:e G ■‘Veur v , Y°rk iiJUi:''* ,'‘J'*r-y*%- +>■■ $t 'v-<«r•^.^•^•.«l.»M^ Ar v ICMCAN IN m m IAM1&&G @m$ 10032 CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 1, 1971 SOTVing Ghi^go, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, 1'ittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Amerika nadaljuje letalsko ofenzivo ŠTEV. LXXII — VOL. LXXII Od preteklega oktobra napadajo skupine ameriških letal stalno iz dneva v dan Hočiminhova pota, po katerih prihajajo vojne potrebščine in vojaštvo iz Severnega Vietnama na jug. iVooi grobovi Začetek kongresnega zasedanja na ‘ v WASHINGTON, D.C. — Dr-zavni tajnik William P. Rogers 1° pretekli petek na tiskovni konferenci dejal, da bodo ZDA rabile svoje letalske sile v In-°kini v polni meri v skladu z razmerami. Cas od sedaj do ma-•n- ko omogoča suha doba ob-sežne vojaške nastope, je kriti-n 2a ameriške oborožene sile v Južnem Vietnamu, ko se umi-al° iz boja in odhajajo domov, •državni tajnik je izključil Vsako rabo ameriških oborože-!;.lh sil na tleh tako v Kambod-kot v Laosu. Povedal je pre--)asno, da bodo nemara ame-letalske sile podpirale kak , °rebitni nastop južnovietnam-lF čet v severovzhodni Kam-Tk*2! in v južnem Laosu, kjer ° rdeči ustvarili in izgradili žc reje obstoječa oporišča in skla-sča vojnih potrebščin. Za i * enkrat upajo, da bo mogo- st rde6° 0fenzivo preprečiti s ^ alnimi obsežnimi 1 e t alskimi ^Padi na Hočimonhova pota, t katerih prihajajo vojne po-Seine in vojaške okrepitve Y jug v Kambodžo in v Južni letham. Od preteklega oktob-, Načrtno in dosledno vsak dan Margaret Beljan V potek je umila v St. Vincent Charity bolnišnici 77 let stara Margaret Beljan z 968 E. 70 St., (preje dolgo s 5421 Sta-nard Ave.), roj. Tomac v Lesini pri Delnicah na Hrvaškem, od koder je prišla v ZDA 1. 1911, vdova po 1. 1949 umrlem možu Mathewu, mati dr. M. R. Belja-na, dentista, ki ima urad v SND na St. Clair Avenue, Charlesa Beljana in Mrs. Joseph (Margie) Butler, 4-krat stara mati. Bratje in sestre so umrli v Jugoslaviji. Pokojna je bila članica HBZ št. 47 in Rožnoven-skega društva pri Sv. Pavlu. Pogreb bo jutri, v torek, ob 8.15 iz Grdinovega pogrebnega za-1 voda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Pavla ob 9., nato na Kalvarijo. Predsednik F. Marcos j'e na- povedal vrsto socialnih re-torm, toda le mtdo upanja je, da bi jih Kongres, kjer sede večinoma pripadniki premožne plasti, uzakonil. , mo ui aosiecmo vsak aibaa-dirajo Hočiminhova ta ^ 'aiA clJu iiucimmnova po-j sk(>zi Laos. če se bo pokaza- jc ’ Qa to ni dovolj, utegnejo ve°Va Napasti tudi predele v Se-^ Vietnamu, kjer zbirajo potrebščine za pot na jug. / p * -------- ..c jci6. ’v Rogers v svojem razgovo- jlS casnikarji take možnosti'ni ključu. Senat hoče omejiti u obstrukcijo ^WASHINGTON, D.C. - V Se-obs11 fe prav lahko uganjati riikcijo. Začne jo lahko vsak iftorator- zavreti obstrukcijo pa 6^,e 'e senatni plenum z večine Pristnih senatorjev. t^0 kvalificirano večino je pa tev 'i dose^- Zato par senator-haf a^to zavlačuje delo v se- sta; ^ volji, s tem pa za- tu<^ del° v predstavni-gdomu. l6g e '^o obstruiranje senat- W .'° ot>strmranje senat-Vge afcla je že dolgo trn v peti bef1 uvidevnim senatorjem o- j0i ,strank, vsako leto poskuša-letosa,di 10 onemog°čili. Tudi °°do to poskusili. Vodnik Sejjg, ‘o poskusili. Vodnik je Se?e^a demokratskega kluba bpj a-i izjavil, da bo do 11. fe-h-- predložil peticijo, da haj ' pexicijo, aa stf1jea Preklic obstrukcije zado-ki L 60^ večina in ne 66%, sedaj veljavna. afem 11 fAur , heir? fe^r- si ie Mans-l2bral zato, ker naslednji dan d- ' “laoictuij stjif h aznujerno Lincolnov roj-ha a fn’ kongres pa gre takrat aalJ-si odmor. rS^tDMVAVfc Vremenski prerok pravi: z , iviš jvi;. - naletavanjem snega. 0k°li Vff ternPeratura čez dan teihperai era^ -i6 nainižja Ura v Clevelandu -5, John H. Jason Preteklo soboto je zadet od srčne kapi umrl 61 let stari John H. Jason s 1172 E. 85 St., rojen v Clevelandu, zaposlen pri Reliance Electric Co. od 1. 1940, član North East Yacht Cluba in delegat za Interlake Yachting Assn., veteran druge svetovne vojne. Zapustil je brata Josepha in Phillipa ter sestri Lottie Gray in Florence Poženel. Pogreb bo iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 9.45, v cerkev sv. Jeroma ob 10.30, nato na Kalvarijo. Mike Morway V St. Vincent Charity bolnišnici je umrl v soboto 61 let stari Mike Morway s 1029 E. 72 Pl., mož Jennie, roj. Grebenc, oče Michaela J., Richarda in pok. Jamesa, 2-krat stari oče, sin Eli-zabethe in pok. Mika, brat Johna (Calif.), pok. Mary Swallov, Georgea, Elizabeth Addleman, Anne Hanna, Julie Jenda (Ariz.) in Marge Kordič. Pogreb bo jutri ob 9.30 iz Zakraj-škovega pogreb, zavoda, v cerkev sv. Vida ob 10.15, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. MANILA, Fil. — Pretekli teden je začel zasedati Kongres. Vsi so mislili, da bo začeieK zvezan z burnimi demonstracijami, ker še niso pozabljena trenja v vladni stranki med predsednikom Marcosom in politično družino Lopez, ki so razburjala deželo. Prvi dan kongresne- [ ga zasedanja je proti pričakova-1 nju potekel mimo. V kongresni dvorani sami ni Predsednik se odločil za gsrimanjkijaj WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je