Za tvojo reklamo novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Trieste št. 46 (887) • Čedad, četrtek, 4. decembra 1997 ,Ui&* pariti um Dežela FJK sprejema nov volilni zakon Medtem ko se naglo približuje konec leta, zaseda deželni svet s pospešenim ritmom. Na vrsti je razprava o proračunu, zadnji teden pa so bili deželni svetovalci polno zasedeni z obravnavo sprememb volilnega zakona, po katerem naj bi naslednjo pomlad potekale deželne volitve. Pravzaprav, bolj kot za spremembe gre za manjše popravke, katerih rezultat je kaj skromen. Kot je znano, bi bil moral vsedržavni parlament že pred časom izglasovati spremembo deželnega posebnega statuta in uzakoniti nov volilni večinski sistem, toda rok je bil zamujen. Tako bomo spomladi šli na volitve z dosedanjim proporčnim sistemom in nekaterimi spremembami, za katere je bil v torek sprejet politični dogovor, sklep pa naj bi deželni svet sprejel prihodnji četrtek, 11. decembra. V torek se je v deželnem svetu ustvarila nenavadna večina. Svetovalci Saro (Forza Italia), Pegolo (SKP), Ghersina (Zeleni), Strizzolo (Ljudska stranka), Fabris (Severna liga), Coiro (Nacionalno Zavezništvo) in Durat (Socialisti italiani) so predložili in podpisali predlog sprememb dosedanjega osnutka volilnega zakona (predložila ga je bila pristojna deželna komisija), ki v bistvu obsega tri točke : volilni prag za skupno deželno volilno okrožje je znižan od prvotnih 5 na 4,5 odstotke, število svetovalcev, ki so izvoljeni v skupnem okrožju z ostanki se znižuje od 14 na 12, sporazum pa izključuje tudi strankarske povezave. Proti temu predlogu je bila Demokratična stranka levice, ki je podčrtala, da predlog ne spreminja ničesar, nov deželni svet pa bo po tem mehanizmu podvržen še večji nestabilnosti. Sedež dežlenega sveta FJK v Trstu Nasprotovali sta tudi majhni skupini Rinnovamento Italiano in CDU. Prihodnji četrtek je na vrsti glasovanje in teoretično je možna še kaka sprememba, vendar bistvenih najbrž ne bo. Razprava v deželnem svetu je te dni razločno prikazala zapletenost tega vprašanja, kjer se križajo mnogi različni interesi, tako da ne večina ne manjšina (prava politična večina v deželnem svetu dejansko niti ne obstaja) glede tega še zdaleč nista kompaktni. Zmedo pa dodatno povečuje dejstvo, da so mnogi svetovalci, ki so bili v ta mandat izvoljeni pred leti, ostali takorekoč sirote iz prve republike, kajti nekdanja strankarska oblastna struktura, ki je mnogo let slonela na osi krščanska demokracija-socialistična stranka, je medtem razpadla in nastale so nove skupinice. Mnogim svetovalcem pa se ne gre za dejansko potrebne spremembe, ampak jim je predvsem do tega, da bi bili na vsak način ponovno izvoljeni. Dušan Udovič beri na strani 4 S. Pietro al Natisone / Špeter sala consiliare / občinska dvorana venerdì / v petek 5.12.97 alle / ob 18.00 incontro con il libro / srečanje s knjigo All’ombra del Tricolore - V senco Trikolore Paolo Petricig Pise Pet ar Matajurac Izidor Predan Interverranno / sodelujejo. Beppino C.risetig, Bruna Dor-hnlri Pnnln Petricia, Iole Namor, Renzo Gariup Importante seminario di studio tenutosi a Tarvisio Aree mistilingui e scuola materna Lo scorso fine settimana si è tenuto presso il centro culturale di Tarvisio un interessantissimo seminario di studio promosso dal Servizio scuola materna del Ministero della Pubblica i-struzione ed affidato alla Sovrintendenza Scolastica Regionale. Tema del seminario: Scuole materne a confronto in realtà mistilingui: l’offerta educativa della scuola materna austriaca, italiana e slovena in un territorio di contatto. Il seminario ha seguito quindi due fili conduttori: da un lato il confronto tra i sistemi scolastici nei tre stati per quel che riguarda le finalità, la struttura, l’organizzazione, i contenuti della scuola materna ed anche la formazione dei docenti, dall’altro la vasta problematica del cosidetto bilinguismo precoce visto sia attraverso l’apporto di importanti studiosi della materia sia attraverso le e-sperienze di educazione bi-plurilingue che si stanno attuando nella nostra regione (friulano, tedesco, sloveno) e nelle regioni con- termini, in primo luogo la Carinzia. Particolarmente felice è stata la ripartizione dei tempi in sedute plenarie e gruppi di lavoro (dove sono state spostate anche alcune relazioni) per poter affrontare tutti gli aspetti delle singole esperienze in atto (in particolare la sperimentazione riguardo il tedesco nella Valcanale, il progetto pilota di immersione parziale italiano-friulano, l’esperienza della scuola materna bilingue di S. Pietro al Natisone, le scuole materne bilingui sloveno-tedesche della Carinzia, l’insegnamento dell’italiano in alcune scuole materne di Vilacco) e giungere poi ad un documento conclusivo. segue a pag. 3 “Una conferma al nostro lavoro” Le insegnanti sanpietrine al seminario L’esperienza della scuola materna bilingue di S. Pietro al Natisone è stata presentata nel corso del seminario dalla direttrice del Centro scolastico bilingue prof. Živa Gruden e dalle quattro insegnanti che hanno partecipato all’iniziativa. Il loro giudizio è senz’altro positivo. “É stato un seminario molto ricco”, ci ha detto Marina Pocovaz, ‘‘pieno di argomenti e temi da sviluppare ulterioremente. Abbiamo incontrato insegnanti molto disponibili e soprattutto ottenuto riscontri al nostro lavoro”. segue a pagina 3 Podobnik danes na obisku v Trstu Danes četrtek 4. decembra je na uradnem obisku v Trstu predsednik slovenskega Državnega zbora Janez Podobnik. Sprejel ga bo predsednik deželnega sveta Furlanije-Juljiske Krajine Roberto Antonio-ne. V središču pozornosti bodo seveda vsa vprašanja skupnega interesa, v ospredju pogovorov pa bodo vsekakor projekt čezmejne televizije, vprašanje zaščite slovenske narodne skupnosti in problematika mejnih prehodov. Srečanje na sedežu deželnega sveta bo ob 10. uri, ob 12. uri pa se bo le tu Podobnik srečal tudi s skupnim zastopstvom slovenske manjšine. Predsednik slovenskega parlamenta, ki ga bodo spremljali nekateri člani komisije državnega zbora za zunanje zadeve, se bo na Borznem Trgu srečal tudi s vodstvom tržaške Trgovinske zbornice. Z Voldčem v Špetru Sen. Antonio Di Pietro pride v Čedad 11. decembra v podporo kandidatu Oljke Prejšnji četrtek se je na dobro obiskanem srečanju v občinski dvorani v Spetru predstavil Demetrio Volčič, kandidat Oljke za nadomestitev pokojnega senatorja Darka Bratine na volitvah, ki bodo pri nas 14. decembra. Srečanje je otvoril pokra-jinski koordinator Oljke Claudio Cosmaro, nakar je odgovorna urednica Novega Matajurja Jole Namor predstavila Volčiča in ob tem dejala, da je v teh krajih na preizkušnji kakovost politike, kot je s svojo dejavnostjo dokazal senator Bratina. Zupan in predsednik Gorske skupnosti nediskih dolin Firmino Marinig je strnjeno prikazal težki soci-oekonomski in demografski položaj beneškega teritorija, ki narekuje državi hitre in učinkovite ukrepe, da se končno naredi to, na kar so doslej ljudje zaman čakali. Marinig se je zavzel za celovito jezikovno, kulturno in gospodarsko zaščito, ki r bi jo morala država sprejeti kot povračilo za vso škodo, ki so jo morali v preteklosti pretrpeti naši kraji. Volčič je zbrani publiki razložil, da je s prepričanjem sprejel kandidaturo za senat, čeprav mu je žal, da je do tega moralo priti zaradi prerane smrti senatorja Bratine. Dejal je, da seje po dolgih letih bivanja na tujem, kjer je živel zaradi de- Kandidat Oljke Demetrio Volčič la, rad vrnil v domačo deže- lo. Za volilni nastop si je izbral geslo ”Dežela, Italija, Evropa”, ker je prepričan, da je za našo državo to trenutek velikih sprememb, ki jih mora opraviti, da bo moderno in federalno urejena. To pomeni več pristojnosti krajevnim avtonomijam, istočasno pa se mora država znati prilagajati evropski integraciji, če hoče biti njen sestavni del. Volčič se je zavzel za novo vrednotenje obmejne vloge naše dežele, kajti kjer je bila meja včasih problem, mora z vključevanjem Slovenije v Evropo postajati vse bolj dejavnik združevanja in sodelovanja. In v tem okviru je treba najti primerne rešitve tudi za našo skupnost. Kandidat Oljke je želel biti čimbolj realen in ni hotel veliko obljubljati, raje bo kaj konkretnega storil, če ga bodo ljudje na volitvah podprli. Dejal je, da se bo v primeru izvolitve že januarja srečal z upravitelji. V soboto 6. decembra ob 18.30. uri se bo Demetrio Volčič srečal v Čedadu, v prostorih Società operaia, s krajevnimi predstavniki ekonomskih in družbenih sredin. 