leta 15 lir, prejemajo eseca. — che štv. 3. na pisma ikosti ene ce, vabila raprej. — Mezda, ki jo dobi ročni ali duševni delavec v današnji družbi, je spričevalo mezdnega suženjstva, kajti mezda, ki jo dobi, ni plača za delo, ampak le nekakšna suženjska napitnina. GLASIIO SOCIJALISTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI V TRSTU, pondeljek 17. januarja 1921 XVII. KONGRES ITALIJANSKE S0C1JALIST1ČNE STRANKE Druga obletnica Spartacusa kongresistov. Danes prisostvuje kongresu pri* bližno tri tisoč oseb. Burno pozdravljen stopi na govorniško tri? buno bulgarski sodrug Kabajčev, član izvrže? valnega odbora Tretje internacij on ale. Go« vomik govori v bulgarskem jeziku. Poslušalci se vidno utrudijo, ker ne razumejo govorni« kovega jezika. Kabajcev odda sodrugu Misi« anu italijanski prevod svojega govora. Misiano čita nato govor bulgarskega so« druga. Kabajcev prinaša kongresu pozdrave izvrševalnega odbora Tretje intemacijonale. V svojem govoru oriše tragičen položaj Bulgarije in ostalih balkanskih dežel, v kate« rega jih je pahnila svetovna vojna kapita« lizma. Po končani svetovni vojni zadobiva komunizem na Balkanu čim več tal. Vsi bal« kanski komunisti so solidarni s komunistično frakcijo Bombaccija in Bordige in proletari« jat vsega sveta gleda danes na kongres v Livornu. Po razkolu v socijalistični stranki Nemčije in Francije in po ustanovitvi komu« nističnih strank v navedenih deželah mora priti tudi v Italiji do ustanovitve komuni« stične stranke. Misiano začne nato čitati pismo Tretj‘e in« ternacijonale, katero je prinesel s seboj Ka* bajčev. Pismo zatrjuje, da italijanska buržu* azija sabotira v Italiji produkcijo in izvaža svoja bogastva v inozemstvo, da izstrada de« lavce. Ta zločin buržuazije uničuje gospodar« stvo Italije. > Vsled tega postaja položaj v Italiji vedno bolj revolucijonaren. Buržuazija je nezmožna, da reši gospodarsko krizo. Proletarijat je v tem trenutku poklican, da vzame državno oblast v svoje roke in to ne samo v Italiji, marveč na vsem svetu. Radi1 tega je dolžnost komunistične stranke, da združi vse revolu« cijonarne sile pod 'eno zastavo, katere mo« rajo vspostaviti diktaturo proletarijata. Izvr« ševalni odbor Tretje intemacijonale pravi, da se morajo vsi delavci interesirati za rusko sovjetsko republiko, kajti poraz Sovjetske Rusije bi bil obenem tudi poraz svetovnega proletarijata. Pismo pravi, da sodrug Serrati zanika revo« lucijoname pogoje, kateri obstojajo resnično v Italiji. To Serratijevo laž obsodijo zboro* valci s hrupnimi klici: »Dol s Serratijem«. Ne« kateri Serratovci vsklikajo svojemu voditelju. Klici »živela Sovjetska Rusija!« zaorijo v dvo« rani in nočejo prenehati. Bo dolgem odmoru se nadaliuje čitanje pisma. Serrati snubi reformiste. Hrušč in ro* pot protestirajočih Serratovcev prekine či« tanje. Ko se povrne mir, nadaljuje Misiano čitanje. Unitarski ; komunisti morajo brez« pogojno sprejeti 21 točk ali pa izstopiti iz Intemacijonale, v kateri ni prostora za kon* trarevolucijoname elemente. Pismo se zaklju« čuje takole: Italijanski uniltarci morajo na levo ali na desno: srednje poti ne poznamo! Zborovalci vsklikajo Leninu, Rusiji, Bom« bacciju in Bordigi ih zaoojejo intemacijonalo. Tudi Kabaičev je predmet burnih ovacij. — Seja se zaključi ob 13. uri. Poziv Tretje intemacijonale delavcem vseh dežel Dne 15. januarja 1919 so umorili kontra* revolucij onarni oficirji socijaldemokratične Scheidemannove vlade Rozo Luxemburgovo in Karla Liebknechta. Zgodilo se je to neko« liko dni po porazu nemških delavcev, ki so se dvignili proti svojim izkoriščevalcem. Delavci celega sveta so sledili z napetostjo proletar« ski vstaji v Berlinu v mesecu januarju 1919. Zmaga proletarijata v Nemčiji bi bila gotova, ako ne bi pristopila nemška socijalna demo« kracija žalostne preteklosti na stran buržu« azije in obrnila orožje proti vstajajočemu proletarijatu. Združila se je z generali Wil« helma Hohenzollern, z aristokratično mladino Berlina, z najpodlejšimi elementi pruskega militarizma, in prva ustaja junaških berlin« skih delavcev je bila udušena v krvi. Kdo so morilci Roze Luxemburgove in Karla Liebknechta? Stvar je sedaj že dovolj jasno dokazana; umor je organizirala Schei« demannova in Noskejeva vlada. Stebri me« ščanske in socijalnodemokratične vlade Nem« čije so omogočili morilcem Liebknechta in Luxemburgove ubeg v avtomobilu. Kakor nam dokazuje nemška radijobrzojavka, je intemacijonale. Njiju umor je prinesel vodi« teljem druge, žolte intemacijonale, renega« tima Noskeju in Scheidemannu novo moč. Nemški socijalni demokrati in pristaši Druge intemacijonale so po tem dogodku, kjer so le imele oblast v svojih rokah, več kot enkrat prelile delavsko kri. Na tisoče sinov nem« škega delavskega razreda je padlo v boju za socijalizem. Na sto in stotisoč najboljših ogr« skih delavcev je padlo za proletarsko idejo; ogrska vlada davi in obeša še vedno naše so« druge, zveste ideji komunizma, vlada, s ka« tero stojijo ogrski socijalni