PoStnina plačana v gotovinl Izhaja vsak i;etck ob 17. Stane nsesečno po post! 5 Din, V Celju po raznašalcih dostavlje- na 5'50 Din, za lnoxemstvo 10 Din Railun pri poštnem i-.ekovnem zavodu št. 10.666. ^^^*^^^ ^^^^^^ ^^BBBW^^^ ^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^ ^Ql^^^^^HBI^^^^ ^^HH^^^^ , SHBR^^^ ^^fl^PW^^^""^ Cena 1.50 Din Redakcija in nprava: Celj«, Strossmayerjeva ullca ŠL 1 pritliqe, desno. Telefon Interurban štev. 65. Rokopls! se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 74. Celje, petek 7. decembra 1934. Leto XVI. Vprašanje združitve celjske mestne in okoliške obcine CELTE, 7. decembra. 0 torn za bodočnost vsega celjske- ga okoliša zelo važnem vprašanju so je v javnosti razmcroma še malo ra/- motrivalo. Znano nam je, da sta bill obe ob- čini — mestna in okoliška —¦ pred nekaj časa pozvani od banske upra- ve, da naj predložita svoje stališCe v ncodložljivem roku nekaj dni. Bau- .ska uprava je tedaj sporoeila, da je vprašanje tako nujno in neodložlji- vo, da se naj niti ue vprašata oba ob- činska odbora /a muenje, ker bi se s tern zadeva le zavlekla. Od tedaj je poteklo že nekaj ted- nov. No, kakor viclimo iz »Slovenca«, so akti še vedno pri banski upravi. Naravno je, da je vzbudilo dejstvo, da je bilo legitimirano zastopstvo prebivalstva na ta način brez potrebe izključeno od možnosti, da poda svo- je mnenje, precej in upravičene no volje. Občinski klub JNS v Celju je za- vzel po svoji najboljši vesti in potem, ko je proučil vse odločilne okolišči- ne, stvarno stališče, ki je bilo banski upravi sporočeno. Kakor piše »Slovcnec« dne 23. no- vembra, se je /glasila deputacija uo- katerih gospodarskih organizacij, pa tudi dveh zastopnikov »interesov okoli&anov« pri g. banu in jo intor- venirala za najSirso rešitev. Mi sicer ne vemo, kdo je pooblastil »zastopnika interesov okoličanov«, mislimo pa, da je zastopstvo zadev- nili interesov okoličanov že poda no z obCinskim odborom, ki ima po za- konu legitimacijo, voditi raCuna o takih interesih in podajati svoja mncnja. Ne vemo, all je g. ban dotična go- spoda vprašal po pooblastilu, zlasti, ker je enega od njiju on sam ra/,- rešil pred dvema letoma od zastop- stva »interesov okoličanov«. Vemo pa, da nista imela pooblastila ne pri- stanka niti od g. predsednika okoliš- ke občine niti od odbora. Tudi ne vemo, ali se je g. ban o stvarno utemeljenem in po poštenem prepričanju in uvaževanju vseh oko- liščin in prilik podanem mnenju mestne občine res tako izra7.il, kakor poroča »Slovenec«, in ali je člane de- putacije pooblastil, da objavijo nje- govo izjavo na tak način, kakor se je to zgodilo v »Slovencu«. Ali tudi če »Slovenec« poroča v tej zadevi povsem točno in če je bil g. ban s tein soglasen, bi to na objek- tivno in stvarno stališče celjske ob- cine ne moglo v ničemer vplivati. Saj so tudi še druga vprašanja, v katerih se zastopstvo mestne občine celjske in celjska javnost ne strinja s stališ- Čem g. bana. Zadevno so kompetence po zakonu razdeljene, in vsak faktor, ki ima zavzeti stališče ali odločati, bo imel ono vlogo, ki mu jo dolor a zakon, ter bo imel priliko, v okviru svoje pristojnosti uveljaviti svoje najboljše naziranje. Mi radi damo na razpolago svojo predale y& debato o tern vprašanju. Povdarjamo pa, da s tern v ničemer ne prejudiciramo svojemu stališču in da želimo sprejemati samo podpisa- ne članke. Povdarjamo pa tudi, da bomo Clanke objavili le, ako bodo pi- sani stvarno in objektivno ne glede na to, katero stališče zastopajo. V nobenem primeru ne služi stvari, ako se zadeva obravnava na demagoški način, najmanj pa, ako se o njej piše tako, kakor se jo to zgodilo v »Slo- ven"^ /udeva je preresna in za Ce- lje in okolico ter bodočnost teh kra- jev prevažna, da bi se jo smelo zlo- rabljati v kakršnekoli politične ali druge postranske ali agitacijske na- lnene. Informirali smo se tudi pri vod- stvu klnba občinskih svetnikov JNS v Celju in tarn izvedeli, da je povsem nercsnična trditev, da sta na odločil- ni seji stališče kluba odloeno zavra- čala gg. predsednik mestne občiue dr. Gorican in Lečnik. Nasprotno se nam je poveclalo, da je po daljši, povsem stvarni debati bil storjen spoiazu- rnen sklep. Možnosti za rešitev vpra- šanja je več, in klub občinskih svet- nikov JNS je predlagal ono, 0 kateri je smatral, da ustreza vsem upravi- čeniin interesom razmeroma naj- bolje. Tudi sklep kluba, ki je bil g. banu od mestnega poglavarstva spo- roeen, je le stališče in predlog, ki tvori tako, kakor drugi predlogi, ba- zo, na podlagi katere bo odločilna instanca, to je ministrstvo notranjih y.adev, končno izrekla zadnjo besedo. S tega stališča želimo, da se zbere tudi v javni anketi še več materiala. V nasleanjem objavljamo Clanek sinančncga referenta mestne občine g. dr. DragoUna Vrecka, ki zastopa stališče, katero je sporočilo banski upravi predsedstvo mestne ¦obCine. * * To važno vprašanje je sedaj na dnevnem redu in je predmet števil- nih debat, sej in intervencij. Ker se pa dogaja, da se posamezniki pri re-- žitvi tega vprašanja o/irajo na po- stranske okolnosti, se mora povda- riti, da mora in sme pri rešitvi tega vprašanja odločevati le gospodarsko stališce in nič drugega, najmanj pa oaebne koristi. To pa zato, ker je ob- Cina v prvi vrsti gospodarska edini- ca in bi se torej napake pri rešitvi tega vprašanja pokazale v prvi vrsti in pretežni meri na gospodarskein polju. Potem, ko je napaka storjena, je prepozno vpiti, ker je navadno tež- ko popraviti nap ako. Zaradi tega je sedaj, ko je vprašanje s strani cen- tralne oblasti še nerešeno, še čas o njem govoriti in pokazati na vse to, kar mora biti pri odločitvi te zadevo odločujoče. Kakor rečeno, morajo odločcvati pri tern le razlogi gospodarskega zna- čaja in zaradi tega moraino upošte- vati pri tern sledeča