predložil Kongresu pretekli petek zvezni proračun za novo finančno leto 1971-972. Predvideva 229.2 bilijona izdatkov, pa le 217.6 do-nodkov, primanjkljaj bo tako znašal 11.6 bilijonov. Doslej je to največji predvideni primanjkljaj v zveznem proračunskem predlogu. Strokovnjaki pripominjajo, da utegne biti primanj- TODA Ni ODLOČEN aijaj še veliko večjS, ker je gledanje sestavljalcev proračunske- CAPE KENNEDY, Fla. — Vse ga predloga na gospodarske raz- priprave za polet Apollo 14 so mere v deželi precej optimistic- potekale v redu in brez poseb no. nih motenj. Tudi vreme so na- Na splošno v proračunskem i povedovali ugodno ali vsaj spre-'predlogu ni nič izrednega, ne- j .lomljivo. To se je v zadnjih u-• pričakovanega. Proračun za na-j1 ah spremenilo in so nizki obla-j rodno obrambo, ki je bil v zad-! ki ter dež vzlet rakete Saturn ifcidenta- njih dveh letih v upadanju, oo [ ^ zavlekli za 40 minut. Raketa nekaj porastel, Apollo 14 je včeraj popoldne zaradi slabega vremena odletel šele ob 4.03, s 40 minut zamude, proti Luni. če pok de vse v redu, bo s pospešenim letom dosegel cilj točno ob predvidenem času. Vse je šlo v redu, dokler ni astronavt Roosa skušal povezati lunsko vozilo Anta-res z matično ladjo Kitty Hawk. Pri prvih poskusih vezi niso avtomatično prijele, kot je predvideno, šele šesti poskus je uspel. Dokler ne bo rešeno to vprašanje, ni mogoče odločiti o pristanku na Luni. kongresnega poslopja je policija odredila “ljudski opoziciji”, ki jo očitno vodijo komunisti, obsežen prostor za zborovanje. Tako je odvrnila demonstrante, da niso razgrajali po ulicah. Na prostoru se je nabralo kakih 3,000 mladih nestrpnežev, največ pristašev nove levice, ki so bili sicer zelo glasni, toda škandalov, pretepov, nemirov niso prirejali. Na drugi strani kongresne palače so zboravali pristaši predsednika Marcosa, ki so se pa tudi obnašali mirno. Policija je poskrbela, da sovražni skupini nista mogli ustvariti skupne fronte — za pretepe itd. Marcos je na zasedanju govoril obširno o svoji politiki in obljubil celo vrsto gospodarskih in socialnih reform. Javnosti m prepričal, da bo čisto gotovo držal besedo. Marcos seveda ni pozabil, da oplazi tudi opozicijo s primemo kritiko. Levičarjem je obljubil, da bo izboljšal s Sovjetsko zvezo diplomatske in gospodarske stike, kar sicer odgovarja filipinskim interesom. šlo vse v redu, ni nobene gotovosti, da bodo vezi lunskega vozila delovale v redu, ko se bi to vrnilo z Lune, da se poveže z matično ladjo, s katero oi se nato astronavti vrnili na Zemljo z vsem, kar bi na Luni nabrali. V kolikor bodo vprašanje za-predvideno jel hi se morala dvigniti ob 3.23, paldovoljivo rešili, bosta astronavta 6% zvišanje pokojnin Socialne varnosti, zvišani so močno izdatki za razne socialne in zdravstvene potrebe, za čiščenje okolja in seveda vsota, ki jo naj aobijo iz zvezne blagajne države in občine. Iz proračunskega predloga je razvidno tudi, da računa zvezna vlada v tekočem proračunskem letu, ki se konča 30. junija 1971, se je šele ob 4.03 popoldne. Vod-1 Shepard in Mitchell pristala v stvo poleta v Houstonu je izjavilo, da to ne bo zakasnilo pristanka na Luni. Vesoljska ladja bo zamudo popravila tekom leta proti Luni in bo prispela v njene bližino točno v predvidenem času, kot da ne bi bilo zamude pri. vzletu z Zemlje. Raketa Saturn V. je delovala v redu, vesoljska ladja s tretjo stopnjo je na primanjkljaj 18.6 bilijonov, I dt>seSla potrebno brzino in za- čeprav je v času, ko ga je predložila Kongresu v razpravo predvidevala celo nekaj prebitka. Pol stoletja verskih oddaj na radiu WASHINGTON, D.C. — Zadnji teden je prešlo 50 let od prve verske oddaje na radiu v naši deželi. V sredo zvečer je bilo v raznih delih dežele za to obletnico okoli 500 verskih oddaj na radiu. Zveza vodnikov verskih programov v ZDA je s svoje letne konvencije pripravila mednarodno oddajo konca svoje konvencije preko satelitov po vsem svetu. V verske oddaje se je že pred časom vključila tudi televizija. Perušič ne mara poroke, gre rajše k vojakom CLEVELAND, O. — Stanislav Perušič, 23-1 etni hrvaški mornar, ni prišel v našo deželo na legalen način, naša oblast ga je zato gonila domov ali pa je rekla, da naj se oženi z ameriško državljanko. Fant je zagrabil za priliko, se ponudil za ženina ter dobil nad. 100 predlogov za sestanke. Ženitev mu ni dišala, se je sedaj rajše odločil, da gre k vojakom. Imel je pri tem precej težav, ker ne obvlada našega jezika. Sedaj je to oviro premagal in bil pretekli petek zaprisežen. Kam ga bodo dodelili, ne ve, izjavil je pa, da se bo javil kasneje v Vietnam. Rudnik bodo tožili WASHINGTON, DC. — Zvez-^ na uprava za rudnike je dognala, da so bile kršitve varnostnih predpisov v Hyden, Ky., pretekli mesec, ko je prišlo tam do nesreče, ki je pokončala 38 rudarjev, tolikšne, da je predložila pravosodnemu tajništvu t o ž bo proti rudniški dnižbi. V kolikor bo tožba vložena proti Finley Coal Company, lastnici omenjenega premogovnika, bo to prva taka tožba, kav omenjeni zvezni urad obstoja. V tem času — urad je bil ustanovljen 1. 