11. decembra je napovedan prihod v Čedad v podporo Volčiču komaj izvoljenega senatorja, bivšega sodnika Antonia Di Pietra. novi mata j ur četrtek, 4. decembra 1997 2 Riprende la produzione a S. Pietro Veplas, per ora quattro al lavoro Aktualno Dal 26 novembre quattro persone sono di nuovo al lavoro nello stabilimento della Veplas di S. Pietro al Na-tisone. E’ un piccolo ma significativo segnale di ripresa per un’azienda che da alcuni anni a questa parte ha vissuto il periodo più nero della sua storia. La Veplas dunque riparte, anche se a ranghi ridotti, dopo l’acquisizione da parte del gruppo tedesco Bga dei due stabilimenti di Povolet-to e S. Pietro, alla fine di u-na trattativa non lunga ma che è arrivata dopo una lunga fase di stasi e dopo che era stata avviata la procedura di fallimento della Sar-plast a Siracusa. Al telefono della Veplas risponde Piergiorgio Domeniš. “Siamo partiti in quattro - dice - e speriamo entro l’anno di chiamare altre tre, quattro persone. Entro maggio potremmo assorbire tutti quelli che c’erano, ed eravamo in diciassette”. Molto però dipende, spiega Domeniš, dalle com- messe che l’azienda riuscirà ad acquisire. “Abbiamo un contratto per una grossa commessa dalla Macedonia, ma siamo in attesa di vedere quando inizieremo” dice, aggiungendo: “E’ solo una questione burocratica, se partiamo per gennaio potremo richiamare anche altri lavoratori”. Il clima favorevole nasconde però una certa cautela, da parte dei lavoratori. Si è, insomma, soltanto ai primi passi di una nuova fase, con tutte le incertezze che questo comporta. Tutto aveva preso piede, dopo alcuni tentativi andati a vuoto, lo scorso settembre quando la Bga aveva e-spresso ai sindacati e all’Assindustria la sua intenzione di creare nel capoluogo friulano una società che avrebbe assorbito la Veplas e la Vetroresina. Lo stabilimento di S. Pietro avrebbe dovuto essere acquistato, poi invece si è scelta la soluzione dell’affitto, come per quello di Po-voletto. D Ppi trova la sua strada Nuovo gruppo in Comunità montana Nasce in Comunità montana il gruppo del Partito popolare. Artefice dell’iniziativa è Stefano Gasparin, che all’inizio della scorsa settimana si è dimesso dall’incarico di presidente del Distretto scolastico di Cividale proprio per affrontare il suo nuovo impegno all’interno dell’ente montano. Il Ppi conterà dunque, oltre al capogruppo Gasparin, i consiglieri Nicola Marseglia e Corrado Cen-cig di Pulfero, Mario Zuf-ferli e Franco Cicigoi di Drenchia e Michele Oballa di Savogna. La decisione è scaturita da una riunione avvenuta a Cividale, presenti anche il dirigente provinciale per gli enti locali Giovanni Fantino, i segretari delle sezioni Ppi di Drenchia, Walter Pinton, di Prepotto, Franco Sgubin e di Pulfero, Mario Melissa. Gasparin, udinese, dal 1993 consigliere comunale di Drenchia, è riuscito così a riunire sotto un’unica fronda la parte meno “con- Zivljenje ni pravljica, in vendar se včasih zgodi. Da nam je potem lepo. Bilo je 1940, na špici italijanskega škornja. Vas Carolei je na hribu nad Co-senzo. Bela, kamnita, prašna. Pri vodnjaku sredi vasi je prala mlada deklica. Dori je bilo komaj trinajst let, čeprav je bila že razvito dekle. Zagledal jo je vojak, ki je prišel iz oddaljenih severnih pokrajin. Franca Vidmarja iz Idrije so tu klicali “Franco”. Prikupna Dora je sprejela vabilo na sprehod. Vzklila je ljubezen, ki pa ni bila po godu Dorinim staršem. Franco je bil namenjen na rusko fronto. Bo-gve, če se vrne in če tam ne bo pozabil na svojo črnolasko. Ni pozabil. Iz Rusije je pisal več pisem. Odgovora ni prejel. Ni vedel, da jih je Dorina mati prestregla in skrivala. Dekletu je namenila poroko z Rimljanom. Ko se je Franc vrnil čez dve leti na svoj prvi vojaški dopust, je takoj odpotoval v Kalabrijo. Iskal je zaročenko, a zman. Njena mati mu je v obraz povedala, da jo je oddala drugam. Naj je več ne išče, ker je zaročena in se bo kmalu poročila. Vojne je bilo kmalu konec. Franc Vidmar se je za kratek čas vrnil domov, v idrijske hribe, nato pa pre-plul ocean in se naselil v oddaljeni Kanadi... Minilo je pol stoletja in še več. Točneje, 56 let. Črnolasa Dora jih je preživela v Rimu, kjer je imela z mo- žem tri otroke. Sedaj so vsi odrasli. Mož ji je umrl pred leti. Spoštovala ga je, a ni bila srečna. Srce ji ni dalo miru, pošebno še, ker je na materinem domu našla sveženj ukradenih pisem z ruske fronte. O Francu je vedela samo, da je Slovenec. Na telefonskem imeniku je poiskala slovensko veleposlaništvo, kjer je njena zgodba ganila uradnico Jano, da ni odnehala, dokler ga po več mesecih iskanja ni vendarle našla v Kanadi. Franc se nikoli ni poročil. Stara leta je preživljal v domu za upokojence. Ko je izvedel, da ga išče “njegova Dora”, mu je srce vztrepetalo. Poslal ji je denar za potovanje. Srečala sta se najprej v Kanadi, nato pa v Rimu. Prva srečanja so bila sramežljiva, nerodna. Potem pa je strast privrela iz davnega spomina. Odkrila sta, da je njuna ljubezen še vedno živa in čista, kot nekoč. Franc je sedaj star 77, Dora pa 69 let. V kratekm se bosta poročila. servatrice” dell’opposizione in Comunità montana. Il fatto è indicativo per almeno due motivi. Da una parte l’opposizione non avrà più una sua omogeneità, soprattutto per quanto riguarda la posizione sulla tutela della minoranza slovena. Dall’altra si creano i presupposti per un’apertura della maggioranza al Ppi, con possibile ingresso di un assessore dei popolari nell’esecutivo guidato da Giuseppe Mari-nig. Mulitsch interviene a Cividale Il candidato del Polo per le elezioni al Senato del 14 dicembre, Dario Mulitsch, si è incontrato la scorsa settimana con gli esercenti ci-vidalesi e con l’associazione di commercianti e imprenditori Cividale Futura. Ha potuto così avere significative indicazioni -informa una nota - sulle problematiche del settore del commercio nonché dell’assoluta necessità di potenziare la viabilità da e per Cividale, con particolare riguardo per la già finanziata strada Tarcento-Civi-dale-Cormons-Monfalcone i cui lavori non sono ancora iniziati. In un altro incontro con la popolazione, Mulitsch è intervenuto sui problemi a-gricoli affermando che “la legge 491/93, che voleva riformare il Ministero dell’agricoltura, è ancora largamente inattuata a causa della farraginosità delle procedure, mentre la competizione agroalimentare in Europa si fa sempre più serrata. Nella nostra regione - ha aggiunto il candidato del Polo a proposito dell’argomento - va ricercato un maggior collegamento con l’università, istituendo corsi di laurea per preparare nuove professionalità di cui dotare il settore agroalimentare”. V Sarajevu dober korak na poti miru Sarajevo je bilo ob koncu prejšnjega tedna prizorišče uspešnega zasedanja predsednikov vlad šestnajstih držav Srednjeevropske pobude (SEP). Kot vemo, je bilo to združevanje spočetka omejeno na jedro petih, šestih držav in je v desetih letih naraslo do sedanjega obsega, ki preko splošnega in dokaj relativnega geografskega pojma “Srednje Evrope” sega tudi na Balkan in še dlje. Nekateri komentatorji so se vprašali ali ta širitev ne pomeni tudi ustvarjanja nejasnosti ali v bistvu nepotrebnih novih skupnosti držav, katerih interese je težko usklajevati. po utrjevanju težko doseženega miru, kar je možno le z doslednim izvajanjem Daytonskega sporazuma in rekonstrukcijo od vojne uničene države. Ta proces naj bi se zaključil z ustanovitvijo enotne in demokratične bosanske države. Vendar so iz konference državnikov v Sarajevu izšla potrjena in okrepljena še druga načela. Sprejeta je bila takoime-novana sarajevska deklaracija, s katero se države Sre-dneevropske pobude zavzemajo za to, da v Evropi ne pride do novih delitev, povezovanje evropskih držav pa naj se še okrepi. Mm ING Of THE Hi \DS 01 GOVERNMENT * * ■it * Of rut MI MISE K STATES Of rili CENTRA! i l KOPE AN INffiATIVE V J* Vo st Yf Mi J 2e v samem vprašanju obstaja odgovor, ki potrjuje, da je tako združevanje ne samo koristno, ampak tudi zelo potrebno. Združenja SEP in tudi njegovega širjenja ne bi bilo, če ne bi obstajali konkretni interesi posameznih držav. Srednjeevropska pobuda je namreč zelo raznolika skupnost, sestavljena iz držav, ki so včlanjene v Evropsko unijo in drugih, ki še niso včlanjene, a se bodo vključile kmalu, potem pa še iz tretjih, ki so od včlanjenja v EU najbrž še zelo daleč. Pobuda je tudi konkretna vez med evropskim vzhodom in zahodom in glede na prisotnost bosanske federacije še z Balkanom. Je torej tisti prostor, kjer obstaja možnost stika in usklajevanja različnih interesov, potem ko je cilj neke zares učinkovito združene Evrope še daleč. Na Sarajevskem srečanju je bil dan povsem razumljiv poudarek potrebi Dejavno vlogo je imela na srečanju tudi Slovenija, ki je po oceni mnogih mednarodnih komentatorjev bila na tem območju doslej premalo aktivna, v glavnem zaradi nekakšne obsedenosti, da je ne bi medarodna javnost povezovala v nemirni balkanski kotel. Toda kdor ni zraven, tudi nima možnosti vpliva in izgublja priložnosti, ki se ne ponovijo. Razveseljiva je tudi vest, ki jo je javnosti posredoval predstavnik Italije, podtajnik za zunanje zadeve Piero Fassino, da so na sarajevskem vrhu sklenili, naj bo v Trstu izvršno tajništvo Srednjeevropske pobude. Doslej je v Trstu deloval informacijski center pobude, z izvršnim tajništvom pa se vzpostavljajo tudi operativne dejavnosti, s čimer postaja Trst in z njim dežela Furlanija Julijska Krajina prestolnica pomembne mednarodne aktivnosti. (D. U.) Servizi autostradali, ricorso Shell I love EU La Slovenia ha deciso di dare avvio ad una “campagna europea”, con l’obiettivo di informare i cittadini sloveni sulla realtà europea. La campagna, che si protrarrà fino all’ingresso della Slovenia nel LUE, è stata a-perta da un’indagine sugli orientamenti degli sloveni, che è stata condotta dal Centro di ricerca della Fa-' colta di scienze politiche di Lubiana per conto del governo. 