dejstva, ki ima- jo odločilni vpliv na gospodarstvo v občini. I. Mesto Celje ima okoli 7000, oko- lica pa okoli 10.000 prebivalcev. II. Mestna občina celjska ima let- nih dohodkov okoli 0,500.000 Din, oko- JiSka pa okoli 1,800.000 Din. III. Mesto Ceje ima skoraj vse ce- ste tlakovane, ima urejeno kanaliza- cijo, vodovod, električno napoljavo, oskrbo revežev, klavnico, dočim v okoliški občini ceste splob niso tla- kovane, kanalov skoraj ni, vodovod in električna napeljava sta le deloma in še to od mesta uvedena, oskrba revežev ni urejena, čeprav je v oko- liški občini znatno več revežev nego v mestu. Z drugi mi besedami, mesto ima mestni značaj, dočim imajo od okoliške občine le nekateri deli tak značaj, ostali pa daleko zaostajajo za mestom. Iz toll dejstev izhaja kot logična poslcdica sledeče: Okoličani morejo s svojo številčno premočjo v ])rimcru, da bi se ztlru- žili obe občini v celoti, nadvladati nad nieščani in bi bilo v tern pri me- ru odvisno od okoličanov, ali bi so mestni dohodki porabili na mestnem teritoriju ali ne. Ker zaostaja okoliš- ka občina, kakor navedeno, za me- stom; je prav razumljivo in verjetno, da bodo okoličani s svojo številčno premočjo dosegli uporabo mestnih sredstev v okolici. Z drugimi beseda- mi: meščanom preti, da bodo plače- vali občinskc davščine kakor sedaj, da pa od tega ne bodo imeli prav nič ali le malo, ker bodo okoličani po- rabili večino denarja za okoliški te- ritorij, ki je, kakor rcčeno, zaostal v razvoju. To lahko traja desetletja. Proti teinu bi meščani sedanje me- sine občine celjske ne imeli prav no- benih sredstev, ker bi, kakor rečeno, odloCevalo število občanov brcz ozi- ra na to, da plačujejo meščani /nat- 110 več obCinskili davščin nego oko- li cani. Da navedemo le en primer, kam bi to vodilo, omenimo vedovod. Ta za- dostuje popolnonia za sedanjo mest- 110 občino in je stal mesto okoli 800.000 zlatib kron. V primeru spo- jitve celö okoliške občine z mestom vodovod ne bo zadostoval in bo torej i treba graditi novega, kar bo stalo okoli 8,000.000 Din. Ker so pa moS- čani svoj vodovod že pred leti plača- li, bi morali sedaj plačati nov vodo- vod skupaj z okoličani in bi torej ! mcščani dvakrat plačali vodovod. Pri oskrbi revežev, ki je sedaj v okoliški občini še precej primitivna, se bo število revežev s spojitvijo ce- lih dveh občin znatno povečalo, ker vemo, da je n. pr. v industrijskem delu okoliške občine mnogo več re- vežev uego v mestu in da ti do sedaj I niso preskrbljeni. Tudi tukaj bi to- rej meščani »gor« plačali. Čisto goto- vo je namreč, da bi okoličani s svojo \ številčno premočjo to zahtevali od združene občine in to tudi dosegli in še mnogo veC. Naj ne reče nikdo, da tega ne bo, ker imamo take vzglede pri di'ugih občinah, kjer se je isto dogodilo, in nihče ne bo verjel, da bo pri nas izjema. Ct torej kdo trdi, da je edino pva- j v;;: - če se združi mesto s celotno okoliäko obCino, potem vidi le ko- I jisti okoličajiov, ne vidi ali noCe pa videti, da je to za meščane s stališ- ča gospodarstva naravnost uniču- joče. In to je ra/.log, ki je odloeeval, ko je celjska mestna občina dala ban- ski upravi v Ljubljani izjavo, da se naj združi mesto le z delom okoliike občine in da se naj izločijo oni kra- ji, ki nimajo mestnega značaja. Po torn predlogu mestne občine bi ce naj izločili od združitve kraji kot na primer Pečovnik, Polule, Košni- ca, Zgornja Hudinja ali Lokrovec in slično. Po tern predlogu bi se pri- družilo mestni občini okoli 7000 oko- liCanov, tako da bi meščani še vedno imeli večino, ker bi bil a od teh 7000 okoličanov vsaj ena tretjina po miš- ljenju že meščanov in bi torej ti podpirali meščane v razvoju mesta. Da se naj ne sili kmeta pod me- sto, jo tudi v kor ist kmeta, ker te vasi bi gotovo še dolgo ne dobile tla- kovanih ulic ali kanalov in sličnoga in bi torej ti kmetje od mesta ne Meinl čaj neposredni uvoz imoli drugega kakor razna bremena, na pr. bi plačevali najemninski vi- nar, ki ga okolica ne pozna, kanal- sko pristojbino in slično. Za te kme- te bi torej pomenila taka združitev res poslabšanje njih gospodarskih ra/mer in zaradi tega bi bil narav- nost greh pritegniti jib k mestu! Oni deli okoliške občine, ki bi ne pripadli mestu, bi we pridružili dru- gi m občinam kakor Teharju in slič- no ali pa bi se naj za te kraje pusti- la okoliška občina in ta morda še povečala s kraji, ki težijo gospodar- sko k mestu, kakor na pr. Šmartno v Rožni dolini, ki spada sedaj pod okolico Vojnik. Že iz teh kratkih opomb je posneti, da se da to vpra- žanje naravnost idealno rešiti. Šolski okoliš ne igra pri tern no- bene vlogo, ker bi ostal nespreme- njen, to je: otroci bi hodili v iste so- le kakor sedaj in s tern je edini po- mislek proti ternu predlogu odpa- del. Vsi ti predlogi govorijo torej pre- pričevalno za predlog mestne obCi- ne, da se naj pri združitvi izločijo oni kraji okoliške občine, ki imajo izraziti kmečki ali vaški značaj. Ko smo brali pred dnevi o depu- taciji iz Celja, ki je bila pri banu za združitev celotnih občin v Celju, in da je tudi g. ban za to, smo videli, da žalibog tudi gospodarski krogi, ki bodo s tako /.družitvijo občin najbolj oškodovani, ne razumejo pravilno nevarnosti tega predloga. Zaradi tega je bilo potrebno po- vdariti v teh vrstah, da smejo pri re- šitvi tega vprašanja odločevati samo gospodarski razlogi in nič drugega. Ce pa imajo oni, ki hoc"ejo združi- tev celotnih občin Celje-mesto in Ce- lje-okolica, za svoje stališče tehtne razloge gospodarskega značaja, pri- čakujemo, da bodo te razloge tudi iznesli in skušali dokazati pravilno.