja OI JSKD Barbara Podgorelec in predsednica sveta OI JSKD Blanka Kosi Raušl vsem sodelujočim podelili priznanja za sodelovanje. Srečanje si je ogledal tudi podpredsednik državnega sveta in podžupan občine Ormož Branko Šumenjak. Nastopajoče je ocenjevala strokovna spremljevalka muzi-kologinja Jasna Vidakovič, ki je po končanem srečanju z vodji skupin opravila še razgovor, v kratkem pa jim bo posredovala tudi pisna mnenja. Po ogledih vseh srečanj v okviru koordinacije (OI Ormož, OI Ptuj, OI Slovenska Bistrica in OI Lenart) pa bo izbrala še skupine, ki se bodo septembra predstavile na regijskem srečanju. Slednje bo potekalo na območju OI Ormož. Monika Levanič Foto: Arhiv JSKD OI Ormož Na srečanju so se predstavili tudi godci ljudskih viž Stori čehoki KD Podgorci. Rokomet Ko nekomu nisi všeč... Stran 12 Rokomet Gorišničani pretili na začetku in koncu Stran 12 Odbojka Dan, ko je šlo vse kot po maslu Stran 13 Tenis Rola ni uspel preko kvalifikacij BuenosAiresa Stran 13 Futsal Petelini še korak bližje cilju Stran 14 Marko Fajdiga Po uspešni igralski karieri v nov projekt Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč Nogomet • Prijateljski tekmi iSdovno: 11 odhodov' Dva ¿ola Zorka, a tokrat v gol Zavrča Uradni prestopni rok za igralce s pogodbami se je iztekel zadnjega januarja, klubi še tudi po tem datumu lahko sklenejo pogodbe z igralci, ki so brez kluba. V Zavrču se je doslej zvrstilo enajst odhodov in prav toliko prihodov. Razen Raniloviča gre vse po vrsti za mlade igralce, stare največ 22 let. Zavrčani bodo težko nadomestili predvsem Datkoviča in Ri-ero, ki sta bila med najboljšimi v jesenskem delu sezone. Na mestu branilcev (Berežny, Štanenko, Jakšič, Karamatič, Steva-novic) je okrepitev več kot v napadu, kjer se veliko pričakuje od mladega slovaškega reprezentanta Filipa Duriša. Morda še največja »okrepitev« bi bil zdravi Josip Golubar, ki je imel v preteklosti veliko težav s poškodbami. Zanimiva je tudi situacija z vratarji, saj sta odšla tako Pavol Bajza kot Dominik Picak, v završko vrsto pa se je po letu premora vrnil odločni Marko Ranilovič. Ta je bil v sezoni 2014/15 med najboljšimi igralci Zavrča, po avanturi v splitskem Hajduku in slovaških Zlatih Moravcah pa bo tako znova zadnja prepreka za tekmečeve napadalce. Spremembe so se zgodile tudi med trenerji: na mestu pomočnika glavnega trenerja Ivice Solomuna je Mirana Emeršiča (prevzel mesto trenerja kadetov) zamenjal Elvis Šahmanovic. Zavrč: prišli: Marko Ranilovič (Vion, Slovaška), Ovbokha Agboyi - Nigerija (prost igralec), Luka Šalamun (Drava), Dean Tišma - Srbija (prost igralec), Filip Duriš - Slovaška (Slovan Bratislava, Slovaška), David Berežny - Slovaška (Catania, Italija), Nemanja Jakšič - Srbija (Zeta Golubovci, Črna gora), Tin Karamatič - Hrvaška (prost igralec), Matija Miketič - Srbija (Verona, Italija), Stanislav Štanenko - Ukrajina (Karpaty Lviv, Ukrajina), Viktor Srevanovi - Srbija (Fiorentina mladinci, Italija); odšli: Albert Riera - Španija, Zlatan Muslimovič - BiH Toni Datkovič - Hrvaška (vsi Luka Koper), Aitor Ruano - Španija (Cornella, Španija), Rok Zorko (Drava), Pavol Bajza - Slovaška, Ivan Novoselec - Hrvaška, Dominik Picak - Hrvaška (Slaven Belupo, Hrvaška), Dejan Polič - Hrvaška, Denis Glavina - Hrvaška, Stefan Petrovič - Avstrija. JM Nogomet • NK Aluminij Še enkrat zelo učinkovito MONS CLAUDIUS -ALUMINIJ 2:10 STRELCI ZA ALUMINIJ: Kurež 4, Križan 3, Bizjak, Turkalj, Ploj ALUMINIJ: Hrastnik, Vezjak, Kompan, Turkalj, Čeh, Krljano-vič, Rogina, Škoflek, Bizjak, Ku-rež, Križan. Igrali so še: Ahec, Topolovec, Kajtna, Petrovič, Vrbanec, Pintarič, Ploj. Trener: Simon Sešlar. Nogometaši Aluminija so se v preteklem tednu pomerili z dvema tretjeligašema in zabeležili dve prepričljivi Tri tedne pred začetkom spomladanskega dela prvenstva v 1. slovenski ligi Zavrča-ni pospešeno igrajo pripravljalne tekme, s katerimi želijo do čim jasnejših odgovorov o moči prenovljene ekipe. Tako so v petek najprej igrali s hrvaškim prvoligašem Sla-venom Belupom, v soboto pa še z ekipo ptujske Drave. Obe tekmi sta bili odigrani na pomožnem igrišču v Zavrču. ZAVRČ - SLAVEN BELUPO 0:2 (0:1) ZAVRČ: Kovačič, Jakšič, Rogač, Karamatič, Antič, Agboyi, Kokorovič, Pihler, Tahiraj, Tišma, Batrovič. Igrali so še: Ranilovič, Cvek, Glavica, Miketič, Duriš, Šalamun. Trener: Ivica Solomun. Tekma s hrvaškim prvoli-gašem, za katerega je vseh 90 minut odigral tudi vratar iz Gerečje vasi Matjaž Rozman, je bila za Ivico Solomuna priložnost za ocenitev trenutne stopnje uigranosti. Ta zaradi prihodov desetih novih igralcev razumljivo še ne more biti na najvišji ravni, z vsako tekmo pa se pričakuje napredek. Trener Solomun ni mogel računati na Golubarja in Matja-šiča - prvi ima manjše težave s poškodbo, drugi pa bo odsoten še nekaj časa. Gostje iz Koprivnice so se tokrat izkazali za zelo močnega tekmeca in so v vsakem polčasu zadeli po enkrat. Domačinom to ni uspelo, čeprav so imeli nekaj priložnosti, predvsem na začetku drugega dela. Sicer so bili gostje boljša ekipa, tudi žogo so imeli več v svoji posesti. »Pomembno je, da se iz po- Foto: Črtomir Goznik Prijateljska tekma med Zavrčem in Dravo se je končala z neodločenim izidom. Dva gola v dresu Drave je dosegel Rok Zorko. raza nekaj naučimo, saj smo na začetku drugega polčasa imeli nekaj priložnosti, da bi rezultat izenačili. Enostavno nam to ni uspelo, tekmec pa je to kaznoval in postavil končni rezultat. V prihodnje si želimo popraviti napake, ki smo jih storili na tekmi, in pokazati ambiciozen karakter,« je po tekmi povedal završki vratar Marko Ranilovič. ZAVRČ - DRAVA 3:3 (1:1) STRELCI: 1:0 Duriš, 1:1 Zorko, 2:1 Miketič, 2:2 Kidrič, 2:3 Zorko, 3:3 Dodlek ZAVRČ: Ranilovič, Štanenko, Mužek, Berežny, Stevanovič, Kokorovič, Dodlek, Miketič, So-lomun, Duriš, Šalamun. Igrali so še: Kukec, Ptiček, Džaferovič, Puškadija. Trener: Ivica Solomun. DRAVA: Musič, Zdovc, Lon-zarič, Tomažič-Šeruga, Pauko, Vindiš, Romih, A. Čeh, Perger, Zorko, Kidrič. Igrali so še: Jarc, Petek, Zdovc, Jarc, N. Čeh. Trener: Damijan Vogrinec. V soboto so Zavrčani odigrali še drugo tekmo v dveh dneh, trener Solomun je priložnost za igranje ponudil še preostalim igralcem, ki v petek niso nastopili, ob tem še nekaj mladincem. Trener Drave Damjan Vogrinec ima manj neznank glede sestave ekipe, najbolj delikatno je zagotovo mesto vratarja, kjer sta po odhodu Ajleca priložnost dobila Musič in Jarc. Gostje iz Ptuja so se domačinom odločno postavili po robu, podobno kot na tekmah Pokala Slovenije. Oba polčasa sta bila ize- načena, tako po igri kot po rezultatu. Domačine je v vodstvo popeljal Slovak Duriš, še pred odmorom pa je izid poravnal Zorko, ki je še jeseni branil barve Zavrča. Tudi v drugem polčasu so zeleno-rumeni prvi povedli, tokrat je z močnim in natančnim strelom od daleč zadel Mike-tic. Gostje so s kombinatorno igro pod taktirko Nastje Čeha preobrnili izid, najprej je izenačil Kidrič, Zorko pa je z drugim zadetkom na tekmi pokazal svojo vrednost. Prav mogoče je, da bodo po odhodih Riere in Muslimovica v Zavrču še pogrešali iznajdljivega napadalca tipa Zorko ... Končni izid srečanja je nekaj minut pred koncem postavil Timotej Dodlek. JM zmagi. Najprej so v sredo na domačem igrišču ugnali Lenart (11:0), v soboto pa so v gosteh ugnali še Mons Claudius (2:10). V Rogatcu so varovanci Simona Sešlarja prikazali podobno učinkovitost kot v sredo, tokrat so od nekoliko boljše ekipe (6. mesto po jesenskem delu 3. SNL sever) prejeli tudi dva zadetka. V golu je tokrat priložnost dobil mladinski vratar Žan Hrastnik (Kristijan Lipovac se po poškodbi vrača v ritem treningov). Foto: Črtomir Goznik 17-letni Mitja Križan (Aluminij) kaže pri prehodu iz mladinske v člansko kategorijo dobre predstave. Trener Sešlar je bil po visoki zmagi zadovoljen s predstavo svojih nogometašev: »Tudi tokratno srečanje so igralci odigrali v skladu z navodili in dogovorom pred tekmo. Jasno je, da še vse ni na nivoju, ki ga pričakujem in želim za prvenstvo, a s prizadevnostjo igralcev sem zelo zadovoljen, podobno lahko rečem za učinkovitost.« Za slednjo sta najzaslužnejša Robert Kurež in Mitja Križan, ki sta dosegla štiri, oz. tri zadetke. Naslednji dve prijateljski tekmi bodo Kidričani odigrali na svojem igrišču, v sredo z ekipo Odrancev (3. liga), v soboto pa s Celjem (1. liga). JM 12 Štajerski Šport, šport mladih torek • 9. februarja 2016 Rokomet • 1. NLB leasing liga Ko nekomu nisi všeč ... Trimo - Jeruzalem 30:29 (18:14) TRIMO TREBNJE: Djurdjevič 1, Florjančič 3, Murčehajič, Skol, M. Kotar 8, Sušin 4, Željko, Potočnik 8, Udovič 2, Sašek 1, Per-novšek, M. Grandovec, Mlakar, T. Grandovec 3, Brana, Urbič. Trener: Roman Šavrič JERUZALEM: Balent, Šutalo; Kavčič, Horvat, Bogadi 3, Čudič 3 (3), Ozmec 1, Radujkovic, Žu-ran 9, Grizolt, Kocbek 3, Kosi 1, Mesaric 5, Petrovič, Rajšp, Cirar 4. Trener: Saša Prapotnik. Začeli bomo s koncem tekme: Matic Kotar je s svojim osmim zadetkom 15 sekund pred koncem tekme zadel za 30:29 - ob tem je storil kora- ke. Ormožani so na klopi sodniško odločitev Jureta Cvetka in Brstina Kavalarja burno pospremili in ob prehodu v napad za izenačenje je delegat Marjan Frelih igro zaustavil, klopi Jeruzalema pokazal rumeni karton in gostom odvzel žogo ter jim tako onemogočil napad za izenačenje. Zanimivo je, da minevajo leta, odkar je Jeruzalem zadnjič osvojil točke, ko je sodil sodnik Cvetko. Zamera iz ene tekme pa kar traja ter traja in bo trajala verjetno tako dolgo, dokler bo Ormožanom sodil celjski sodnik. Sicer je bila tekma izenačena do izida 10:10, na kar so gostitelji ušli na prednost štirih zadetkov (14:10). Kar 18 prejetih zadetkov nazorno govori, da obramba Ormo-žanov ni bila na nivoju, ob tem tudi vratarja nista opravila naloge, kot se spodobi. V treh primerih je prednost Trima že znašala pet zadetkov (19:14, 20:15, 21:16). Gostje se niso predali in so izid najprej izenačili na 27, nato še na 28 in 29. Napad Trima je v zaključku tekme težko dosegal zadetke, kljub temu je eden več pristal v ormoški mreži. Po tekmi trener Pra-potnik ni želel komentirati dogodkov na igrišču, kar dokazuje jezo v taboru Jeruzalema na sodniške in delega-tovo odločitev. To je bil četrti zaporedni poraz Ormožanov. V nasle- 1. NLB leasing liga REZULTATI 16. KROGA: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož 30:29 (18:14), Celje Pivovarna Laško - Riko Ribnica 38:29 (19:16), Istrabenz Plini Izola - Gorenje Velenje 25:40 (9:20), Slovenj Gradec 2011 - Slovan 28:28 (15:12), Dobova - Sevnica 31:25 (15:10), Urbanscape Loka - Koper 2013 22:22 (9:13), Maribor Branik -Krka 30:23 (14:13). 1. GORENJE VELENJE 16 2. CELJE PIVO. LAŠKO 16 3. KOPER 2013 16 4. MARIBOR BRANIK 16 5. URBANSCAPE LOKA16 6. KRKA 16 7. JERUZALEM ORMOŽ16 8. TRIMO TREBNJE 16 9. RIKO RIBNICA 16 10. DOBOVA 16 11. ISTRABENZ IZOLA 16 12. SLOVENJ GRADEC 16 13. SLOVAN (-1) 16 14. SEVNICA 16 dnjem krogu na Hardek prihaja Slovenj Gradec. uk 15 0 1 30 15 0 1 30 10 1 5 21 10 1 5 21 9 2 5 20 9 1 6 19 9 0 7 18 7 2 7 16 7 1 8 15 4 2 10 10 3 2 11 8 2 3 11 7 2 1 13 4 2 0 14 4 Gal Cirar (Jeruzalem Ormož) Rokomet • 1. B SRL (m) Domačini pretili na začetku in koncu Rokomet • 2. SRL (m) Nedeljčani upravičili vlogo favorita Foto: Črtomir Goznik Gostujoči rokometaši iz Ptuja so v Gorišnici potrdili večjo kakovost in ugnali domačine. Moškanjci Gorišnica - Drava Ptuj 28:31 (11:16) MOŠKANJCI GORIŠNICA: Kovač 4, Bedrač 1, Valenko 4, Balas, Lozinšek 6, Ozmec, Ranfl, Žuran, Šincek, Preac 1, Stopar 6, Koštomaj 6, Geč; Trener: Boštjan Strašek. DRAVA PTUJ: Šulek, Cvetko 8, Jensterle 4, Drobež, Bračič, Ma-roh 5, Požar, Šalamun, Bedenik, Sabo, Hrupič 3, Bedeti, Jerenec 6, Lesjak 5, Reisman, Belec; Trener: Ivan Hrupič. Kljub pustnemu času je lokalno rivalstvo med rokometaši Moškanjcev-Gorišnice in Drave v večnamensko dvorano v Gorišnici privabilo približno 150 gledalcev. Ti so predvsem v končnici tekme - zadnjih deset minut - videli napeto tekmo, pred tem so večino časa na igrišču kontrolirali ptujski rokometaši. Obe ekipi sta v šestih minutah ekspresno dosegli po štiri zadetke, nato pa se je domačinom nekoliko ustavilo. Naredili so tri tehnične napake pri podajah, kar so gostje znali izkoristiti. Z zadetki Cvetka, Jensterleta in Maroha so se odcepili na +4 (4:8), varno prednost pa so držali 1. B SRL (m) REZULTATI 14. KROGA: Alples Železniki - Radeče Mik Celje 31:33, Krim - Sviš Ivančna Gorica 31:27, Grosuplje - Mokerc Ig 25:28, Moškanjci Gorišnica -Drava Ptuj 28:31, Krško - Dol Tki Hrastnik 30:31, Herz Šmartno -Škofljica Pekarna Pečjak 35:26, Črnomelj - Brežice 26:26. 