1910 — je našlo smrt v f remogovnikih pri nesrečah v vseh ZDA preko 80,000 rudarjev. krožila okoli Zemlje v oddaljenosti okoli 100 milj. Ko so astro navti Alan Shepard, Stuart Roosa in Edgar D. Mitchell pregledali vesoljsko ladjo in njene j naprave ter dognali, da vse v re-j du deluje, so ponovno vžgali IrAi^a. Pred 10 leti za hrano $10, zdaj $12.95! CLEVELAND, O. — Cene rastejo iz meseca v mesec, tako stane zdaj v našem mestu hrana, ki smo jo dobili pred 10 leti za $10, že $12.95. Najbolj je porastla cena za meso, mlečne izdelke in sadje. Za tiste, ki jedo v restavracijah, so cene porastle še veliko bolj. To, kar je tam stalo pred 10 leti $10, stane sedaj $15.22! Petrolejski vod preko Sirije iz Savdije obnovljen BEIRUT, Lib. — Savdska A rabija in Sirija sta Vj-caali je dala nato vesoljski ladji potrebno brzino, da se je usmerila proti Luni. Po 2 urah in pol kroženja okoli Zemlje je vesoljska ladja Apollo 14 krenila proti Luni z brzino preko 24,000 milj na uro. Dosegla jo bo po 80 urah leta. Vesoljska ladja je na poti proti Luni, vendar pristanek na Luni še ni gotov. Vodstvo poleta v Houstonu se trudi, da bi našlo vzrok odpovedi vezi na lunskem vozilu Antares pri včerajšnjem poskušanju povezave obeh vesoljskih vozil, matične ladje Kitty Hawk in Jonskega vozila Antares. Astronavt Stuart Roosa je petkrat poskusil obe vozili povezati na predviden način, pa vezi niso delovale. Šestič je poskusil brez posebne stožičaste priprave, katere namen je olajšati povezavo. Tedaj so vezi prijele in obe vesoljski ladji sta bili povezani. Astronavti preiskujejo vzrok odpovedi vezi ob sodelovanju strokovnjakov na Zemlji. Dokler to vprašanje ni rešeno, se ni mogoče odločiti za pristanek na Luni. Ce bi namreč tudi tam lunskem vozilu Antares v petek na Luni, med tem ko ju bo čakal astronavt Roosa v matičnem vozilu Kitty Havrk krožeč okoli Lune. Po 33 in pol urah na Luni se bosta astronavta Shepard in Mitchell dvignila z nje in se vrnila proti matični ladji. Ta bo nato krenila nazaj proti Zemlji, na kateri bo predvidoma pristala prihodnji torek na Tihem oceanu južno od otočja Samoa. Iz Clevelanda in okolice Znižane cene— V trgivini s čevlji in drugim obuvalom Louis Majer na 6410 St. Clair Avenue se začne danes velika prodaja zimskega obuvala po zelo znižanih cenah. Vse ostale cene so znižane za 10'i ! — Podrobnosti v oglasu! (z bolnišnice— G. John Tutin, 6001 Luther Avenue, se je vrnil iz St. Vincent Charity bolnišnice in ■ e zahvaljuje vsem za obiske dii rila in pozdrave! Zdaj se zdra^ doma. Obiski so dovoljeni! P Rojstni dan— Mrs. Mary Zupan, 6916 Decker Avenue bo jutri dopolnila 77 let. Rojakinji, zvesti nap-očnici hsta, k rojstnemu dnevu isktre-no čestitamo in ji že!iimo še mnogo zdravih in zadiovoljnih let! , f Seja— Podr. št. torek, ob I se sporazu- jkoL- ov-~uirp v i'Viti dor2atjc. fflad. Za pustil je voda iz Savdske Arabije čez Si-j ’ ~Ift -a--o*--u ..«>, ~v Clevelandu pa poleg or nenjene ga še nečake in nečakinje. rijo do morja v Libanonu. Voci je bil od 3. maja lani zaprt, ker j® Sirija zahtevala večjo odškodnino. Ko je gen. Hafez A-jad lani v novembru odstavil staro Baath vlado in prevzel vodstvo Sirije v svoje roke, je pokazal več razumevanja za sta-_išče Savdske Arabije. Tako je prišlo do sporazuma in petrolej bo tekel zopet v obsegu povprečno 480,000 sodov na dan, nekako eno šestino celotne produkcije Savdske Ara-oije. Ko je bil vod prekinjen, je moral petrolej preko Južne A-frike, v petrolejskih ladjah v Evropo, kar je stalo petrolejske družbe dnevno $200,000 več, ket če bi tekel po vodu do Sredozemskega morja. V novembru volitve - v februarju referendum za davke CLEVELAND, O. — Je pri nas že davno v navadi, da imamo v novembru volitve, v Daleč hodijo v šolo OKLAHOMA CITY, Okla. — Otroci guv. Davida Halla hodijo v šolo na severozahodni strani mesta, čeprav živijo v guvernerjevi palači na severovzhodni strani mesta, kjer je okolje pretežno čmo in tako tudi šole. Otroci so navedli, da žive pri starem očetu Red Hallu na severozahodni strani mesta, ki je še bela. 14 SžZ im ja jutri, v 7- zvečer sejo v SDD na Recher Avenue. I^odružniea oo imela 24. februarjih sv. mašo za žive in mrtve članitce v cerkvi sv. Kristine ob 7. r.večer. Smrt v Sloveniji— l Anthony A. Požel nik, 6603 Schaefer Avenue, je dobil sporočilo, da mu je na Veliki Slevici pri Velikih Laščal t umrl 72 let stari stric Janez Polzelnik, domače Jutri se bo odločilo— Jutri so posebne vTo]jtye o povišanju mestnega čiohodnin-skega davka od 1 na l.fr6%. Volišča bodo odprta od 6.3s>0 zjutraj do 6.30 zvečer. \ olitvel so izrednega pomena za f Cleveland. Mestna uprava in mastni svet ti dita, da mesto bri ez novih dohodkov, ki jih boi prinesel povišani davek, ne m|pre vršiti svojih opravil in javnega skrbstva v dosedanjem ^ obsegu. Davek bo ostal v velft avl dve teti, letos 1.6%, prihodnje leto 1.5%, nato pa se bo vrnil na do- sedanjo višino 1%, če noo bodo volivci drugače odločili. Včeraj so začeli— V Mel-O-Bar na 7508 St C ur Avenue sta odprla Včeraj i nedeljsko točenje in pitje alk h,' nih pijač mestni odbornik E ]• mund J. Turk in državni senator Anthony Novak. Ta gostilna je kot prva dobila dovoljenje za točenje alkoholnih pijač v nedeljo popoldne in zvečer v okviru novega zakona in izida posebnega glasovanja v preteklem novembru. nas vi$ja ^ V CleveIandu -5, hbh ie c - nes zjutraj ob sed-"5, a2al termometer znova februarju