*t svojega stališča. Do danes pa nismo o takih razlogih, ki bi za to govorili, nič slišali. Javna dela v celjskem srezu CELJE, 7. decembra. Sreski odboi- za javna dela v Cellu je imel nedavno sejo pod predsed- stvom sreskega načelnika g. dr. Vid- marja. Seji so prisostvovali narodni poslanec g. Ivan Prekoršek, načelnik sreskega cestnega odbora in zastop- niki vseh občin celjskega sreza. Na seji so bili iznešeni razni predlogi glede javnih del v srezu s prispevki iz državnega in banovinskega fonda /.a javna dela. Tehnični razdelek sreskega načelstva je na podlagi teh predlogov izbral in sestavil nasleduji program javnih del, ki je bil predlo- zen banski upravi: Nujno potrebna dela na Savinji 1. Delo pri podvinskem jezu: zava- rovanje desnega brega Savinje nad jezom v dolžini 700 m (proraöun 230.G00 Din), zgradba visokovodnc vo- dilne zgradbe ob desnem bregu Sa- vinje pod jezom v dolžini 100 m (143.200 Din), zavarovanje glavc des- nega nasipa pod podvinskim jezom v dolžini 20 in (8.9(50 Din), zgradba äe- stih odbijajoeih pores v dolžini po 30 m pri levem bregu pod jezom (41.400 Din), zavarovanje glave leve- ga nasipa v dolžini 20 m (7.9G0 Din). Celokupni proraCun za to delo znaša 438.120 Din. 2. Prenovitev in zviSa- nje levega obrežnega nasipa v dolži- ni 1.200 m pri St. Petru v Savinjski dolini (155.000 Din). 3. Naprava vodll- ne zgradbe in traverz na desnem obrežju Savinjo v Grižah v dolžini GOO m (549.113 Din). 4. Zavarovanje levega obrežja nad izlivom Ložnice in desnega obrežja v Liscah pri Ce- lju (55.927 Din). Proračun za vsa na- vedena dela na Savinji znaša 1 mili- jon 198.1G0 Din. Stran 2. »Nova Doba« 7. XII. 1934. Štev. 74. Dela na pritokih Savinje pri Celju 1. Podaljšanje sistematične regu- lacije Hudinje v občini Škofji vasi za 700 m od zgornjega kouca, del izvr- Šenih spoinladi 1. 1934., do oyinka proti Šmarjeti (42(>.8OO Din). & Siste- matična regulacija Ložnice od izliva v Savin jo do Joštovega mlina v Med- logu v dolžini 850 m (43(3.300 Din). 3. Sistematična regulacija Sušniee v območju občinc Celja-okolice v dol- žini 500 m (81.210 Din). ProraCun /a vsa ta dela znaša 944.310 Din. Javna dela v območju sreskega cest* nega odbora v Celju Nadaljevanje gradnje banovinsko ceste II. re da Sv. Jurij pri Celju— Rebre (proračun 3G0.O0O Din), nada- ljevanje gradnje banovinske ceste II. reda Šmartno—Vojnik (294.000 di- narjev), preložitev ceste in izboljsa- il je nivelete in ovinka na banovinski cesti I. reda Celje—Grobelno pred Sv. Jurij em pri Celju (24.400 Din), ureditev hodnikov, ovinkov in trase na banovinski cesti I. reda Celje — Grobelno (50.000 Din), ureditev ovin- kov in izboljšanje cestišča na bano- vinski cesti I. reda Celje—Laško (13.500 Din), preložitev Čatrovega klanca na banovinski costi II. reda Sv. Jurij pri Celju — Sodna vas (153.000 Din), ureditev cestne traso preko Zlateškcga hriba na banovin- ski cesti II. reda Višnja vas—Dobrna z odcepom na Črno (51.500 Din), po- pravilo klanca na banovinski cesti II. redaTeharje—Penojc (12.000 Din), odstranitev visečih skal in dvignje- nje ovinkov na banovinski cesti I. reda Zg. Dolič — Vitanje — Vojnik (8.000 Din), razsirjenje cestišča in znižanje nivelete na banovinski cesti II. reda Sv. Jurij pri Celju—Dramlje —Žiče (3200 Din), preložitev klanca na banovinski cesti II. reda Sv. Ru- pert—Kasaze—Arja vas (33.000 Din), preložitev subvencionirane ceste Ce- lje—Šmartno v Rožni dolini (00.000 Din), razširiteV; banovinske cesle I. reda Kamnik — Motnik — Ločica (17.000 Din), ureditev nivelete na ba- novinski. cesti II. reda Letuš—Gomil- sko (18.000 Din), proložitev banovin- ske ceste If. reda Latkova vas — Ma- rija Reka — Trbovljc v Mariji Reki (200.000 Din), obnova mostu čez Sa- vin jo v Kasazah (100.000 Din), vz.dr- : ževanje subvencionirane ceste Kasa- '• ze — Liboje (30.000 Din), zgraditev ! nove banovinske ceste II. reda Dobr- | na — Socka za zvezo med Socko in j Frankolovim (1,000.000 Din) in zgra- } ditev nove banovinske ceste II. reda I za zvezo med Vranskim in Šmartniin ob Dreti (2,500.000 Din). Proracun za vsa cestna dela z.naša 4,928.100 Din. Razen tega vsebuje širši program potrebnih javnih del, ki se bodo raz- tezala na daljšo dobo, še sistematič- lio rekonstrukcijo vzdrževalnih del na Savinji od Letuša do Kristininega dvora pri Celju, regulacijo potoka Rolske do izliva v Savinjo, regulacijo Ložnice na področju polzelske, goto- veljske, žalske, petrovške in celjske okoliške občine, regulacijo Voglajno od Sv. Jurija pri Celju do izliva v Savinjo ter uravnavo Hudinje na področju obein Celja — okolice in Škofje vasi. Izmed vseb teh javnih del je za le- to 1935. določen naslednji razporeil: Zavarovanje desnega brega Savi- nje v dolžini 700 m od podvinskega jeza nav/gor, zgradba visokovodne vodilne zgradbe ob desnem bregu Savinje pod podvinskim jezom, za- varovanje zglavja desnega regularij- skega nasipa pod podvinskim jezom, zgradba šestili odbijajočih peres pri levem bregu Savinje pod podvinskim jezom, zavarovanje zglavja levega ro- gulacijskega nasipa pod podvinskim jezom, nadaljevanje regulacije Hudi- nje in Sušnice, prenovitev in z.viša- nje levega obrežnega nasipa Savinje od mosta čez Savinjo pri Št. Peti'u navzdol, naprava vodilne zgradbe na desnem bregu Savinje v Grižah, za~ varovanjo levega obrežja Savinje nad izlivom Ložnice in zavarovanje des- nega obrežja v Liscah, regulacija po- toka Ložnice v okviru projekta za regulacijo pritokov Savinje, nadalje- vanje gradnje nove ceste Sv. Jurij pri Celju — Marija Dobje^preložitev ba- novinske ceste II. reda Latkova vas — Marija Reka — Trbovlje pri Ma- riji Reki, popravilo lesenega mostu čez Savinjo pri Kasazah, nadaljeVa- nje gradnje občinske ceste Vojnik — Šmartno v Rožni dolini in popravilo občinske ceste Kasaze — Liboje. Praznik uedinjenja v Celju Na praznik uedinjenja so bile na vseh poslopjih v Celju in na mnogib hišah v okoliški občini izobešene dr- žavne zastave na pol droga. Ob 8. je bilo opravilo v opatijski, nato pa v