1. KRIM-OLIMPIJA 14 12 1 1 25 2. HERZ ŠMARTNO 14 12 0 2 24 3. DOL TKI HRASTNIK 14 11 1 2 23 4. DRAVA PTUJ 14 9 2 3 20 5. BREŽICE 14 8 2 4 18 6. KRŠKO 14 7 1 6 15 7. ČRNOMELJ 14 6 2 6 14 8. SVIŠ IVANČNA G. 14 6 2 6 14 9. MOKERC - IG 14 6 1 7 13 10. RADEČE CELJE 14 6 1 7 13 11. MOŠKANJCI - G. 14 2 2 10 6 12. ŠKOFLJICA PEČJAK 14 3 0 11 6 13. ALPLES ŽELEZNIKI 14 1 1 12 3 14. GROSUPLJE 14 0 2 12 2 s solidno obrambno postavitvijo 3-2-1 (domačini so večino tekme stali na črti v formaciji 6-0). Dravina obramba je bila v prvem delu bistveno bolj čvrsta (tudi v postavitvi 6-0 in 5-1), še največ težav so imeli s krožnim napadalcem Stoparjem, medtem ko sta bila iz zunanjih položajev najuspešnejša Lozinšek in Va-lenko. Omenjena trojica je še držala stik z Dravo, ki je v 25. minuti po zadetku Maroha z levega krila že ušla na plus pet. To razliko je brez prevelikega naprezanja obdržala do konca prvega dela. Ptujčani so prikazali prepričljivo igro in so celo nekoliko (pre)lah- ko prišli do te prednosti, ki so jo Gorišničani v drugem delu ves čas lovili. Domačini so drugi polčas začeli poletno in odločno, izboljšali so realizacijo in po zadetku Stoparja s šestih metrov so prišli do rezultata 16:19. Ko so pokazali več volje in energije, jih je z zadetki »presekal« levi zunanji igralec Drave Jerenec, medtem ko je na vratih nekaj strelov ubranil še Belec. Ta je bil skozi celotno tekmo boljši izmed obeh vratarjev ter je zbral nekaj obramb več od Žurana. V zadnjih deset minut do tedaj nenapete tekme se je vstopilo z rezultatom 19:24, nakar je sledil »juriš« domače ekipe. S tremi zaporednimi zadetki Lo-zinška, enega je dodal še Va- lenko, so varovanci trenerja Straška v samo treh minutah precej zmanjšali zaostanek, saj je na semaforju pisalo 23:25. Sledila je bolj napeta končnica, kot je kazalo večino tekme, v kateri so igralci obeh ekip vložili vso preostalo energijo in motivacijo. V 55. minuti je razigrani Ko-štomaj, ki je skupno dosegel šest zadetkov, Moškanjce-Gorišnico pripeljal le do zadetka zaostanka, nato pa se je do zadnje minute igralo gol za gol. Na domači strani so zadeli Koštomaj, Valenko in Stopar, na gostujoči pa Hrupič, Maroh in Cvetko. Pomurje - Velika Nedelja 27:40 (12:20) RK VELIKA NEDELJA: Preac (5 obramb, 2 x 7-m), Škerjanec (9 obramb, 4 x 7-m), Lukman 4, Zoreč 6, Kociper 3 Bombek 3, Mavric 4, Bezjak 2, Hržič 1, Kolmančič 11, Lorenčič 1, Pra-protnik, Boksa 1, Zoreč, Gašič 2, Marin 5. Trener: Matjaž Hanželič. Težko pričakovano nadaljevanje prvenstva v 2. SRL se je za rokometaše Velike Nedelje začelo po načrtih. Poškodbe večine igralcev so pozdravljene, z izjemo »levičarjev«, tako da so bila pričakovanja pred tekmo proti Pomurju velika. Ekipa se je še nekoliko okrepila, saj je zeleni dres za nadaljevanje prvenstva oblekel Miha Kolmančič. Že na začetku tekme je bilo videti, da si gostje želijo osvojitve dveh točk. Velikonedelj-čani so takoj na začetku prevzeli pobudo in prešli v zanesljivo vodstvo, ki so ga skozi polčas samo višali. Po koncu prvega polčasa je prednost znašala že 8 zadetkov (12:20). V nadaljevanju so bolje začeli gostitelji ter z delnim izidom 3:0 nekoliko zmanjšali zaostanek. Klop gostov je takoj vzela minuto odmora, kar je Slednji je v zadnjih sekundah iz protinapada dosegel osmi zadetek na tekmi za končni rezultat 28:31. Ptujčani so zasluženo dobili lokalni derbi, v katerem so bili večino tekme v varni prednosti, na koncu pa so domačinom dovolili, da so se jim popolnoma približali. Rokometaši Moškanjcev Go-rišnice so prikazali prav gotovo eno najboljših predstav v letošnji sezoni in ob takšnih igrah od začetka prvenstva bi imeli na svojem računu bistveno več točk ter bi bili daleč od cone izpada. David Breznik zelo koristilo za nadaljevanje tekme. Igralci so ponovno zaigrali kot znajo in si do konca priigrali zanesljivo zmago 27:40. Za pokazano predstavo v Murski Soboti si pohvale zaslužijo vsi igralci, saj so tudi vsi dobili lepo minutažo. Strelsko je izstopal debitant Miha Kolmančič, ki je dosegel 11 zadetkov. Velik delež sta prispevala tudi vratarja Tadej Preac in predvsem Matic Škrjanec. Slednji je v 20 minutah obranil devet strelov Pomurcev, od tega kar štiri sedemmetrovke. Nadaljevanje prvenstva za Velikonedeljčane sledi šele 27. 2., ko v goste prihaja ekipa Radovljice. V času do te tekme bo ekipa odigrala še pripravljalni tekmi proti Ivančici in veteranom Velike Nedelje (ta je osvojila Kurentov turnir veteranov). UR 2. SRL (m) 1. RUDAR 9 7 0 2 14 2. AJDOVŠČINA 8 6 1 1 13 3. CERKLJE 9 6 0 3 12 4. JADRAN 2009 8 5 0 3 10 5. VELIKA NEDELJA 9 4 1 4 9 6. ARCONT RADGONA 9 3 1 5 7 7. METLIKA 8 3 0 5 6 8. RADOVLJICA 9 2 0 7 4 9. POMURJE 9 1 1 7 3 Jaka Lozinšek, RD Moškanjci Gorišnica: »Po porazu s tremi zadetki razlike nam je težko, saj smo se gostom v končnici dvakrat ali trikrat priključili, a žal nismo prišli do izenačenja. Do zadetka zaostanka smo še prišli, za kaj več pa je na koncu morda zmanjkalo tudi malo športne sreče. Tudi kakšna sodniška odločitev v prid Ptujčanom nas je oddaljila od remija. Mislim, da bi si na koncu glede na prikazano zaslužili vsaj točko na tej tekmi.« Rok Cvetko, RK Drava Ptuj: »Vedeli smo, da bo lokalni derbi težak in za zmago smo se morali boriti do konca. Proti koncu tekme nam je malo padla koncentracija, naredili smo nekaj nepotrebnih napak, vendar smo se na koncu zbrali in prišli do zmage.« torek • 9. februarja 2016 Šport, šolski šport Štajrnhi 13 Tenis Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) ^ Rola obstal v kvalifikacijah Buenos Airesa Dan, ko je šlo vse kot po maslu 25-letni Ptujčan Blaž Rola je po prvem grand slam turnirju v Avstraliji odpotoval na Havaje, kjer je igral na challenger turnirju z nagradnim skladom 50 tisoč dolarjev. Med posamezniki je izpadel v 1. krogu (s 5:7,6:7 ga je premagal Američan Ernesto Es-cobedo - 334.), med dvojicami pa je enako usodo doživel skupaj z Gregom Žemljo. Sledil je prehod na peščeno podlago v Južno Ameriko, v Argentino. Tam je nastopil v kvalifikacijah za turnir ATP-250 v Buenos Airesu, kjer nagradni sklad znaša več kot 500 tisoč dolarjev. Prvi nosilec na turnirju je Rafael Nadal, drugi pa David Ferrer. Blaž je bil uspešen v 1. krogu, kjer je s suvereno igro ugnal domačina Hernana Casanova (363 ). Težje delo ga je čakalo v 2. krogu, kjer je bil njegov tekmec še en Argentinec, Facundo Bagnis (97.). Slovenec je dobro odprl srečanje in je v 5. igri prvi pričel do break priložnosti. Ta je ostala neizkoriščena, na drugi strani pa je pri rezultatu 5:6 sam zašel v težave (30:40). Ba- gnis je to izkoristil in osvojil 1. set, v drugem je imel precej lažje delo, saj je hitro pove-del 0:4 in brez težav obdržal prednost. Končni rezultat je bil 5:7, 1:6. Tamara in Pia v Franciji 18-letna Tamara Zidanšek (279. na WTA) se je skupaj s trenerjem Zoranom Krajn-cem in Pio Čuk mudila na močnem ITF-turnirju v Gre-noblu (nagradni sklad 25 tisoč dolarjev). V Franciji je med posameznicami po težki borbi izpadla v 1. krogu, v treh nizih jo je ugnala dve leti starejša domačinka Lou Brouleau (335.) - 5:7, 7:5, 5:7. Srečanje je imelo veliko preobratov, na koncu pa je daljšo potegnila domačinka. Med dvojicami sta združili moči Tamara in Pia in se z zmago v prvem krogu proti domači dvojici Partaud-To-uly (6:3, 6:4) uvrstili v četr-tfinale. Tam sta ju ustavili 2. nosilki, Avstrijka Sandra Kle-menschits in Nemka Antonia Lottner (3:6, 3:6). JM 1:5. Prosta je bila ekipa NTK Namizni tenis • 1. SNTL Piljak in Slodej ugnala Krko Konec tedna so bili dejavni le igralci in igralke v 1. ligah, v nižjih ligah so počivali. A tudi Ptujčanke, ki nastopajo v elitni ligi, niso igrale svoje tekme, saj so bile v tem krogu proste. Zato pa sta se znova izkazala Danilo Piljak in Vesna Roj-ko. Prvi je v zmagi Maribora proti drugi ekipi Krke prispeval tri posamične zmage, dve je dodal Matic Slodej. Vesna je v dresu Mute v derbiju kroga proti Arrigoniju nastopila le v dveh posamičnih igrah, prvo je izgubila, zato pa je zmagala v odločilni deveti partijo proti 19-letni Urški Čokelj. Tako so igralke Mute dosegle pomembno zmago za utrditev vodstva. 1. SNTL (ž) REZULTATI 9. KROGA: NTD Kajuh-Slovan - NTK Logatec 3:5, NTK Arrigoni - NTK Muta 4:5, NTK Letrika - NTK Vesna Nogomet Poraz v Zagrebu Ptuj. 1. MUTA 8 8 0 40:8 16 2. ARRIGONI 8 6 2 35:17 12 3. VESNA 7 5 2 29:14 10 4. LOGATEC 8 4 4 22:29 8 5. PTUJ 7 3 4 19:25 6 6. LETRIKA 8 1 7 16:35 2 7. KAJUH-SLOVAN 8 0 8 7:40 0 1. SNTL (m) REZULTATI 13. KROGA: ŽNTK Maribor - NTK Krka II 5:3, NTS Mengeš - NTK Ilirija 2:5, NTK Fužinar I - NTK Kema I 3:5, NTK Arrigon - NTK Krka I 1:5, NTK Križe - NTD Kajuh- Slovan I 2:5. 1. KRKA I 12 12 0 60:8 24 2. KEMA I 12 11 1 55:11 22 3. ILIRIJA 12 9 3 50:28 18 4. MARIBOR 12 8 4 48:31 16 5. KRKA II 12 6 6 42:49 12 6. FUŽINAR I 12 5 7 42:47 10 7. MENGEŠ 12 5 7 38:49 10 8. KAJUH-SLOVAN I 12 2 10 22:55 4 9. ARRIGONI 12 2 10 27:55 4 10. KRIŽE 12 0 12 9:60 0 JM ZAGREB - FARMTECH VERŽEJ 2:1 (2:1) Nogometaši Farmtecha Veržeja (2. SNL) nadaljujejo pripravljalne tekme. Minulo soboto so gostovali v hrvaški prestolnici in se pomerili z ekipo prve hrvaške lige Zagrebom. Moštvo trenerja Zlatka Gaborja je povedlo z zadetkom Arpada Vaša iz kazenskega strela, a so domačini že do konca pr- vega polčasa rezultat spreobrnili sebi v prid (2:1), ki se vse do konca tekme ni spremenil. Za Veržejce so igrali: Duh, Kek, Ropoša, Vaš, Mau-ko, Pelcl, Polajžer, Petek, Lu-kač, Kouter, Čuk (Andrejč, Vinkovič, Ilič, Trstenjak, Lešnik, Šauperl, Vok, Kušnik). Manjkala sta Živko in Kau-čič. NS ZOK GM mobil Ptuj - Kostmann Slovenj Gradec 3:0 (21, 25, 14) ŽOK GM MOBIL PTUJ: Reibenschuh, Cvirn, Drevenšek, Topolovec, Radivoj, Rakuš, Gričnik, Horvat, Merc A., Ča-brijan, Emeršič, Grubišič Čabo; Trener: Darko Zimič. Ptujske odbojkarice so v novem letu očitno ujele zmagovalno formo, saj so tokrat na kolena spravile ekipo Kostmanna. Ta je v prejšnjem krogu prizadejala edini letošnji prvenstveni poraz vodilni ekipi lige iz Mislinje, zato je zmaga vredna še toliko več. Dodatno motivirane domače odbojkarice so od prve točke naprej »grizle« za vsako žogo in prav ta odnos jih je pripeljal do gladke, a povsem zaslužene zmage. Začetek dvoboja je bil za domače igralke v črni opravi z rdečo črto odličen. Vse po vrsti so močno in natančno servirale, zabijale in blokira- 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 13. KROGA: ŽOK GM mobil Ptuj - Kostmann Sl. Gradec 3:0, Benedikt - Nova KBM Branik II 0:3, ŽOK Ljutomer - Kajuh Šoštanj 3:0, Mozirje - Prevalje 1:3, Swatycomet Zreče - ŽOK Mislinja. 1. NOVA KBM BRANIK II 13 11 2 33 2. ŽOK MISLINJA 12 11 1 32 3. KOSTMANN SL. GRAD. 13 10 3 30 4. ŽOK GM MOBIL PTUJ 13 10 3 29 5. ŽOK LJUTOMER 13 7 6 21 6. SWATYCOMET ZREČE 12 7 5 19 7. PREVALJE 13 3 10 10 8. MOZIRJE 13 3 10 9 9. KAJUH ŠOŠTANJ 13 1 12 5 10. BENEDIKT 13 1 12 4 Kikboks Foto: Črtomir Goznik Ptujske odbojkarice so odigrale eno najboljših predstav v sezoni in ugnale ekipo iz Koroške. le, kar je iz rezultatskega vidika pomenilo 10:4. Slovenj-gradčanke so se po visokem zaostanku predramile in so zaigrale bolj zbrano, predvsem pa po zaslugi podajalke Kondričeve bolj organizirano. Ko so se približale na 21:19, so naredile štiri tehnične napake, zadnji servis so poslale še v mrežo, kar je pomenilo vodstvo 1:0 v nizih za Ptujčanke. V začetku drugega polčasa so gledalci spremljali dolge izmenjave, atraktivne točke in izenačen rezultat do desete točke. Sledilo je obdobje slabšega igre ŽOK GM mobil, po manjšem zaostanku pa so preko Horvato-ve, Radivojeve in po servisih Topolovčeve preobrnile rezultat in prišle do prednosti 23:19. Sledila je napeta končnica, v kateri so se Korošice zelo borile za izenačenje - pri tem je bila v napadu najuspešnejša Hasičeva. Po treh izenačenjih so ptujske igralke z nepopustljivo igro in učinkovitim napadom dobile tudi ta del s 27:25. V zadnjem nizu si je odločilno prednost domača vrsta priigrala s servisom, najuspešnejša je bila podajal-ka Grubišič Čabo, ki je skozi Darko Zimič, trener ŽOK GM mobil Ptuj: »Zares sem zadovoljen z igro svoje ekipe in njihovo maksimalno borbenostjo, ki nas je pripeljala do zmage. Odbojkarice so pokazale zares zelo dobro igro in z njo smo letos s popolno postavo zabeležili že letošnjo četrto zaporedno prvenstveno zmago.