11 dato principale è che il 60% degli intervistati è proeuropeo, mentre gli euroscettici sono il 16%. Cu- rioso il fatto che per il ben 37% degli intervistati il modello per la Slovenia dovrebbe essere la Svizzera che com’è noto non è membro delTUE. Università ... futura Sembrava ormai a portata di mano. Invece per il terzo polo universitario della Slovenia, con sede a Capodistria, si sono allungati i tempi, secondo i più pessimisti di almeno dieci anni. Molti passi comunque sono già stati compiuti. Sono sta- ti aperti numerosi istituti, anche se non autonomi, ma legati alle Università di Lubiana e Maribor, mentre gli iscritti sfiorano già quota 2 mila. Eletto il Consiglio di stato Presidenziali in primo piano, sono passate sotto sordina in Slovenia le elezioni per la Camera di Stato, il secondo ramo del parlamento, composto da 40 membri. Scelti tra 130 candidati, i neoeletti consiglieri di stato sono stati eletti da 1231 “grandi” elettori. Il consiglio di stato è composto per una parte ( 18 membri) da rappresentanti di forze economiche e sociali, nonché di diversi settori d’attività che vengono eletti dalle organizzazzio-ni di categoria, per l’altra parte invece da (22) consiglieri, espressione delle realtà locali. Confini più agevoli Da sabato 29 novembre il passaggio dalla Slovenia all’Italia per i cittadini slo- veni è diventato anche ufficialmente più agevole. Questa è la sostanza degli accordi tra autorità di polizia italiane e slovene incontratesi a Capodistria. L’incontro fa seguito, concretizzandolo, al memorandum di collaborazione sottoscritto dai due paesi vicini. Ai valichi di confine internazionale tra l’altro è stata aperta u-na fascia riservata al passaggio dei cittadini deH’UE e della Slovenia, rendendolo scorrevole. Il ricorso della Shell Lunedì la Corte Costituzionale slovena ha preso in esame il ricorso della società petrolifera Shell nei riguardi della società autostradale DARS. Nodo del contendere la concessione degli spazi e delle autorizzazioni per la gestione delle aree di servizio in autostrada. La concessione per la gestione delle pompe di benzina è stata data alle società Petrol e Istra Benz. Da qui il ricorso della Shell che si ritiene discriminata. I giudici, sentite le parti in causa, si esprimeranno in una delle prossime sedute. ima Stojan Spetič Kultura novi mata j ur četrtek, 4. decembra 1997 Concerto del “Gallus Consort” nella chiesa di Azzida I canti liturgici di Ivan Trinko Un momento del concerto nella chiesa di Azzida 3 Film video monitor: ponovitev v Celovcu Goriški Kinoatelje v sodelovanju z Univerzo Po uspešni goriški predstavitvi se je Film video monitor preselil v Avstrijo, na Koroško. Včeraj in danes, četrtek 4. decembra je namreč v Celovcu v programu zaključni del letošnjega že dvanajstega prikaza slovenske filmske, televizijske, video in web produkcije. Glavni organizator pobude, to je goriški Kinoatelje se je za uresničitev projekta, povezal s celovško univerzo, s Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo. Una sessantina di persone ha assistito venerdì scorso, nella chiesa di S. Giacomo, ad Azzida, al concerto del “Gallus Consort” di Trieste che ha presentato, sotto il titolo “A-doramus”, una serie di canti liturgici musicati da Ivan Trinko. Il quintetto, formato dai soprano Karine Levasseur e Matejka Bukavec, dai contralti Irena Pahor e E-rika Slama e dall’organista Dina Slama, si è esibito proponendo un buon saggio della produzione musicale di Trinko, una produzione prevalentemente religiosa, composta soprattutto per le necessità del Collegio Nobili Dimesse di Udine, di cui il sacerdote sloveno fu direttore per anni. La serata è stata organizzata dal circolo culturale “Ivan Trinko” nelTambito di un progetto che prevede anche un saggio sulla produzione musicale di Trinko e la realizzazione di un compact-disc. Priprava na Božič s štierimi koncerti Lietos se bo spet ponovila liepa iniciativa Božičnih koncertov, ki se preplietajo po naših dolinah na pobudo Gorske skupnosti Nadiških dolin in na katerih se srečujejo vsi naši domači zbori. Novost lieto-šnjih koncertov je, de so se premaknili iz znanih centrov an so šli tudi v druge kraje an vasi, kar je modro an pametno. Parvi koncert bo že v saboto 13. decembra v Prapotnem, v fami cierkvi ob 20. uri. Pieli bojo trije pevski zbori. Začne zbor Don Luigi Milocco iz Tavorjane pod vodstvom Marcella Turcuttija. Potle bojo piel možje od zbora Matajur iz Kle-nji, ki ga vodi dirigent Davide Clodig an na koncu pridejo na varsto Cedajci od akademskega zbora Harmonia, ki ga vodi Giuseppe Schiff. Drug koncert bo glih an tiedan buj pozno, 20. decembra ob 20. uri v cierkvi Sv. Antona v Lažeh (Podobonesec). Koncert bo kiek posebnega, saj bodo to parvo nastopili s piesmijo an muziko učenci srednje šole Dante Alighieri iz Spetra. Njih učitelj in dirigent je prof. Nino Specogna. Le on bo potle dirigiral mešani pevski zbor Pod lipo iz Bamasa. V nedeljo 21. decembra ob 16. uri bo koncert v fami cerkvi v Gorenjem Tarbi-ju. Te parvi bojo zapeli domači mladi pi-evci od Beneških korenin, ki jih vodi Davide Clodig. Potle bo pod vodstvom Augusta Osgnach pieu mešani pevski zbor S. Leonardo iz Podutane. An na koncu bomo lahko poslušal zbor Nediški puobi iz Sčigle, ki ga vodi Giueppe Chiabudini. Zadnji koncert bo za Sv. Stiefan, 26. decembra ob 16. uri v Mažarolah (Tavo-rjana). Odpre koncert mešani pevski zbor Rečan z Lies pod vodstvom dirigenta Alda Clodig. Pride potle na varsto medžu-pnjiški pevski zbor iz Laz, ki ga vodi Vito Cavallaro in na koncu zbor Tri doline iz Kraverja, ki bo zapeu pod vodstvom prof. Nina Specogne. Ze od sada ste vabljeni, de na zamudita take lepe parložnosti za se lepuo parpravt na Božič. Odločilna spodbuda za uresničitev pobude je prišla s strani koroške skupine Mladje. Skupna ljubezen do filma postaja torej razlog in spobuda za tesneješe sodelovanje med manjšinama, med goriško in koroško stvarnostjo, ki ju povezuje tudi sodobno filmsko ustvarjanje v Sloveniji- V primerjavi s gori-škim je celovški Film video monitor krajši, odvijal pa se bo v prostorih celovške univerze, kjer bojo projekcije in okro- gla miza o novem slovenskem filmu ter v kinu Volskino, kjer bojo večerne filmske predstave. Celovški del Film video monitorja se je začel v sredo na univerzi s projekcijo filma “Rojstvo naroda” Francija Slaka. V Volskinu so zvečer predvajali pa film “Babica gre na jug” in kasneje Stereotip. Danes popoldne bodo po Vrtoglavem ptiču prikazali nekaj krajših filmov, zvečer pa bosta na vrsti celovečerca najprej Outsider, nato pa še Feliks. Letos podelili šest štipendij Upravni odbor Sklada Dorče Sardoč sporoča, da bo v sredo 10. decembra ob 18. uri v sejni dvorani v Sovodnjah slovesna podelitev štipendij, ki jih vsako leto sklad podeljuje. Na osnovi predloženih prošenj, ki jih je bilo letos skupno 28, je upravni odbor za šolsko leto 1997/98 dodelil sledeče štipendije: Miha in Ivan Zuanella, ki stanujeta v vasi Matajur in obiskujeta 3. in 2. razred Dvojezične osnovne šole v Spetru prejmeta vsak štipendijo v znesku 1 milijon lir. Mara Cernic iz Gorice, ki študira politične vede v Trstu z dobrimi uspehi, prejme štipendijo v znesku 2.500.000. Magdalena Pahor, ki stanuje v Doberdobu in obiskuje četrti letnik sodobne zgodovine na Filozofski fakulteti v Trstu, prejme štipendijo v znesku 2.500.000 lir. Vojko Croselli stanuje v Dolu (Doberdob) in obiskuje elektronsko inženirstvo v Trstu, prejme štipendijo v znesku 2.500.000. Roberto Devetta iz Doberdoba, ki je dokončal univerzitetni študij na Ekonomski fakulteti v Trstu in obiskuje podiplomski tečaj MIB - Master in International Business, prejme štipendijo v znesku 5.000.000 lir. Štipendije podeljujejo na osnovi šolskega uspeha, zato vsem iskrene čestitke. Tarvisio: materne a confronto segue dalla prima Il seminario, affidato per la parte pratica alla direzione didattica di Tarvisio, è stato completato con due simpatici interventi introduttivi dei bambini del Tar-visiano (quelli di Tarvisio con canzoni e danze in italiano e tedesco, quelli di U-govizza con canti in sloveno, tedesco carinziano e friulano) e con brevi viste alle scuole materne del territorio. 1 lavori coordinati dall’ispettore prof. Serena, sono stati costantemente seguiti dai responsabili del servizio scuola materna M:P:I: dott. Giuseppina Rubagotti e dott. Giuseppe Velardo che hanno ribadito in più interventi il massimo interesse per le esperienze attuate nelle aree multilingui, considerate come validi esempi su cui muoversi anche a livello nazionale. “Una conferma al nostro lavoro” Presenti le insegnanti della materna bilingue segue dalla prima “Ci ha fatto piacere” ha aggiunto la collega Arianna Meneghelli "avere tante ed autorevoli conferme al nostro lavoro con i bambini. E stata poi molto positiva ed utile la possibilità di lavorare in gruppi e mettere a confronto le diverse esperienze”. Un giudizio molto positivo sul seminario, ritenuto molto valido sul piano scientifico, viene anche dall’insegnante Vilma Mar-tinig. “Il lavoro è stato impostato bene, partendo da un’analisi approfondita del territorio, sulle esperienze sin qui condotte, ma anche con la dovuta cautela. Per la prima volta inoltre ci siamo sentite parte integrante di un percorso, di precise scelte educative”. Giudizio confermato anche da Antonella Scaunich. Le insegnanti partecipanti, a conclusione, hanno compilato delle griglie, ci ha detto, e le esperienze maturate riguardo all’insegnamento della seconda lingua verranno portate come proposte al Ministero. Anche Antonella Scaunich, come le colleghe, ha sottolineato come sia dal confronto che dalle relazioni presentate al seminario sia emersa una conferma su quanto alla materna bilingue di S. Pietro si sta già facendo. Molto fecondo il seminario anche a giudizio della prof. 2iva Gruden che mette in evidenza anche un a-spetto politico. E la prima volta che