pravoslavni in evangeljski cerkvi. Opravilu so prisostvovali predstavni- ki civilnih in vojaških oblastev in uradov, mestne in okoliške občine, Sokoli in Sokolice v krojih odnosno v civilu /, znakom, rezervni oficii'ji, gasilci ter zastopniki drugih korpo- racij in društev. Šolska mladina se je udeležila cerkvenega opravila v za to določcnih cerkvah. Ob 9. dopoldne je priredila podruž- nica Društva jugosl. obrtnikov v Ce- lju v spodnjih prostorih Narodnega doma proslavo praznika uedinjenja, katere se je pol eg obrtnikov udeležil tudi naraščaj. Predsednik podružni- ce g. Stojan Holobar je po pozdrav- nih besedah prečital obširno poslani- co jugoslovenskib obrtniških organi- zacij. Poslanica se najprej spominja blagopokojnega kralja, ki je hil ve- lik zašcitnik in prijatelj obrtništva. Poslanica naglaša, naj se akcija za izboljšanje položaja obrtništva izve- de z organizacijo obrtniške samopo- moei in z oblastveno zaščito obrt- ništva. 01)1 asti naj posvečajo vso paž- njo obrtniškemu naraščaju. Obrtniš- ko socialno zavarovanje naj se izve- de čimprcj. Nelojalna konkurenca med obrtništvom samim mora pre- nchati, zatreti pa je treba tudi šuš- marstvo. Nujno potrebna je sistema- tična izvedba javnih del na široki podlagi. Veliko zlo za obrtništvo jo pri nas razpredena mreža podružnic inprodajaln industrijskih podjotij, ki s svojo gospodarsko aktivnostjo ško- dujejo celoti. Spomenica je bila spre- jeta z živahnim odobravanjem. Kro- jaški mojster g. Ivan Bizjak je pod- črtal veliki pomen 1. decembra, po- trebo združitve vsega obrtništva in izobraževanja obrtniškega narašča- ja, nato pa je predsednik zaključil proslavo. Ob pol 11. se je pričela v nabito polni veliki dvorani Narodnega do- ma svečana seja Sokolskega društva. V ozadju odra, okrašenega z zele- njenij sta bili pod državno trobojni- co med napisoma »Zdravo!« in »Ču- vajmo Jugoslavijo!« nameščeni .sliki. blagopokojnega Viteškega kralja Ale- ksandra I. Uedinitelja in Nj. Vel. kralja Petra II. Na odru je bil zbran odbor Sokolskega društva, v ospred- ju pa so stali praporščaki z župnim, društvenim in naraščajskim prapo- rom, ob njih pa po dva Clana in na- raščajnika s sabljami. V dvorani so bili zbrani predstavniki civilnih in vojažkih oblastev in uradov, mestne in okoliške občine, šol in Clanstva Sokola, na balkonu pa naraščaj in deca Ko je pomnoženi društveni oikc- ster Gi'isbene Matice pod vodstvom br. ravn. K. Sancina odigral korač- nito »C.uvajte Jugoslavijo!«, je otvo- ril svečano sejo drustveni starosta br. dr. Milko Hrašovec, ki je nagla- sil, da praznujcmo letos prvi decem- ber z žalostjo v srcu, a z dvignjeno glavo in vedrim čelom. Pevci so za- peli sokolski pozdrav, nato pa je br. *tam«ta prečital poslanico Save/a SKJ. Ob zaključku so vsi navzoči vzklikuili starcšini SKJ Nj. Vel. kva- iju Petru II. Zdravo! Naraščajnik ', Cergol je učinkovito doklamiral pe- I sein Željeznovc-Kokaljevc »Viteška- niii kralju«. Orkester je dovršeno za- igral Michaelisovo »Molitev«. Nato je vse članstvo svečano pri- seglo /vestobo Nj. Vel. kralju Petru II., orkester pa je zaigral državno 'himno. Maličlan moške dece Kolar je Ijubko deklamiral Francevičevo »Kralju Petru II., čuvarju Jugoslavi- je«. Ob spremljevanju orkestra so Zborovanje učiteijstva celjskega sreza Dne 5. t. m. je zborovalo celjsko učiteljsko društvo, ki šteje 209 vv>a- njenih, ob 90-odstotni udeležbi. ,Pijed-,, sednik društva g. Fran Roš je uvodo- ma pozdravil navzoče, zlasti sreske- ga načelnika g. dr. Vidmarja, prcd- sednika JUU g. Dimnika ter sr. šol nadzornika g. Pestevška. V svečano okrašeni dvorani je nato društveni predsednik govoril o nesreči, ki je zadela narod in državo s smrtjo vi- teškega kralja Uedinitelja, junaka in mučenika, prosvitljenega vladarja in niirotvorca, čigar veliki dub je v nas nesmrten. Po enominutnem molkn so zaklicali zbrani »Slava!«, nato Pe- tru II. »Živel!« Odmoru je sledila za- hvala prejšnjim funkcijonarjem dru- štva, zlasti zaslužnemu 9 let uspešno delujočemu predsedniku g. Gosaku. V učiteljski socialni fond kralja Ale- ksandra I. je bilo naklonjenih 2000 Din. PriporoCilo se je učiteljstvu, da povsocl podpira težnje Družbe sv. Ci- rila in Metoda, ki pomaga naši ob- mejni deci. Učiteljsko Samopomoč je priporočal g. Volavšek. Sreski vcte- riuar g. Öribar je v imenu načelnika za kmetijstvo dravske banovine iz- razil učiteljstvu priznanje na prire- jeni razstavi šolskih vrtov in štajer- ske koko.ši ter razdelil nagrajenim kokošjerejcem diplome. Sreski šolski nadzornik g. Pestevšek je izročil po- hvalne priznanice Šolam, ki so raz- stavi j ale. Važni del zborovanja je tvorilo veß ko dve uri trajajoče, nadvse tehtno poročilo g. Dimnika, ki je stvarno obravnaval vrsto pereCih šolskih in stanovskih problemov. Notranje zdrav stan bo okrepil organizacijo in ji zagotovil možnost uspešnega uveljavljenja. Razpravljal je o delu izvršnega odbora JUU, o personalni prosvetni politiki in intervencijoniz- mu, o novih učnih načrtih, o nädzor- ništvu, o upokojitvah in premestit- vab, o izvenšolskein delu i. dr. Nje- gova izvajanja so bila sprejeta s hva- ležnim odobravanjem in zagotovi- lom, da ima društvo vanj popolno zaupanje. Uspelo zborovanje je tra- jalo skoro pet ur. Političoi pregled p Svet Društva narodov je sogias- no sklenil, da pride jugoslovenska spomenica na dnevni red sedanjega zasedanja. Razpravo pričakujejo vsi z veliko napetostjo. p Posaarski sporazum. Francoski in neniški izvedenci so se sporazu- meli glede odškodnine, ki bi jo Nem- čija plaCala Francozom, če postane Posaarje po plebiscitu 13. januai'ja njeno. Nemčija bi plačala 900 milijo- nov frankov in odškodnino v premo- gu za warndtske rudnike, katerih rovi so francoski, ležišča bi pa po- stala( po plebiscitu nemška. Sporaz- unV, ki pomeni velik korak k