« Srečanje z Avstrijci ter Hrvati -priprave za evropski pokal Ekipa ptujskih kikbo-ksarjev - članov Kluba borilnih veščin Ptuj, je v soboto, 6. februarja, gostila ekipe iz Avstrije (iz mest Kalsdorf in Gratkorn) ter Krapine. V prostorih Kickboxing centra Ptuj so opravili dva treninga ter sparinge. Prvi del treningov je vodil domači trener Vladimir Sitar, popoldanski del pa trenerka iz Avstrije, bivša svetov- na prvakinja Beatriq Hut-ter. Po treningih in druženju celo soboto so vodstvo in člani vseh klubov zelo zadovoljni ugotovili, da to srečanje oziroma treningi že postajajo tradicionalni tekmo tudi dobro razigravala svoje soigralke, med katerimi je bila ponovno najučinkovitejša Cvirnova. Tretji niz je bil rezultatsko izenačen do 15:13, nakar je drugo serijo naredila nadarjena podajalka in prednost je takoj zrasla na deset točk. Po servisu igralk Kostmanna v mrežo so se Ptujčanke veselile zaslužene zmage. Varovankam trenerja Zimi-ča je večino tekme šlo zares vse od rok: kakovostno so servirale, dobro so igrale v polju, odlično so zaključevale napade, postavile so tudi številne uspešne bloke. To je bila ena najboljših letošnjih predstav ptujske vrste, zato gladka zmaga proti na papirju tihim favoritinjam iz Slovenj Gradca ni presenečenje. David Breznik in so zagotovili, da to še večkrat ponovijo. Treningi so bili med zadnjimi testiranji tekmovalcev pred odhodom na tekmo za evropski pokal, ki bo od 12. do 14. februarja potekala v Karlovcu na Hrvaškem. V domačem klubu so povedali, da v Karlovac potuje okrog 10 tekmovalcev, ki so v prvi ekipi, preostali pa se pripravljajo na nastope na domačih tekmovanjih. Franc Slodnjak Š Ptujski, avstrijski in hrvaški tekmovalci ter trenerji Foto: Franc Slodnjak 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 12. februarja 2016 Futsal • 2. SFL, 13. krog Nogomet • DNT MNZ Ptuj Petelini še korak bližje cilju Tomaž Trcko -Hiša daril FC Ptuj 5:2 (2:1) STRELCI: 0:1 M. Roškar (4.), 1:1 M. Magdič (18.), 2:1 D. Školiber (19.), 3:1 D. Školi-ber (22.), 4:1 K. Belšak (25.), 5:1 T. Gajser (28.), 5:2 M. Roškar (33.). TOMAŽ TRCKO: K. Vrbnjak, Ž. Kolarič; M. Magdič, U. Gori-čan, M. Gašparič, D. Školiber, T. Gajser, Denis Jaušovec, K. Belšak, A. Maroša, Ž. Rajh. Trenerja: Marjan Magdič in Matej Gajser. HIŠA DARIL PTUJ: Ž. Zupa-nič; R. Mulej, Ž. Krajnc, T. Pi-hler, D. Jaušovec, M. Šilec, M. Roškar, D. Zagoršek, P. Bra-ček. Trener: Boris Šprah. Sosedski derbi so zasluženo dobili futsalerji Tomaža, čeprav so gostje z golom Marka Roškarja povedli v 4. minuti. Pri Svetem Tomažu imajo mlado ekipo, a je ta po zaostanku reagirala kot izkušena, kar dokazuje njihovo kakovost: »Moram pohvaliti ekipo za pozitiven odziv po zaostanku. Mi fante učimo in pripravljamo na to, da se tekma igra celih 40 minut in da je treba garati na parketu ves čas. Zadovoljni smo s tremi Nogometaši iz Tomaža so še drugič v sezoni ugnali Ptujčane. novimi točkami. Vedeli smo, da bo tekma težka, saj ima sosedski derbi dodatno energijo, dodatni naboj. Takšne tekme so vedno težke, ampak fantje so še enkrat dokazali, da so pravi in tekmo smo po začetnem zaostanku na koncu spreobrnili sebi v prid,« je po tekmi povedal trener Tomaža Matej Gajser. Preobrat na tekmi se je zgodil v zaključku 1. polčasa, ko Šolski šport • Namizni ten Absolutno Marsel in Ina, ekipno OŠ Mladika V torek, 26. 1., je bilo v organizaciji Zavoda za šport Ptuj in z izvedbo NTK Ptuj v dvorani Mladika izvedeno območno osnovnošolsko tekmovanje v namiznem tenisu za posameznike in ekipe. V ekipnem delu so slavili učenci OŠ Mladika, za njimi so se zvrstile ekipe OŠ Cirkovce, OŠ Ljudski vrt in OŠ Poljčane. Med posamezniki so bili igralci in igralke razdeljeni v več kategorij: A (učenci absolutno): 1. Marsel Šegula, 2. Nino Šegula (oba OŠ Mladika); A1 (učenke absolutno): 1. Ina Unger, 2. Nika Belaj (obe OŠ Cirkovce), 3. Daniela To-manič Butkovska (OŠ Mladi- ka), 4. Lara Belaj (OŠ Cirkov-ce); B (učenci, 1.-5. razreda): Gašper Turk (OŠ Ljudski vrt), 2. Nejc Dikavčič (OŠ Cirkovce), 3. Marko Voda (OŠ Ljudski vrt); B1 (učenke, 1.-5. razred): 1. Maja Belaj, 2. Nina Frangež (obe OŠ Cirkovce); C (učenci, 6.-9. razred): 1. Nino Gonza (oŠ Ljudski vrt), 2. Tadej M. Lorger (OŠ Poljčane), 3. Rok Golob (OŠ Ljudski vrt), 3. Žan Hercog (OŠ Cirkovce); C1 (učenke, 6.-9. razred): 1. Hanna M. Urlep (OŠ Poljčane), 2. Neli Hofman (OŠ Ljudski vrt), 3. Lara Flisar (OŠ Poljčane). Z območnih tekmovanj se najboljša ekipa, 2 učenki in 2 učenca iz vsake kategorije uvrstijo na četrtfinalno državno tekmovanje. UR Šolski šport • Namizni ter 19. prvenstvo Ekonomske šole Ptuj Na zimskem športnem dnevu ŠC Ptuj so na Ekonomski šoli v organizaciji ŠŠD in več učiteljev (Metke Babusek-Me-dic, Marijane Rajh ...) organizirali tudi 19. prvenstvo Ekonomske šole Ptuj v namiznem tenisu. Tekmovanja seje udeležilo več deset prijavljenih dijakov in nekaj dijakinj. Med deklicami je v finalu Aneja Bohinec (1. b) premagala Nino Žvegla (3. a), pri dečkih pa sta se v finalu merila Rene Vršič (2. b) in Uroš Job (4. b) - zmagal je Rene Vršič z 21:16. Pot do finala pose- sta za gostitelje po lepo izpeljanih akcijah zadela kapetan Miha Magdič (asistent Urban Goričan) in Domen Školiber (asistent Mitja Gašparič). Dobro igro iz zaključka 1. polčasa so varovanci trenerske naveze Magdič - Gajser prenesli tudi v nadaljevanje tekme. Na 3:1 je povišal Školiber, ki je lepo preigral Roškarja in nato z levico z devetih metrov pospravil žogo za hrbet Žige Zupaniča. Za četrti gol v mreži Ptujčanov je najbolj zaslužen Kevin Belšak, ki je najprej ukradel žogo nasprotniku, nato pa iz težkega položaja z levico zatresel mrežo. Gostje so želeli zmanjšati zaostanek in so od 26. minute naprej zaigrali z vratarjem v polju. Že prvo njihovo napako je z golom za 5:1 preko celega igrišča kaznoval Tomaž Gajser. Končni izid je postavil Roškar, ki je uspešno zaključil ptujski protinapad 3 na 2. Aneja Bohinec in Rene Vršič bej med dečki ni bila lahka, saj je bilo več kakovostnih in zato tudi negotovih dvobojev. Zmagovalca sta prejela pisni pohvali. me Planinski kotiček Družinski planinski izlet Cirkulane -Gradišča Sobota, 13. februar 2016 V Halozah bomo poiskali korante ter Lakotnika, Zvitorepca in Trdonjo ... Iz pustno obarvanega Ptuja se bomo odpeljali v Haloze, kjer domuje rogati haloški kurent - korant. Naše izhodišče bodo Cirkulane, kjer je 3. kontrolna točka Haloške planinske poti (HPP). Povzpeli se bomo na severno pobočje in po grebenu med travniki in vinogradi na Gradiški Hum (336 m). Z vrha se odpira lep razgled po Halozah in Dravskem polju. Sledil bo krajši spust in nato vzpon do 4. kontrolne točke HPP na turistični kmetiji Emeršič. Tukaj bomo zapustili HPP, ki vodi proti Podlehniku ter se do Cirkulan vrnili po Mustrovi poti. Ta je posvečena Mikiju Mustru in opremljena z žigi želvaka Trdonje, volka Lakotnika in lisjaka Zvitorepca. Pot se zaključi malo nad Cirku-lanami pri leseni hiški Šumica, kjer je na ogled etnološka zbirka o peki kruha in vinogradništvu ter jubilejna izdaja stripov Mikija Mustra. Pot ni zahtevna. Po celotni poti nas čaka približno 3 ure hoje. HRANA: iz nahrbtnika PREVOZ: z avtomobili - dobimo se v Cirkulanah ob 9:30. Iz Ptuja traja vožnja približno 20 minut. CENA IZLETA je 3 EUR za odrasle in 1 EUR za otroke. PRIJAVE in plačilo do torka, 9. 2. 2016; v času uradnih ur v pisarni Planinskega društva Ptuj v Dravski ulici 18 (v torek od 14. do 16. ure, v petek od 17. do 19. ure) ali prijava na jasna.potisk@gmail.com in plačilo na transakcijski račun PD Ptuj: 0420 2000 0493 764. Izlet bo vodila planinska vodnica Jasna Potisk s so-vodniki. Poudarek na delu z mladimi Foto: Črtomir Goznik Do konca prvenstva je preostalo le še pet krogov. Tomažu skupaj z Zavasom iz Vrhnike preostane boj za prvaka (prednost Tomaža znaša tri točke) in neposredno uvrstitev ligo višje, Ptuj ima še zmeraj možnosti za osvojitev končnega 4. mesta. uk 2. SFL REZULTATI 13. KROGA: KMN Velike Lašče - ŠD Mlin-še 5:0 (1:0), FK Stripy - FK Dobrepolje 5:4 (2:2), Gorica FK - KMN Oplast Kobarid II 5:10 (2:8), KMN Tomaž - Hiša Daril Ptuj 5:2 (2:1). 1. KMN TOMAŽ 1310 1 2 55:20 31 2. FUTSAL KLUB ZAVAS 12 8 1 3 54:29 25 3. KEBELJ P. SALAMA 12 6 3 3 48:39 21 4. KMN VELIKE LAŠČE 13 6 1 6 39:40 19 5. ŠD MLINŠE 13 5 3 5 48:53 18 6. GORICA FK 13 5 2 6 48:48 17 7. HIŠA DARIL PTUJ 13 5 1 7 41:62 16 8. FK STRIPY 13 5 1 7 56:46 16 9. FK DOBREPOLJE 13 4 1 8 51:69 13 10. OPLAST KOBARID II 13 3 0 10 37:71 9 V nedeljo je v Šolskem centru Ptuj potekal strokovno-izpopolnjevalni seminar za nogometne trenerje za pridobitev licence B in C. Kot vsako leto je tudi ta seminar pripravilo Društvo nogometnih trenerjev Ptuj. V nedeljo dopoldne se je tako na teoretičnem kot praktičnem delu izobraževanja zbralo okrog 80 trenerjev, ki so lahko svoje znanje izpopolnili z zanimivimi temami. V uvodu je bil najprej na sporedu teoretični del, zanj so poskrbeli Janko Turk na temo problematika trenerjev v MNZ Ptuj, novitete na področju pravil nogometne igre pa je predstavil Borisa Grabar iz MDNS Ptuj. Sledil je praktičen prikaz problematike zastoja srca in uporabe defibrilatorja, ki so ga izvedli člani RK Slovenije. Kot zadnji je za malim odrom predaval Matjaž Jakopič, strokovni sodelavec NZS Slovenije, ki je predaval na temo Program razvoja igralcev od 8-13 let. Nato se je skupina podala na parket športne dvorane Center, kjer je vse prisotne pričakal boksarski šampion Dejan Zavec in podal marsikatero koristno informacijo na temo kondicijske priprave športnika. Zaključek je bil v trening slogu, za kar so poskrbeli mladi igralci Aluminija pod vodstvom Gora-zda Černila, ki so uprizorili metodični postopek vadbe tehnike udarca in sprejema žoge. Seminar se je končal ob prikazu trenerjev Gimnazije Šiška, ki so s pomočjo mladih igralcev Aluminija prikazali osnovne zahteve in vaje navajanja na žogo za skupine starostnega obdobja od 8 do 13 let. Tradicionalno se je seminar končal s podelitvijo pedagoških pripomočkov. tp Marjan Lenartič, DNT Ptuj: »Tudi letos smo organizirali izpopolnjeval-ni seminar za trenerje B in C. To so trenerji, ki v glavnem vodijo mlajše kategorije in klube v MNZ Ptuj. Gre za stalni seminar, s katerim si trenerji podaljšajo licenco za tekmovalno obdobje 2016/17. Glavni moto letošnjega seminarja je poudarek na delu z mladimi, in sicer za najmlajše kategorije od 7 do 13 let, kjer je glavni poudarek na tehniki nogometne igre. Predvsem je pomembno, da se igralci vključijo v proces klubskega dela in proces vadbe.« Šolski šport • Badminton Dve zmagi za učence OŠ Črešnjevec V četrtek, 28. 1., je v dvorani Mladika na Ptuju potekalo območno prvenstvo OŠ v badmintonu za posameznike. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve starostni skupini, najuspešnejši pa so bili učenci OŠ Črešnjevec, ki so osvojili zmagi v dveh konkurencah. Z območnega tekmovanja se v finale državnega tekmovanja uvrstijo prvi trije tekmovalci v kategoriji učencev in učenk letnikov 2001 in mlajših. Rezultati: Učenke, l. 2001 in mlajše: 1. Vita Lešnik - OŠ A. Ingoliča, Sp. Polskava 2. Polonca Škerget - OŠ Breg 3. Lea Bosilj - OŠ Breg Učenci, I. 2001 in mlajši: 1. Alen Kraševec - OŠ OŠ Črešnjevec 2. Gregor Ravnjak - OŠ Antona Ingoliča, Sp. Polskava 3. David Bukšek - OŠ Že-tale 4. Enej Petrovič - OŠ Mladika 5. Niko Ploj - OŠ Breg 6. Simon Menhart - OŠ Breg Učenke, l. 2003 in mlajše: 1. Hana Bečirovič Novak -2. OŠ Slovenska Bistrica. 