demokratje v naj* prisrčnejših stikih. Nobena moritev delavcev ne bo mogla za« ustaviti zmagoslavni pohod proletarske revo« lucije. Čimbolj razsaja in divja buržuazija, čimbolj se socijalnodemokratični voditelji oprijemljejo Druge intemacijonale, tem tes« nejše se združujejo delavci in tem boljše spo« znavajo reakcij onarni značaj propalih demo* kracij. Kljub vsem zahrbtnim nasilstvom re* akcije postaja junaška stranka nemških Špar* takovcev, katero sta organizirala nepozabna voditelja Karl Liebknecht in Roza Luxem« burgova, danzadnem močnejša. Nemški delavni razred maršira z dvignjeno glavo k zmagi, in njegova zmaga je blizu. Ne smemo pustiti obletnice umora dveh najdražjih voditeljev intemacijonalnega pro« letarijata neopaženo preko nas. Izvrševalni odbor Komunistične intemacijonale izraža Komunistični stranki Nemčije svojo najglob« (kot zastopnik Neodvisne socijalistične stran« ke) nastane v dvorani tak nemir, da so morali poseči vmes reditelji. Dokler ne pojasni sodr. Gennari, da je strankino vodstvo povabilo na kongres le pristaše Tretje ifitemacijonale; druge stranke so samo gledalci, ki nimajo pravice do besede. NakaT začne govoriti sodr. Levy med ve* liko tišino. Njegov govor prevaja sodr. Sacer* dote na italijanščino, stavek za stavkom. Sodr. Levy prinaša pozdrav nemškega pro« letarijata, ki je bil masakriran od razbojniške roke Scheidemanna. Pravi, da ruska izkušnja uči, da proletarska edinost ni zmeraj koristna proletarijatu; nemški komunisti preklinjajo staro edinost s socijalno demokratično stran* ko, iz katere se izšli današnji razbojniki. So zgodovinski trenutki — pravi — v katerih si bratje od danes postajajo jutri smrtni sovraž* niki. Z Liebknechtovimi besedami opozarja na nauk, ki izhaja iz nemške revolucije: »Kadar proletarijat vstaja, siljen od gospo« darskih stisk, mora imeti, kot predstražo Ko« munistično stranko.« — Končuje z vsklikom na komunizem. (Ovacije.) Pristopi h kongresu. Zatem hna besedo sodr. Frola, ki čita pri* stopne izjave. Najprvo čita one Tretje inter« nacijonale, objavljene v listu »L’orddne Nu* ovo«. Izjava, da so unrtarci pripravljeni izsto* piti iz Tretje intemacijonale je motena od živahnih zanikavanj. Definicija unitarske* serratijanske frakcije, izziva protest pri uni* tarcih. Nastane zopet hrušč, ki se čez čas poleže. Frola nadaljuje s čitanjem pristopnih in solidarnostnih izjav: švicarske socijahstič* ne stranke, Komunistične stranke Nemške Avstrije, ono inozemske in španske socijali* stične stranke. Pismo te zadnje stranke kva* lificira serratizem kot »sleparskega«. Po ne* katerih medklicih proti temu nazivanju pra* vi še Serrati, da bo povedal kongresu, kdo je sleparski. Baratono naznanja za tem, da sta aretirana dva ferrarska so-druga. — Kongres pošilja po« zdrave političnim žrtvam. Sodr. Franquilli prinaša kongresu pozdrave Zveze socijali* stične mladine. O ODNOŠAJU STRANKE DO IH. INTER* NACIJONALE. Spremenitev dnevnega reda. Sodr. Misiano predlaga, da se preobrne de* fovni red kongresa in da se brez drugega pre* ide na poglavitno točko o Tretji internacijo« nali. Bacci (unitarec) se pridružuje, Lazzari (intransingentni revolucijonar) se protivi in zahteva, da se da vendar enkrat naznanje poročilo o Rusiji. Gennari sporoča v imenu strankinega vodstva, da pripušča vodstvo prosto kongresu, da z glasovanjem odloči o predlogu Misiana. Predlog Misiana je sprejet in preide se na diskusijo o Komunistični inter« nacijonalL — Besedo ima sodr. Antonio Gra* ziadei. Govor Graziadeia. Sodr. Graziadei pravi, da so cilji njegove frakcije utrjeni. On hoče zagotoviti edinost vseh čistih komunistov. Zatrjuje, da se nje* gova frakcija razločuje od čistih komunistov samo v formuli, katero ne smatra zmožno, da bi vpostavila edinost komunistov. Izjav« lja končno, ako ne pride do sporazuma med komunisti, bo on glasoval za frakcijo, ki bo pripoznana od Tretje intemacijonale. Mi, vzklikne Graziadei, damo pred narodno edi* nostjo prednost mednarodni edinosti. Zadnji dokument izvrševalnega odbora In* ternacijonale je neposredna posledica prej« šnjih pisem. Kdor hoče edinost, stopaj s ko* munistično frakcijo! Pravi, da poročilo Bal* desija vsebuje pridržke za pristop h Tretji intemacijonali. Reformisti hočejo resnično in lastno strankino avtonomijo, ki bi ovirala ustanovitev Komunistične stranke. Izkušnja Druge intemacijonale zahteva absolutno spo* štovanje principov Tretje intemacijonale. — Unitarstvo v Italiji, pomeni razkol v Inter* nacijonali: nobena socijalistična stranka ne more uspešno delovati, ako ni priključena steblu Intemacijonale. Glede diskusije o mo* skovskih tezah pravi, da so teze antisindika* listične in antibakunijanske in so za razvoj proletarskih organizacij. Tretja internacijo* nala prevzema komunistični manifest. Gra* ziadei zanikuje, da bi volontarizem bil ideja Tretje intemacijonale. Graziadei preide na sedanje proletarsko gibanje in pravi, da se nam problem osvojitve oblasti nalaga kot prva življenska potreba. Meščansko