zbliža- nju Francije in Nemčije tcr k okre- pitvi svetovnega miru, sta podpisala francoski in noinški poslanik v Ri- p Hitler namerava takoj po po- saarskem plebiscitu osebno posetili Pariz in se s franeoskimi državniki pogovoriti o francosko-nemškem spo- razuhiu. Domače vesti d Dvainpolmilijonski kredit za podpore invalidem v dravski banovi- ni. Minister socialne politike in na- rodnega zdrav ja g. dr. Fran Novak je podpisal za finančno ravnateljstvo v Ljubljani nalogc za izplačilo zneska 2,589.104.19 Din, iz katerega se bodo izplačevale v prihodnjih dneh za- ostale invalidske podpore vojnim in- validom dravske banovine, ki so se za te podpore pravočasno prijavili. Na ta način bo našim vojnim invali- dom pomagano, da dobijo še pred bo- žičem svoje podpore, na katere tako težko čakajo. d Logarska dolina — klimaticni kraj. Pričakujejo, da bo poleg Po- horja tudi Logarska dolina in zgor- nja Savinjska dolina žc prihodnjo le- to proglašena kot klimatično gorsko lctovišče. Pomen te pridobitve bi bil v glavnem v tern, ker so delezni ob- iskovalci takih krajev (klimatičnih letovišč, zdravilišč, obmorskih in jezerskih krajev), ako tain ostanejo i vsaj 10 dni, pri svojem povratku j znatnih popustov na želcznici. Seve- t da bi bilo to ogronmega pomena za razvoj tujskega prometa najlepše gorske doline v naši državi. Da bi do- segla to ugodnost, si posebno priza- devata Savinjska podružnica SPD in mariborska tujsko-prometna zveza. d Vinski sejem v Ivanjkovcih. Vi- narska zadruga v Ivanjkovcih bo prirdila svoj 10. vinski sejem dne 3. januarja 1935. Ta prireditev je tako pri producentih, kakor pri intere- sentih izredno priljubljena in se je vzdržala že 10 let. d Proglasitev za mrtvega. Okrožno sodišče v Celju je uvodlo postopanje, da se pi-oglasi za mrtvega poscstnik v Arji vasi Jakob Toman, ki je odšel v začetku svetovne vojne na rusko bojišfo in je najbrž padel v bitki. Darujte za božič bonbonjero Veliko i2biro bonbonjer v raznih lepih oDlikah doDlte pö zetö nizKin cenan pri tvrdki Ivan Ravnikar, Celje d Dunajska vremenska napoved za soboto 8. decembra: Počasno ohla- jenje do normalnih temperatur, le malo izgledov za snog na gorah, v nižinah mirno vreme in megle. Celje in okolica c Pred zasedanjem davenega odbo- ra za mesto Celje. Po vpoglodu v se- znam so bile za leto 1934. skoro vse davčne osnovo pridobninskih zave- zancev zvišane. Opozarjamo zato vse prizadete, da si pravočasno preskrbe vse potrebne konkretne podatke, ki dokazujejo previsoko osnovo, in jih javijo vsaj cnemu članu davenega odbora. Svetujemo pa vsem interc- sentom, da pridejo osebno k razpra- vi, ko bo davčni odbor razpravljal o njihovi zadevi, in prinesejo s seboj vse listine, da morejo pravilnost svo- jih trditev tudi dokazati. Odštejejo se samo iz,datki za režijo, ne pa tudi izdatki za vzdrževanje rodbine, bole- zenski in slicni stroški. Seje davene- ga odbora bodo 14., 15. in 18. decem- bra pri davčni upravi v Celju. c Deputacija v zadevi pridobniue v Ljubljani. Včeraj je bila pri drav- ski finančni direkciji v Ljubljani de- putacija gospodarskih krogov iz Ce- lja, obstoječa iz dveh trgovcev, dveh obrtnikov in enega zdravnika, ki je intervenirala v zadevi povišanja davSne osnove v Celju za leto 1934. Deputacijo je ljubeznivo sprejel po- močnik sinanCnega direktorja gosp. Sedlar, ker je bil direktor g. dr. Va- Ijavec službeno odsoten. e Obrtna razstava v Celju 1. 1935. Zaradi velikega zaniifianja in po- vpraševanja glede obrtne razstave obvešča razstavni odbor zainteresi- raijie kroge, da so prijavnice v tisku )h bodo v najkrajšem času razposla- iio z vserni informacijami, razstav- nim redoin itd. Razstavni odbor se obenem zahvaljuje celjskim organi- zacijam za pozornost, ki jo posveča- jo prireditvi, da so se odx.vale pova- navzoči zapeli himno »Hej Slovani«. Ob zakljuCku izredno lepe svečano- sti je br. starosta pozval vse sokol.skc pripadnike, naj 17. decembra, na so- kolski postni dan, prispevajo v so- kolski socialni fond. Sokol je orga- niziral 1. decembra prodajo »sokol- skih sre« v prid sokolskega. social- ncga fonda. ' Po proslavi so bile izročene dipiö- me najboljšim tekmovalcem, ki so letos nastopili na župnih smučar- skih in plavalnih ter na oki-ožnih tekmah. sicx. 74. »Nova Doba« 7. XII. 1934. Stran 3. bihi za .sodelovanjc in povečini že imenovale svoje zastopnike v širši odbor. S lein, da so zastopane vse go- ¦spodarske in kulturne ustanove, je takorekoe že zagotovljen popiolii uspeh prireditve, ki jo zelo pomemb- na in prepotrebna ravno v sedanje-m času. Obrtna razstava naj bo v vz- podbudo vsem obrtnikom in gospo- ¦tlavskini slojem k čiin večji delav- nosti in dovršenosti, ker brez del a ni življenja, brez clejanj ni uspehov in tudi ne upanja na izboljšanje gospo- darskih prilik. Vsi smo dolžni z de- lom in nasveti podpreti to akcijo, da :se Cclje in okolica zopet poživita tor si priborita ono mcsto, ki je gospo- darskiin krogoin nujno potrebno. c Redni prosti sestanki cbčinske organizacije JNS za mesto Celje so vsako sredo ob 20. v Celjskem domu. Pj-ihodnji seslanek bo v sredo 12. t. m. Vabljeno jc vse članstvo. c Predavanje c Chicagu. G. jtrof. dr. Pavel Brežnik iz Ljul)ljane bo v ponedeljek 10. (. ni. ob 20.15 zopot predaval na Ljudskem vseučilišču in ,«iccr o temi: »Chicago, drugo naj- večje mesto Združenih držav, svetov- na razstava«. Ob predvajanju nad 100 skioptifnib slik bo prcdavalelj razkazal znamenitosti tega veleme- sta, v katerem živi tudi mnogo na- ših rojakov, svetovno razstavo, zna- menitc ogromne klavnice i. dr. Opo- zarjanio na to zanimivo predavanje c Na Ljudskem vseučilišču je pre- daval v ponedeljek g. prof. dr. Pavel Brežnik iz Ljubljana o skrivnostni deželi Morinonov. Obširno so je ba- vil z zgodovino to verske sekte, usta- novljene 1. 