la scuola bilingue è stata invitata ufficialmente a partecipare ad un’iniziativa di questo livello dalle struttura scolastica stessa. E c’era molto interesse a conoscere l’esperienza sanpietrina. Presso il Centro civico di Cividale Mostra collettiva con il gruppo Day Dal 20 dicembre prossimo al 4 gennaio verrà allestita presso il centro civico in collaborazione con il Comune di Cividale, la Biblioteca civica, la Coop consumatori, una mostra dal titolo “Artisti a Cividale si incontrano tra sentimento e forma”. L’iniziativa è il risultato del contributo fornito da alcuni noti artisti civida-lesi e regionali, quali Benedetti, Calderini, Caneva, Centazzo, Paoluzzi, Toffo-letti, Vidoni, Pelican, ai quali si affiancheranno alcuni pittori, tra i quali il loro coordinatore Antonello Coren, proposti dal “Gruppo Day” di Cividale. Quest’ultimo agisce nell’ambito del centro di salute mentale di Cividale e si è caratterizzato dal 1991 ad oggi per aver affrontato attraverso incontri settimanali il problema del disagio eis-stenziale e recentemente si è distinto in diverse iniziative ricreative - culturali sostenute e favorite dal Dipartimento di salute mentale dell’Azienda sanitaria n.4. Kulturni dom Gorica 11. decembra ob 20. uri predstavitev knjig Pod senco Trikolore avtor: Pavel Petricig Piše Petar Matajurac avtor: Izidor Predan ZSKD e e INSTALLAZIONE ANTENNE CENTRO TELEPIU’ CIVIDALE Via Marconi, 19 0432-733718 RIPARAZIONE ELETTRODOMESTICI - TV CON GARANZIA DI 3 MESI In piazza a Ovidale mercatino 4 novi matajur__________________________________________ Četrtek, 4. decembra 1997 Deželni svet bo nadaljeval razpravo v četrtek Odprto vprašanje izvolitve Slovenca Goriškemu županu je Komel podaril dve knjigi Beneško darilo Valentiju Na eni izmed zadnjih sej občinskega sveta v Gorici je slovenski svetovalec Igom Komel (DSL - Progresi-sticna skupina) podaril goriškemu Zupanu Gaetanu Valentiju posebno “beneško knjižno darilo” in sicer knjigi "All’ombra del tricolore” Pavla PetriCiCa (izdala jo je zadruga Lipa) ter “Gli anni bui della Slavia”, ki jo je izdala zadruga Dom. Namen geste svetovalca Komela je seznaniti v prvi vrsti goriškega župana, kot tudi ostale občinske svetovalce in širšo javnost, o nelahki situaciji slovenske manjšinske stvarnosti v Benečiji, oziroma v videmski pokrajini v vseh teh povojnih letih. Kot izhaja iz obeh knjig, je bil raznarodovalni proces italijanskih oblasti Čvrsto začrtan in spretno izvajan na terenu. Delovanje slovenskega življa in še posebej njegovih predstavnikov je bilo ne samo otežkoCeno, ampak tudi precej rizično. Mnogi so namreč mnenja, da so lahko pogoji v Benečiji “vzor sožitja” med Slovenci in Italijani... Vsem, ki tako razmišljajo, toplo priporočamo, da si omenjeni knjigi (v italijanski ali slovenski verziji) preberejo in se ob tem zamislijo. Aktualno — Sabato assemblea dell’ante montano Comunità, ancora muro contro muro Dura reazione di Bonini alle richieste di Mattelig s prve strani Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin si je ves Cas razprave o spremembah volilnega zakona prizadeval, da bi prišlo po eni strani do dejanskih sprememb (v tem smislu je predlagal prej osnutek zakona, potem pa posamezne Člene osnutka), po drugi strani pa, da bi bil sprejet mehanizem, ki bi zagotavljal slovenskim kandidatom možnost izvolitve. Od Budinovih predlogov je bil v ponedeljek sprejet popravek, ki predvideva možnost, da se stranke predstavijo na deželnih volitvah v obliki koalicije. V torek pa je Budin vložil tudi popravek, po katerem, naj bi se lahko med seboj povezale liste, na katerih so kandidati slovenske manjšine. Do takih povezav bi moralo priti vsaj v treh od petih volilnih okrožij. Slovenskega kandidata lahko predstavi vsaj petsto volil-cev iz dveh okrožij, polovica pa se jih mora izreci za pripadnike manjšine. Strankam ali listam pa se prizna manjšinska značilnost, Ce vsaj v treh okrožjih kandidirajo po enega kandidata slovenske narodnosti. Kot je znano, si za zagotovitev izvolitve slovenskega zastopstva v deželni parlament že dolgo prizadeva tudi stranka Slovenska skupnost, ki je predstavila svoj predlog v obliki peticije, delno pa ga je v razpravi zadnjih dni osvojil svetovalec in deželni tajnik Ljudske stranke Strizzolo in sicer tisti del, ki govori o tem, naj za manjšinske stranke ne velja vstopni prag v skupno volilno okrožje. V razpravi je tudi predlog SKP (kot je znano, zagovarja SKP proporCni sistem), ki želi zagotoviti Slovencem izvolitev treh deželnih svetovalcev, enega za vsako pokrajino, kjer naša skupnost živi. Mehanizem pa naj bo po predlogu SKP po ladinskem vzorcu, po katerem se posameni manjšinski kandidati potegujejo za mandat bodisi na manjšinskih listah ali na listah vsedržavnih strank. Kako se bo ta razprava konCala, bomo zvedeli naslednji Četrtek, Ce ne bo še kakih nepredvidenih zapletov, kot jih je bilo doslej že mnogo. Vsekakor bi bilo za ta deželni svet zelo slabo spričevalo, Ce ne bi zmogel izglasovati te pravice, ki manjšini nedvomno pripada. (D.U.) aperto Dopo circa un anno di stasi, se si esclude la collaborazione alla “Festa dei borghi”, la Pro loco di Civi-dale toma a farsi promotrice di un’iniziativa. Si tratta della fiera “Il baule del diavolo” che si terrà a Cividale domenica 14 dicembre e, a seguire, o-gni quarta domenica del mese. E’ una fiera di cose usate e vecchie, alla quale tutti potranno partecipare e-sponendo e vendendo vecchi materiali che solitamente ingombrano le cantine e le soffitte. La fiera “Il baule del diavolo” si terrà in piazza del Duomo, a partire dalle 8.30 fino al tramonto. Verrà predisposto anche uno spazio speciale, riservato ai bambini ed ai ragazzi fino ai 14 anni, che potranno esporre le proprie “merci” gratuitamente. Per gli altri, invece, la quota di partecipazione sarà di 20 mila lire, che dovrà essere versata il giorno stesso. La “Pro loco”, ufficialmente senza direttivo nè presidente anche se a tirarne le fila è ancora Emanuela Gorgone, ha ricevuto nelle ultime settimane una “iniezione” di soci con l’entrata nell’organismo di una quindicina di commercianti civi-dalesi. Anche da loro è partita l’iniziativa che cercherà di vitalizzare, dal punto di vista turistico, le prossime domeniche nella cittadina ducale. Nuovo scontro, sabato sera, in Comunità montana, sulla questione della minoranza slovena nella Bene-eia. E’ stato ancora una volta il consigliere d'opposizione Sergio Mattelig a far mettere all’ordine del giorno l’argomento con un’interrogazione firmata assieme al collega Giuseppe Chiuch. Mattelig nelle premesse ha affermato che “non si vuole mettere in discussione la necessità di approvazione di una legge di tutela della minoranza linguistica slovena” e ha voluto ricordare “l’affermazione fatta recentemente dal presidente dell’ente montano secondo la quale i benefici economici per gli sloveni delle Valli del Natisone potrebbero trovare giustificazione con riferimento a quelli concessi alla minoranza tedesca dell’Alto Adige”. L’ennesima interrogazione di Mattelig ha cominciato ad imboccare una strada sbagliata quando ha affermato che “la popolazione delle Valli non è mai stata slovena in quanto essa è da oltre mille anni in territorio friulano... differenziandosi dal resto delle popolazioni vicine solo per un originale patrimonio linguistico e culturale” per poi chiedere al presidente Giuseppe Marinig “come ritiene di poter dimostrare l’appartenenza della popolazione delle Valli del Na- tisone alla Repubblica di Slovenia, stante il fatto storico che questa popolazione non ne ha mai fatto parte”. Una richiesta, quella riguardante l’appartenenza alla Slovenia, che ha provocato l’immediata reazione del direttivo ed in particolare dell’assessore alle politiche comunitarie Fabio Bonini che ha chiesto a Mattelig di ritirare l’affermazione, pena una denuncia. Mattelig ha poi insistito su quella che, secondo lui, è un paragone improprio tra la minoranza linguistica locale e quella tedesca nell’Alto-Adige che potrebbe costituire “grave o-stacolo alla realizzazione di qualsiasi tutela locale”. Nella sua risposta il presidente Marinig ha svolto una nuova lezione di storia locale, a partire dall’autonomia sotto la repubblica di Venezia per finire agli ultimi venticinque anni di amministrazione locale, giudicati negativamente. Ma soprattutto il presidente ha ricordato, e a quanto pare ce n’era bisogno, che “siamo sloveni della Repubblica italiana”. Cose dette e ridette, ma le ripetizioni evidentemente non sempre riescono in quello che dovrebbe essere il loro scopo: in questo caso chiarire definitivamente la differenza tra cittadinanza e nazionalità. L’arrotino è uno dei mestieri più tipici della Val di Resia. Sono ancora in molti che lo praticano, naturalmente utilizzando altra strumentazione e svolgendolo in maniera diversa rispetto al passato. Ora l’arrotino lo troviamo nei mercati settimanali oppure nel suo negozio dove oltre ad affilare vende anche attrezzi ed oggetti atti al taglio. Ma l’arrotino tradizionale lo ricordiamo con la caratteristica bicicletta o, prima ancora, con la “kro-sma” portata prima a spalla e poi trasportata con l’ausilio di due ruote. Senza dubbio è un mestiere che ha affascinato molto, non solo i bambini che rimanevano intenti a guardarli lavorare nelle piazze di città e paesini, ma anche i grandi. Grazie a questo mestiere, svolto in passato dalla quasi totalità degli uomini di Stol-vizza e in parte anche