2. Ana Teja Tabor - OŠ Črešnjevec 3. Mojca Žagar - OŠ A. Ingoliča, Sp. Polskava 4. Alja Horvat - OŠ Breg Učenci, l. 2003 in mlajši: 1. Jakob Čelig - OŠ Črešnje-vec 2. Žan Jevšenak - OŠ Antona Ingoliča, Sp. Polskava 3. Žiga Pečnik - OŠ Breg 4. Tomaž Golob - OŠ Breg UR Najboljša trojica med učenci letnika 2001 in mlajši. torek • 9. februarja 2016 Šport, reportaže Štajerski 15 Nogomet • Marko Fajdiga Po uspešni igralski karieri pripravlja nov nogometni projekt Marko Fajdiga se je po zaključku poklicnega igranja nogometa poskusil tudi v malem nogometu in bil izjemno uspešen. Z ekipo Meteorplasta iz Ljutomera je nastopil na številnih turnirjih po Sloveniji, Hrvaški in v Avstriji ter v obdobju od 2002 do 2008 osvojil več kot deset najvišjih lovorik. Tudi veliki novoletni turnir leta 2005 v Mariboru, ki ga je izvedla Sodniška organizacija Slovenije in se uvršča med najmočnejša in najodmevnejša tovrstna tekmovanja pri nas. Marko Fajdiga Foto: NS Prlek Marko Fajdiga (36) iz Zgornjega Krapja pri Ljutomeru je nogometno pot kot osnovnošolec začel v sosednjem Cvenu, kjer se je leta 1993 vključil v novo ustanovljen klub. Pod vodstvom trenerja Franca Gorze je postal stalni član prve ekipe, ki je nastopala v takratni pionirski pomurski ligi. Čeprav je bil v ekipi med najmlajšimi, je z igro odstopal in zato bil vpoklican v reprezentanco Pomurja, ki so jo ob njem sestavljali vsi igralci nK Mura Murska Sobota, saj je le-ta bil iz pomurske regije edini v 1. slovenski pionirski ligi. »To je bil prvi ključni korak v moji karieri, saj smo z reprezentanco Pomurja postali zmagovalci v Sloveniji. Iz najboljših igralcev tega turnirja je bila sestavljena takratna prva generacija slovenske reprezentance do 15 let. Na spisku je bilo tudi moje ime, da pa ostanem v reprezentanci, mi je bil postavljen pogoj - prestop k moštvu Mure,« pripoveduje Fajdiga, ki je v Murski Soboti nastopaj v kadetski in mladinski kategoriji, kasneje tudi pri članih. S ponosom pove, da sodi med redke Prleke, ki je bil pri takratnem soboškem prvoligašu kapetan moštva. Velik dosežek Marka Faj-dige v mlajšem obdobju so bili nastopi za reprezentanco Slovenije (U-17), še zlasti iz leta 1996, ko se je naša selekcija na Danskem uvrstila v končnico kvalifikacijskega turnirja. »Prvo tekmo smo igrali proti domačinom in se razšli brez zadetkov, nato prepričljivo ugnali vrstnike iz Makedonije (7:1) in bili v zadnji tekmi še presenetljivo boljši od favoriziranih Nizozemcev (1:0). Z uvrstitvijo na EP v Nemčijo (1997) smo dosegli izjemen uspeh, moj nastop pa je povezan z vrhuncem kariere. Na tekmi proti Slovaški (2:2) sem dosegel oba zadetka, ki sta bila hkrati edina za našo izbrano vrsto,« pravi Fajdiga. Leta 1999, v spomladanskem delu prvenstva, ga je v člansko ekipo NK Mura vpoklical legendarni, sedaj že pokojni trener Milovan Tarbuk in mu dal priložnost v najboljši enajsterici za tekmo proti Olimpiji (zmaga Mure, 2:0). Fajdiga je kmalu spoznal, da se mora odločiti med igranjem nogometa in nadaljevanjem šolanja oziroma službo. Izbral je nogomet, saj je uvidel, da pri takrat zelo dobro organiziranem prekmurskem klubu lahko zasede standardno mesto v ekipi in v razvoju le še napreduje. Žal je že v četrtem krogu prvenstva v sezoni 1999/2000 prišlo do hude poškodbe Ahilove tetive, ki je bila ključna pri njegovi nadaljnji nogometni poti. Sledilo je namreč polletno mirovanje, nato vpoklic v slovensko vojsko. 18-me-sečna odsotnost z zelenic je pustila posledice in Fajdigov povratek je bil več kot težek. NK Mura ga je posodila Potrošniku iz Beltincev (2. SNL), po izpadu še eno leto v Bakovce, kjer je po eni sezoni sledila usoda Potrošnika... Še zadnje njegovo nogometno upanje je bil povratek v domači Cven. Leta 2002 sta se združili moštvi Cvena in Ljutomera ter sestavili ekipo iz vseh domačih igralcev, ki so takrat igrali po številnih slovenskih klubih. Mednje so ob Fajdigi sodili še Saša Novak, Kristijan Stojko, Damijan Vozlič, Mario Hošpel in mnoga druga znana pomurska nogometna imena (Erik Cirkven-čič, Simon Baranja, NikoTala-ber ...), a več kot eno pokalno lovoriko regije jim ni uspelo osvojiti. Po končani avanturi v domačem okolju se je Marko Fajdiga podal »s trebuhom za kruhom« in pristal v klubih nižje tekmovalne ravni (Ormož, Veržej, avstrijski niž-jeligaški klubi ...). Ko se je sestavljala nova NK Mura 05, so se v vodstvu kluba nanj znova spomnili. Oblekel je dres Sobočanov in osvojil naslov prvaka v 3. SNL. Starostna življenjska doba in redno delovno razmerje sta naredili svoje, zato se je z Muro razšel, a sledili so novi izzivi. Največ zadovoljstva je našel pri ekipi Veržeja v takratni tretji slovenski ligi, kjer je nazadnje opravljal naloge igralca in trenerja. Za zaključek dolgoletne nogometne poti se je vrnil v Ljutomer in odigral nekaj tekem. Tudi z njegovim doprinosom se je Ljutomer-čanom uspelo uvrstiti v 3. SNL ... V minulem obdobju je »Faj-do«, kot ga poznajo znanci in prijatelji, pridobil potrebne licence za delo nogometnega trenerja. Prvo priložnost je dobil pri mlajših selekcijah Veržeja, kmalu za tem je že prevzel vodenje ekipe U-15 v 1. slovenski ligi vzhod. Uspehi so se vrstili, saj je ta ista generacija v kadetski kategoriji postala prvak 2. SNL vzhod, kar je pomenilo prehod v najmočnejše tekmovanje in izjemno velik dosežek kluba iz majhnega podeželskega naselja. Lani se je kadetska in mladinska ekipa NK Ver-žej skrbno pripravljala na uvodno sezono v prvi ligi in v svoje vrste pripeljala Boštjana Žemljica za trenerja mladinske ekipe. Fajdiga je ostal trener kadetske ekipe, a kot pravi, zastavljenega cilja ni izpolnil, saj je v jesenskem delu prvenstva z ekipo zbral vsega 14 točk. Podal je svoj odstop, ki ga je uprava kluba tudi sprejela. »Težko je uskladiti službo in vodenje treningov. Tudi plačila za opravljeno delo v zadnjem času niso bila v skladu z dogovorjenim in sledilo je slovo,« nekoliko razočarano pravi Marko. A obenem zagotavlja, da se bo po 23 nogometnih letih k »žogobrcu« še vrnil: »V naslednjih nekaj mesecih bom dokončal A-licenco za nogometnega trenerja in začel pripravljati nov projekt. V kateri nogometni sredini, pa naj zaenkrat še ostane skrivnost,« je sklenil Fajdiga. Niko Šoštarič Nogomet • ŠD Cirkulane Zanimivosti • NK Ormož Živahno v mlajših selekcijah V sklopu akcije Spravimo otroke z ulice je največji evropski tekstilni trgovec, nemški KiK Textilien, podaril nogometne drese kar nekaj slovenskim nogometnim klubom. Tako je nemški tekstilni velikan oblekel tudi mlajše selekcije ŠD Cirkulane U-7, U-9 in U-11, primopredaja dresov ob tem svečanem dogodku pa je bila v Cirku-lanah v sredo, 27. januarja. Drese je ob pomoči klubskih funkcionarjev mladim igralcem predal generalni vodja prodaje za Slovenijo in Hrvaško Ante Rimac. Gre za največjo donacijo v slovenskem nogometnem prostoru. Tudi sicer ŠD Cirkulane zraven članske ekipe, ki uspešno nastopa v Superligi, premore še tri mlajše selekcije, in sicer U-9, U-11 in U-15, ki nastopajo v MNZ Ptuj. Prav tako ŠD Cirkulane dela z najmlajšimi nogometaši U-7, ki pa še ne nastopajo v liga-škem tekmovanju, temveč se udeležujejo turnirjev. Vse to govori, da so v tem haloškem nogometnem kolektivu v zadnjem obdobju resno »zagrizli« v delo z mladimi. Trenutno tako v Cirkula-nah trenira 55 mlaj šili igral- cev, za katere skrbijo ustrezno usposobljeni trenerji. Nekaj igralcev prihaja tudi iz sosednje Hrvaške - Višnjice. V klubu želijo, da bi igralci zraven nogometnega znanja pridobili še druga znanja, ki jih otroci potrebujejo v vsakodnevnem življenju, ter da se igralci na treningih dobro počutijo. Poudariti je še treba, da imajo igralci in trenerji v Cirkulanah zelo dobre pogoje za delo, za kar gre v prvi vrsti zahvala tamkajšnji občini. Koordinator mlajših selekcij pri ŠD Cirkulane je Damjan Kokol. tp KiK podaril drese ormoškim nadebudnežem Nemško podjetje KiK Textilien, ki ima svojo prodajalno tudi v Ormožu, je v okviru akcije »Spravimo otroke z ulice« mladim ormoškim nogometašem podarilo drese. Prejeli so 60 dresov ter tri športne torbe. Gre za največjo donacijo mladim slovenskim nogometašem, tako kot v vseh ostalih klubih, so bili tudi ormoški donacije izjemno veseli. Dresi so iz clima cool materiala in vsebujejo zgornji in spodnji del, nogavice in športno torbo za skupino igralcev. Drese je izročil generalni vodja prodaje Kik Textilien za Slovenijo in Hrvaško Ante Rimac, ki je mlade nogometaše obiskal na treningu v športni dvorani v Podgorcih. Kik Textilien, nemška tekstilna veriga in številka 1 v Evropi, je ena od najhitreje rastočih podjetij na tem področju. Prva prodajalna je bila odprta leta 1994 v Düs-seldorfu v Nemčiji, danes pa Kik posluje v več kot 3260 poslovalnicah v Nemčiji, Av- striji, na Češkem, v Sloveniji, na Hrvaškem, na Poljskem in Slovaškem ter zaposluje skoraj 22.000 delavcev. Podjetje s sedežem v nemškem Böne-nu ustvarja letni promet v znesku več kot 1,75 milijarde evrov. V nemščini je KiK kratica za »Kunde ist König«, kar v prevodu pomeni »kupec je kralj«. V znak spoštovanja svojih kupcev so najbrž tudi dresi, ki so razveselili tisoče mladih slovenskih nogometašev. UK Novih dresov so bile veseli tudi v mlajših selekcijah NK Ormož. 1G Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 9. februarja 2016 Ormož • Premer vetrnic znaša 20,58 metra V Prlekiji največji klopotec na svetu Med vinogradi v Hermancih v občini Ormož stoji največji klopotec na svetu. To so potrdili tudi v uredništvu Guinnesso-ve knjige rekordov, ki so Stanku Habjaniču izdali uradno potrdilo o vpisu v knjigo rekordov. Večletni trud je Stanku Habjaniču, ki je vse od leta 2010 skupaj z gasilci PGD Miklavž pri Ormožu in PGD Ptuj postavljal štirikraki klopotec, končno poplačan. Namreč v uredništvu najslavnejše knjige na svetu so Stankov klopotec s premerom vetrnic 20,58 m tudi uradno razglasili za največjega na svetu. Certifikat je ponosen lastnik rekorderja prejel v minulih dneh. »To mi pomeni veliko. Res sem ponosen, kajti s tem dosežkom je pozabljeno vse moje delo, skrbi in prizadevanja,« je povedal Stanko in še dodal, da je na certifikat čakal že od leta 2010, ko so klopotec prvič postavili. Takrat je premer vetrnic znašal nekaj več kot 17 metrov. Z leti pa ga je povečal na rekordnih 20,58 metra. Kot nam je še zaupal ponosen lastnik rekorderja, je za izdelavo mogočnega klopotca, težkega okrog 900 kg, porabil približno 400 ur. Klopotec je v celoti izdelal sam. »Gre za družinsko tradicijo. Klopotce je izdeloval že moj dedek, nato oče, to tradicijo pa nadaljujem tudi jaz. Vedno sem si želel, da bi postavil pravega velikana.« Stanko, ki je sicer po poklicu zidar, pa upa, da bo družinsko tradicijo nadaljeval tudi sin. Mogoče pa bo ravno on tisti, ki mu bo uspelo podreti očetov svetovni rekord. Monika Levanič Ptuj, Podravje • Dobrodelna akcija Hoferja in Karitas Za otroke in družine v stiski V hladnih decembrskih dneh so nas ponovno ogreli prijazni odzivi kupcev trgovine Hofer na Ptuju, kjer smo pred vhodom zbirali prehranske in druge artikle. Z zbranim izkupičkom smo vsaj malo polepšali praznike družinam z otroki. Ti niso nič krivi za to, da so morda njihovi starši ostali brez dohodka ali pa s skromnimi sredstvi za njihovo preživetje. Hvala vsem, ki ste ob izhodu iz trgovine prijazno polnili vozička in tudi nam namenili besede spodbude. Vsem v Hofer-ju pa se zahvaljujemo za sodelovanje. Justina Vujnovič Hrvaška • Cigani osvojili Vir »Vi ste najboljši« Cigani smo začeli leto pestro in delovno. Prejeli smo povabilo in prošnjo za udeležbo na Virskem karnevalu - Vir pri Zadru, seveda smo se z veseljem odzvali. V petek, 22. januarja, ob polnoči smo krenili iz Dornave proti Viru. Avtobus je bil prežet z dobrim vzdušjem in veseljem, za kar je poskrbel Cigo Band. Za povorko smo se, kot vedno, potrudili po svojih najboljših močeh. Gosti in obiskovalci so nas bili nepopisno veseli. Z nami so se hoteli fotografirati, hoteli so naše avtograme, nekateri so se hoteli kar priključiti, skratka bilo je nepopisno lepo. Karnevalska povorka je potekala v naši najboljši formi igrivosti, plesa, pesmi, čiščenja čevljev, popravila marel, šloganja. Gosti in obiskovalci so se veselili z nami, jedli najboljše klobase in nam vzklikali: "Vi ste najboljši!" Po končani povorki smo se vsi zbrali pred prireditvenim pro- storom. ED Cigani smo prejeli prvo mesto za najboljšo in najlepšo karnevalsko skupino, česar smo bili nadvse veseli in takrat se je začela naša prava cigo fešta. Na Viru smo povabili vse navzoče v naše najstarejše mesto Ptuj na veliki karneval. Seveda smo jih povabili tudi v Dornavo in Markovce. UO ED Cigani Dornava Največji klopotec na svetu s premerom vetrnic 20,58 metra stoji v Prlekiji. Obiskovalci ga lahko občudujejo celo leto. Slovenski rekordi v Guinnessovi knjigi rekordov 2015: Največji adventni venec: 100,85 m premera; Turistično društvo Presmec iz Dolgih Njiv pri Voličini. Največja bujta repa: 1089,5 kg, Društvo za šport, turizem, razvoj in kulturo iz Velike Polane. Prvi poročeni par na Everestu: Andrej in Marija Štremfelj, 7. oktober 1990. Najdaljše plavanje v odprti vodi: 5.268 km, Amazonka, Martin Strel. Najdaljše neprekinjeno plavanje v odprti vodi: 504,5 km, Donava, Martin Strel. Največ ljudi med sočasnim pleskanjem zgradb: 1.272, Helios. Največji jamski grad: 35 m v višino, Predjamski grad. Največja prekolesarjena razdalja v 24 urah: Marko Baloh (903,76 km). Največja prekolesarjena razdalja v 12 urah: Marko Baloh (475,26 km). Največja prevožena razdalja pri kolesarjenja na statičnem kolesu v 12 urah (ženske): Tina Ternjak (348 km). Največja prevožena razdalja pri kolesarjenju na statičnem kolesu v 1 url: Tina Ternjak(35,3 km). Prva delitev zlate medalje v alpskem smučanju: Tina Maze, ženski smuk na ZOI 2014, Soči. Največ tekmovalcev sorojencev na mednarodni tekmi ragblj-ske zveze: 5, bratje Škoflc. Največja razglednica: 52,48 m2; Andrej Maver In Glasbena agencija GIG. Največja parada avtomobilov Alfa Romeo: 526 vozil; Kraški gadje. Največje zborovanje harmonik: 1137 na festivalu Panonlka Harmonika 2011. Največji natisnjeni koran: 2 m x 1,52 m x 0,17 m; ARC Group Gorica. Borij Levskl: najdaljše deskanje po plavajoči rampl (46,87 m). Plesna šola Urška: največja četvorka, 7244 plesalcev, 20. 