1830. po Josephu S mi thu, ki da jc zajcl svojc nauke iz zlate Mormonske knjige, ki mu jo je an- gel pokazal pod Mormonskim hri- l)om, Njegovi pristaši, preganjaui zaradi , mnogoženstva, so se I. 1847. napotili v pustinjo ob Vclikem sla- nem jezeru med gorovjem. Toda tudi semkaj' je kmalu segla oblast Zdru- ženib držav. Danes štetjejo Mormoni okrog pol niilijona pripadnikov, ki so nekdanjo neplodiijO.zemljo spreme- nii: ¦' Iiiv/iii'iiiirV'ii-i i'i:n-ljivOS"tjO V pokrajino tcr so ccrkvono o uprizorilo v soboto 8. in nedeljo fl. t. in., obakrat ob 10. dopoldne, no- vo igro »Jurček —- čarovnik«. Pri di- sc! Zaradi »plofina krize sem znlžal oene za izdelavo damskega in mo- ikega oblačiea ter se naročila v teku 8 dni izgotovijo. Karl Kramer( krojač, Celje, Ljubljanska cesto 19. < Otvoritev sokolskega lutkovnega flledališča. Otvoritvcna predstava so- kolskega lutkovnega giedališča je bi- la 1. decembra na okoliski deški na- rodni šoli. Oder, kulisc in lutke, ka- terih skupna vrednost preega 15.000 Din, so pravo umetniško delo br. prof. Ščuke, ki je kot strokovnjak v tej panogi prejel prod tremi leti pr- vo nagrado Sokolskega saveza. Ta novi oder, ki je bil Celju zelo potrc- ben, bo lahko dostojno stalno izpol- njeval svoje naloge v veliko veselje dcc.e, pa tudi v prijeten užitek od- i'aslih. Pri otvoritveni ]>rireditvi je bil naval dcce tako silovit, da jo množiea stojceih otrok sedeči publi- ki zakrivala oder, kar jo obCutno mo til o in povzroCalo nemir v dvo- rani. Ta nedostatek pa bo v bodoče odpadel. lgra »JurCek v pcklu« je bi- la obakrat (1. in 2. t. m.) z lepimi efekti in prav živaluio podana pod veSčim in požrtvovalnim vodstvoin br. prof. Ščuke in s sodelovanjem marljivib sokolskili narašrajnikov - dijakov. c Manifestacijsko zbcrovanje obrt- nikov. V nedeljo 2. t. ni. dopoldne je bilo v dvorani Obrtnega doma mani- festacijsko zborovanje za propagan- do doniačega dela in domaCih izdel- kov. Predsednik g. Miloš Hohnjec je p(ozdravil navzoče zastopnike obla- (^tev in šol, zlasti pa sreskega načel- hika g. dv. lvana Vidmarja in nii- rodnega, ])oslanea g. lvana Prekor- ška, nato se je spominjal blagopokoj- nega kralja in slednjič podčrtal po- men Obrtniškega tedna. Okrožni taj- nik g. Drago Žabkar je prečital ob- širen in temeljit referat o zgodovini, napredku in sedanjem težkem polo- žaju obrtništva ter o važnosti in upravičenih težnjab i'okodelskega stanu. Ob zaključku je bila sprejeta od g. Lcčnika prečitana resolucija, ki vsebuje upravičene utemeljene že- 1 jo in zahteve obrtništva. c Obrtniško zbcrovanje. Podružni- ca Društva jugoslov. obrtnikov v Ce- lju priredi v nedeljo 9. t. in. ob 9. dopoldne v mali dvoi'ani Narodnega doma obrtniško zborovanje z dnev- nim redoin: 1. Vprašanje Okrožnili odborov. 2. Obrtno-gospodarske zade- ve. Obrtniki! Ker ste vsi zaintere.si- rani na gornjih vprašanjib, vas va- bimo, da se v polnem številu udele- žite tega zborovanja. — Podr. DJO. c Celjske trgovine v decembrn. Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča, da bodo celjske trgovine 8., 9., 1G., 25., 2(5. in 30. t. m. ves dan zaprte, 17. t, m. ves dan odprte, 23. 1. m. (na zlato nedeljo) pa odprte od 7.30 do 12.30. c Cvetlični dan obrtne mladine. Pod okriljem društva jugoslovenskib obrtnikov v Celju se je ustanovil mladinski odsek obrtnega naraščaja, ki ima preclvsem namen gojiti petje, godbo, gledališke predstave itd. To je bilo potrebno posebno sedaj, ko ni nedeljskega pouka v obrtni nadalje- valni soli ter se mladina ob nedeljah ]\e ve kam dati, obenem je pa ta od- sek velikega vzgojnega pomena. V okviru tega odscka so bodo prireja- !a predavanja in teeaji, ustanovila se bo tudi Citalnica. Vsak zač!elek je težak, zato je umljivo, da je trelm nekaj podvzeti, da se zagotovi fi- nančna stran te važne ustanove. Vod- stvo se toroj obraca na vse javnc Listanove ter korporacije za primer- no podporo. V to svrho bo v nedeljo !). 1. in. cvetlični dan. Obeinstvo se prosi, da pokaže mladini,[ t syojo naklonjenost in podpre to akcijo. c Osebna vest. FinanCni direktor g. dr. Valjavec iz Ljubljane se je v zadnjih 14 dneh mudil že trikrat v | Celju. Ob teh prilikah običajno pose- ča tudi davčno upravo z navodili glede povišanja nekih odmernib osnov. c Poroka. V opatijski cerkvi sta se poročila v torek 4. t. m. g. Ferdo Ste- gu, sin ge. R. Stegujeve, restavrater- ke in posestnice v Zagradu, in gdč. Marjanca Močanova, höerka davčne- ga upravitelja v p. in diplomirana učiteljica iz Celja. Mlademu paru iski-eno čestitamo! c Cankarjev kip v gledališču. Me- stna obfiina je dala Pirnatov doprsni kip lvana Cankarja, ki je bil doslej v dvorani Celjske me.stne liranilnice, prenesti v Mcstno gledališče in na-- mestiti na lep podstavek sredi vesti- bula. ( Zuruženje učiteljstva meščanskih šol kraljevino Jugoslavije, sekcija Ljubljana, bo zborovalo v soboto 8. t. m. ob 11. dopoldne v deški meš- čanski žoli v Celju. c Tujski promet. V novembi-u je ob- iskalo Celje 1.045 tujcev (nasproti 1155 v lanskem oktobru in 879 v le- tošnjem novembru) in sicer 833 Ju- goslovenov in 212 inozcmcev. c Umrli v novembru. V prejšnjein mesecu je umrlo v.Celju 24 oseb (3 v mestu in 21 v javni bolnišnici). v okolifiki obt'ini pa 8 oscb. c Zapriscga rczervnih in upokojo- nih oficirjev ter vojaških uradnikov. Občinski urad za Celje-okolico raz- glaša: K dostavljenim pozivom /a položitev prisege rezervnib oficirjev, oficirjev v ostavki in upokojenih ofi- cirjev, vojaäkih uradnikov in ne- «projetih rezervnih oficirjev ter upo- kojenih oficirjev in vojaskih uradni- kov bivše avstro-ogrske vojske se do- datno obveščajo vsi prizadeti, da bo polaganje prisege v nedeljo 9. t. m. ob 11. dopoldne na Glaziji v Celju in ne pri Komandi celjskega vojaškega oki-ožja v Celju, kakor je bilo prvot- no določeno. Pismeno prisego naj vsak prizadeti napiše doma; jo pri-' nese s seboj in jo odda na Glaziji. To obvestilo se priobčuje zato, ker je obvestitcv poedincev zaradi prekrat- kega roka nemogoča, — Sličen raz- glas je izdalo tudi mestno poglavar- stvo v Celju. c Vojaškim obveznikom v okoliški ! občini. Občinski urad /a Celje-okoli- co razglaša: Vsi vojaški obvezniki - zamudniki, ki se iz katerihkoli vzro- kov do danos niso prijavili za vpis v seznam obveznikov za položitev ]>ri- »ege Nj. Vel. kralju Petru II., se po- zivajo, da to takoj storijo in se pri- javijo v obč. uradu na Bregu in to najpozneje do 12. decembra. Vse pri- jave za vpis v ta seznam do tega dne se vzamejo v poštev, na poznejše pri- jave pa se ne bo oziralo in bo vsak vojaški obveznik, ki se ne bo odzval, kaznovan po vojaških kazenskih predpisih. Javiti se morajo obvezniki rojeni od 1. 