di O-seacco, le famiglie che restavano in valle avevano lina sicurezza maggiore che permetteva il sostentamento dei componenti molto spesso numerosi. Si sa bene che l’arrotino ha girovagato in lungo e in largo: in numero- si propone. Presidente è stato nominato Dante Lettig, vicepresidente Giovanni Negro, segretario Ferdinando Negro, membri del direttivo Vennazio Lettig, Renato Buttolo, Severino Lettig, revisori .dei conti Gino Buttolo e Luciano Quaglia. Il primo progetto che il comitato ha già in programma è la realizzazione del monumento che raffigurerà un arrotino al lavoro sulla sua bicicletta. Tale scelta è scaturita dal fatto che sono stati per primi i resiani a introdurre la bicicletta per lo svolgimento di questo lavoro, portato avanti fino ad allora dalla tradizionale “krosma” in legno e perciò più ingombrante e pesante. Il monumento, secondo quanto espresso durante la riunione dovrebbe essere i-naugurato già nel prossimo mese di agosto. Oltre a questo lavoro il comitato ha anche in progetto la realizzaione di una festa dell’arrotino che avrà cadenza annuale con la quale valorizzare ulteriormente questo mestiere e farlo conoscere anche alle giovani generazioni. Luigi Negro Un convegno sabato 6 nel municipio di Resia I parchi sotto la lente A cura del Parco naturale delle Prealpi Giulie e della sezione Cai di Gemona, è in programma per sabato 6 dicembre, presso il municipio di Resia, il convegno “Parco, lavoro e tempo libero”. Il convegno inizierà alle 9 con il coordinamento di Tullio Moimas, presidente della commissione interregionale tutela ambiente montano Veneto-Friuli Venezia Giulia. Interverranno Fabio Favaretto su “Il ruolo delle associazioni nella gestione dei parchi”; Franco Musi, direttore delPAzienda dei parchi e delle foreste regionali, su “La legislazione in materia di parchi regionali ed aree protette come incentivo per un diverso modello di sviluppo”; Luigi Paletti, presidente del Parco naturale delle Prealpi Giulie, su “Il parco delle Prealpi Giulie presso l’opinione pubblica e le amministra- zioni locali”; Anna Natali, economista, su “Parco e sviluppo locale”; Antonio Massarutto, ricercatore, su “Strumenti volontari per la gestione delle aree protette”. Nel pomeriggio, dalle 14, con il coordinamento del giornalista Umberto Sarci-nelli, interverranno Giuseppe Vanone, dott. forestale, su “Agricoltura e selvicoltura nel territorio del parco”; Mauro Pascolini, ricercatore dell’Università di Udine, su “Un nuovo modello per il riutilizzo delle malghe”; Pietro Gremese, architetto, su “Recupero e valorizzazione del patrimonio edilizio: il progetto Sauris,”; Maurizio Tondolo, operatore culturale, su “Parco, turismo e impresa. L’esperienza di una cooperativa”; infine Angela Ronchi, insegnante, su “Il parco come laboratorio di educazione ambientale”, (l.n.) L’arrotino di Resia avrà un monumento se regioni italiane, in Austria, Ungheria, Slovenia, Croazia e più giù spingendosi anche in terre lontane. Un lavoro sicuramente duro e umile ma che ha dato spesso modo di farsi una buona posizione, soprattutto nel secondo dopoguerra. Ora i figli di questi arrotini, per lo più arrotini anche loro, si sono riuniti in un comitato per promuovere iniziative atte a valorizzare questo mestiere e ononorare così il loro lavoro e quello dei loro padri. Il comitato è sorto que- Simeone Zuzzi, di Oseacco (foto tratta dal libro “Val Resia terra di arrotini" di Antonio Longhino sfanno, nel mese di settembre, con l’intento di edificare un monumento all’arrotino da collocare nella piazzetta realizzata recentemente dal Comune all’imbocco del paese di Stolvizza. Il comitato associativo Monumento all’arrotino si è presentato alla popolazione di Stolvizza domenica 2 novembre in occasione del rientro per tutti i Santi di molti paesani. Durante l’incontro, presente anche il sindaco Paletti, sono stati presentati gli organi sociali e le finalità che il comitato Kronaka novi matajur Četrtek, 4. decembra 1997 “Obadvie naše none so imiele miesca otuberja rojstni dan, kompleano, an bi bli pru veseli, če bi napisali telo novico na Novim Matajurju” sta nam jala Simone an Stefano Vogrig iz Kle-nja. Parnesli so nam tudi fotografije. Začnimo po varsti. Je bluo na 12. otuberja, kar Giustina Vogrig - Justina Mo-horova iz Velikega Garmikà je dopunla 87 liet. Tisti dan so se zbral okuole nje te dragi an kupe z njo praznoval tel liep an veseu dan. Justina se je rodila v Po-lonkni družini, le v Velikem Garmiku, za neviesto je šla v Mohorovo družino, kar je oženila njih Zaneta. Justina an Zaneto sta imiela sedam otruok. Na žalost tarje puo-bi - Franco, Giovanni an Elio - so ji že umarli. So bli vsi tarje mladi an zapustil so jo v kratkem cajtu dan od druzega. Lepuo gledajo pa njih S 85 liet none Romilde Je bla ’na posebna nedieja tela zadnja, na 23. novemberja, za družino tle v Špietre, še posebno za njih mamo an nono, ki tisti dan je dopunla 85 liet življenja. Nje liep, mili obraz”nam sam pravi, de nje življenje mierno teče v objemu svoje družine. Romilda Go-renszach, takuo se kliče tela mama an nona, se je rodila v Arbeču an je Drej-čjove družine. Seda živi v Spietre par hčeri Dariji, zetu Adrianu an navuodu Andreu. Tisti, ki jih poznajo, pravejo, de jo pru lepuo gledajo. V nje dugim življenju je nona Romilda preživiela puno veselih, pa tudi žalostnih dnevu. Je bla šele mlada, kar ji je umaru mož. Imiela je devet otruok, od telih pet jih je že zgubila an kakuo je težkuo za ’no mater zgubit svojega otroka, moremo vsi zastopit, kuo je težkuo. A nona Romilda je vse tuole prenesla z veliko kuražo an z molitvijo, takuo, ki so znal vsi naši te star. Za nje rojstni dan ji žele vsi nje te dragi vse narbuojše na telim svietu an jo zahvalejo za vse dobre, ki jim je nardila. Tudi mi ji ob teli veseli parlo-žnosti iz sarca uoščimo vse narbuojše. A/a čeparni Celeste Bucovaz praznuje rojstni dan, tle z dol pa Giustina Vogrig Veseu rojstni dan za naše dvie none leste živi par hčeri Marcelli-ni v Oblici, pa za lepuo praznovat nje rojstni dan se je varnila v Hrastovije an je okuole sebe zbrala nje veliko družino: sinuove, hčere, zete, nevieste, navuode, pranavuode... Kuo je bluo lepuo, kene Celesta, za vas an za vaše otroke, ki so se ušafal kupe, ku kar so bli šele majhani. Potlè so zrasli, so se oženil, kajšan je šu na adan kri, kajšan na drug. Tako je življenje. Vaši sinuovi so ra-tal tata, vaše hčere mame, an potlè tudi oni so ratali nohi... pa je takuo lepuo imiet tako mamo kot vi, ki jih šele lepuo posluša, po-krega, poduči... Draga Celesta, Buog vam di še puno zdravja an veselih dni. Tuole vam željo vaši otroc, na-vuodi, pranavuodi an vsi tisti, ki vas imajo radi. Vse narbuojše vam žel-mo tudi mi, an kar bote imiela fešto za vaših 100 liet... pokličite tudi nas! mamo sinuova Lorenzo, ki živi tam v Klenji, Romeo, ki je ta na hiš ta par mam, ku hči Bernarda, an potlè še Marta, ki je tudi tam v Klenji. Pogostu jo hodejo gledat tudi nevieste an navuodi an vsi ji željo, de bi živiela še puno miernih an zdravih liet. Vse narbuojše vam žel-mo tudi mi, draga Justina. An pridimo na drugo nono. Se kliče Celeste Bucovaz, se je rodila v Gniduci, v srienjskim kamunu, 26. otuberja lieta 1907, takuo de tisti dan je dopunla 90 liet! Oženila se je v Hrastovi- je, v Cjukuovo družino, sa’ nje mož je biu iz tele hiše an se je klicu Antonio Chiudi. Imiela sta veliko družino, dva sinuova, Natale an Pietro, an pet hčera: Carla, Mina, Teresa, Lidia an Mar-cellina. Na žalost Carla nas je že za venčno zapustila. Odkar je mož umaru, Ce- Po vartovih v Topoluovem rasejo... pravi čudeži Pogledita kako veliko glavo idrika je lietos pardielu Alfonso Mejna kar je šu du vart po “nomalo” idrika. Glavo idrika, ki jo ima v roki tle na fotografjii, je imiela 90 centimetru diame-tra an je pezala dva kila! Fonsova družina je velika, pa vseglih so ga imiel za vič ku adno vičerjo! Pa v njega vartu Fonso Stiefnu ni pardielu samuo tajšan idrik, pač pa puno drugih sort zelenjave: ko-marač, salvjo, pelin, mede-rjavko, lomber, slis... Pravejo, de za de bojo lepuo rasle rože an zelenjava, se jim muore guorit. Ce je ries tuole, paš ka’ je pregu- oriu njega solati naš Fonso. Lohni ji je še zagodu kajšno z njega ramoniko! Se na stvar: mislimo, de Fonso je med tistimi riedki-mi, ki znajo šele plest koše tle par nas. Pa Fonsu se mu parprav puno reči. “Narest košo ni taka rieč. Kar sem biu v Svicer sem ob sobotah popudan naredu še barko, 5 metru dugo, na velo”, nam je poviedu. Trieba je reč tudi, de nie nikdar par mieru, de tele zadnje lieta diela puno tu host an je naredu, s pomočjo Giovanne, sevie-da, puno darvi. Bravo Fonso, an kuražno napri! “Orpo, na bo zadost tele koše! Buojš, de grem hitro nazaj damu, de spledem drugo buj veliko za nest ženi Giovanni telo glavo idrika!”