gospodarstvo ne more dati pravih poboljškov delavskemu razredu. Da se pre« preči meščanstvu, da bi povzelo svoj pred* vojni tek, kar bi dovedlo do novih kapitali* stičnih vojn, ni druzega, kakor osvojiti1 oblast in začeti z gospodarsko obnovo na podlagi gradualističnega komunizma. Tretja interna* cijonala, ni romantična, ne facifistična, am* pak hoče pridobiti tudi vojaško moč. — Med gradualističnim in revolucijonamim pojmo* vanjem je danes prepad. Treba se je odločiti na eno ali drugo stran! Potem ko je sodr. Graziadei izpodbil ugo* vore unitarcev proti taktiki izvrševalnega od* bora Tretje intemacijonale glede pripuščanja strank v III. intemacijonalo in glede prosto* zidarjev je zaključil svoj govor. Govor sodr. Graziadeia je žel veliko odobravanje. Vsled pozne ure (krog 21) se seja odloži na jutrišnji dan. Drugi dan LIVORNO, 16. Danes ob 10 se je zboro* vanje nadaljevalo. Gledališče Goldoni je na« polnjeno do zadnjega kotička. Ponoči je pri* spelo iz raznih strani veliko število novih Prvi dan LIVORNO, 15. Mesto je vsled početka kongresa zelo živahno. — V bližini gledališča Goldoni se je danes zjutraj opazil številen naval kongresistov, pričakujočih prve otvo* ritvene seje kongresa. Otvoritev kongresa bi se morala vršiti predpoldne, a je radi pogre* sanja večjega števila delegatov bila preložena na 15 uro. ^ , Gledališče Goldoni, to staro nadvcujvodsko gledališče, je najlepše opremljeno. Nad vsem stoji velika podoba Karla Marxa, pod katerim, je razvešena rdeča zastava s pomenljivim na* pi9om: »Proletarci vsih dežela, združite se.« — Zupan Livorna je dal na mestne zidove nabiti lepake, v katerih rdeči Livorno po« zdravlja kongres in želi delegatom prijetno bivanje v tem socijalističnem mestu. Iz Rima se tukajšnji kvesturi naznanja pn* hod fašistov. Lokalno udruženje fašistov za* nikuje glasove o napadu fašistov. Smatra se za nemogoče, da bi se fašisti drznili rabiti na« j>roti prihodu zastopnikov (*ic); ss. Klare Zetkin iz Nemčije in Buharina, Zinovjeva ter Bakbanove iz Rusije, so se ukrenili posebni Ukrepi. Sestanki frakcij. Včeraj je imela Komunistična) frakcija se* stanek. na katerem so se njeni člani po ži* vahni diskusiji zedinili za odločen nastop na_ kongresu. Komunisti postavljajo neizprosen zaključek; katerega se ne more omiliti: Ak° ne sprejme kongres v celoti in brez pridržkov 21 točk Komunistične intemacijonale, zapu* stijo oni brez drugega kongres. _ _ xj Na svojem sestanku v gledališču Goldoni so soci j alni*konuunisti (umtarci) prešli takoj na razpravo o položaju, ki je bil ustvarjen po pismu Tretje intemacijonale na ISS ob priliki kongresa. Vella je zaznamoval neko simpa* tijsko gibanje napram frakciji Grazia*dei Ma* rabini, ki hoče združiti obe nasprotujoči si frakciji komunistov'. Vella ni imel velikega uspeha. Nasprotoval mu je Allessandri, ki je rekel: »Mi ne gremo nastroti kongresu, ampak nasproti naprej določeni ločitvi.« Koncentristična frakcija je na svojem zbo* rovanju potrdila sklepe sestanka v Reggiu Emilii. Moč stranke. Medtem je bilo med delegate razdeljeno fi* nančno poročilo upravnega tajništva stranki* nega vodstva. Iz njega je razvidno, da je stranka v letu 1920. imela 1,539.702 L dohodkov in 1,165.693 L stroškov; torej 374.009 L pribitka. — Stran« ka je dobila: za posebne ustanove 147.000 L; za izkaznice 432.000 L; za komunistično poso* jilo 688.000 L in še druge prihodke. Potrošila je največ "ža propagando, tisk in za prispevke političnim preganjancem. ISS je štela lansko leto ob bolognskem kon* gresu: 1891 sekcij s 81.469 člani; imela je 47 poslancev v posl. zbornici m 350 občin. Danes šteje stranka 4367 sekcij z 216.327 člani; ima 156 poslancev, 2200 občin in 25 provincijalnih zastopov v svojih rokah. Celokupni kongres si je edin v tem, da se mora spremeniti dnevni red v smislu, da se takoj, kot s prvo točko, prične z razpravo o strankini adresi, ki stoji na dnevnem redu kot 6. točka. Tudi so frakcije sporazumljene, da ne podaljšajo diskusije v nedogledno. Govo* rilo bo kvečjemu _ šest govornikov za vsako frakcijo. — Ako se v zadnjem času ne spre* menijo govorniške liste, bodo govorili za ko« munistično frakcijo: Bordiga, Terračini, Bom* bacci, Gennari in Gramsci; za unitarsko frak* cijo: Cazzamali, Zannerini, Passigli, Ales* sandri, več dva poročevalca: Baratono in Ser* rati. Pričetek kongresa. Ob 15 tiri vstopijo delegati v gledališče Goldoni, da zavzamejo prostor: v parterju, na odru. v galerijah in v ložah. Gledališče izgleda sijajno. Parter je popol* noma zaseden. Parlamentarna skupina sedi na gledališkem odru skupno z občinskim sve* tom mesta Livorno in z zunanjimi zastopniki. Prihod teh je spremljan z burnim odobra* vanjem zborovalcev. Ob strani odra so po* stavljene zastave občine m provincije Li* varno. Ko nastane mir začne sodr. Bacci med ve* liko pozornostjo celega kongresa svoj otvo* ritveni govor, ki ga konča spominjajoč se ge* sla Karla Manca: »Proletarci vseh dežela zdru* žite /e!