1880. do vštetega 1914., ki so sposobni za vojaško službo in so že odslužili svoj vojaški rok. c Celjsko pevsko društvo poziva vse svoje pevke in pevce, posebno one, ki so prejeli v zadnjem času pis- mene pozive, da se odslej brezizjem- no, redno in točno udeležujejo pev- skih vaj, ker se štuclira program žal- nega koncerta. — Redne vaje so v torek za ženski, v sredo za moški in v petek '/.& mešani zbor točno ob 20. v pevski sobi v Narodnem domu. — Clani in članice, smatrajte to za svo- jo dolžnost! — Odbor. c Knpuj in prodajaj domače bla- flo! Živimo v tednu mogoöne propa- gande, ki jo vi'si naša slovenska obrt za domače izdelke. Istočasno, ko po- vdarjamo potrebo in dolžnost kiipo- vanja domaCega blaga, moramo tudi na našo Irgovino staviti odločno za- htevo, da tudi prodaja domaCe blago. ker je v tejr,borbi polno aktivno so- delovanje domače trgovine upraviče- na jrahtevo celokupne javnosti. Bliža- mo se božičnim praznikom, ko bo šlo v promet na stotisoče razglednic in voščilnih kart, zopet bomo doživljali sramoto, da /se bodo med narodom ra>pečavale in kupovale razglednice tujega izvora, med tenii mnogo obi- čajnega šunda, razglednice, ki jih je založila Uružba sv. Cirila in Metoda, in žalni kolki CMD »Cuvajmo Jugo- slavijo!« pa bodo narodu ostali ne- poznani in lnnogokrat nedostopni. Razglednice CMD so delo naših slo- venskih umetnikov, prav tako tudi žalni kolek, izkupiček pa gre v ple- menite cilje podpor obmejnega slo- venskega šolstva. c Žetev smrti. V Pečovniku je umrl v nedeljo GO-letni npokojeni cinkar- ni.ški delavec Miha Šuhel, na Bregu je umrla v sredo 72-letna vdova po poštnem poduradniku ga. Alojzija Šerakova, v Arji vasi pri Petrovčah pa v Cetrtek v 80. letu starosti vele- poHCstnica in gostilničarka ga. Hele- na Razborškova, ugledna narodna in napi'edna žena. Pogreb ge. Razbor- škove bo v soboto 8. t. m. ob 15.30 iz hiše žalosti v Arji vasi na žalsko pokopališčc. V celjski bolnišnici so umrli: v nedeljo 73-letni hlapec Mar- tin Zupauc z Babnega, in 30-letni po- sestnik Ivan Šramel s Pristove, v sre- do pa 64-letna dninarica Helena Po- lutnikova od Sv. Radegunde pri Mo- zirju. N. p. v m.! c Vsem železniškim upokojencem, ki stanujejo v Celju in okolici! Za podaljšanje veljavnosti rumenih lo- gitimacij za leto 1935. morajo vsi upokojenci, vdove in sirote predlo- žiti postaji Celje do 12. decembra 1934: legitimacije, penzijske dekrete, odrezke poštnih položnie, s kateriini so prejeli pokojnino, za otroke piv- ko 18 let starosti uradna potrdila ka- kor prejšnje leto ])redpisano in zne- sek 1.— Din za vložek za leto 1935. Zamudnikom se bodo legitimacije predložile šele v teku meseca febru- arja, 1935 v prolongacijo. c Sočanil V sredo 12. t. m. ob '20. v prostorih »Soče« bomo poCastili 50- i.n 70-letni jubilej naših rojakov ba- na dr. Marušiča in Andreja Gabrš- čka. Prijatelji vabljoni! — »Soča«. c Nocno lekarniško službo ima od 8. do 14. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji poinagaj« na Glavnem trsru. Policijo lahko pokličete če Vam kdo s kričanjem moti nočni mir. — A Vaš kašelj? Ali Vas to ne moti Se bolj ? — Proti njemu ne pomaga polieija, toda Ka&elj manj&i ali večji 0^sid uspešno prepreči Psoizvod >U N 10 N«, Zagreb c Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilsko službo ima od 9. do 15. t. in. 11. vod, refievalno IV. skupina, in- spekeijsko strojni mojster g. Gradt. c Kino Union. Petek 7. in sobota 8. decembi-a: »Henrik VIII.« Veliča- sten zgodoviuski film. V glavni ulo- gi Charles Laugh ton. Dve zvočni predigri. — Nedelja 9., ponedeljek 10. in torek 11. decembra. »Bila sem špi- jonka«. Špijonažni velefilm. V glav- nih ulogah Conrad Veidt in Madelei- ne Carol 1. ZvoCna predigra. Od 8. do 12. t. m. se bo predvajal pri vsch predstavah tudi Foxov film »Pogreb- ne svečanosti za blagopokojnim kra- ljem.« Teharje. Dramatsko društvo »Zar- ja« na Teharju je uprizorilo v nede- ljo 2. t. m. popoldne v čitalniški dvo- rani na Teharju ljudsko igro »Ro- kovnjači« v dobri režiji g. Josipa Vi- denžka. Igralci so zadovoljivo rešili svojo nalogo. Zelo ljubek je bil na- stop »Mladih vojakov«. Občinstvp je nagradilo igralcc po vsakem dejanja z živahnim aplavzom. „Migo, dekle z Mont- parnassa" Ljubljanska drama je uprizorila v torek 4. t. m. zvečer v Mestnem gle- dališču v Celju Achavddvoigro »Mi- gü, dekle z Montparnassa,^. Delo ni- ma posebne umetniško vrednosti, na- likuje filmski reportaži, manjka mu topline in finega qsprija, dočim so poedine uloge dobrö karakterizirane. »Migo« spada med igre, ki uspevajo le ob dobri zasedbi ulog. Režija g. prof. Šesta, ki je igro tu- di poslovenil, je bila skrbna in te- meljita, Z naturno, dognano igro sta se odlikovala gdč. Vida Juvanova (Migo) in g. Danes (Rafael). Posreče- ne tipe so ustvarili gdC. M. Danilova (Josette) in gg. Kralj (Corcocan), Dre- novec (Rodriguez), Sancin (komisar) ter Cesar in Potokar kot stražnika. Scenerija je bila primerna, odmori