. Takuo je muoru poštudi-erat Fonso Stiefnu (Alfonso Trusgnach) iz Topoluovega, Al Buonacquisto trovi articoli di casalinghi, articoli da regalo, elettrodomestici e giocattoli • REMANZACCO Ss Udine-Cividale Tel. 667985 • CASSACCO Centro commerciale Alpe Adria Tel. 881142 jih prav Kadar Bossi je hodu v Suolo za miediha, na univerzi v Paviji, je imeu že tu glavi tiste njega rivolucijonarne teorije za aspartit vse reči na tri kraje. Takuo je biu aspar-tju na tri kraje tudi člo-vieško telo: sever, center an jug (nord, centro e sud). Na te parvim kraju so ble mužgenja za pametno mislit, na tim drugim kraju je biu že-lodac za dobro jest, na tim tretiju pa rit za lepuo ....!!! * * * Naco sem sanju vse narobe: na kamune ašešori so dielal ašešo-ri, konšiljeri so dielal konšiljeri, periti so dielal periti an tatje so dielal pa tatje. Ne ku donašnji dan, ki ašešori dielajo tatje, konšiljeri dielajo tatje, periti dielajo tatje an buogi tatje na vedo vič ki dielat, ker narde vse vse ašešori, conšiljeri an periti!!! * * * Potlè sam naredu še an sanj pru groznuo liep: sem biu ratu hlače kolant od Valerie Marini!!! * * * Giovanin je šu po njega otroka Perinaca na dvojezično Suolo v Spietar. Otrok ima sedam liet, tistega cajta, ki se upraša vse “zakaj”. To parvo rieč Peri-nac je poprašu: “Tata, zaki si oženu mamo?”. “Oh, muoj drag otrok” je odguorju malo žalostno Giovanin “ka se tudi ti tuole uprašaš?”. * * * Karleto se j’ rodiu tu adni buogi družin v majhani vasi pod ka-munam Spietra. Sada, ki se parbližava Božič, Karleto bi rad kupiu kajšan giokatul, pa njega družina mu na more pomagat. Zatuo je po-šju 'no pismo Bogu gor v Nebesa an ga prašu, če mu more po-šjat dvajst taužint. Kadar poštin je pre-brau, de tiste pismo je bluo namenjeno v Nebesa, ga je nesu na ka-mun. Pismo je paršlo tu pest šindaku Firmi-nu (ki je dobrega sarca an ki ima rad otroke, četudi niema cajta ijh runat), ki mu j’ odpisu an luožu tu bušto tudi deset taužint. Kadar otrok Karleto je ušafu pismo se je ujezu an pisu Bogu: “Zaki si mi pošju dvajst taužint po kamune, tisti farabut so mi pardaržal 50% za taše!!!” novi matajur Četrtek, 4. decembra 1997 6 Sulla protostoria dei popoli indoeuropei - 14 Veneti, le attese della scienza In uno dei miei primi interventi ho lasciato il lettore alle prese di una proposizione dell’antropologo Giuseppe Sergi, dove affermava che l’espansione indoeuropea in Europa si ripartì in due grandi correnti: a nord ed occidente la celtica, a sud e ad oriente la corrente slava. Quest’ultima investì anche l’Italia peninsulare, oltre che le Alpi orientali e il Veneto. Sergi, le cui teorie sono criticate di un certo meccanicismo, non intese interferire nei problemi linguistici, ma sostenne le sue scoperte come antropologo. Sostenne che i caratteri fisici fossero determinanti per lo studio delle migrazioni della specie umana nella preistoria. Affrontò con estremo rigore anche i problemi linguistici della preistoria, diffidando di ipotesi in contrasto con l’antropologia. Studiò i problemi archeologici, dal paleolitico all’età del bronzo, interessandosi soprattutto al ‘problema ario’, come allora veniva chiamato il problema indoeuropeo. Altri studiosi si sono occupati del problema dei Veneti individuati dal Baltico all’Adriatico, generalmente senza dire una parola definitiva circa la loro origine, la diffusione, lo spessore culturale, l’estenione geografica, gli sviluppi linguistici. Salvo i recentissimi libri di Savli, Bor, Tomažič, non è facile trovare pubblicazioni divulgative di massa, grandi mostre documentarie [ricordo le mostre su Celti, Sciti, Daci, Terramare], su questo popolo della protostoria. Varrebbe la pena conoscerlo meglio. La scienza non sembra aver trovato ragioni di approfondimenti, perché ritiene di aver detto Plastico cippo funerario di trachite, mancante della parte inferiore, con iscrizione venefica (Este) l’ultima parola. Il problema dei Veneti antichi ha suscitato nervosismi non solo nella nostra regione, ma anche oltre confine, ed un problema prettamente scientifico è stato caricato di significati politici, quasi come se le ceneri (è il caso di dirlo) di questi nostri lontanissimi antenati, se lo sono, potessero decidere le sorti dei vivi. A questo punto penso di rinviare il lettore anche a qualche mio studio futuro, quando avrò smaltito i molti chilogrammi di documenti e libri che aspettano fiduciosi la mia lettura. Del resto il discorso sui Veneti antichi ci ha condotto su un terreno imprevisto, quello degli Slavi, che penso di riprendere, sia pure con l’unica garanzia di un sincero interesse culturale. Circa i Veneti antichi le cose stanno così: da un e-stremo una corrente scientifica vede i Veneti come entità culturali [l’espressione più visibile ne fu la cultura dei campi di urne della Lu-sazia] più o meno consistenti ed organiche, spesso separate l’una dall’altra e talvolta come entità nominali o mitiche, prive di legami etnico-linguistici unitari. Dall’altro estremo, i Veneti sono visti come un grande popolo indoeuropeo, portatore del rito della cremazione dei morti, in un territorio europeo che va dal Mar Baltico alla penisola i-taliana ed oltre, in Europa, e come il popolo che fu l’antenato degli Slavi occidentali. «Queste mie induzioni Neznana pravljica 3 .V5 u 3\ ' *o • 5 • ♦ é» » T« * ft • % 4 i t 9. <2, *A(p 15 « 22 t19 • « A0 »K Al * ♦ Vi .a .27 0 13 Kaj bere Silvia ? Potegni ravne crte od pike do pike. Začni pri številki 1 in nadaljuj do številke 47. Prikazal se bo. collimano- scriveva Sergi nel 1898 - con alcuni risultati di C.Pauli [etruscologo tedesco (1839-1901), ndr] sulla lingua dei Veneti, lasciata nelle iscrizioni dette euganee ad Este; cioè quelle che contengono lingua nè i-talica, nè etrusca, ma illirica o Protoslava. Dove più si addensano le masse invadi-trici dei Protoslavi, colà portarono la loro lingua che rimase immutata; ma dove esse erano meno dense e costituiscono una parte, un terzo della popolazione totale, come nell’Umbria, ivi la lingua primitiva degli a-bitanti subì una trasformazione, ma non l’estinzione». Il metodo di studio delle migrazioni dei popoli di Sergi attraverso le misurazioni ed i caratteri fisici dei resti ossei umani, non soddisfa più. Si sono inventati altri e più moderni metodi di ricerca. Una parola autorevole spetta all’indagine genetica, unita all’informatica e agli studi interdisciplinari, antropologia, archeologia, linguistica, ed altri. Segnalo di passaggio gli studi genetici dello scienziato italiano, operante negli USA, Luigi Luca Cavalli Sforza. I suoi studi sull’uomo moderno, intendendo per questo l’uomo fisicamente realizzato [l’Homo Sapiens] circa 100 mila anni fa, sono il risultato di un lavoro interdisciplinare, in cui ogni dato [antropologico, archeologico, linguistico, ecc.] ha importanza. Il risultato più leggibile, nella semplificazione dei modelli e delle simulazioni grafiche, sono le espansioni neolitiche, o meglio dell’età in cui l’uomo intraprese la produzione del cibo per mezzo della pastorizia e dell’agricoltura. I modelli grafici indicano, tra l’altro, l’origine geografica degli indoeuropei nella regione dei ‘kurgany’, le grandi tombe a tumulo delle steppe dell’Europa sud-orientale. Qualche lettore ricorderà una ricerca di tipo genetico applicata alla comunità slovena di Resia (Udine), basata sull’ipotesi dell’appartenenza dei Resiani alla ‘stirpe’ uralica. Non conosco i risultati dell’indagine, su cui non sono mancati sarcasmi. Mentre gli storici e gli scienziati dibattono, speriamo anche con l’intento di convincere noi, scettici, perché non sperare che un giorno avremo risposte oggettive dai moderni strumenti di conoscenza? (Venezia, 14) Paolo Petricig G. Sergi - Arii ed Italici -Attorno all’Italia preistorica - Torino 1898, e Le origini dei popoli europei, 1908. L.L.Cavalli Sforza - Geni, popoli e lingue, Adelphi 1996, e (con A.J.Antmer-inan) - La transizione neolitica e la genetica di popolazioni in Europa - Boringhie-ri 1986. —Minimatajur - Čudežni balončki Nekateri kažejo jezik, drugi pa... V majhni in skromni baraki v bližini velikega mesta je živel Jaka, ki se je preživljal s prodajanjem pisanih balončkov. Vseh vrst jih je imel - velike in majhne, rdeče, plave, rumene in še drugih barv. “Vi ste moj kruh” jim je govoril, preden se je odpravil v mesto, da bi jih prodal. “Zato bodite vedno lepi, lepo nareti, da vas bodo otroci radi kupovali”. Balončki so ga tiho poslušali, se nalahno pozibavali v vetru in mu sledili na trg ob morju, kjer so se vsak dan igrali otroci iz raznih predelov mesta. Nekateri so bili že stalni odjemalci balončkov, drugi so prišli mimo čisto slučajno. Lepi balončki so jih tako vabili, da so pretentali mamice in očke, da so jim jih kupili. Na trg je prišla bogata gospa s svojim sinkom. Nič kaj dobre volje ni bila, pa tudi njen razvajeni sinček Mirko ni imel veselega obraza. “Balon hočem, tistega največjega, tistega rdečega!” je kar ukazal, že vajen, da ga mama vedno posluša in mu izpolni vsako njegovo željo. “No, prav, pa si kupi tisti balon, da bo mir.” Ko jima ga je Jaka odvezal in izročil, sta zagledala tam ob pločniku drobno deklico, ki je z velikimi očmi kar “požirala” balončke. “Smili se mi tista deklica. Rada ima balo ne, a nima denarja. Včasih ji kakšnega podarim, a vedno tega ne morem” je Jaka razlagal bogati gospe. “No, že prav, že prav. Pa dajte še tej deklici majhen balonček, da bo vesela” je dejala gospa. “Ne, ne, samo jaz bom imel rdeč balon, ta potepinka pa ga ne bo imela. Ne in ne” je zahteval Mirko. “Ne bodi hudoben. Naj bo tudi ona vesela” ga je mirila mama. Mirko pa je kar gonil svojo jezo naprej. Tedaj pa mu je pogled ušel na nie-gov balon in čisto jasno je videl, kako mu ta kaže jezik. “Nočem več tega balona, ki mi kaže jezik. Tista deklica naj mi da svojega, ki se tako lepo smehlja!” “Saj ne boš huda, kaj, če si bosta zamenjala balona” je pomirjevalno delala mama. “Ne, ne naj vaš sin kar vzame mojega” je skromno pripomnila deklica. Res sta si oba zamenjala balona. A glej ga šmenta. Tisti, v rokah deklice, se je zopet veselo smejal, oni