5. 2011. Slovenska plesna zveza: največja četvorka na več lokacijah, 33.202 plesalcev, 20. 5. 2011. Tomaž Humar: prvi samostojni vzpon na Annapurno 1. ŠKD Boštanj: največji kres (1715,7 m3). ŠKD Boštanj: najvišji kres (43,44 m). / Ptuj, Cleveland • Kurentovanje tudi v ZDA Kurenti med ameriškimi zdomci V času Kurentovanja se na Ptuju zvrstijo mnogi dogodki etnografske in kulturne dediščine, ki prinesejo s seboj mnogo poznanstev, dolgoletna sodelovanja in, kar je najpomembnejše, prijateljstva. Eno takih je prav gotovo s prijatelji iz Clevelanda, ZDA. Tamkajšnja vlada zelo podpira izročila in negovanje kulturne dediščine. Pred štirimi leti je poiskala navdušence med Slovenci in njihovimi potomci, ki bi bili pripravljeni organizirati in izpeljati prvo kurentovanje v Ameriki. Med njimi sta bila tudi Nicole Kusol Matheou in njen mož Danny Matheou. Namreč, stari starši od Nicole so prihajali iz Slovenije, iz območja blizu Cerknice. In tako se je začela zgodba ku-rentovanja v Clevelandu, ki se je najprej povezala z izdelovalcem kurentij Markom Klincem, ki jim je tako do zdaj izdelal in poslal že kar enajst kostumov kurenta. Ker pa so želeli, da se srečajo z avtentičnim izročilom, na kraju dogajanja, sta letos pripotovala na Ptuj in prvotni načrtovani dvodnevni obisk podaljšala na pet dni. Med pogovorom z njima je bilo moč razbrati občudovanje in tudi navdušenje, ko sta v živo doživela magičnost in lepoto teh običajev ter mask. Prihajata iz mesta, kjer se letno zgodi enajst večjih festivalov različnih etničnih skupin ter narodnosti in ku-rentovanje dobiva vedno večje mesto med njimi. V prihodnje želijo ohranjati in povečati pomen ter obsežnost kurentovanja. Dr- žijo se tradicije in izročila tako, da ne začnejo pred svečnico in končajo vse dogajanje na pustni torek. Obenem poskrbijo za značilno kulinariko v pustnem času, kot so krofi, kislo zelje ter pečenice. Na Ptuju in v okolici sta tako obiskala vse prireditve, se srečala z Markom Klincem ter preživela dan s kurenti in koran-ti. Na pustno soboto sta pred Mestno hišo predala daril županu Miranu Senčarju, zastavo mesta Cleveland kot znak prijateljstva in obljubo, da se bosta tradicija in kulturna dediščina ohranjali še naprej. Petra Kurnik Foto: Arhiv ED Cigani Foto: Črtomir Goznik Foto: ML torek • 9. februarja 2016 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEBKlK 17 Ptuj • 11. dobrodelna Obarjada Nad pričakovanji: v dobrodelnih skrinjicah več kot 4.500 evrov! Na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju je bila v soboto, 6. februarja, nepopisna gneča. Enajsto Obarjado je obiskalo okrog pet tisoč ljudi. Po obisku, tekmovalnih ekipah in ekipah zunaj konkurence, vseh je bilo 24 (tudi ekipa družbe Radio-Tednik Ptuj), zbranih sredstvih v dobrodelnih skrinjicah (več kot 4.500 evrov!) in sami ponudbi na stojnicah, ki so bile polne kulinaričnih dobrot, je letošnja Obarjada presegla vsa pričakovanja. Vsak pa je tudi želel pokusiti znamenite obare, ki so jih ekipe pripravile po svojih preverjenih receptih, nekateri tudi s pomočjo kuharskih strokovnjakov. Največji dobrodelni projekt Lions kluba Ptuj in vsakoletnega ptujskega Kurentovanja odmeva tudi zunaj meja Slovenije. Med obiskovalci so bili letos tudi slovenski rojaki iz Švedske, ki so pripeljali tudi svoje švedske prijatelje. Iz Kanade pa sta prišla Zvonko Mlakar in Marjan Seidl, ki sta povedala, da česa takega še nista doživela in da prihodnje leto zagotovo še pridejo. Izjemno navdušeni pa so bili tudi švedski prijatelji. Ni jih bilo malo, ki so predlagali, da bi se ob takšnih dogodkih lahko družili dvakrat letno, pozimi in jeseni, v času jesenskega pusta. Marko Klemenčič, predsednik Lions kluba Ptuj, je na Obarjadi pozdravil predsednika države Boruta Pahorja, ki se je srečal tudi z Danijelom Milošičem, enim od fantov, ki mu bo letos pomagal Lions klub Ptuj, in njegovo mamo, ter guvernerja Zveze Lions klubov Slovenije Branka Dolenca, ki je poudaril, da je to, kar delajo v Lions klubu Ptuj, bistvo lionizma. Predsednik države se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k temu, da je ptujsko Ku-rentovanje postalo to, kar je: „Vsi smo ponosni nanj, ne samo Ptuj-čani, postalo je del naše narodove kulture, identitete, našega Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Prvič se je zgodilo, da sta si prvo mesto delili dve ekipi: Talum, d. d. in Studio Saš, d. o. o., tretja je bila ekipa Cestnega podjetja Ptuj. Predsednik države Borut Pahor se je na Obarjadi srečal tudi z Danijelom Milošičem, enim od dveh fantov, ki jima bo letos pomagal Lions klub Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Na letošnji Obarjadi se je družilo okrog pet tisoč ljudi. značaja." Zelo pomemben pa je tudi dobrodelni vidik Obarjade. Danijel Milošič je v zahvalo vsem, ki mu pomagajo pri nakupu prilagojenega avtomobila, zaigral na harmoniko. Zadovoljen je bil tudi vodja letošnje Obarjade Igor Kolar, ki se je prvič preizkusil v tej vlogi. Povedal je, da se je v soboto ponovno pokazalo, da je v družbi lažje delati dobro. Slavko Visenjak, ki je po desetih letih vodenja Obarjade prevzel ocenjevalno komisijo, pa je tudi uspešno prestal test preizkuševalca: vse obare so bile dobre. MG Ptuj • Razstava lesenih skulptur Gabriela Berliča Iz kurentove dežele v našo dušo Življenje na Ptujskem je v tem času pustno; ker pa se je v pustni čas »vrinil« tudi kulturni praznik, organizatorji povezujejo oboje dogajanje. Tako so v Miheličevi galeriji Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož prejšnji četrtek kot odgovor na pustno-kulturni izziv odprli razstavo lesenih skulptur Gabriela Berliča z naslovom Iz kurentove dežele. Postoj, trenutek, kako si vendar lep! Organizatorji različnih dogodkov si vedno prizadevajo za to, da bi svoje delo opravili kar najboljše, pa naj so ti poklicni ali amaterski. Od prvih pričakujemo še več kot od drugih. Včasih jim uspe, drugič ne. Včasih gre dogajanje mimo nas manj opazno: obiskovalci pridejo, pogledajo, odidejo - in pozabijo. A včasih se zgodi Dogodek. Ko se uskladi vse. Kot se je ob tokratnem odprtju razstave presežkov Gabriela Berliča. Najprej so v razstavišču oči seveda potovale po razstavljenih delih, povečini kurentih, ki jih je avtor sestavil iz odpadkov: starih sodov iz ptujske vinske kleti, lesa z nekdanjega borlskega mostu in žebljev z ostrešja proštijske cerkve sv. Jurija, smo izvedeli. Naslednje osupljivo dejstvo so bili številni obiskovalci, prepolni občudovanja Berličeve ustvarjalnosti. Potem je bil tu vrhunski glasbeni nastop učenca zasebne ptujske samostanske glasbene šole, klarinetista Urbana Erkerja (učenec prof. Danijela Šegu-le), ki je zaigral ob spremstvu pianistke Žive Horvat (žal razen ob tehnično izredno pomanjkljivem posnetku na mojem diktafonu tega neverjetnega nastopa ne morete slišati), potem pa so tu še besede direktorja muzeja Aleksandra Lovrenčiča in pripravljavke razstave Stanke Gačnik. Skratka - vse se je na tej razstavi tako ujelo, da je človek pomisli na znamenite Faustove besede: »Postoj, trenutek, kako si vendar lep!« Gre za prvo letošnjo razstavo v tej najuglednejši ptujski galeriji. Kot je povedal direktor muzeja Aleksander Lorenčič, kot prvega letos z veseljem gostijo ptujskega umetnika s ptujsko tematiko, umeščeno v aktualno ptujsko do- gajanje - pustovanje. "Medtem ko večina ljudi v kosu lesa v naravi vidi nepomemben, samoumeven, mrtev objekt, pa ima Gabriel Berlič sposobnost temu kosu dati novo, drugačno življenje. To je njegov velik dar, njegova umetnost. Življenje je preveč kompleksno, da bi obstajalo brez umetnosti. V prvi vrsti ji je treba prisluhniti, jo videti, in če je le mogoče, tudi razumeti. In nocoj bomo imeli veliko priložnosti za vse to." Stanka Gačnik, kustosinja Pokrajinskega muzeja, ki je tokratno razstavo pripravila, pa je v razstavnem katalogu zapisala: "Umetniški navdih ne išče, ampak izbere določene ljudi. Nekateri mu prisluhnejo, se mu odzovejo in sledijo, marsikdo pa ga ne prepozna ... Ptujčana Gabriela Berli-ča je umetniški navdih izbral in nagovoril vsaj na dveh področjih. Foto: Črtomir Goznik Z odprtja razstave lesenih skulptur Gabriela Berliča: (od leve) direktor Pokrajinskega muzeja Aleksander Lorenčič, umetnik Gabriel Berlič in kustosinja Stanka Gačnik Prvo je kiparjenje in obdelava kamna, potem pa sta ga prevzela les in glina.; danes ga navdihuje predvsem les. In tudi njega je pritegnila večna in nikoli izpeta tematika našega prostora, ki je skozi čas že nagovarjala številne in izjemne ustvarjalce: to je pustna tradicija in njen osrednji lik kurent. Drugo Berličevo področje so besede; navdihujejo ga s svojo močjo, rojevajo se misli ter spajajo v verze življenja in usodo človeka, ki je znal in zmogel slediti umetniškemu navdihu." (Naj spomnimo: pred mesecem dni smo tudi na straneh Štajerskega tednika predstavili Gabriela Berliča kot pesnika v okviru predstavitve treh ptujskih pesnikov.) V nadaljevanju je Stanka Gač-nik povedala: "Današnja razstava je nabor Berličevih del, ki je nastal v obdobju med letoma 2012 in 2015. Avtor premišljeno ali povsem spontano izbere kose lesa, najdene v naravi, ali zavržene dele nekoč uporabnih lesenih predmetov in jih preoblikuje v nove oblike in figure. Glede na želeno končno podobo skulptur jim doda kovinske, kamnite in glinene drobno oblikovane elemente, ki mojstrsko zaključijo njegovo začetno idejo. Berlič nam omogoča, da preprosto uživamo ob njegovih Kurentih, Pticah, Glasbilih ... " Razstavo so pomagali odpreti tudi lancovski koranti, na ogled pa je do 14. marca. Jože Šmigoc 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 9. februarja 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Pred nami je Valentin, ki da ključ od korenin Praznik svetega Valentina smo tudi pri nas poamerikanili. Namesto da bi ga uporabljali pri delu z rastlinami, smo trgovcem dali dober zaslužek. Pa nič zato, saj je res lepo prejemati darila, posebej če so to rože. Kljub temu pa bi vas rada opozorila na prvoten pomen datuma. Naše babice so dobro vedele, kaj se dogaja z rastlinami v naravi. Tako so nastali tudi številni pregovori, mnogi, kljub vremenskim spremembam, držijo še danes. Valentinov zagotovo drži. Druga polovica februarja je čas, ko se dan toliko podaljša, da se začnejo rastline prebujati. To pa pomeni, da moramo biti nanje bolj pozorni. Pozor na vse novince v stanovanju Valentin običajno prinese v naša stanovanja nove rastline, običajno cvetoče. Vse nove rastline vedno, brez izjeme, postavite vsaj za mesec dni v karanteno. To pomeni, da naj bodo toliko časa v ločenem prostoru, stran od domačink. Na njih se namreč lahko skrivajo slepi potniki - škodljivci, ki so žal v rastlinjakih pogosti. Najpogostejše podarjene rastline so orhideje, ciklame in primule. Primule (trobentice) so prelepi znanilci pomladi, ki pa ne prenašajo dobro zaprtega prostora. Glede na vreme, ki ga imamo, kot kaže, pa veliko hladneje še dolgo ne bo, vam svetujem, da vam nekaj dni krasijo notranje prostore. Biti morajo na zelo svetlem, a hladnem. Zalivanje je potrebno, nikakor pa ne preveč. Potem pa jih raje prestavite na prosto, na balkone, terase ali v lončke pred hišami. Potem bodo cvetele celo