pa referendume davke. Pred volitvami kandidatje zasipajo z obljubami, ne govorijo pa radi, kdo bo stroške za obljube plačal, ako bodo izglasovane. To poskušajo isti politiki, ako so bili izvoljeni, popraviti v februarju in nas prepričati, kako neobhodno potrebni so novi davki. Skrb politikov za dobro informiranost volivcev je res hvalevredna, toda kaj več bi radi tudi slišali, zakaj so davki naenkrat tako hudo potrebni in ali ni nobene poti, da bi se dali tudi kaj zmanj- šati. V našem mestu gre na primer 80% vsega proračuna za plačevanje uslužbencev in delavcev. Ali je res treba, da jih je toliko, ali je delo med njimi pravilno razdeljeno, ali je res vsak usposobljen za delo, ki ga opravlja? O tem te dni malo slišimo, pa bi lahko kaj več. Glavna napaka davčne politike je v tem, da nove davke uvajajo v napačnem času. Včasih je bila navada, da so javne uprave iskale nove davčne vire v dobi gospodarskih konjunktur, takrat se davkoplačevalci lažje sprijaznijo z novimi žrtvami. V letih gospodarskega zastoja je to drugače. Saj smo te dni doživeli nazoren dokaz: davčna uprava je dobila na tisoče pritožb proti odme- ri davčne podlage za davek na nepremičnine. Ako bi bila ta odmera padla v prejšnja leta konjunkture, bi pritožb gotovo ne bilo toliko. Tako pa vse javne uprave odlagajo predloge za nove davke do zadnjega, potem se jim pa tako mudi in nič ne gledajo, ali so davkoplačevalci v dobi krize ali konjunkture. Tudi sedaj so davkoplačevalci še zmeraj slabe volje, zato je težko reči, kaj bodo rekli pri sedanjem glasovanju. Predsednik Nixon seje spomnil, da je novemu tajniku za finance Connallyju naročil, naj napravi načrt za davčno reformo. To je opravek, ki bo trajal cela leta; najprvo federacija ne bo mogla hitro sestaviti predloga, potem ga bo pa Kongres premleval par let. Ta zadeva ne bo torej hitro rešena. Nočemo s tem reči, da reforma davkov ni potrebna. Dvomimo pa, da bi kdo verjel, da bo zmanjšala davke. Novi federalni p r o r a čun predvideva primanjkljaj 10 bilijonov, v prihodnjih letih bo primanjkljaj še naraščal, končno pa postal nevaren vir za inflacijo. Ali naj se davkoplačevalci pri takem pogledu na bodočnost federalnih proračunov res veselijo reforme v času, ko nihče ne ve, kdaj se bomo iz sedanje krize spravili na noge. To niso predpustne misli, naša davčna politika vseh javnih uprav bi jih morala bolj vpoštevati Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Rdeči so v Južnem Vietnamu izvedli vrsto napadov, pri katerih je bilo 8 ameriških vojakov mrtvih, nad ducat pa ranjenih. Ameriška letala med tem nadaljujejo v polnem obsegu z napadi na Hočiminhova pota v Laosu. Vesti o vdoru južno-vietnamskih čet v Laos, ki so jih širili včeraj, niso potrjene. Ni jasno, ali je vdor le odložen ali pa sploh ni bil v načrtu. LOS ANGELES, Calif. — Včeraj je prišlo po demonstracijah mehiških Amerikancev do plenjenja in požiganja. Mied temi nemiri je bil en mehiški Amerikanec mrtev, več pa General ni namerno prikrival My Laia WASHINGTON, D.C. — Vojska je pretekli petek zavrnila obtožbe proti gen. S. W. Koster-ju, da je namerno prikrival pomor civilistov v My Lai v Južnem Vietnamu marca 1968. Poveljnik 1. armade gen. J. O. Seaman, je odločil, da gen. Ko-ster “ni namerno opustil kake svoje odgovornosti”, posebej je še opozoril na njegovo dolgo in pošteno službeno dobo. Gen. S. W. Koster je bil poveljnik Ame-rical divizije, kateri so pripadale enote, ki so vršile čistko pri My Lai. ranjenih. To je bil od lanskega avgusta tretji tak nastop mehiških Amerikancev v Los Angelesu. DoyoviniA 61! 7 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece da Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18 hQ per year; $9.00 for 6 months; $5,50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO ■ - 03 No. 21 Monday, Feb. 1, 1971 Klerikalnega zmaja bi radi božali Med Vatikanom in Jugoslavijo so obnovljeni redni diplomatski stiki. Le nepredvideni dogodki so Titu preprečili, da se v Rimu ni srečal s papežem Pavlom VI. Razumljivo ie, da želita obe strani izkoristiti nove diplomatske odnose v svojo korist, Vatikan v versko, Jugoslavija v politično. Jugoslavija pri tem takoj zagazi v precep, ki ga sama Vaj rada ponavlja; ločitev cerkve od države. To načelo je za ateistično državo kar dobro, saj lahko cerkvi ovira in greni (delo in življenje z navadnim sklicevanjem na to ločitev. To titovci tudi delajo na debelo. Ne morda toliko jugoslovanska uradna diplomacija kot komunistični nestrpneži zumaj Beograda, posebno goreči so v tem poslu komunisti v Sloveniji. V našem življenju ima vsaka palica dva konca, tu di v politiki. To morajo sedaj okušati tudi jugoslovanski komunisti. Titovci so na tihem upali, da bodo preko normaliziranja stikov z Vatikanom odprli vrata, ki bodo skozi nje privabili katoličane v Jugoslaviji k sodelovanju. Kakor hitro je bil podpijsan znani protokol, takoj se so obesili na idejo ' dialogov”, ki naj premostijo nezaupanje katoličanov v Jugoslaviji in jih speljejo v režimske politične organizacije. Poskus se i ti obnesel. Razlog za to komunisti napačno razlagajo. Mis1 ijo, da so katoličani odklonili idejo o ciljih dialogov iz ve)rskih ozirov, ker vidijo v komunistih ateiste, ki jim človek ne sme