drugi, v Mirkovih rokah, pa je zopet kazal jezik. Joj kako se je Mirko razjezil, pa še zajokal. “Vidiš, fantek, moji balončki so pa takšni” je dejal boter Jaka. “Pridne otroke imajo radi in se jim lepo smejijo. Ce pa vidijo, da so otroci poredni, nevoščljivi, potem jim kar pokažejo jezik. In če J e -z n i lahko spremenijo celo barvo. Bodi pameten in priden. Daj, da bo tudi deklica s svojim balonom srečna in zadovoljna” je menil Jaka. S e mama j e ' pri- ► sta- ««.Mil m. * vila svojo besedo in tudi Mirka je bilo sram, ko je stal med drugimi otroci sam, z balonom, ki je molel jezik. “Pa naj ima tudi deklica balonček. A meni kupi raje modrega” je menil. “Morda mi ta ne bo pokazal jezika in bo tak tudi ostal”. Res je Mirko dobil modri balonček. In ko ga je prijel za vrvico in se nasmehil deklici, je videl, kako se mu je tudi njegov balon na vsa usta nasmejal. Jožko Lukež (Iz Galeba St. 5 - 1993) Šport novi matajur Četrtek, 4. decembra 1997 7 Pareggio nel derby amatoriale tra Red Box e Pub Sonia e Luca di Drenchia Spettacolo in riva al Torre Il bel gioco ha contraddistinto una partita sentita da entrambe le formazioni Drenchia nel secondo tempo con Qualla e Gariup rimonta l'iniziale svantaggio Giovanissimi bulldozer Passo falso della Valnatisone che ha subito una pesante sconfitta nell’incontro casalingo con il Domio. I triestini sono andati in gol al 27’ con Notarstefano, raddoppiando allo scadere della gara. Pronto riscatto della Savogne-se che, dopo l’immeritata sconfitta con il Lumignacco, si è rifatta in quel di Nimis grazie ai gol di Saccavini e Marseu (su rigore). Un’altra goleada degli Junio-res della Valnatisone che hanno travolto, nella trasferta di Prema-riacco, l’Azzurra. Il risultato porta la firma di Cristian Facin e Marco Domeniš, con due reti a testa, Alessandro Bergnach ed Almir Besič. Un risultato più che tennistico quello realizzato dai Giovanissimi dell’Audace che hanno sommerso in tutti i sensi il malcapitato Arcobaleno/Pro Osoppo. In rete sono andati quattro volte Maurizio Suber, due volte Davide Du-riavig ed una a testa Filippo Ruc-chin e Mattia Cendou, che ha trasformato un calcio di rigore. Si è concluso male il girone di andata per gli Esordienti che, dopo aver segnato con Valenti-nuzzi, sono stati raggiunti e superati dalla Gaglianese. Ancora un’importante vittoria del Reai Filpa di Pulfero impegnato in trasferta con i Warriors. Il successo porta la firma di Bruno lussa, che ha realizzato su calcio di rigore. La Polisportiva Valnatisone di Cividale, dopo essere andata in vantaggio con Dominici, è stata raggiunta dall’unico tiro in porta effettuato dal Bar Roma di Povo-letto. Ancora una sconfitta per i Me-renderos nel derby con lo Spaghetto. Per i ragazzi allenati da Vogrig sono andati a segno Napoli (2), autogol di Rossi e Drole. Hanno risposto i Merenderos con Birtig (2) e Corredig. RED BOX VAL TORRE - PUB SONIA E LUCA 2-2 Red Box Val Torre: Som-maro, Balzarotti, D’Andrea, Willi Molaro, Pascolo, Mu-chino, Vignant, Cattarossi, Toniutti, Fabrizio Molaro, Lendaro. A disp. Baldo, Alberi, Mazzolo, Culino. Pub Sonia e Luca: Car-rer, Drecogna, Comugnaro, Birtig, Marco Marinig, Fabrizio Qualla, Gus, Caucig, Crainich, Trusgnach, Gianni Qualla. A disp. Tomasetig, Gariup, Luigi Chiabai, Roberto Marinig, Clodig. Pradielis, 29 novembre -E’ stato un bel derby, giocato senza tattiche con il primo tempo condotto dagli o-spiti che hanno avuto a disposizione alcune buone oc- casioni per sbloccare il risultato con Crainich e Gianni Qualla. La risposta dei ragazzi allenati da Umberto Floreani è giunta in contropiede al 35’ con Sandro To-nutti che ha fatto centro. I padroni di casa terminano la prima fase di gioco in vantaggio ed al 10' del secondo tempo si ripetono raddoppiando. Il gol, contestato dagli ospiti e realizzato da Luca Cattarossi, sarebbe viziato da un fallo ai danni di La rosa della Polisportiva Valnatisone di Cividale m V prvi kvalifikacijski tekmi za nastop na evropskem prvenstvu v košarki, ki bo leta 1999 v Franciji, je slovenska reprezentanca poskrbela za izredno presenečenje: sredi Aten je premagala ekipo Grčije z rezultatom 79 : 76. Zmaga proti zelo moCni grški ekipi je prava senzacija, je pa tudi povsem zasluzena, kajti slovenska ekipa je pokazala lepo igro in tudi vso potrebno zbranost, ki na tako Slovenija premagala Grčijo pomebnih nastopih ne sme zmanjkati. Slovenska ekipa je po sestavu prenovljena in ima tudi novo strokovno vodstvo. Vzdušje v ekipi je kolegial- no, sproščeno in polno navdušenja, kot že dolgo ni bilo. K temu po splošnih ocenah mnogo prispeva nova trenerska dvojica, trener Boris Zrin-ski in njegov pomočnik Aleš Pipan. Vzdušje medsebojnega zaupanja pa je odločilno vplivalo tudi na tekmo v Atenah, kjer so skoraj vsi igralci dali vse od sebe, najboljši pa je bil 38 let stari Tovornik, ki je dal kar 32 košev. Gianni Trusgnach Carrer non rilevato dal direttore di gara. 1 ragazzi allenati da Marco Clodig non ci stanno e si rimboccano le maniche per tentare la rimonta. Continuano a pressare ed a creare azioni da gol. Un colpo di testa di Fabrizio Qualla al 25 ’ riduce il passivo degli ospiti che dieci minuti più tardi si riportano in parità con Luca Gariup. Si conclude così una gara tra due squadre che si batterrano per la conquista della promozione in Prima categoria. Gli ospiti hanno ancora una gara da recuperare col Sedilis e, in caso di vittoria, saliranno solitari in vetta alla classifica. valligiani dominano la gara con il Fant Moda ma non riescono ad ottenere più di un punto Valli Natisene, pari che sta stretto La rete di Pollauszach rimedia ad un errore difensivo dei locali Il Bar Crisnaro continua la marcia MILLENIUM - BAR CRISNARO 6-8 Bar Crisnaro: Venuti, Pozza, Morea-le, Golop, Pinatto, Guion, Del Gallo. Cividale 30 novembre - Il Bar Crisnaro continua la sua marcia trionfale espugnando il campo del Millenium della premiata ditta Iussig. I sanpietrini, privi di tre dei ragazzi più rappresentativi quali Cornelio, Mottes e Trinco, hanno meritato la vittoria. I ragazzi di Federico Iussig stanno migliorando con il rientro di Remo Iussig che, dopo un infortunio, ha dimostrato di essere quell’intraprendente bomber visto all’opera nel torneo di calcetto di Liessa. Quattro le reti messe a segno da Guion, due da Moreale e Del Gallo, due pali e due traverse colpite sono il bottino dei giallobiù. Hanno risposto i padroni di casa con due pali, quattro reti di Iussig e due di Miani. VALLI DEL NATISONE 1 FANT MODA TREPPO GRANDE 1 Valli de! Natisone: Sirch, Iuretig (28’ Vogrig), Scaravetto ( 57’ Dorbolò), No-tarnicola, Szklarz (70’ Francesco Fanna), Carlig, Zuiz, Mauri, Pollauszach, Andrea Fanna, Clavora. Savogna 29 novembre - La Valli del Natisone è costretta a giocare la sua seconda gara casalinga consecutiva sul campo di Savogna, dopo essere stata ospitata la settimana scorsa a S. Daniele. I ragazzi del presidente Franco Blasutig hanno giocato contro una diretta concorrente alla salvezza, disputando una gara molto sentita e in modo troppo contratto vista l’importanza dei due punti in palio. Al primo attacco Mauri sfiorava la traversa. Su azione conseguente a calcio d’angolo gli ospiti passavano in vantaggio all’8’ riprendendo la sfera che aveva centrato il palo. Prima Clavora e quindi Zuiz andavano vicini al pareggio. Il primo tempo era un monologo dei locali che con Zuiz, Carlig e Clavora tentavano senza successo il colpo decisivo. Anche la ripresa vede in avanti gli “škrati” che si esponevano a qualche insidioso contropiede ospite. Il generosissimo difensore Felice No-tarnicola giganteggiava nel pantano chiudendo tutti i varchi agli attaccanti dei giocatori di Treppo. Al 35’ Mauro Clavora batteva una punizione dal limite, il portiere non tratteneva il pallone che il lesto Stefano Pollauszach ribatteva in rete. Raggiunto il pari i valligiani cercavano il colpo del ko. Nel concitato finale si registrava la contemporanea espulsione di Pollauszach e di due giocatori avversari. In attesa del derby con il Reai, tra quindici giorni, i valligiani lunedì 8 dicembre si giocheranno a Mereto di Capitolo un’importante fetta di salvezza. P.C. Risultati 1. Categoria Valnatisone - Domio 0-2 3. Categoria Nimis - Savognese 1-2 JUNIORES Azzurra - Valnatisone 1-6 Giovanissimi Audace Arcobaleno/Osoppo 8-0 Esordienti Gaglianese Audace 2-1 Amatori Warriors - Reai Filpa 0-1 Valli Natisone - Fant Moda 1-1 Red Box - Pub Sonia e Luca 2-2 Bar Roma - Poi. Valnatisone 1-1 PSM Sedie - Passons 2-3 Calcetto Millenium Bar Crisnaro 6-8 Merenderos - Lo Spaghetto 3-4 Prossimo turno 1. Categoria Riviera - Valnatisone 3. Categoria Savognese - Buttrio JUNIORES Valnatisone - Flumignano Giovanissimi Basaldella - Audace Amatori Reai Filpa Pulfero - Coopca Mereto Capitolo - Valli Natisone National Suisse - Pub Luca e Sonia Red Box Alta Val Torre - Piaino Poi. Valnatisone - Sedilis Free Energy - PSM Sedie Cividale Calcetto Merenderos - Rualis Lo Spaghetto - Bar Crisnaro (15/12) Classifiche 1. Categoria Domio, Cividalese 20; Tarcentina 19; Tor-reanese 18; Bujese 17; Reanese, Costalunga, Union 91; Riviera 15; Valnatisone, Corno 14; Latte Carso, Venzone 13; Ancona 9; Tavagnacco 8; Cussignacco 6. 