« Koncem govora sodr. Baccija veli* kanski aplavzi. Mnogo kongresistov kriči na ves glas: »Dol s socijalno*demokracijo!« Pozdrav Uvornskega župana. Po govoru Baccija zavzame predsedništvo sodr. Mondolfi, župan mesta Livorno, ki je sprejet z ovacijami. Sodr. Mondolfi pozdravlja kongres v imenu rdečega Livorna, t. j. proletarskega in socija* Bstičnega Livorna. Pozdrav gre vsem frakci* jam od Turatija do Bombaccija. Buržuazija, nadaljuje, misli, da je ta dvorana operacijska dvorana, kjer se stranka mora rezati nji v prilog. Buržuazija se zelo moti, ako misli, da bo vlekla profit iz naše krize. (Odobravanje.) Predsedništvo ostane sestavljeno iz slede* čih sodrugov: Mondolfija, Baccija, Marabi* nija, Altobellija, Argentierija, Roberta, Fili* pettija. — Imenujejo se še drugi sodrugi za reševanje tehničnih poslov na kongresu. Zastopnik Nemčije, Paul Levy. Predsednik poda na to besedo sodr. Paulu Levyju, zastopniku Komunistične stranke 'Nemčije. Sodr. Levv je sprejet z velikimi aplavzi, spremljanimi od raznih medklicev: f»Dol z Dittmanom!« Ko se zazna, da se ude* 'leži kongresa tudi ta nemški socijalni patrijot Karl Liebknecht izjavil eden izmed navedenih morilcev ne* davno, da je Schešdemannova vlada določila znesek 200.000 mark za umor naših dveh šo* drugov. Apostola komunizma, najboljša tribuna in* temacijonalnega proletarijata, bojevnika, ko* jih imeni sta svetila kakor zvezde očem de* lavcev in zatiranih vsega sveta, sta padla kot žrtvi kontrarevolucij onarcev nemške soci* jalne demokracije. Karl Liebknecht in Roza Lutemburgova sta bila najbolj vzvišena bojevnika Komunistične Roza Luxemourg ljo simpatijo in poživlja delavske organizacije vsega sveta, da obhaja to sveto obletnico z manifestacijami in zborovanji. Večnaja pamjat najboljšim med dobrimi! Večna slava Karlu Liebknechtu in Rozi Luxemburgovi! Delavci vsega sveta! Sledite poti, katero sta vam začrtala Karl Liebknecht in Roza Luxemburg! ZINOVJEV, predsednik izvrš. odbora Tretje intemacijonale. MOSKVA1, 9. Dragi sodrugi! Naša zastop* nika, Zinovjev in Buharin, sta se jako tru* dila, da bi dobila potni list za Italijo, v svrho udeležitve na kongresu Italijanske socijali* stične stranke. Da ni njihov trud imel nika* kega uspeha, nista kriva ona. Sodruga Ser* rati in Baratono, katera sta namreč hotetfa priti v Rusijo, da se pogovorita z nami, nista prispela semkaj. Pošiljamo Vam tem potom bratske pozdrave in Vam povemo sledeče: Z največjo pozornostjo smo zasledovali v Vaših časopisih borbo, ki se je razvijala v poslednjih mesecih med raznimi tendencami Vaše stranke. K nesreči je obrodilo delovanje unitarske komunistične frakcije uresničenje najbolj ne* ugodnih predvidevanj. V imenu edinstva z reformisti so voditelji unitarcev v resnici pripravljeni, da se odcepijo od komunistov in potemtakem tudi od Komunistične inter* nacijonale/ V sedanjem trenutku preživlja Italija re* volucijonamo dobo in iz tega izvira tudi dej* stvo, da se reformisti in centrumaši te de* žele dozdevno nagibajo bolj k levici kakor oni v drugih deželah. Nam postaja dan za dnevom očividnejše, da je frakcija, katero je ustanovil Serrati, v resnici le ena centru* maška frakcija. Tej dajajo splošne revoliuci* joname okoliščine zunanji videz, kakor da bi stala bližje levici kakor centrumaši ostalih dežel. Še predno se more doznati, kdo bo dosegel v Livornu večino, izjavlja izvrševalni odbor Tretje intemacijonale kongresu uradno in kategorično sledeče: Sklepi drugega svetovnega kongresa Ko* munistične intemacijonale so obvezni za vsako stranko, ki pripada tej intemacijonali. Taka stranka mora prelomiti brezobzirno vse stike z reformisti. Kdor se brani izvršiti ta prelom, se pregreši proti bistvenemu sklepu Komunistične intemacijonale in se s tem činom izključi samega sebe iz vrst intemaci* jonale. Vsi unitarci celega sveta ne bodo vendar natvezali Komunistični internacijo* nalli, da soustanovitelji in uredništvo najbolj reformistične revije »Critica Sociale« na* klon j eni diktaturi proletarijata in Komuni* stični intemacijonali. Nobena diplomacija nas ne bo prepričala, da je centrumaška frak* cija naklonjena proletarski revoluciji. Oni, ki želijo pristop reformistov v Komunistično intemacijonalo, hočejo v resnici smrt proile* tarski revoluciji. In ti ne bodo nikdar naši. Italijanska komunistična stranka se mora ustanoviti na vsak način. O tem mi niti ne dvomimo iti tej stranki bodo veljale simpa* ti j e proletarijata vsega sveta in bratska pod* pora Komunistične intemacijonale. Dol z reformizmom! — Živela prava Itali* janska komunistična stranka! REKA, 15. Včeraj, ob 17’45 je prispel sem* kaj oddelek alpinov v popolni vojni opremi. Govori se, da pridejo na Reko še druge vlad* ne čete. Mesto je obleklo praznično obleko, a ne more prikriti nekake bojazni: Alpini so prišli semkaj baje z nalogo, da varujejo ko* misijo častnikov pred napadi strani fašistov, ali pa da obvarujejo mesto pred razgrajači in izzivači. Mogoče je, da bodo dali ti oddelki čet povoda k novim zapetljajem in žrtev