verjeti, ker je napravil s komunističnim režimom z.'e toliko slabih skušenj. Zdi se nam, da je ta komunistična- razlaga napačna. Ljudje se ne zanimajo za dialoge iz drugih razlogov; manjka pogojev za dialoge, ti so pa sledeči r. dialcuz more biti takrat, ako imata oua enako svooouo, sko imata tudi ravnoprav- nost in aP.o imata prepričanje, da jima stališče, ki ga zagovarjata, ne bo v nobenem slučaju škodovalo v življenju. Teh pogojt iv so deležni le komunisti, ne pa nevtralci, nekomunisti itd .. Zato ni hotel nihče tvegati dialogov s komunisti. Kar je dialogov bilo, so bili jalovi. Zato je ideja o dialogih zamuja. Komunisti sami upajo le še, da bi dialogi med uradnimi kjrogi na obeh straneh mogli kaj koristiti rdečim ciljem. \ Komun:isti*so trdovratni, se ne dajo zlepa ugnati. Zato skušajo sedoaj napraviti nov poskus, kako bi pritegnili katoličane vsaj _ v Sloveniji na svojo stran. V okviru'nekdanje Osvobodi In .-e fronte, sedaj Socialistične zveze delovnega ljudstva, s^d ustanovili poseben “koordinacijski odbor” za urejevanje odnosov med “samoupravno družbo” in cerkvijo. V odbc^r so poslali zastopnike svojih partijskih organov: Zvezje komunistov, SZDL, skupščine, izvršnega sve-ra, ter “dJuhovnike in vernike”. Manjkajo torej le še zastopniki : mladine in partizanov ter sindikatov. Zastopnike duhovnilkov in vernikov so morali najbrže nabrati kar sami. V d-uhu ustave in protokola se namreč cerkev ne sme pečati 7 politiko, torej tudi ne more pošiljati duhovnikov in vep nikov v nobeno politično akcijo. Gornji odbor ima o-čitno ; funkcijo: pomaga naj namreč režimu urejevati odnose m pri njem je tudi kupil No ^ Prstane> ko se ie ženil. zdaj ni bil sam, imel Hajr^,,kupca, a Čerin bi se bil I 'v2prič- g0s rugi prodajalnici je sedela I se Pa.^n pletla nogavico. Čerin Mje nfjevoljno obrne'in gre da-I trti • re^a ie kHa zaprta, v če- I viC0Je Videl sPet g°sP0 z n06a' I 2a r°ki in poleg nje delavca. I sPet if*na ^vaNrai nič- Vrne se I stra ^ prvemu in Pri vratih od 111 Pogleduje v prodajalnico. ' stramln ni °Pazil’ da na drugi Sene'1 Ulice neki človek kakor °če$a za njim in ne obrne cen Mdei od njega. Bil je preoble- je Policaj, že na Travniku stati zlatar- JeVo ",“u Čerina pred . Proda j alnico, a hitro nato °Pazil v bližnjih ulicah Se lugim zlatarjem, in zdelo ket U je> da mož neče vstopiti, To j^0 kih ljudje v prodajalnici. je jjp kdo policaju sumno. Mož blj^ slabo oblečen, moker in težij ’ in v r°Ni je imel nekaj duj6 §a v ruti zavitega. Pogle-v>di !a njim in kmalu ga spet sWohS ad pred zlatarjem. Kmet Za ^ imel očij za drugo, nego Cajn 9 arske prodajalnice. Policaj ^ kil vedno bolj sumnjiv. PepQj,0 ki mož nameraval kaj £adtlj-erie§a‘? Ničesar se ne ve. Uci^ ljkas se je večkrat čulo o % rznih napadih celo o be-^ovi. Policaj stopi čez roko na kmeta in di.c-,, Položi Cosa jsiJe’ kdo je, odkod je in stfaš; . 9''lukaj, Čerin se pre- *aPri bln mal° da mu ni strah Caja j Sedo. To vedenje je poli- , k°lj P°lrdilo v sumnji; bjint, p Veli mu, naj gre ^Ijak v^in se ni prav nič usta- ^ZaČBV tem rajši, ker so se eh ok^n -j.-- • • ljud .AliSkdo ne sPoznai- Iu C?- Čerin lj9l-sel vcdni r* 0k°ii njiju zbirati rado-^ bi Judie in se je Čerin bal ■§a kdo ne spoz..„.. ^1 §a privede na policijo. Z^n.e ncRi gospod izpra- »n0fsPod k,2 ^ pove vso resnico, hitro spozna, da je 0r zalorej mu veli iti Glede rude je pa da je more- bHi v^am mislil L6 Peko^.1 vredna. Domisli f6Pin ^>ga znanca profesorja, bu i^Piše listek, da ga če- mu e k pove, da ga policaj v°žPa tau neRemu gospodu, % pQve mu za stal „ hoben’ 36 t0 zlato, Sel e*o stvarjo Sai zv/::' . k°lj ustreči; fn1JnaznemuU-Cem 'ie' Zahvali ali ne. bi ne bil mo-zda. se vr, W1^OSi3odu za pisemce V . Vesel za Cerineila se je ekuje. vodnikom, naredila noč ga še ponoči MISIJONSKA SREČANJA IN POMENKI 38. Gavač Poderžaj (111.) in polno tekočih zadev ji “Blaž, ali si ti?” “Blaž sem, Blaž Čerin izpod Kolka. Ali me poznate?” vpraša Čerin ves v čudu. “Je li mogoče? Poznam te. A mene ne?” “Ne da bi vedel.” “Vse jedno, to se zmeniva pozneje. Zdaj pokaži svoje blago!” ; ■ ■ \ ,' ■■ Čerin poseže v žep in pomoli zrno gospodu. Ta ga še ni prav roko prijel, ko se nasmehne, rekoč: “Mislil sem si, da bode .caj tacega. Tedaj tudi tebe je premotilo!” Čerin prebledi. “Torej ni pravo zlato?” “Nikakeršno zlato. To je železni kršeč, železo in žveplo. Zlata ni v njem niti za lek.” Čerinu se pošibe noge. Gospod mu ponudi stol. “A vender je lepo rmeno in .udi sveti se kakor pravo zlato.” ‘Resnica! Zato je pa tudi že nnozega premotilo. Nisi ti prvi tudi zadnji ne boš. Zapomni dobro: ‘Ni vse zlato, kar se iveti.’ ” Zdaj vzame gospod iz miz-lice heko kresilo, stopi od luči ubrnen proti Čerinu in udari z eklom ob rudo. Pod jeklom za-iari iskrica, še jedna, še več. “Ali vidiš, da tvoja ruda daje skre? Tako trda je. Zlato lahko režeš z nožem, poskusi pa rezati jvoje zlato, škripalo ti bo, kakor ui hotel kremen rezati.” Potem gre v kuhinjo in namigne Čerinu, da naj gre za njim. Tu položi zrno na železno nloščo in udari s kladivom po ijem. Razpršilo se je in razdrobilo v črn prah. In ko je ta prah posul po žarečem oglji, zakadilo se je in zasmrdelo po gorečem žveplu. Čerin je odskočil in za-isnil nos. Zdaj je bil preverjen, da profesor govori resnico. Čerin je zdaj mislil oditi in poiskati si gostilno, kjer je že časih nočeval. A gospod ga ni bustil. Velel je prinesti vina in cruha in rekel kuhariti, da podviza večerjo. No, zdaj mi pa vender povedite, kdo ste in odkod, ki tako iepo po naše govorite,” prosi erin, ko sta sedela pri vinu. “Tedaj me še nisi spoznal? Kaj pa, leta človeka izpremene! \ jaz sem se tebe vender hitro polastil. Vidiš, pred petindvajsetimi leti sva na isti klopi Rače trgala.” “Kaj, midva da sva bila so-;olca?” “Kako pa! Ti si morebiti kako eto starejši od mene, a zato sva lila vender prava sošolca. Nek-iaj so še celo šteli, da smo si lekaj v rodu.” “Midva v rodu?!------------A, .daj sem se iz boba izdrl!” vik-le Čerin in tlesne po čelu. “Po-ogarjev, kaj ne? Kdo vi Vas boznal s tako brado?” “I, kako pa! Zato me pa tudi ikaj, kakor si me nekdaj in cakor jaz tebe še zdaj.” “O, da jaz nisem prej vedel, ia si ti v Gorici! Govorih so imerom, da si nekje daleč, sam Bog vedi kje. In tudi domov te toliko let ni bilo.” ‘Tstina! Polnih štirinajst let tem bil v Nemcih, v Gorici sem PRINCETON, N.J. — V pismu 12. septembra o. Poderžaj omenja, da “so letos iz Buenos Airesa poslali pomoč 300 dol. zame iz Sklada za vse 1969 na p. Cu-kaleta. Njim sem se zahvalil. Ker je pri tem gotovo dosti Vaših prispevkov za vse misijonarje, bi se tudi Vam in po Vas rad zahvalil vsem podpornikom v ILS.A. in onim v Kanadi. V e-nem oziru se mi zdi, da splošna podpora ni vedno tna mestu, a je težko ‘diskriminirati’. Saj sem videl na mojem položaju, da me mnogi jemljejo za župnika fare, ki mora biti ‘bogata1, ali vsaj nikakor potrebna inozemske pomoči . . . Nekateri res delujejo po velikih in včasih tudi bogatih kolegijih, konvent-skih in drugih, kjer imajo znatnejše dohodke. To se vidi tudi po fotografijah, kdor jih ‘zna’ brati! na vso moč in skrajno iznajdljiv ob vedno novih načrtih. Vprav zato so mu nalagali vse življenje odgovorne naloge, ki jih je običajno odlično izvršil in kmalu nato je bil poslan drugam. Po onem nemškem reku: ‘Zamorec je izvršil svojo dolžnost. Zamorec lahko gre.’ Namenoma sem vrgel problematične današnje misijonarjeve misli med naše misijonske bravce in sodelavke. Vsak od nas se često sprašuje, kakšno vrednost bo naše življenje imelo pred Bogom, ko bomo šli proti koncu našega oskrbovanja. Tako življenja, kot talentov in tisočerih možnosti, da oboje plodovito izrabimo tudi za rast božjega kraljestva. O. Stanko je lahko za svojih 41 polnih let misijonskega dela miren. Morda bo ta ali oni, ki to prebira, spoznal, da je mnogo zamudil in mu priskočil na pomoč, kadarkoli se pač možnost pokaže in prilika ponudi. Saj potreb ima vedno veliko. Uršulinka Ksaverija Lesjako-va iz Južne Afrike ob zahvali našemu St. Joseph’s College Crusade Unit za poslane pakete obleke za ministrante, zelo prosi za kakršnokoli obleko za otroke, dečke in deklice v njih misijonih in šolah. Mnogi da nimajo najpotrebnejšega za svoja oblačila. (1. jan. 1971.) če bi ji kdo želel kaj poslati, naj gotovo na paket napiše: Unsolicited gift. Bo manj carine. Misijonar Gajšek se že pridno uči malgaščine v Vohipeno, od koder je bil g. Cikanek prestavljen kot pomočnik g. Česniku v Ranomeno, ko je svoje prve jezikovne študije dokončal. Piše, da so ljudje na splošno ‘podhranjeni’ in da se to na otrocih zelo pozna. Jedo v glavnem riž in kakšne sadeže. (14. jan.) Sestra Cecilija iz Pariza je začela postaje, prinesli pošiljati na priporočilo francoskega misijonarja, ki razmere pozna, našim pionirjem na Madagaskar konzerve, da ob mnogem delu malo izboljšajo kalorij pomanjkljivo hrano domačinov. Sestra Terezija Pavlič je shujšala za 12 kg in bila za božič bolna. Poleg preobremenjenosti pri delu, pičla hrana in osamljenost misijonarje stalno preizkušajo. Za 70 NF ji je poslala, iz zadnjega daru za misijone, napro-šeni material za pletenje. (17. jan.) Sestra Jeanne Elizabeth Pogorelc pošilja pozdrave iz Južne Afrike vsem misijonskim prijateljem na tem kontinentu. Pri božični dopoldanski sv. maši so imeli silno vročino 120 stopinj. (28. dec.) V Chicagu ima MZA zvestega misijonskega sodelavca, ki bo rad kot nov poverjenik posredoval, kar mu kdo od rojakov za naše misijonarje pošlje. Je to pionir-frančiškan Brother Antonin O.F.M., St. George Church, Finančna plat je tudi precej razloga, da ne grem na ‘počitnice’. Pravijo sicer: ‘Saj boste dobili dosti darov... Ja, tisti darovi so mišljeni za misijon, ne pa za ‘potepanje’ po celem svetu. Zato me še niso mogli spreobrniti. Tukaj obračamo vsak ficek desetkrat, predno ga izdamo, potem naj pa naenkrat na tisoče (in to debele tisoče) gre za lastno tolažbo? Počitnic kot takih ne rabim, se lahko sprehodim in prezračim tukaj. Če kdo izmed mlajših zaradi informacij v zaledju in propagiranja gre, prav. Da bi pa vsak šel, se mi zdi malo preveč. Ko sem šel v misijon, sem se obvezal, da grem do smrti, za vedno. Zdaj je pa marsikaj na glavo postavljeno v tem pogledu. Ne rečem, da ne bom šel, ampak dosedaj me še niso mogli pregovoriti. Vrh tega nismo mogli realizirati svojega misijona, o katerem bi imel dosti povedati, če bi ga zdaj imeli. Delo smo opravili, organizirali novo življenje v napol mrtvo misijonsko njivo, a ker ’nimamo ničesar