pomlad. Zelo težko pa se jih reši, če jih ven prestavite šele, ko pričnejo propadati. Verjetno vas zdaj večina to že ve, a vseeno naj povem, da primule običajno prezimijo in so lahko na gredicah tudi nekaj let. Res pa je, da pri meni nikoli niso preživele dolgo. Dve zimi že, potem pa so nekako ugasnile. Ker pa primule ne marajo preveč organske, humusne zemlje, je morda to vzrok. Ciklame so sor odnice naših divjih lepotic Ciklame ostanejo tudi v stanovanju dalj časa, lahko tudi nekaj let. Izvirajo iz Sredozemlja, torej ne tako daleč od nas. Najlepše uspevajo v smrekovih gozdovih, kar seveda pomeni, da ima raje nekoliko bolj zaki-sano zemljo. Ko jih boste torej presajali, izberite zemlje za surfi-nije ali pa kupljeni zemlji dodajte nekaj zemlje iz gozda iglavcev, lahko pa na dno lončka natrese-te plast iglic, ki bodo poskrbele tudi za drenažo: odtekanje vode. Ciklame cvetijo izredno dolgo, če imajo primerne pogoje. Zlahtnitelji so v dolgem času razvili rastline z mnogimi različnimi barvami, tudi velikost cvetov je zelo različna. Zal so v tem času izgubili lepi in nežni vonj, ki ga imajo ciklame v naravi. Vendar ga zdaj pri nekaterih sortah, posebej tistih z majhnimi cvetovi, spet lahko občudujemo. Ni pa tako intenziven kot pri gozdnih ciklamah. Potrebujejo svetlobo, vendar ne marajo direktnega sonca, zato najlepše uspevajo na vzhodnih ali severnih oknih. Potrebujejo veliko vlage in zalivanja, a ne marajo stoječe vode. NIKOLI NE ZALIVAMO PO GOMOLJU, DA GOMOLJ NE PRIČNE GNITI. Rastlina potrebuje počitek. Zato po mesecu ali dveh preneha cveteti. Najbolje je, da jo takrat postavimo v polsenčen kot vrta in redno zalivamo in gnojimo. Zgornji del gomolja mora ob presajanju gledati iz zemlje. Dognojevanje ni potrebno, če jo vsako leto presadimo v nov, svež in hranilen substrat. Presajamo jih takrat, ko počivajo: od marca do junija. Radovedni lahko poskusite kdaj posejati kakšno seme, če so ga rastline naredile. Je namreč zelo zabavno, saj najprej iz zemlje prikuka majhen gomoljček, ki se zavije nazaj v zemljo, nato požene prve Ciklame so zelo hvaležne cvetlice, ki so z nami lahko kar nekaj let. majhne liste. Običajno zacveti v desetih do dvanajstih mesecih po vzniku. Ker je gomoljnica, je teoretično možno razrezovati gomolje. Če imate kakšno zelo staro rastlino, lahko poskusite, čeprav jaz tega raje ne bi počela. Nož naj bo zelo oster, razkužite ga v plamenu in prerežite gomolj. To delamo v stanju po-čivanja, ko ni nove rasti. Nova gomolja morata imeti rastna očesa in koreninski del gomolja. Posadimo ju ločeno v nova lončka, rane pa lahko zamaže-mo z ogljem. Orhideje so še vedno izredno priljubljene V cvetličarnah jih je za valentinovo res veliko in so resnično prekrasne. Samo pravo mesto jim moramo najti, pa nas še dolgo razveseljujejo s cvetenjem. Nekaj napotkov za njihovo nego: Tako lahko primule popestrijo še speče gredice ali tudi lonce z mačehami. Foto: Miša Pušenjak 1. Ne smejo se prehladiti, zato jih ob odhodu iz trgovine dobro zavijte, predvsem po cvetovih ne sme popihati veter. Zaščitni papir odstranite šele v zaprtem prostoru. Malo vetra lahko povzroči odpadanje cvetov in sušenje popkov. 2. Postavimo jih na severna ali vzhodna okna. Pod policami zaprite radiatorje, saj tudi zaradi suhega zraka lahko odpadejo cvetovi. Potrebujejo veliko svetlobe, a ne marajo, da po njih sijejo direktni sončni žarki. 3. Zalivamo jih šele takrat, ko se substrat, lubje popolnoma izsuši, najpogosteje zgnijejo zaradi naše pretirane nege. Najboljše je na začetku vsakih 14 dni napolniti lijak ali večjo posodo z vodo, vanjo postaviti lončke rastlin in po pol ure odcediti vse skupaj in vrniti v okrasne lončke. Najboljša za zalivanje je voda, v katerih ste prali solato. Ta hranila povsem zadoščajo. 4. Gnojimo jih ne, razen če stare rastline nastavijo več cvetnih stebel. Tudi takrat prepisane odmerke gnojil zmanjšamo, lahko celo na četrtino. Korenine, ki silijo iz lonca, pustimo na zraku in po njih pršimo. Tako namreč živi v krajih, od koder prihaja. 5. Presajamo šele takrat, ko se lubje, v katerem rastejo, popolnoma razgradi. Foto: Miša Pušenjak Ker živijo na drevju, so korenine vedno na zraku in jih premalo zraka, ko se lubje spremeni v zemljo, zaduši. Izberite substrate, ki so v bistvu lubje z nekaj maha, ne pa take, ki imajo že na pol razpadlo lubje. Zelo pomembno je, da obdržite listek z imenom orhideje, da vam strokovnjaki nato znajo svetovati, kako ravnati z njo. Vse namreč nimajo povsem enakih zahtev. Najpogostejše so PHALENOPsisi: ker iz istega stebla poženejo nove cvetove, jih porežemo tik nad ostanki prvega cveta. Zelo podobne zahteve ima druga najbolj priljubljena vrsta orhidej, to je Dendrobi-um. Le da Dendrobium cveti samo enkrat letno, zato ne bodite preveč neučakani. CIMBIDIUM je nekoliko drugačna orhideja. Cveti samo enkrat letno in ima letni ciklus rasti. Pozimi počiva. Za nastavek cvetov so zaželeni hladnejši prostori. Le z določeno količino nizkih temperatur bo vsako leto ponovno zacvetel. Poleti pa je lahko zunaj v polsenci do takrat, ko temperatura pade pod 5 °C, takrat pa noter z njo. Cimbidi-um je talna orhideja, zato se redno zaliva in se ne sme izsušiti. Ne sme biti v prevelikih lončkih, zato presajamo zelo redko v samo malo večje lončke. V prevelikih loncih ne bo cvetela. V jeseni jo damo noter, na hladno in svetlo in ne zalivamo in ne gnojimo. Potrebuje svetlobo in hlad, okoli 10 °C. Šele ko nastavi cvetove, jo damo na toplo in zalivamo z gnojili. Gnojimo res zelo malo in samo od odprtja cvetov do konca cvetenja. Potem jo do pomladi samo redno zalivamo, večkrat z zelo malimi odmerki vode, da ne zgnije. Vsekakor vam želim lepo praznovanje. Po valentinu pa se prične delo na vrtu, o tem pa v prihodnji številki. Miša Pušenjak KGZS obvešča in vabi Predavanje in strokovni ogledi V sredo, 10. 2. 2016 ob 10. uri v dvorani KGZ Ptuj, Ormoška c. 28 Predavanje bo na temo: - Kolobar kot pomemben temelj pri pridelavi poljščin - Klimatske spremembe: razlog za pojav novih bolezni in škodljivcev na njivah v četrtek, 11.2.2016 ob 10.00 uri v dvorani KGZ Ptuj, Ormoška c. 28 Predavanje bo na temo: - Pridelava trstikaste bilnice - Tumpej Igor - Predavanje Prehrana krav molznic v presušenem in po porodnem obdobju - Marjan Čik Raiffeisen in predstavitev semen Agrosat - malica - Ogled kmetije - Rantaša Bolehnečici (sušilnica sena, posevek trstikaste bilnice ) - Ogled kmetije Štuhec Gajševci (mlečna proizvodnja) Prijave s plačilom zbira Artenjak Darja na tel. 027493629 ali 03168877 do vključno 10.2.2016 vsak delovnik med 8. in 10. uro zjutraj. Strošek izleta je 5,00 EUR. Licitacija hlodovine bo 11. februarja Društvo Lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije organizirata že licitacijo vrednejših sortimentov v Sloveniji, ki bo tudi tokrat potekala v Slovenj Gradcu. Dovoz hlodov na mesto licitacije je potekal od 4. januarja do 15. januarja 2016. Na razstavnem prostoru so les izmerili še enkrat, ga označili s pripadajočimi podatki (zaporedna številka, dolžina, premer, volumen) ter vpisali na seznam, ki so ga razposlali potencialnim kupcem. Kupci so si lahko hlode ogledovali od 23. januarja do 1. februarja 2016. Za posamezni hlod so oddali pisno ponudbo. Ponudbe so se odpirale 2. februarja ob 10. uri. Dan odprtih vrat bo 11. februarja 2016 od 10. do 16. ure. Takrat si bodo hlode lahko ogledali vsi, ki jih bo to zanimalo. (kgzs) torek • 9. februarja 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 19 S slovenskih glasbenih odrov Filmoljub Dušan Velkaverh (1943-2016) V 73. letu starosti nas je zapustil avtor številnih domačih zimzelenih uspešnic Dušan Velkaverh. Velkaverh s svojim bogatim opusom, skupaj je ustvaril kar okrog 600 besedil in sodi med najpomembnejše in največje glasbene ustvarjalce na domači glasbeni sceni. Med njimi najdemo seveda tudi nekatere največje uspešnice slovenske popevke, kot so Dan ljubezni, Silvestrski poljub, Med iskrenimi ljudmi, Mlade oči, Marie, ne piši pesmi več, Zelene livade, Kdo je bil, Pridi, dala ti bom cvet, Ljubljančanke, Nad mestom se dani, Mini, maksi, Oda Ireni, Dan neskončnih sanj, Dekle iz zlate ladjice in številne druge. Največ besedil je Velkaverh napisal za popevke skladateljev, kot so Mojmir Sepe, Jože Privšek, Tadej Hrušovar in Jure Robežnik. Čeprav je ob takšni produkciji skladb težko verjeti, se je Velkaverh pisanju besedil t V 1. STITCHES - SHAWN MENDES 2. LOVE YOURSELF - JUSTIN BIEBER 3. CATCH & REALESE - MATT SIMONS 4. LOVE ME LIKE YOU - LITTLE MIX 5. TRY ME - JASON DERULO FT. JENIFER LOPEZ 6. SHOW ME LOVE - ROBIN SCHULTZ & J.U.D.G.E 7. HISTORY - ONE DIRECTION 8. SECRET LOVE SONG - LITTLE MIX FT. J DERULO 9. HELLO - ADELE 10. WASN'T EXPECTING THAT - JAMIE LA 11. FAST CAR - JONAS BLUE FT. DAKOTA Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 104^3 bo Janko Bezjak vedno posvečal le ljubiteljsko. Poklicno pot je začel leta 1961 kot novinar na Radiu Slovenija, nato se je čez deset let preselil na novoustanovljeno Založbo kaset in plošč RTV Slovenija, leta 1993 pa je ustanovil svojo založbo Corona. Velkaverh se je rodil 12. septembra 1943 v Ge-orgetownu, glavnem mestu Gvajane. Kmalu po njegovem rojstvu in kratkem bivanju v Gvajani se je družina najprej preselila v New York, sledil je London, po drugi svetovni vojni so se preselili v Beograd, leta 1956 pa v Slovenijo. Jan Plestenjak je pred dnevi predstavil novi videospot za skladbo Prelepa za poraz. Videospot je ustvaril priljubljen režiser Perica Rajčič, snemanje pa je pote- V četrtek ob 20. uri na Radiu Ptuj «t Orfejček t Cíneplexx in Ko l osej Maribor kalo v župnijski cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani. Plestenjak se je v videospotu za nekaj ur prelevil celo v duhovnika. Skladbo Prelepa za poraz najdemo na njegovem zadnjem studijskem albumu Dvigni krila, ki je izšel konec minulega leta. Po razprodanem koncertu v ljubljanskem Tivoliju se boste ob Janovih novih skladbah lahko zabavali že 12. februarja v mariborski dvorani Tabor, le dan kasneje na Valentinovem koncertu v Disco Planet Koper in 4. marca na tradicionalnem koncertu ob dnevu žena v velenjski Rdeči dvorani. V sredo, 10. februarja, bo v ljubljanskem SiTi Teatru (BTC) poseben koncertni večer, poimenovan Med črnim in belim. Glasbeni in literarni ustvarjalec Gal Gjurin bo tokrat predstavil svojo avtorsko glasbo na čisto poseben način, skozi zvok klavirja in skupno im-provizacijsko igro klavirskega tria, večer pa bodo popestrili izjemni vokalni in inštru-mentalni gostje. Repertoar bo širok: segal bo od popolne improvizacije do radijskih uspešnic. Ob Galu Gjurinu se bodo predstavili še Tinkara Kovač - glas, flavta; Severa Gjurin - glas; Gašper Mihelič - glas, kitara; Blaž Celarec - bobni, tolkala in naš Ptujčan Žiga Golob na kontrabasu. Vstopnice so na voljo na naslovu sititeater. mojekarte.si Janko Bezjak Jastog Foto: splet Vsebina: V družbi, kjer je samskost prepovedana, se David, vdovec v srednjih letih, vpiše v sanatorij za iskanje partnerjev, ker tako veleva zakon. V njem ima 45 dni časa, da si najde družico. Komur to ne uspe, ga bodo spremenili v žival po lastnem izboru. V čisto pravo žival. Sanatorij tudi organizira love v gozdu, kjer živijo samotarji. To so samski ljudje, ki so pobegnili v naravo, ker v civilizaciji ne smejo več živeti. Kdor z uspavalno puščico ustreli samotarja, dobi podaljšek bivanja v sanatoriju za en dan ... To je zgolj površinski pogled na vsebino, vendar je že dovolj za ugotovitev, da gre za prevratniško črno komedijo polno obešenjaškega in abstraktnega humorja. Sprva se morda zdi kot odmev Montyja Pythona, toda grški filmar Yorgos Lanthimos se je raje odločil za evropski odgovor izvrstnim ameriškim črnim dramedijam bratov Coen. Film je v angleščini, na Irskem pa so ga posneli Grki s francoskim in nizozemskim denarjem, v njem pa nastopajo Američani, Angleži, Francozi itd., torej gre za film, ki bi težko bil bolj evropski. V današnjih časih hude erozije evropske ideje je lepo videti, da ta morda vseeno še ni čisto umrla. Avtor svojo čudaško zamisel v dveh urah obdela z vseh možnih kotov, toda na srečo se ni odločil za ameriški humor, torej niz hitrih in praznih gegov, ob katerih naj bi se krohotali. Kamera je minimalistična, statična, prav tako zvok in svetloba, da film spominja že na turobne filme Dogme 95. Humor in