predolgi, gledališče pa premalo kur- jeno. Igralci so dosegli pri občinstvu večji uspeh, nego igra. — p — * Prihodnje gostovanje ljubljan- ske drame v celjskein gledališču bo še ta mesec, najbrž 18. t. m. Podrob- nosti bomo še objavili. Sport t Zmaga Ilirije v Celju. Na praz,- nik uedinjenja je gostovala ljubljan- ska Ilirija v Celju in v zadnji letoš- nji podsavczni tekini v Celju prema- gala SK Celje v razmerju 4 : 2 (2 : 1). Dva gola za Ilirijo sta rezultirala iz enajstmetrovk, eden gol za Celje pa je bil lastni gol Ilirije. Tekma je bila živahna in napeta. Igra je bila v za- četku prvega polčasa izenačena, na- to so Celjani lahno prevladovali, po odmoru je bila igra zopet izonačena, proti koncu pa je bila Ilirija v lahni premoči. Ilirija je bila. boljše moštvo, a je igrala preostro. Celjani so igrali in ou-ezaAod o|x>vuö.uI n 'ouiBAOA^jzod 7. nezadostnim startom. Tekmo je so- dil g. Ochs precej površno. V pred- tekmi je rezerva SK Celja porazila mladino SK Celja v razmerju G : 1 (4 : IV, 1 Rapid : Atletik. V nedeljo 9. .t m. ob 14. se bo pričela pri »Skalni kleti« v Celju prijateljska nogometna tek- ma med mariborskim Rapidorn in celjskimi Atletiki. Tekma bo gotovo zanimiva in napeta. Rtran 4. »Nova Dobca« 7. XII. 1934. Štev. 74. V veliki izbiri tfam nudi za božič knjigarna in papirnica „DOITlOVina Celje, Kralja Petra cesta 45 nabavo lepih kniife-, miizikalii, pis, notrebščin Mladinske knjige s 50% popustom Velika izbira zimskih okavic pri rokaviCarju Ivanu Fr leu« Celje, Glavni trg. Izbiro novep philfua in stolov v trpe2ni izdelavi, po ugodnih ce- nahdobite pri tvrdki BaumgartnerÄariJa, Celje, Cesta na grad 47 (5 minut od ko- lodvora). Sprejme se takoj kuhinj&tssa uč«mka za večjo restavracijo. Ponudbe na upravo lista pod «Štev. 715«. D*a moška p!ašča dobro ohranjena, se poceni prodata. Naslov v upravi lista. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LÄSTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in reserve nsd Din 14,oooooo#— Rupuje In pro- d€ftja d&rviase Ir valute Izdaja uverenje za ixvoz blaga Sprejema hranilce vloge na knjižice in tekoči racuii ter muds za nje popolno var» nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šošfani Tuds za mal denar dobite lepa božična darila kakor: pisemski papir, albume, nalivna peresa, koledarje, božične okraske, krep-papir, umetno listje, božične in novoletne razglednice, vse v veliki izbiri v knjigarni in veletrgovini s papirjem K. OORIČAR vdv., Celje, Kralja Petra c 7 Prevzem trgovine Usojam si cenj. občinstvu sporočiti, da sem s I, decembs*om 1934 preYzela mlekstrno in trgovino z živili FLORE NEKERMANN na Kralja Petra cetti it. 24 v Ce?iu ter bom to trgovino vodila v naprej. — Priporučam se za cenjeni obisk Amalija Prelog Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Pravzema «sa « zgora] na«dena sirok« jpada'oia data In poprawila — Cans zmarna — Postrežba totna in solidva Za kresijo Telefon 245 DARILA za božič in Novo leto dopisuice božične in novoletne, kreppapir, barvani in svileni papir, jaslice, sveče, čudežne svcčc, nadalje okraske za božično drevo, reklamne koledarje v veliki izbiri po najnižjih cenah kupite v knjigarni in trgovini s papirjem Franc Leskovšek Celje, Glavni trg 16 Solnčno trisobno pritlično »tsnovanje v moderno zidani vili z vrtom in pritikli- nami v bližini mcsta se odda s 1. I. 1935. Vprašanja na poštni predal 8 Celje. Enonadsfropna hiša s prostori za stanovanja in delavnice ali skladišče — pri kolodvoru v Celju na prodaj za hranilne knjige Ljudske posojilnice v Celju in Ljubljanske kreditne banke. Cena okoii 320.000 Din. Poizvedbe pri dr. Og^izku, odvetniku v Celju. Moško perilo po meri izvršuje prvovrstna specialna delavnica Was ija Krof^č, Celje Vodnikova 11 — Obrtni dom Na željo Vas obišče naš potnik z bogato kolekcijo 0 k v i r e za slike v veliki izbiri pri Prvi celjski „Kristaliji", Celje Za kresijo 14 ________Telefon 154 Vtakomur brexplaöno se pošljc pri minist, nar. zdravje pod Sp. br. 611 z dne 21. IV. 1933 reg. poučna knji- Žica št. 40 o zdravljenju vseh vrst ran, krast, lišaje, tvoroy in ostalih kožnih bo- lezni s preizkusenim zdravilom >Fitonin«. Pišite dopisnico na »Fitonin«, dr. s o. j. Zagreb 1-78. Stanovanje 2 sobno, kuhinja, shramba in pritikline v novi hiši se odda s 1. januarjem. Naslov v upravi lista. V Javnem akladi&ču v Celju se prodaja različno pohištvo izpod cene in siccr prostovoljno. Oglašujte! Zahvala Podpisana Prostovoljna gasilska in reševalna četa Celje potrjuje s tern, da je obče zavarovalna d. d. „Sava4( v Zagrebu po njenem generalnem zastopstvu v Ljubljani izplačala vdovi pri avtomobilski nesreči dne 30. septembra t. I. smrtno ponesrečenega g. Jerneja Vengu&taf podstarešine jugoslovenske gasilske zajednice v Celju, celo za posameznega gasilca proti nezgodam zavarovano vsoto Din 40.000'—. liumano tolmačenje zavarovalnih pogojev v korist težko prizadete vdove Vengustove s strani zavarovalnice »Sava« nas sill, da izrečemo temu domačemu zavarovalnemu zavodu svoje priznanje in zahvalo ter da ga najtopleje priporočamo vsakomur, predvsem pa vsaki gasilski in reševalni organizaciji v naši kraljevini. Celje, dne 10. novembra 1934. Maks Koschier tajnik J. Jellenz predsednik PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE (EUE> prej JužnoSlajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižioe in tekoöi račun*lzvršu]e vse v de- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem In vso davčno močjo Ustanovljena lela 1864. Pod stainlm državnim nadtorttvom Celjska mesfna hranilnica Y CELJU, KREKOV TRG (v lastni paalači pH k«*io«gvffiru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem invsodavcno moqo Novim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tlskarno Milan uenna. — Oba v Celju.