istih bo le reško ljudstvo. FAŠISTI IZZIVAJO OFICIRJE VLADNIH ČET r REKA, 15. Komisija oficirjev vladnih čet za nabiranje orožja na Reki ima svoj sedež v restavracija Bonavia. Predseduje ji polkov* nik kr. karabinjerjev Dal Pozzo. Ko je včeraj zvečer sedela pri večerji, so fašisti udrli v re* stavracijo in so na naslov oficirjev izustili marsikako psovko. Razžaljeni oficirji bodo o dogodku poročali svojemu poveljstvu. REŠKI LEGIJONARJI RAZDEJALI RE* STAVRACIJO NA KRASU ŠT. PETER pri DIVAČI, 14. Včeraj zvečer je prispel semkaj oddelek D’Annunzijevih le* gijonarjev iz Reke. Izstopili so iz vlaka in za* čeli vsklikati D’Annunziju. Po svoji stari na* vadi so udrli v buffet na postaji in ga popol* noma razdejali. Ko so opravili to divjaško delo, so se povrnili v vlak in so nadaljevali vožnjo v Italijo. To obnašanje legijonarjev je povzročilo med prisotnimi največje ogor* čenje. ___________ STAVKA POŠTARJEV DUNAJ, 15. (L. W.) Položaj, katerega je povzročila poštarska stavka, postaja vedno nevarnejši. Vlada je predložila sporno vpra* šanje stavkujočih upravni sodniji, toda stav* kujoči ne bodo nikakor priznali razsodbe iste. Med tem traja stavka v celi Avstriji in po* skusi nekaterih žrsltih poštnih uslužbencev, da vzdržijo poštni promet, so se izjalovili. Prišlo je tudi do spopadov med stavkujočimi uradniki in uradniki stavkokazi, ki so se kon* čali s posredovanjem policije. Poštna uprava, katera se hoče izogniti nevarnim zapletljajem, je zaukazala zapretje poštnih uradov in je odklonila krumirstvo zveze bivših bojevnikov in gimnazijskih dijakov. Tudi pred poslop* jem glavne pošte je prišlo predvčerajšnjem do spopadov med stavkujočimi in stavkokazi. MOSKVA, 14. Vesti o bolezni sodruga Le* nina so brez vsake podlage. V Moskvo sta bila poklicana dva zdravnika, da lečita Kar* pova, člana gospodarskega sovjeta. Pred pri* hodom istih je Karpov že umrl. Meščansko časopisje piše že nad tri leta, o atentatih na Lenina, a Lenin še vedno živi. Meščansko časopisje piše že nad tri leta o uporih v Rusiji proti sovjetski vladi in o padcu iste, a ista živi še vedno, se utrjuje, postaja danzadnevom močnejša in zaipadni kapitalisti se praskajo po nosu, kako bi ji prišli dc živega. Sovjetska Rusija je postala faktor, s katerim mora računati Evropa, mora računati Amerika. Meščansko časopisje piše že nad dve leti o disorganizaciji in razpadu boljševiške armade, o uporih v isti, a sovjetska armada Rusije je še vedno na srvetu, postaja danzadnem čimbolj organizirana in ima disciplinarno vojaštvo, kakoršnega nima nobena meščanska armada. Odkod to, pojmuje že svetovni proletarijat, čigar neizprosna armada se pomnožuje in koraka ponosno in neustrašeno k cilju, k enakosti in svobodi. GOSPODARSKA KRIZA V AVSTRIJI DUNAJ, 15. (L. W.) Dunajska občina ni bila v stanu, kakor sem že porpčal, 1. j anu* arja plačati svojim 25.000 uradnikom in de* lavcem cel znesek mesečne plače. Da si od* pomore iz te denarne stiske, je prisiljena, da se posluži sledečega sredstva: Vsi oni, ki ra* bij o plin in elektriko, morajo vnaprej plačati občini svoto, ki odgovarja osmemu delu letne vporabe plina in elektrike. Z ozirom na dej* stvo, da So se cene plinu in elektriki izdatno zvišale, bodo družine uradnikov in delavcev občutile to naredbo jako neprijetno. Ako ne plačajo ob času določenih zneskov za raz* svetljavo, izgubijo pravico do vporabe plina in elektrike. ARMENSKA SOVJETSKA VLADA JE ČRTALA VSE INOZEMSKE DOLGOVE LONDON, 15. Iz Carigrada javljajo, da je armenska sovjetska vlada črtala vse ino* zemske dolgove, zlasti pa posojilo iz Ame* rike. Armenski sovjet je izjavil, da arrnen* ski delavci in kmetje ne bodo garali vse svoje življenje za inozemske bankirje in kapitaliste. B9HHI 1IHBBBHSB9 S1S3B SODRUG! a jega g|asiJa; Nabiraj uDFLU11 novih naročnikov in odjemalcev ! ! I Siri povsod „QEI O‘‘ med delavce in kmete — Pondeljek, 17. januaifa 1921 Mm oestnIK Kako se v naših Krajih pripravijo mirno sožtoljenie? Ljudski oder v Dekanih je že 21. decem bra p. 1. potom svojega vodstva predložil tamkajšnjemu poveljništvu kr. karabinjerjev prošnjo, da se mu dovoli za 2. t. m. prireditev plesa, katerega čisti dobiček bi bil darovan v prid vaških sirot. Imenovano vodstvo priča: kuje še danes tozadevnega odgovora. Ne sa? mo to. Nekateri onih naših sodrugov so se že dvakrat podali na civilni komisarijat Koper, da zvedo odgovor oblasti. Vsakokrat se jim je reklo, da niso videli še njih prošnje. Zakaj ne. dovoli vlada prireditve Ljudske? mu odru v Dekanih? Se ne dovoljuje plesa radi kakega absurdnega »banda« (vojaškega razglasa) ali kakršnesibodi odredbe, ali iz sovraštva do Ljudskega odra? Kako verojet* nejši je odgovor na drugo vprašanje, ko' sc pomisli, da je občinski kohnisar dovolil tam« kajšnjemu godbenemu društvu javen ples za preteklo nedeljo in se vpošteva, da je društvo priredilo ples v svojo lastno korist. In potem se bo še reklo: pred zakonom smo vsi enaki! Pripetilo pa se je še huje. Več mladeničev tega kraja se ni hotelo