lastnega, t. j. slovenskega pokazati’, kot mi je omenil neki ameriški misijonski prijatelj, smo se umaknili nekam v zaledje. To pa ne pomeni, da sme popustili. Še delamo, kakor poprej. Ja, dosti sem Vam nadrobil, precej razmetal sem to in ono, Bog Vas živi in blagoslovi Vaša prizadevanja. S prisrčnimi pozdravi Vam in vsem misijonskim sotrudnikom in v mo 1 i t v a h ostanimo združeni. Vaš Stanley Poderžaj.” Zgodovino pokristanjenja človeškega rodu piše božji Odrešenik sam. Mi smo, vsak pač na svojski način, orodje v božjih rokah. Oni na terenu, kot marsikdo zvestih sodelavcev v zaledju. Vsak posebej mora odkrivati božje načrte, ki jih ima z njim On sam. O. Poderžaj je name vedno vplival kot misijo-nar-pionir. Z vedno novimi idejami, žilavo delaven, podjeten, 9546 Ewing Ave., Chicago, Dl. 60617. Gospod Rudi Knez sporoča 12. jan. veselo novico iz Clevelanda: “Kosilo MZA bo letos zopet na Cvetno nedeljo 4. aprila. Gospa Otoničarjeva je kar sama u-redila v župnišču. “Naj Bog blagoslovi to letošnjo prireditev za vse naše misijonarje s še večjo udeležbo in številnejšimi velikodušnimi sodelavci ter darovi za vse. Vsak lahko k uspehu precej doda. Sodelujočim priporočamo našo novo poverjenico Mrs. Agnes Leskovec, 31016 Ronald Dr., Wil-lowick, Ohio 44094. Za Novo leto piše: “Za MZA sodelujem že osem let. Če pa mislite, da bo kaj pomagalo in bom mogla kaj več storiti za misijone, pa kar objavite moje ime. Ker delam za razne misijone že od mladih let, bom tudi še naprej jemala, za kateregakoli mi bodo darovali: darove in sv. maše. Pripo-dočite me obenem poverjenikom MZA za velikonočne slaščice, da mi jih pomagajo razprodati. Naj me pokličejo čimpreje, da jim dam cenik, ker čas beži in s slaščicami je veliko dela. Telefon je 943-2885.” Naj vsak, ki našim MZA poverjenikom za misijone kaj daruje, vedno pove in navede, v kak namen pomoč daje: za MZA, za sklad za vse slovenske misijonarje, za vse ali za tega ali onega posameznika. Tako bo denar vedno prav obrnjen, kot kdo sam želi. Še vedno darovi MZA za leto 1970: Frank Mlinar, Cleveland $60 (za vse za božič); nabirka v Clevelandu za g. Česnika $30 (Mrs. Marija Krečič 10, Mrs. Marija Štrancar 5, N.N. 10 in Neimenovana 5); Frank Žele, Huntington, Conn. $24 (po 2 dol. mesečno za 1970 g. Oballi); po $20 za sv. maše družina Matt. Grdadolnik, Cleveland (10 za o. Poderžaja in 10 za g. Majcena); po $17 Francesca Meixner, Vancouver, B.C.; po $10: Mrs. Marija Rovanšek, Sudbury, Ontario (dvakrat po 5 za g. Majcena); Mrs. Katherine Sprenzer, Ely, Minn, (za vse, ponovno); Mrs. Helena Gorše, Cleveland (za vse); Jože Dimnik, Lethbridge, Alta, (za mis. na Madagaskarju); Mrs. Jennie Zupan, Fair-port Harbor, Ohio (za kelih o. Kosu, dodatek); Sonja Ferjan, R N., Hoboken, N.J. (za vse); Marie K. Asselta, Monmouth Junction, N.J. (za vse); Mrs. Louise Sustersich, Timmins, Ont. (za vse), v kan. d.); Mrs. Agnes Grebenc, St. Catharines, Ont. (po zaobljubi ob operaciji hčerke Mary, v kan. d.); Mrs Ivanka Burjek, Chicago (za vse); Mrs. Anna Vidergar, Cleveland (g. Majcenu za sv. maše); Mr. in Mrs. Frank Rihtar, Cleveland (za vse); Mrs. Caroline Kucher, Cleveland (kjer je najbolj potrebno); prof. Edi Gobec, Kent, Ohio (za vse). Bog vsem stokrat povrni! Rev. Charles A. Wolbang, C.M. St. Joseph’s College P.O. Box 351 Princeton, N.J. 08540 LXTXXXXXX XXXXXXXTXTTXT3 LOUIS MAJER SHOE STORE 6410 St. Clair Avenue Phone 391-0564 velika razprodaja čevljev od danes, I. februarja do 13. februarja 20% POPUSTA od rednih cen pri ZIMSKIH moških, ženskih in otroških čevljih, škornjih, snežkah, galošah in toplih copatah 10% POPUSTA od rednih ccn pri vsem drugem blagu v zalogi. Dobrodošli! Pridite pogledat brezobvezno! Rdeči "socializirajo" v Čilu zemljiiko posest Komunisti izvajajo na svojo roko zasego zemlje, ko javna uprava stoji ob strani in molči, namesto da bi skrbela za zakonitost in red. SANTIAGO, Čile. — Imeli so prav tisti, ki so napovedovali, da komunisti ne bodo mirovali, akoravno so člani vladne koalicije predsednika dr. Allendeja. Dajo sicer mir v mestih, toda zunaj na deželi so pa že ustvarili pravi kaos, kjer ni ne zakona ne zakonitosti, ne oblasti. Tam vlada anarhija, kajti lokalne oblasti vedo, da ne bodo dobile nobene opore od centralne uprave. Zato se ne mešajo v nasilja, ki jih delajo Mapuche Indijanci, ki spadajo med najrevnejše sloje v deželi. Človek bi Indijancem ne zameril, saj res živijo v kolibah in na robu lakote, pa si ne znajo pomagati, So postali plen demagogov, ki so vzgojeni po novi levici in o-božujejo bolj Peiping kot Moskvo. Po večini so to levičarski študentje. Na videz so razkropljeni v male krožke, ki hodijo od vasi do vasi, od kmetije do kmetije in socializirajo vse, kar jim pride pod roko. Lastniki se ustrašijo nasilja in pobegnejo. Potem pa pride oblast in postavi upravnika, navadno iz vrst tistih, ki so imovino “zaplenili”. Na deželi vlada torej sedaj taka anarhija kot je vladala na Ruskem od februarja do oktobra 1917. Dr. Allende ve za vse to, toda njegova administracija je preslaba, da bi mogla kaj ukrepati proti takemu organiziranemu levičarskemu nasilju. Če bodo levičarji pod komunističnim vodstvom lahko nadaljevali svoja nasilja brez vsake kazni, ni več daleč čas, da bodo