absurd družbe, v kateri moraš pri sebi ves čas nositi poročno namesto osebne izkaznice, se razcveti šele v glavi razmišljajočega gledalca in ne na platnu. Po neuspeli najdbi partnerke v sanatoriju, kjer seveda bivajo same čustvene in preračunljive pokveke nesposobne zdravih intimnih razmerij, se David poda med samotarje v gozdu, kjer pa je položaj obraten. Spogledovanje in ljubezen sta strogo prepovedana in seveda se junak ravno v okolju, kjer odnosi niso obvezni, zaljubi, toda zaradi na glavo obrnjenih pravil dobimo nov pripovedni poligon. Zgodba se nadaljuje še v tretji del in dvoumen konec, toda težko bi rekli, da film hoče podati prispodobo ali družbeni komentar. Izdelek ni moralka, ampak je videti kot dolg skeč avtorjev, ki so zamisel razdelali v kakšnem začasnem stanju višje zavesti, zato je vsakršna globočina, ki jo gledalec morda v filmu začuti, zgolj njegova in ne od avtorjev. Ker gre za poceni produkcijo (štiri milijone evrov) je film presenetljivo naphan z velikimi mednarodnimi igralskimi zvezdami, ki so očitno nastopili za drobiž le zato, ker jih je absurdnost in nesmiselnost vsebine pritegnila zaradi hudo zaželene drugačnosti. In prav tem je moč filma. Namreč to, da je v času večnih franšiz ali hudih dram še vedno prostor, in to v Evropi, da se lahko mladi filmarji zezajo brez smisla samo zato, ker se lahko. Zaradi tega filmu tudi odpustimo rahlo razvlečeno drugo polovico. Matej Frece The Lobster Igrajo: Colin Farrell, Rachel Weisz, Lea Seydoux, Jessica Barden, Olivia Colman, John C. Reilly Režija: Yorgos Lanthimos Scenarij: Yorgos Lanthimos, Efthymis Filippou Žanr: komična drama Dolžina: 118 minut Leto: 2015 Država: Irska, Velika Britanija, Grčija, Francija, Nizozemska Priporočamo v branje.. J. Fielding: Območje divjine Moški cepajo kot muhe. In jim to skoraj privoščimo ... So tudi vam všeč krimi-nalke, v katerih ni nujno, da je zločinec na koncu kaznovan? (No, mogoče ima slabo vest - ampak prepričani smo, da je v tej knjigi nima!) Potem je ta knjiga kot nalašč za vas. Večer nedolžnega zapeljevanja v obalnem baru na Floridi se spremeni v pustolovščino s smrtonosnimi posledicami ... Hvala bogu, da se to dogaja samo v pisateljičini domišljiji, ne pa v resničnem življenju, se tolažimo moški. Hm - pa ste prepričani, da je res tako? Kaj pa če ... Ocena: 20 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo Kaj bomo danes jedli torek • 16. februarja 2016 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—j NEDELJA PONEDELJEK Svinjski paprikas, testenine, ocvrte miške Postrv po tržaško, krompirjeva solata, sadje Kremna juha, goveji rezanci z zelenjavo, njoki, pohorska omleta Stročji fižol s krompirjem po kmečko, solata, palačinke z orehi Jetra v omaki, dušeno kislo zelje, krompir v kosih, sadje Juha, ocvrt piščanec, dušen riž, endivija, sladica Zelenjavna juha, krompirjevi polpeti z gobovo omako, radič, puding Stročji fižol s krompirjem po kmečko Sestavine: 500 g stročjega fižola, 4-5 večjih krompirjev, 150-200 g slanine, 1 večja čebula, 4 večji korenčki, 1 žlička sladkorja, sol, poper, majaron, šetraj, timijan, origano. Stročji fižol narežemo na 5 cm kose. Stresemo ga v slan krop in kuhamo 10 minut, da se zmehča, a še ostane čvrst. Krompir olupimo, narežemo in največ 5 minut kuhamo v vodi, v kateri se je malo prej kuhal stročji fižol. Kuhanega vzamemo iz vode in jo prihranimo. Slanino narežemo na kocke, čebulo na rezine, korenje na kolesca. V ponvi najprej razpustimo slanino, dodamo čebulo in korenje ter počasi pražimo. Potresemo s sladkorjem, zalijemo z zajemalko prihranjene vode ter odkrito počasi kuhamo, dokler tekočina ne povre, zelenjava pa je rahlo karamelizirana. Dodamo krompir in fižol, oboje dobro premešamo in zalijemo z novo zajemalko prihranjene tekočine. Po okusu solimo, popramo, začinimo s timijanom, šetrajem in kuhamo naprej, da je vsa zelenjava mehka, približno 10 minut. Nazadnje začinimo še z listki majarona in origana ter ponudimo vroče kot glavno jed. Zraven se prileže osvežilna sezonska solata. Gobova omaka »4T Sestavine: 250 g poljubnih gob (šampinjoni, jurčki ali lisičke, lahko tudi iz pločevinke, brez tekočine), 2 žlici masla ali olja, 1/2 pora, 3 stroki česna, peteršilj, poper, sol, 2dl vode, 1 jedilna žlica ostre moke, 1/2 malega lončka kisle smetane ali grškega jogurta, 1 trikotnik topljenega sira. V kozici segrejemo maslo ali olje in na njem prepražimo česen in peteršilj. Nato dodamo por in vse skupaj pražimo nekaj minut. Dodamo gobe, začimbe po okusu in dobro premešamo. Pokrijemo s pokrovko, pustimo, da se vse skupaj duši 10-15 minut. Omako posujemo z ostro moko, hitro premešamo in zalijemo z vodo. Premešamo in kuhamo še 10 minut. Dodamo kislo smetano in 1 trikotnik topljenega sira. Premešamo in na zmernem ognju kuhamo še toliko časa, da se sir v omaki raztopi. Omaka se odlično poda k rižu, krompirjevim polpetom, svaljkom, polenti in še kam. Pod drobnogledom ZPS • Prehrana pozimi Ne pozabite na zamrznjeno zelenjavo Pozimi, ko je ponudba sveže zelenjave iz naših krajev skromna, lahko prehrano popestrimo z zamrznjeno zelenjavo, saj ta obdrži veliko hranilnih in senzoričnih lastnosti sveže zelenjave. V večjih trgovinah potrošnikom ponujajo predvsem zamrznjeni grah, zamrznjeni grah s korenjem, brokoli, cvetačo in špinačo ter nekaj kombinacij več vrst zelenjave. Največja prednost zamrznjene zelenjave je, da sodobni način hitrega zamrzovanja ohrani skoraj vse hranilne lastnosti sveže zelenjave. »Številne študije o prehranjevanju opozarjajo, da Slovenci ne pojemo dovolj sveže zelenjave. Le redkokdaj pa izvemo, kako naj dosežemo primerno raven in pestrost pri uživanju zelenjave, še posebej pozimi, ko je lokalna ponudba zelenjave omejena predvsem na zelje, repo, skladiščen krompir, čebulo in por,« izpostavlja Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodaja: »Pozimi ponudbo sicer popestri uvoz z južne poloble, kar zaradi stroškov prevoza zelenjavo podraži, med dolgo potjo pa tudi izgubi kakovost in hranilno vrednost. Kolikšne so izgube, ne moremo vedeti, saj so odvisne od tega, koliko časa traja prevoz in tudi od tega, kako je zelenjava hranjena med prevozom in v skladišču, od koder jo potem pripeljejo na police naših trgovin.« Številne prednosti zamrznjene zelenjave Zelenjava je pomembna za zdravo in pestro prehrano, nekateri potrošniki pa menijo, da je uporaba zamrznjene zelenjave v zimskem času in zgodaj spomladi le (slab) nadomestek za svežo zelenjavo, kar pa ne drži. »Za- Povprečna vsebnost vitamina C v mg/100 g obroka, pripravljenega iz različne zelenjave Zelenjava_ I Surova I Globoko zamrznjei ta I Konzervirana I Korenje 4,4 3,4 2,1 Stročji fižol 9,4 8,9 3,5 Grah 19,25 20 9,6 Vir: ZPS, povzeto po Nemškem zveznem inštitutu za prehrano mrznjena zelenjava naj v tem času le postane del naše redne prehrane, saj ima številne prednosti. Vedno jo lahko imamo "na zalogi', pri uporabi ni odpadka, ni je treba čistiti, potrebna le kratkotrajna toplotna obdelava, odmerjanje porcije je enostavno, največja prednost zamrznjene zelenjave pa je zagotovo ta, da sodobni način hitrega zamrzovanja ohrani skoraj vse hranilne lastnosti sveže zelenjave,« izpostavlja Marjana Peterman. ZPS nasvet Zamrznjena zelenjava je zdrava alternativa za svežo v času, ko lokalno pridelane sveže zelenjave še ni. V trgovini bodite pri kupovanju zamrznjene zelenjave pozorni na znake, ali je bila morebiti temperatura v zamrzovalniku previsoka (nabiranje ledu, deli zelenjave so sprijeti v kepe). Ne kupujte takšne zelenjave. Pri pripravi jedi odmerite le potrebno količino zamrznjene zelenjave. Čeprav je rok uporabe za zamrznjeno živilo relativno dolg, porabite živilo pred tem rokom, v pol leta po nakupu ali še prej. Čas kuhanja zelenjave naj bo kratek, vodo pa uporabite pri pripravi druge jedi. Bolje kot vodo zavreči je, da zelenjavo dušite ali jo kuhate v sopari. Pripravljene zelenjave ne hranite na ogreti plošči, da bi jo ohranili toplo. Če stoji pri sobni temperaturi več kot 4 ure, zelo hitro izgubi hranilno vrednost, vitamine in minerale, začne pa se tudi kvariti. Raje jo shranite v hladilniku in jo kasneje ponovno pogrejte. ZPS: Dobro je vedeti Četudi je zamrznjena zelenjava pravilno hranjena (vsaj pri -18° C), ni mogoče povsem ustaviti procesa razgradnje vitaminov; v povprečju se jih na mesec izgubi od enega do pet odstotkov. Rok uporabe zamrznjene zelenjave je lahko tudi do tri leta, zato je priporočljivo, da izbiramo med čim daljšim, še preostalim, rokom upora- be. Največ vitaminov uničimo z napačno pripravo hrane. Pri zamrznjeni zelenjavi je zlato pravilo, da je pred pripravo nikoli ne tajamo, ampak jo položimo v čim manjšo količino vrele vode, v kateri jo na štedilniku ali v mikrovalovni pečici dokuhamo. Še bolje je, če jo skuhamo v sopari ali jo podušimo na malo olja. Čas kuhanja ali dušenja naj bo kratek, oziroma po navodilih proizvajalca. Foto: Arhiv JSKD OI Ormož torek • 9. februarja 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se... ... da vabila, ki jih pišejo na petovionski občini, našo novinarko vztrajno nagovarjajo z »gospod«. Ja, so hitro spoznali, da ima punca jajca ... Govori se... ... da je birokracija res polna neskončnih zank. Tako v neki občini preizkušajo svojo čistilno, da bi lahko nanjo končno priključili svoje občane. Ampak ker je čistilna za zdaj dosti premalo zasedena, rezultati niso primerni za izdajo uporabnega dovoljenja. Če bi bilo priključenih več občanov, bi bilo v redu. Pa se ne morejo priključiti, ker ni dovoljenja. Dovoljenja pa ni, ker ne priteka dovolj sranja ... Res pravo sranje... ... da so razni skrbniki gradov in podobnih propadajočih objektov na Ptujskem pričeli na svoji ruševini mrzlično iskati netopirjeve kakce, ki bi dokazovali, da se tam kdaj zadržuje kak netopir. Ker Evropa namreč daje denar za netopirje. Za ljudi bolj malo, ker nas je itak preveč in prepočasi APTU 50 P!uj PošlnLnaplaiana pri po5U 2250 Ptuj RADIO TEDNIK PTUJ Gospod Mojca Zemljane Osojnikovo c. 3 2250 PTUJ PTUJ PARTNER EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE 2012 Ptuj, Slovenija 2.-9. februar 2016 Bf RADIO TEDNIK PTUJ Gospod Mojca Zemljane Osojnikova c. 3 2250 PTUJ izumiramo. Najbrž je sponzor te evropske akcije tudi romunska Transilvanija: grofDraku-la išče počitniške destinacije. Je kak netopir kot njegova izvidnica na Borlu? Turnišču? Ravnem polju? V ptujskem vodnem gradu? Dornavi? Hra-stovcu? Potem smo rešeni ... ... da po isti logiki lahko greste ta teden v vinograd trgat zalistnike. Še prav začeli ne boste, pa bo delo že opravljeno. Samo haska ne bo nobenega, ... da je bil nek poslušalec našega radia zelo razočaran, ker mu je vrtičkarska strokovnjakinja odsvetovala sajenje krompirja v začetku februarja. Mogoče pa ga bo navdušila naša Govori se logika: seveda lahko sadi! Slovenska zakonodaja namreč ne prepoveduje sajenja ČESARkoli KADARkoli. Foto: Tajno društvo PGC Prihran il bo tudi pri škropivu, saj tega krompirja gotovo ne bodo napadli koloradski hrošči. Pa še kmečko logiko ima na svoji strani, saj pregovor govori o debelem krompirju, ki zraste tudi pri neumnem kmetu. ... da se je mali Janezek jezil na mamo: »Kako to, da imam jaz samo ime, ne pa tudi gesla?!« Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 8 9 1 7 6 1 6 4 4 2 7 3 9 7 8 6 4 8 6 3 5 6 7 1 2 3 4 5 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VVV © €€€ GG Bik vv ©©© €€ GGG Dvojčka v ©© €€€ GG Rak vv © €€ GGG Lev vvv ©© € GG Devica v ©©© €€€ G Tehtnica vvv ©© € GG Škorpijon ¥¥¥ © GGG Strelec V ©©© GG Kozorog v ©©© G Vodnar ©©© GG Ribi V ©© GGG Prireditvenik Torek, 9. februar 10:00 Dornava, prostori Občine: pustna izredna seja občinskega sveta sekcije oračev TED Lukari 12:00 Ptuj, Kurentova tržnica: pustni torek z zabavnim programom do 22.00, ob 17.00 pokop pusta in predaja oblasti 12:00 Stojnci: 17. fašenk po stojnsko, nastopi stojnskih karnevalskih skupin 13:00 Ptuj, Hotel Mitra: finale strasti, glasbe in kurentovanja, glasbeni gostje iz Škotske 14:00 Bukovci: 18. fašenk v Bukovcih, fašenska povorka, zaključni fašenski ples v Kutlurno-športni dvorani Bukovci 14:00 Ormož: tradicionalna pustna povorka s podelitvijo priznanj 14:00 Podlehnik: pokop pusta 15:00 Cirkovce: cirkovški fašenk, povorka, ob 17.00 kronanje carja, 18.00 zadnji kurentov zven 15:00 Slovenska Bistrica, Gams klub: otroško pustno rajanje s Spidijem 16:00 Sp. Polskava: Veselo pustovanje na Spodnji Polskavi 17:00 Ptuj, Hotel Primus, klub Gemina XIII: tradicionalno pustno rajanje za otroke v sodelovanju z Vrtcem Ptuj 17:00 Slovenska Bistrica, Glasbena šola: pustni nastop 20:00 Ptuj, karnevalska dvorana: Modrijani, Nina Pušlar Sreda, 10. februar 9:00 10:00 13:30 15:00 16:00 17:00 18:00 20:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica: produkcija Gledališkega studia Ptuj, Ko noter padeš, po motivih Žarka Petana Pet Pepelk, ob 9.00, 10.30 - za OŠ, ob 18. uri za izven Slovenska Bistrica, center za starejše Metulj: proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Ormož, OŠ Stanka Vraza: delavnica peke pustnih dobrot Slovenska Bistrica, Galerija Klun: 140. srečanje KLUNA, razstava novinarskih fotografij, Drago Jovič Cirkovce, Kulturna hiša tete Malčke: pepelnična sreda, tradicionalna slanikova pojedina pri princu Majerju Cirkovškemu Središče ob Dravi, knjižnica: pravljična ura Ptuj, DomKulture Muzikafe: Sistemska korupcija v Sloveniji, dr. Bojan Dobovšek Ptuj, CID: odprtje razstave Gregorja Samasturja Prebujenje -percepcija Četrtek, 11. februar 9:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica: produkcija Gledališkega studia Ptuj, Ko noter padeš, po motivih Žarka Petana Pet Pepelk, ob 9.00 in 10.30 - za OŠ Ptuj, Miheličeva galerija: Neprilagojeni in nevarni, podoba ciganov v preteklosti, predava dr. Andrej Studen Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: potopisno predavanje PEACE RUN 2013 - Islandija Ptuj, Narodni dom: Rezila pod listnato odejo, srečanje z Melito Vidovič in njenimi kratkimi zgodbami Petek, 12. februar 9:00 Ormož, Gimnazija, Ptuj Gimnazija, SŠC Ptuj, Visoka šola na Ptuju: informativni dan Ptuj, Mestna občina: javna predstavitev strokovnih podlag za prenovo mestne tržnice Ptuj, predstavitev treh avtorjev in razstava Ptuj, Stara steklarska delavnica: produkcija Gledališkega studia Ptuj, Ko noter padeš, po motivih Žarka Petana Pet Pepelk, za Društvo gluhih in naglušnih Podravja s tolmačenjem v znakovni jezik Slovenska Bistrica, Slomškov dom: predstava Moška copata Ormož, MCO: predvalentinovo-pustna zabava 18:00 18:30 19:00 12:00 18:00 19:00 21:00 Mestni kino Ptuj Velja za teden od 9. do 15 1 znak - slabo, 2 znaka - Sestavil: Tadej Šlnk, horarnl astrolog . februarja 2016 dobro, 3 znaki - odlično Četrtek, 11. februar: 1 9:00 pogovor ob filmu, Novi novi filmi AGRFT. Petek, 12. februar: 16:30 Čas za sneg; 18:00 Oskarjevi nominiranci: Liffe po liffu:Savlov sin; 20:00 Oskarjevi nominiranci: Povratnik. Sobota, 13. februar: 16:00 Čas za sneg; 18:00 Oskarjevi nominiranci: Liffe po liffu: Savlov sin; 20:00 Oskarjevi nominiranci: Povratnik. Nedelja, 14. februar: 16:00 Čas za sneg; 18:00 Oskarjevi nominiranci: Liffe po liffu: Savlov sin; 20:00 Valentinovo: Ljubezen. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 15. februarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks. Srečni izžrebanec prejšnje Tednikove nagradne razrezanke je: Ema Balta, Pivkova ulica 21, 2250 Ptuj. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! 22 Štajerski FEDNIK Ljudje in dogodki torek • 9. februarja 2016 Ptuj • Nosečkin dnevnik izpod peresa mlade mamice Trebuščka ni več, spomini pa ostanejo za vedno Različnih dnevnikov, v katere lahko beležimo in s tem za vedno shranimo spomine na prva otrokova leta, je veliko. Podobne stvari, ki bi bila namenjena nosečnicam in beleženju njihovih izkušenj, misli in želja pa doslej v Sloveniji ni bilo. Prav zato, da zapolni to vrzel, je nosečniški dnevnik spisala Nina Držaj, 27-letna mamica dveh otrok, ki je v veselem pričakovanju svoje tretje štručke. Odzivi so izjemni, dnevnik pa mamice kupujejo tako zase kot za svoje bližnje. „Ideja o Nosečkinem dnevniku se mi je utrnila, ko sem razmišljala o tem, kako imam svoje spomine na prvi dve nosečnosti kar nekako raztresene na različnih koncih. Nekaj pomembnih mejnikov sem vpisovala v telefon, nekaj pa na papir oz. kamor mi je pač prišlo pod roke. Med načrtovanjem nakupov za prihajajočo štručko sem si napisala nekaj seznamov, ki sem jih potem komaj našla in tudi vseh nosečniških fotografij nimam na enem mestu. Najbrž se takrat še nisem zavedala, kako pomembni bodo ti spomini kasneje, ko trebuščka že dolgo ne bo več. Moja želja je bila ustvariti dnevnik za nosečnice, ki bo olajšal to obdobje načrtovanja, priprav in beleženja spominov," pojasnjuje Nina Držaj diplomirana sociologinja in geografinja. Svojo idejo ter pisanje je razvijala dobro leto. K sodelovanju je povabila še oblikovalko Kristino Smodila, ki je poskr- bela za to, da dnevnik ni samo | praktičen, ampak tudi estetsko ° urejen. £ S pisanjem in zbiranjem vsebine za Nosečkin dnevnik je Držajeva začela lani spomladi in počasi zbirala pogum, da svojo zamisel predstavi še komu drugemu. Prvi ga je seveda prebral njen mož, ki jo je podprl in ji pomagal pri uresničitvi projekta. Kot pojasnjuje, je bilo v času do izdaje veliko dela z usklajevanjem, povezovanjem s potencialnimi sponzorji, povezovanjem projekta, načrtovanjem promocije, dogovarjanja glede tiska in zadev, ki se tičejo ustanovitve samozaložbe ter financ. A kljub številnim obveznostim, nosečnosti in dvema otrokoma je Držajevi uspelo spisati ličen in praktičen Nosečkin dnevnik, ki je med bodočimi mamicami postal izjemno priljubljen. Tudi s samo prodajo dnevnika, ki je izšel v 1000 izvodih v samozaložbi, je avtorica zelo zadovoljna. č» ♦ * „Nosečkin dnevnik je namenjen sodobnim nosečnicam, ki si želijo ohraniti spomine na to posebno obdobje v življenju ter si hkrati olajšati iskanje informacij, nasvetov in načrtovanje prihoda novorojenčka. Zastavljen je zelo praktično in ima na enem mestu vse, kar si nosečnica želi in potrebuje. Primeren je tudi za zelo zaposlene ženske, saj nam izpolnjevanje ne vzame veliko časa in vsebuje tudi rokovnik, ki nam pomaga pri organizaciji časa ter je priročnega formata, kar pomeni, da ga imamo lahko vedno s seboj," pojasnjuje mlada ambiciozna mamica in dodaja, da kljub temu, da po diplomi ni dobila zaposlitve, je vedela, da jo pisanje veseli in da bi to lahko bilo nekaj, kar bi počela tudi profesionalno. Se je pa pisanja pravzaprav lotila že pred ustvarjanjem samega dnevnika. Že leto in pol piše odmeven blog Z ljubeznijo, Mama (www.zljubezni- jomama.com), preko tega je vzpostavila tudi stike z nekaterimi podjetji, ki so v njenem pisanju prepoznali kakovost in ki njene članke objavljajo na svojih spletnih straneh. „Pisa-ti sem začela zase in zato, ker sem želela zabeležiti stvari, ki jih skupaj kot družina počnemo in doživljamo. Kmalu zatem sem videla, da je to nekaj, kar me veseli in kar bi lahko počela daljše obdobje svojega življenja. Takrat sem začela objavljati pogosteje in o različnih tematikah, ki zanimajo mamice in nosečnice. Blog se je v tem času razširil in zdaj moje objave bere že kar nekaj mamic, ki jih z veseljem tudi spoznam ali pa si med seboj izmenjamo kakšno izkušnjo ali nasvet. Vesela sem, če nekomu kakšen moj zapis koristi, saj tudi jaz rada prebiram in iščem informacije po slovenskih in tujih blogih," še zaključuje mlada avtorica. Dženana Kmetec Ptuj • Mednarodni ekstempore Karneval 2016 Ustvarjalo več kot 600 likovnikov V času pusta je v najstarejšem slovenskem mestu potekal že osmi mednarodni ekstempore, likovna prireditev, ki sta jo pripravila Kulturno-umetniško društvo Art Stays in Mestna občina Ptuj in ki je doslej privabila že več kot 600 likovnikov iz Slovenije, Italije, Avstrije in Hrvaške. Žigosanje platen, s čimer se umetniki prijavijo za sodelovanje na ekstemporu, je potekalo med 27. januarjem in 4. februarjem, udeležilo se ga je 67 likovnikov, svoja dela pa je potem oddalo 47 ustvarjalcev, ki so slikali na temo karnevala, kurenta, pustnih mask, pomladi, vina in na prosto temo. Mednarodna strokovna žirija, v kateri so bili Laszlo Laszlo Revesz iz Budimpešte, Sara Sist iz Benetk, Marika Vi-cari iz Italije, Stanka Gačnik iz Ptuja in Vlado Forbici, predse- dnik KUD Art Stays, je izbrala nagrajence: Tanja Špenko iz Ljubljane (grand prix MO Ptuj), Sabina Šinko iz Lendave (velika odkupna nagrada MO Ptuj), Tonya Carpenter iz Rogaške Slatine (mala odkupna nagrada MO Ptuj), Aleksander Fenos iz Ptuja (nagrada Galerije FO.VI), Tjaša Čuš iz Ptuja (nagrada Galerije 3D iz Mestre - Benetke), Marinka Kerstein iz Celja (posebno priznanje strokovne žirije in nagrada Hotela Mitra), Milena Roštohar iz Krajnih Brd (posebno priznanje strokovne žirije in nagrada Sobe Ši-lak), Margot Sippl iz Avstrije (posebno priznanje strokovne žirije in nagrada Doma kulture Muzikafe) ter Benjamin Kumprej s Prevalj, Oto Vogrin iz Selnice ob Dravi in Albina Kragelj (posebna priznanja strokovne žirije). Dela letošnjega ekstempo-ra so na ogled v galeriji Magistrat in kongresno-kulturnem središču v dominikanskem samostanu do 19. februarja. jš Foto: Črtomir Goznik Nagrajenci letošnjega ekstempora v družbi organizatorjev prireditve; na desni umetniški vodja ekstempora Jernej Forbici Slovenija • Dvojezična antologija individualnih pesniških govoric POEZIJA - bla, bla, bla od A do ...? Nenavaden, zanimiv, pritegljiv naslov dvojezične pesniške antologije. Le kdo bi se spomnil tako provokativno in hkrati prite-gljivo poimenovati antologijsko zbirko poezije? Le kdo bi tako (namenoma, načrtno?) dražil in vabil bralce, da sežejo, polistajo, se zazrejo v POEZIJO- bla, bla, bla? Toda ko sprevidiš, da gre za prevod poezije v italijanščino, torej za dvojezično pesniško antologijo, je čisto slučajnemu, površnemu poznavalcu poezije v trenutku jasno , da ima pri antologiji »prste vmes« Jolka Milič. Za antologijo, ki ima 520 strani, je prevajalka izbrala 20 sodobnih slovenskih pesnic in pesnikov in vsakemu namenila najmanj 24 strani. Avtorji si sledijo po abecednem redu, in sicer najprej notica, nato pa avtorjeva reprezentativna poezija. Njihova pesniška govorica je zelo raznovrstna, nekatera imena so že poznana slovenskemu literarnemu prostoru, nekatera manj. V antologijo uvrščeni avtorji so: Vinko Moderndorfer, Boris A. Novak, Zoran Pevec, Dušan Jovanovič, Brane Mozetič, Alja Adam, Ana Pepelnik, Anica Perpar, Barbara Pogačnik, Ines Cergol, Lučka Zorko, Magdalena Svetina Ter-čon, Maja Razboršek,Maja Vidmar, Patricija Sosič-Kobal, Sonja Votolen, Tatjana Pregl Kobe, Vanja Strle, Veronika Dintinjana in Patricija Dodič. Jolka Milič, pesnica, prevajalka, publicistka, je dejala: » Včasih nisem razumela poezije. Zame je bilo vse bla bla bla ...« In tako se je torej porodila ideja za naslov antologije, namenjene slovenskim in italijanskim ljubiteljem poezije. Delo je izšlo pri tržaški založbi Edizione Antony, za estetsko naslovnico je poskrbela nadarjena Catherina Zavodnik. Čeprav bo neumorna prevajalka Jolka Milič letos štela devet desetletij, sem prepričana, da to ni bilo njeno zadnje urejanje in prevajanje. Več kot sedemdesetim prevodom, javnim pismom, polemikam, esejem najbrž že ta hip dodaja- v svojem domačem ustvarjalnem, delovnem okolju - nove prevode, prevaja nove avtorje, njihova nova dela. Zaljubljena v poezijo pač! Sonja Votolen v Štajerski m FEDN UK www.te d ni le. s i did Stajerskitednik - _ Stajerskitednik torek • 9. februarja 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. PODJETJE Elektro-Ka, d. o. o., z Zni-daričevega nabrežja 11 na Ptuju, išče kvalificirane električarje za delo v tujini. Vsi zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 02 746 7170 ali se oglasijo na sedežu podjetja, vsak delovnik med 9. in 11. uro. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: r.dllb.sl 08:00 Podelitev plaket jubilantom OOZ Ptuj 08:30 Utrip iz Ormoža Cioolri pri F ran cel 1. 11:30 Video strani I H:0U 17. pustna povorka v M n^pcmi 20:1)0 II). Biti na Destmiku 21:00 MnjSperk - Oddaja v preteklosti 21:55 Polka in Majolka 23:00 Video strani SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 08:00 Športnik leta MO Ptuj 09:311 pozdrav sosedu - 2. del 12:00 Viiko strani ! s; 11: Pustovnnjc vrtcev n:i Ptuju 20:(lil hiScnk po Domavsko 21:30 Oddaja m. preteklosti 23:110 Video strani (IX:0() S pesmijo v novo leto 10:00 Pustovnnje v Sl:irinh 2015 11:15 Usposabljanjez AI D '. Trničal) 12:00 Videu strani IX:00 Pustovanje v Slaiiah 19:30 Ptuj v pustu 20:00 Kulturni praznik v Slovenja Vasi 21:00 Hajilinti - Oddaja i