pokazati na plesu godbenega društva, ker se je čutilo prikrajša* nih na svojem pravu. Taka odločnost je prišla na živce tamkajšnjim karabinjerjem in neka* terim njih zaupnikov, med katerimi je tudi neki G. Lauriha, ki se morda vsled uslug, ki jih izkazuje karabinjerjem, smatra, da posta* ne absolutni gospodar v Dekanih. Tako stremljenje je pokazal Lauriha bolj jasno na večer plesa, ko je s karabinjersko gorjačo vstopil v lokal Prašniker in je v prisotnosti kakih dvajset drugih oseb začel tolči sodr. L. Lušo in psovati tega in sodruge Gregoriča, Grisona in Klepca ter kričal kakor obseden, da je on fašist, in grozeč da bo kot tak na* pravil red, ker da razen s palico bo odslej ho* dil oborožen tudi z revolverjem. Govoril je še druge stvari, dokler se med karabinjerji ni prikazal njihov brigadir. Ta ni morda pustil aretirati tega divjaka, temveč je na mig slednjega celo aretiral naše sodruge, ki so bili od njega psovani in ogroževani in niso sto* rili druge krivice kakor to, da niso na izzi= vanja odgovarjali. Da so se ti naši sodrugi obnašali kot naj* boljši državljani, morejo pričati vsi prisotni. Oni so bili torej za plačilo aretirani in pelja* ni na stražnico, kjer so jih, kakor se je slišalo, še pretepali karabinjerji. In ko smo jih videli priti v Koper, sprem* Ijane od karabinjerjev in zvezane kakor naj* hujše zločince, je naš sodr. Luša kazal na obrazu še sveže sledi od karabinjerjev delež* nih ljubeznivosti. Razlago tega dogodka prepuščamo dobrim italijanskim državljanom. Nam zadostuje, da pribijemo tu protest naših dekanskih sodru* gov, ki — ne brez pravice — pravijo, da si niso nikdar sanjali, da se bo tako nečloveško ravnalo žnjimi v tej dobi bratstva, enakosti in svobode, katero se jim je obljubljalo pod gorkim, solncem Italije. Še par besed o karabinjerski pravičnosti! Hoteli bi, da bi civilni komisar v Kopru stak* nil iz svojih predalov kak zakon, ki bi bil res enak za vse, in kadar bi ga imel v Tokah, bi ga radi vprašali ako je kraj Dekani pod nje* govo neposredno upravo? In ako je, mu je li znano ali ne, da v Dekanih karabinjerji samo* voljno zapirajo in odpirajo javne lokale? Stoji v zakonih zapisano, da naj se v Deka* nih prepove pevanje kake pesmi, katero se sme peti po celi Italiji?! In ko se v kaki de* kanski gostilni zasliši samo napev take pesmi, je*li v skladu z zakonom, da se smatra gostil* ničarja za to odgovornega in da se mu za* grozi z odvzetjem obrtnega dovoljenja edino le zato, ker so v njegovem lokalu začeli gostje peti? Pozivamo civilnega komisarja v Kopru, da pokaže karabinjerjem v Dekanih in tamkaj* šnjemu občinskemu komisarju, ki je še otrok, zakonske bukve in da jih jasno in natančno poduči o njihovih dolžnostih in pravicah. Ob* činski komisar se fmenuje Pogliato. Ta se je nekemu svojemu tovarišu v Kopru izrazil, da je popolnoma podrejen poveljem dekanskega karabinjerskega maršala... Bovška vstaja Žrtve kr. sodateske. Bilo je 27. junija 1. 1. V neko bovško gostil* no je stopil proti večeru že vinjeni sodarski pomočnik Rafael Kašča. Ker se je vedel v gostilni preveselo, ga je opozoril krčmar k redu in dostojnemu obnašanju. Videč, da ne izdajo vsi opomini prav nič, je gostilničar poklical orožnike, kateri so vklenili razgra* jajočega Kaščo in ga odvedli v zapor. K orožnikom je prišel kmalu nato gospodar Kašče, Anton Durava, in jih prosil, da izpu* stijo na svobodo njegovega sodarskega po* močnika. Da niso karabinjerji tako hitro ra* zumeli Duravo, ki je lomil italijanščino, je povsem razumljivo. Mislili so si namreč, da grozi Durava, z organiziranim napadom na karabinjersko stanico. Na dvorišču je gruča bovških mladeničev čakala na izid tega po* govora in na izpustitev njihovega tovariša iz zapora. Pogovor Durave s karabinjerji je trajal precej dolgo, a slednji ga niso razumeli na noben način. Raditega so karabinjerji zapu* stili stanico, da poiščejo svojega brigadirja. 1 rišedši na cesto jim je pritekla nasproti ne* ka oseba in jim zaupala, da pripravljajo Bov* čani vstajo, da se maščujejo radi aretacije domačina Kašče in še drugih nelepih stvari, katere so uganjali kr. orožniki v Bovcu. Pre* strašmi karabinjerji so odkurili kakor zaici v svojo vojašnico in so v nepopisnem strahu te, .-ironično prosili ojačenja iz bližnje vasi. Pod poveljstvom poročnika Toneatti; a je vkorakal v Bovec kmalu nato vojaški odde* iek, da uduši »vstajo« in da pomaga vposta* viti kr. karabinjerjem »prejšnji red in svo* bodo«. Poročnik Toneatti je zaukazal, da se takoj obkoli vse one, ki so bili zbrani pred vojašnico, in da se jih aretira. Ko so bili ti »uporniki« odvedeni v zapor, je izstrelil vojak spremljajoče patrule brez vsakega vzroka en strel v zrak. Nekateri iz* nenadeni aretiranci so raditega hoteli zbe* žati. Poročnik Toneatti trdi, da mu je areti* ranec Andrej Kožnar prisolil ob tej priliki zaušnico in da mu je vedno grozil, da mu raz* bije glavo. Aretiranci so bili odvedeni v zapore, kjer so presedeli šest mesecev. Navedeni so se mora'li pretekli