3. Categoria Lumignacco 27; Paviese, Fulgor 19; Stella Azzurra 16; Comunale Faedis 15; Buttrio 14; Savognese, Serenissima 13; Gaglianese 12; Moimacco 8; Chiavris 6; Nimis 5; Cormor 3; Fortissimi 2. JUNIORES Union 91, Lestizza 20; Valnatisone 18; Faedis 16; Cividalese 15; Azzurra, Bres-sa/Campoformido*, Natisone 14; Lavaria-nese 13; Buonacquisto 12; Fortissimi 11; Sangiorgina Udine* 9; Cussignacco 7; Flumignano 4; Mereto Don Bosco 1. Giovanissimi Pagnacco 21; Audace 18; Gaglianese, Sangiorgina Udine 15; Savorgnanese 14; Natisone, Majanese 13; Arcobaleno/Pro O-soppo 7; Astra 92, Bressa/Campoformido 6; Basaldella 4; Cussignacco 1. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa Pulfero 14; Termokey* 13; Chiopris 12; Bar Corrado 11 ; Coopca, Warriors, Fagagna 9; Fant Moda 7; S. Daniele* 6; Valli del Natisone, Mereto Capitolo* 5; Anni 80* 4. Amatori (2. Categoria) Rojalese 13; Pub Sonia e Luca Drenchia*, Red Box Alta Val Torre, Poli-sportiva Valnatisone 12; Grigioneri* 11; National Suisse 9; Borgo Aquileia 8; Moulin Rouge* 7; Piaino* 6; Sedilis***, Effe Emme, Bar Roma 4. Amatori (Over 35) Contarena* 12; Costantini*, Pasian di Prato 11; Remanzacco, Free energy, Saraceno 10; Fagagna 9; PSM Sedie Cividale, Asaf 8; S. Daniele* 7; Coopca*, Passons 5; Bil-lerio*, Axo 4; Autotua* 2; Autosofia, Bettola 1 ; Borgo Aquileia 0. Calcetto Lo Spaghetto 8; Lega Punto 7; Merenderos, Bar Crisnaro, Pv2 Ruaiis 6; Hidrocli-ma 5; Millenium 2; Caminetto 0. Le classifiche dei campionati giovanili, over 35 e calcetto sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno *** Tre partite in meno 8 novi mata jur Četrtek, 4. decembra 1997 Kronaka SPETER Barnas Zibiela spet teče Giacomo, ki ima malo-manj dvie liet an pu, bo sada imeu s kuom se tolit, saj v saboto 29. novemberja mu je paršu dielat družbo majhan poberin, njega bra-trac Enrico. Srečna mama dvieh otruok je Paola Pinat-to taz Barnasa, tata pa Arnaldo Bacchetti. Mladi družini an Se posebno te malim dviema želimo vse narbuojše v življenju, ki ga imajo pred sabo. SOVODNJE vasnjana Angela Gosgnach Imeu je 76 liet an je umaru v čedajskem Spitale. Naj mu bo lahka domača zemlja. NADISKE DOLINE Matajur Zazvonila je Avemarija V naši vasi smo imiel ries žalostno nediejo, saj smo popudan imiel pogreb. Zbrali smo se na masi an potle zmolili na britofu za pozdravit zadnji krat našega Imam 64 liet, dobro ekonomsko pozicijo in iščem žensko iz domačih krajev, ki bi mi delala družbo in skar-biela zame. Pensionato di 64 anni, buona posizione e-conomica cerco una donna che mi tenga compagnia e si prenda cura di me. Fermo posta S. Pietro al Natisone, patente UD 22813161. Je cajt genjat kadit! De cigarete dielajo škodo zdravlju vie vsak. Samuo tek kadi vie, kakuo je težkuo življenje brez cigaret. Vsi pa v njih pameti vedo, de narbuojš bi bluo genjat. Za zdravje... an za takuin. Sada se ponuja liepa par-ložnost. V Čedadu bo že drugi tečaj za tiste, ki želijo genjat kadit. Začne se 15. decembra an puode napri v-sako vičer (od 19.30 do 21. ure) dol9. decembra. V glavnem gre za dielo v skupini, vsako večer pa je tudi srečanje s posebnim zdravnikom specialistom, takuo de se človek puno novega nauči. Tečaj pomaga an še kakuo! Lahko vam potar-dijo tisti, ki so hodil na parvi tečaj januarja lietos. Od 43 vpisanih je 25 tistih, ki ga nieso vič paržgal. Za se vpisat pokličita 708615 al pa 553649/50/51. Vabilo turistom Smo se uozil po poti, ki peje po vaseh Nediških dolin, kar smo zagledal tel plakat. Je parfliskan par vič kraj an je namienjen fureš-tim ljudem, ki parhajajo tle h nam zvestuo an pogostu. Vemo, kakuo je bluo lieta nazaj: so hodil tle h nam, a je bluo ries malo zaslužka FERMATA txaicsn.t«rAtAV* -T.U4II« wns&vr «emttomtcvttimmar ammirMftMmtmmtmiat NON RACCOGLIERE FRUTTA E CASTAGNE, ACQUISTANDOLE AIUTI L’ECONOMIA DELLE VALU. ri toc*. N Ai.O. - Ut. »411.7Ì JJM .A: zadnje lieta nardilo ries puno dieia: diel so kupe njih moči naše oblasti na Gorski skupnosti, naši kimetje, an tele zadnje lieta naši gostilničarji an ries, kiek se je spremenilo. Tle h nam ho-dejo tudi kupavat. So pa šele tajšni, ki na zgube stare peče... al bo zadost tel plakat za jih ustavt? Se troš-tamo, de ja. Grmek z njim: riedko kada so se u-stavli tu kajšni naši oštarji, buj pogostu so lovil dobar ajar, prehodil naše njiva an hosti, napunli borše gob, kostanja, pobral darva že le-puo arzciepjenje an na-pravjene blizu poti an se vamil damu. Za jim “zabit” tu glavo, de tiste blaguo je imielo ad-nega gaspodarja, se je tele Liesa Nuov križ na britofe Za Vaht se je na beškem britofe spet “paržgau” križ. Te star je biu vas vederban od slave ure, farani pa so z-bral sude za kupit novega, medeninastega. Postavli so ga Vittorio, Scuoch, Romeo Vogrig, Maurizio Trusgna-ch, Ettore Crisetig an Tonino Primosig, ki so dielal zastonj, gaspuod Pre Azeglio jih je pa ahtu. Nadalin Chia-bai je naredu električni im-piant. Pomagu je tudi ka-mun an še posebno predsednik farnega konseja Lino Chiabai. “Nediški puobi” na kaseti STREGNA Inaugurato il municipio Sabato scorso è stato inaugurato a Stregna il ri-strutturato edificio municipale che ospita anche l’ambulatorio comunale e l’ufficio postale. In questi anni, mentre erano in corso i lavori di ristrutturazione, gli uffici avevano trovato sistemazione presso la locale scuola elementare creando malcontento nei genitori dei bambini frequentanti la scuola, perchè a loro volta questi erano stati “sfrattati” ed allog- novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina - Abbonamento Letna za Italijo 49.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad * Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTR1EST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 2500.— SIT Posamezni izvod 70.—SIT Žiro raCun SDK SeZana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: I modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25,(KX1 + IVA 19% giati in un’unica stanza. Pensate, cinque classi elementari in un’unica stanza ed un edificio scolastico intero per tre impiegati. Nel corso della cerimonia d’inaugurazione del nuovo municipio sono stati benedetti inoltre la bandiera ed il gonfalone del comune. Alla cerimonia, aperta dai canti dei bambini delle scuole elementari di Stregna e Tribil superiore, hanno partecipato sindaci delle Valli, di Cividale, di Faedis ed altre autorità provinciali e regionali. NEDISKE DOLINE Nediški puobi na kaseti Zadruga, kooperativa Dom je s pomočjo Zveze beneških izseljencu an pod pokroviteljstvom podboni-eškega kamuna v saboto 5. otuberja predstavla v Po-dboniescu parvo kaseto moškega zbora “Nediški puobi”. Pozdrav vsiem tistim, ki so paršli na predstavitev ga je parnesu predsednik zadruge Dom Božo Zua-nella, ki je v svojem govo- ru poudariu predvsem po-mien an bogatijo naše kulture. Predstaviu je tudi dielo same zadruge, ki takuo ki dokaže kaseta “Nediški puobi” je namenieno h ohranitvi krajevne slovien-ske kulture. DREKA Velike špeže za imiet vič električne moči Znano je že vič liet, de se ljudje po nekaterih gar-miških an dreških vaseh kumrajo zavojo šibke potence električne energije. Pralni stroji (lavatrici) nieso dielal, kaj pa če bi biu kajšan pomislu za nastavt buj močne makine, ki po-nucajo vič električne energije? Včasih so luči takuo švoh svetliele, da se nie moglo še prebierat gjorna-lu ne. Električna energija je donas glavni element za razvoj, žvilup, za progres vsakega kraja. Kajšan pro-gres pa lahko nardiš, kjer se ti ustavi pralni stroji an muorajo Zenske vlačit gvant iz njega, de ga ope-rejeo na ruoke?! Samuo tle par nas se morejo gajat take reči. Du mieste pridejo družine v nove hiše, paržgejo luč, an vse je na mest, vse funcjo-na: pralni stroj, frižider, televižjon, konželator an vse drugo. An pomislit, de se gaja-jo glih tle par nas tele reči, kjer lahko dijemo, da smo sami elektrik parpejal! Dal smo električne hlode (pale), z rabuotami skopal jame... Pišemo tele reči, ker jih poznamo. Enel pravi: “Mi vam potencjamo energijo, pa vsaka družina muora plačjat nekaj nad 650 tav-žent lir.” Ne vemo, če se gre za deset tavžent vič al manj, vemo pa, de se ljudje kumrajo. Parvo, zavojo tega ker so bli previč zapuščeni, skor v tami. Drugo, da jih sada parjemajo za vrat, za trečji kilovat, če bojo tiele ženske pod lučjo šivat. Al bi ne lahko Regjon, druge oblasti lahko pomagale telim ljudem, ki so zmieraj previe plačevali, garali an stiskali pas? (Novi Matajur 10.10.85) VENDESI bella casa ristrutturata ed in ottime condizioni a Grimacco inferiore. Gli interessati possono telefonare al 725095(0432) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 4. DO 10. D1CEMBERJA Prapotno tel. 713022 - Tavorjana tel. 712181 OD 2. DO 8. DICEMBERJA Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoc se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Ouargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Podbuniesac: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Čarnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Ouargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Ouargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12,30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v četartak od 11.30 do 13.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina lž Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 *, 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55, 12.29 *, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .731142 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .700961 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731987 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev ..732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost.... .727281