skušali prevzeti tudi vlado v svoje roke. Čilenska “oktobrska revolucija” ni torej nekaj nemogočega. To je prvi slučaj, da se je neka afriška država odločila, da se obnaša tako, kot odobrava večina potnikov v mednarodnem letalskem prometu. Libija zaprla ugrabitelje abesinskega letala TRIPOLI, Lib. — Proti zračnim piratom so bili do sedaj narejeni sledeči mednarodni koraki: ZN so izglasovali resolucijo, ki obsoja zračna piratstva, in pozvali članice, naj ostro nastopijo proti piratom. Mednarodna organizacija za civilno letalstvo je pretekli mesec sklenila v glavnem mestu Nizozemske Haagu pogodbo, ki obvezuje države podpisnice, da ali same preganjajo in sodijo pirate ali pa jih izročajo pristojnim državam v sodni postopek. Libijska republika je napravila korak dalje. Zračni piratje, 4 po številu, in eritrejskega po-kolenja — so ugrabili abesinsko letalo. Ko je za to zvedela libijska vlada, je opozorila pirate še tflhršchi zavrnil Brandta BERLIN, Nem. — Na zasedanju Centralnega komiteta Komunistične partije Nemške demokratične republike je W, Ul-bricht odklonil poziv zahodno-nemškega kanclerja W. Brandta J k mirnemu tekmovanju obel. I Nemčij in zahteval polno pri-o-znanje s u v e r e nosti Vzhodr.ni Nemčiji. Obe nemški državi sita po Ulbrichtovi misli že tako cGa-leč druga od druge, da na r iji-hovo združitev ni misliti. v Ulbricht je zato zahteval ipol-no mednarodno prizna njei* za Nemško demokratsko republiko tudi od strani Zahodnd Nefcmči-jc. W. Brandt je lani dejail, da sta obe nemški državi del e nega nemškega naroda in zato ne' moreta biti druga drugi “čistep tuji”. Po njegovem mora biti .med njima neko bližje in boljše; razumevanje. Nemška demok.rat-ska republika, četudi komunistična, ne more biti Nenaški zvezni republiki “tuja dežel.a”. \v» Um. cm vi tel Lttstvu rtu boljše odnose med obema na ‘ nemški ravni” Ulbricht zavrača. Zanj je Nemška demok ratska republika “socialisti, čna nemška narodna država”, ki ima polno pravico do popolnega sa-rnostojega življenja tudi [ na-pram Nemški zvezni repub. liki Lani so stroški življe nja porastli povprečno 5. 5% WASHINGTON, D.C. — Po uradnih podatkih delavst .ega tajništva so življenjski strošfed v preteklem decembru p o r ai, stli povprečno 0.5%, skupno v l*#tu 1970 pa 5.5%. Porast leta Is'69 je znašal 6.1%, lanski je tor>.ej nekaj manjši, pa vendar velik.. Pomeni, da je dolar izgubil v zadnjih dveh letih 11.6 centov na svoji vrednosti. Za letošnje leto napovedujejo vladni gospodarski strokovnjaki porast življenjskih stroškov za 4.2% m prihodnje leto morda nekaj manj, če seveda ne pride do novega zagona inflacije. Moški dobijo delo saJ ima v rokah nekaj dnij čez pol leta.” VELIKANSKI MOŽNAR? — Mu je le podoben, v rjesnici je to teleskop v Burakar. Astrofizičnem observatoriju v Erivanu v Sovjetski Armeniji. Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 (x) MALI OGLAS? Oddamo V najem 4 lepe čiste sobe zgoraj, severno od St. Clair Ave., furnez na plin, kopalnica. Odda se mirni, čisti družini brez -(21) takrat, ko so bili v zraku, naj ne j otrok. Najemnina $40 mesečno, pristajajo v Libiji, ker jih čakat Kličite 361-3716. sodni postopek. Kljub temu so1 pristali v Benghasiju, kjer jih je libijska policija takoj priprla.! Ni se ozirala na njihovo sklice-, IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA vanje, da so pohtični begunci, RAČUN POMOČI DRŽAV K OHIO ker bežijo iz Eritreje, da se skn-; A1D FOR AGED PRESCRIPTIONS jejo pred abesinsko diktaturo. ] st. ciair A\ 68tli si; 361-4112 Prijaiers Pharmacy ALEXANDRE DUMAS: Grof Monte Cristo “Da, da,” pravi mladi mož, “da.” In krčevito objame svojega očeta. “Pojdite oče!” pravi. In nato plane iz kabineta. Ko odide mladi mož, ostane Morrel nekaj hipov sam, vpi-raje oči nepremično proti vratom. Nato iztegne roko ter pozvoni. Prikaže se Kokles. To ni bil več prejšnji človek. Trije dnevi prepričanja, da je tvrdka Morrel in sin pred bankrotom, so ga čisto uničili. Misel, da ta tvrdka ustavi svoje plačevanje, je vpognila njegov hrbet in mu sklonila glavo bolj kakor bi bilo storilo to osem-> deset let. X “Moj dobri Kokles,” pravi -dMornel z glascm, ki ga ni mo-g'*oče popisati, “ostani v prednji so^>i. Kadar pride mož, ki je bil tukf.aj danes tri mesece, namreč pocvblaškenec tvrdke Thomson in Fren'tch, kar veš itak, mi ga naznani.^’ Kolkles ne odgovori, ampak samo ;pokima z glavo, sede v prednj< p sobo in čaka. Morr.el omahne v svoj naslonjač. Mjegove oči se vpro na liro. Majnjka le še sedem minut. Kazalec* se premika nenavadno hitro; Miorrelu se zazdi, da njegove oč i to premikanje lahko zasledujejo. Kar stv je zgodilo v veliki duši tega mo/ža ta poslednji hip, tega ni mogoče popisati. Da bi imel človek pojm o tem, bi bil moral videti mjegovo potno in vendar resigni.rano čelo, njegove solzne, in ’vendar nroti nebu dvis-nene o-ci. Kaza-lec se premika jednako-merno proti odločilni minuti, pištoli ršta nabiti. Morrel iztegne roko, pr-ime za jedno in zašepeče ime svcbje hčerke. Nato ? položi morilnlo orožje nazaj rta mizo, vzame pero in napiše r-iekaj besed. Zdelo se mu je, da se od svo- jega Iji ibljenega otroka še ni poslovil dovolj. Nato i se zopet ozre na uro. Manjkarile niso več minute, ampak le i še sekunde. Zop