petek zagovarjati pred vo jaškim sodiščem, ker so bili obdolženi krše= nja odredbe (»banda«) z dne 29. novembra 1918. Najprvo je bil zaslišan Rafael Kašča. Služ* bo ^tolmača je opravljal sodnijski tolmač g. Dušnik. Kašča je izjavil, da je bil popolnoma pijan, ko se je odigral v Bovcu opisani do* godek. — Ali se prav nič ne spominjate o dogod* ku? — ga vpraša sodnik*predsednik. »Spominjam se le toliko, da sem se zbudil naslednjega dne v temni celici in da sem imel okrvavljene roke«, odgovori Kašča. Obtoženi Durava je pojasnil sodnikom, da je popolnoma nedolžen. Posredoval je le pri bovških karabinjerjih, da izpustijo iz zapora Kaščo, ki je opravljal v njegovi delavnici so* darska dela. * —• Potreboval sem ga nujno — pravi Du* rava — in sem raditega popolnoma dostojno prosil karabinjerje, da ga izpustijo. — Ti vendar trdijo, da ste jim grozil! — Ni res; gotovo so me napačno razumeli, ker nisem popolnoma zmožen italijanščine. Tudi Kožnar zatrjuje, da ni nikakor grozil poročniku Toneatti*ju. — Morda, da sem ga dregnil v zmešnjavi, ko sem hotel zbežati — odgovori Kožnar. Vsi prisotni obtoženci so pred sodiščem najenergičnejše protestirali radi storjene jim krivice naglašajoč, da niso storili nič sla* bega, ko so stali pred karabinjersko vojašni* co v Bovcu in čakali na izid posredovanja Durave pri karabinjerjih. Pri sodnjiski razpravi so bili prisotni tudi trije bovški karabinjerji, kateri so opisali sod* nikom ta dogodek ravnotako, kakor so1 na* vedli v ovadbi proti aretirancem. Karabinjer Scaramelli je popravil cefflo stvar le v toliko, da je rekel: »Zaupnik, ki nam je sporočil o nameravani vstaji, je bilo... de* kle, in ne vem, kako se imenuje.« — Znati morate vendar, kaj so zakrivili ti obtoženci, ki so stali pred vojašnico — vpra* ša odvetnik Zennaro karabinjerja. — Jaz v resnici ne vem — odgovori zme* deno Scaramelli. — Vi ste_ vendar sestavil ovadbo in morate znati... —,Evo! jaz mislim, da niso storili nič sla* bega — pravi orožnik. — Zakaj so bili vendar aretirani? — Ne vem. Aretacijo je zaukazal poročnik Toneatti. Vojaški sodnik, kapetan Presti, zahteva,! da se kaznuje Rafaela Kaščo s šestmesečnim, I Duravo z osemnajstmesečnim in Kožnarja s j štiriindvajsetmesečnim zaporom, a vse ostale obtožence naj se oprosti vsake kazni. Branitelj advokat Zennaro pravi, da je ob* tožba popolnoma neosnovana. Slednjič razglasi sdišče sledeče obsodbe: Kašča Rafael se kaznuje s trimesečnim, Du* rava z dvanajstmesečnim in Kožnar v osem* najstmesečnim zaporom. Ostali se oprostijo vsake kazni. Na podlagi amnestije se obsojenim kazen prizanese. K tej zavratni lumpariji kr. oblasti doda* mo sledeče: V Julijski Bfenečiji se more pri* biti že sto in sto takih slučajev od početka okupacije sem. Vojaške oblasti meščanskih držav so pač take. Naloga proletarijata je, da jih uniči in na njihovih razvalinah zgradi državo delavcev in kmetov. — Sodrugom, žrtvam imperijalističnega režima, kličemo: Ne obupajte! Imamo jasno začrtan cilj; težkoče, ovire in trpljenje nas spremljajo na našem pohodu, a ne smemo se ustaviti. Naša zmaga je gotova. Proslavo obletnice Karla Liebk&echta oblast prepovedala. Tukajšnje delavske organizacije so nameravale ■preteklo soboto ob 20. uri proslaviti obletnico Karla Lidbknechta v Delavske zbornici. Vršilo naj bi se pri-ložncistno zborovanje komunistične mladine. Kr. hlapci (kvestura) so slavnost prepovedali in zagrozili, da zasedejo vojaški oddelki Delavsko zbornico, ako se bi kršilo to prepoved! — V prihdnji številki prinesemo' še dve Liebknechtovi sliki in sicer: Karla Liebknechta kot vojaka in Karla Liebknechta kot govornika na tribuni. »Novi rod«. Zaradi urednikove bolezni in tehničnih zaprek se je izdanje 1. štev. »Novega roda« nekoliko zakasnilo. List izide okoli 20. t. m. iti se hitro razpošlje. vsem naročnikom. Vsi naročniki, ki še niso odposlali na- j ročnine, naj store to hitro. Stroški za list so veliki in zato ne sme imeti uprava nobenih zastankov. Uredništvo naproša vse tov., da mu sporeče, kako se je list dojmil otrok, ker hoče na podlagi natančnejših opazovanj) poglobiti poznavanje otroške psihe, kar bi bilo za mladinski list neizmernega pomena. (Uredništvo in u-'pravništvo je v Trstu, Ruggero Manna, 20). DELO dolžna. Ko so agenti zvedeli, da se nahaja Giurgovich na delu v prosti luki, so takoj zaukazali njegovo aretacijo. Po dolgem izpraševanju na policiji je mladi Giurgovich konečno izpovedal, da je umoril Lcgcvičevo. Mladenič je natančno orisal, kako se je spoznal s Katarino L. — Bila sva — nadaljuje morilec — z mojo bratranko Viktorijo Ferlolja na Silvestrovo v gostilni ulica deirOlmc na zabavi. Okolu 23. ure smo ®e skupno vračali na dom. Ker je bilo, kakor omenjeno, precej kasno, Legovičeva ni hotela iti na svoje stanovanje v ulici Udine, marveč je šla z menoj na moj dom. Ko sva stopila v mojo sobo, me je začela v svoji ljubosumnosti mučiti in mi očitati nezvestobo, češ da sem preprijazen na-pram bratranki. Zato sem jo skušal pomirjevati. Konečno je privlekla iz žepa nož in mi rekla: »Glej ga! ta ti prinese smrt«. — Ne vem kako se je zgodilo, da sem zgrabil službeni revolver in ustrelil Legovičevo v prsa. Bila je takoj mrtva. Ker sem se bal, da bi kdo zvedel za zločin, sem ji svezal roke in noge in jc vrgel v vodnjak. Policija je pridržala Giurgovicha v zaporu in vrši na-daljno preiskavo, ker je jako verjetno, da sta bila pri u-moru soudeležena tudi morilčev oče i bratranka. Sz dežele Živilo oproslzacllske Komisije. za teden od 16. do 22. januarja 1921. (Priščipne se štev. 40 živilske izkaznice) Na odmerek: Testenine: ‘/2 kg a L 1*90 kg; Sladkor: 15 dkg a L 7 kg; Koruzna moka: 40 dkg a L 0 90 kg; Olje: poljubno a L 9-20 liter. Posestniki ubožniških izkaznic imajo pravico samo do, nakupa sladkorja. Za Tiskovni sklad „Dela“ in „Radničke Straže" Za „DeIou: Nabrala brata Marij in Peter Simoneti v veseli družbi podgorskih sodrugov na dan novega leta ...... L 85*— Skupina 12 mizinških fantov, z željo da se kmalu vrne izposojeni zvon, vsak po eno liro..........................n 12'— Nrbral F. F. na Slapu pri Vipavi . . „ 25 — Moženič Ana........................ 1 50 Skupaj . Prej izkazanih Skupaj L 123-5> „ 10561 70 r-i • L 108SV20 Siru a j za „Dedva njegova prva podrepnika pobirati podpise po Kobaridu. — Da se izognejo kaplanovemu hudobnemu jeziku, kateri je zmožen tudi pred oltarjem ljudi napadati, je veiiko njih detično polo podpisalo. — Škof je tačas tej deiputaciji kljub temu pojasnil, da morata iti oba »ta stari« (prejšnji dekan Vidmar) in »ta mladi« iz Kobarida, ker je gotovo že vedel, kakšne škandalozne razmere m veliko pohujšanje je vladalo. Dekana Vidmarja je to človeče tako preganjalo ter ga blatilo ob vsaki priliki najsibo r gcciilni ali pa po privatnih hišah, kamer kaj rad leze (posebne okoli vdov-tercijalk), da je bil ubogi starček že ves obupan. — Spravil je starega dekana ob ves ugled, tako da je gotovo odšel iz Kobarida proklinjaje tega svojega »sobrata«. — Kako da je »ta stari« odšel a »ta mladi« ortal tu, to je uganka celemu Kobarfdii, a razrešiti bi jc moge! !e škof s tem, da bi že pognal zares tega človeka iz Kobarida. — Če hoče škof, da bo imela cerkev še kaj ugleda, naj napravi že enkrat konec tem razmeram. Ali ne ve, kako se je sedaj tc človeče spravilo na našega splošno spoštovanega dtihcvnika-domačina Perinčiča? Mežnar mu ne sme eveniti k njegovi maši, sveče mora svoje rabiti pri maši ravno* ako ima tudi svoj kelih in svoje vino (včasih tudi črno najbrže nepristno italijansko) kaplanovi strežniki mu ne smejo streči ter mora brati mašo večinoma brez strežnika, če se ga ne usmili kak starejši mož, ki je v svoji mladosti stregel. Pred kratkim mu je skril ključ od tabernaklja, da ni mogel obhajati par sta-j rih ženic itd. itd. — Vse je razburjeno vsled tega in pav-j sod se sliši le ostro obsojanje tega postopanja. — Če škof misli, da ta versko-fanatični eksaltirani kaplanček lahko tako postopa proti teonu ubogemu starčku, našemu domačinu, se jako moti! Tudi če je v svc*ji mladosti kedaj gre-j šil, pač ni bilo zameriti mlademu člcveku-duhovniku, ker se še v srednjem veku celo papeža Aleksandru VI. (1492 do 1503) ni zamerilo, ki je imel še kot papež otroke z lepo' Vanozzo de Cataneis. Tudi naša kobariška organizacija mu je tm v ipeti. Ob vsaki priliki napada sodruge in. jih blati. Sedaj ko je sit; a ko je bil lačen so mu bili tudi da- ■ rovi sodrugov komunistov dobri, za katere se je še celo pozabil zahvaliti. Nadaljevanje prihodnjič. Kobariški komunist. mr Sirite „delo“ -ws se-: rklje in je naznanila poveljniku, da je videla v bližnjem vodnjaku žensko truplo. Isti je pozval k seibi svoje vojake in se je podal z žensko na lice mesta. Na dnu precej globokega vodnjaka je ležalo žensko tiuiplo. Roke in noge so bile zvezane z vrvjo. Ker ni bilo dvoma, da gre za zločin, je finančni poveljnik takoj obvestil oblast o tem dogodku. Medtem pa je prinesel eden izmed prisotnih gledalcev debelo vrv, jo opremil s, kaveljnom in potegnil iz vodnjaka mrliča, Prisotnim se je nudil pretresljiv prizor. Truplo je bilo nago in popolnoma razjedeno, tako da ni bilo mogoče spznati Obraza. Prsi so nosile globoko rano, povzročeno' po strelu iz revolverja. Došli policijski agentje so takoj začeli z natančno preiskavo. Vprašali1 s,o prisotne Škcrkljane, ako jim- je oseba poznana. Nihče ni mogel povedati kaj zadovoljivega, ker je bilo truplo, ki je ležalo v vodi nad tri tedne, preveč razjedeno. Konečno se je oglasila neka c-seba in je rekla, da izgleda mrlič nekam podoben mladenki, ki je služila v ulici Udine. Agentom je ta odgovor popolnoma zadostoval. Urnim korakom so se napotili v imenovano ulico in se javili pri Jcsipini Ferrati, vratarici v hiši št. 65. Slednja, ki je zvedela že pred njihovim prihodom o dogodku, jim je povedala, da je opravljalo v njeni hiši 221etno dekle Katarina Legovič s.tižbo hišne postrežni-ce. Ferrati je tudi pripomnila, da je bila pokojna Legovič zaročena z Atilijem Giurgovichem iz Škorklje hiš. št. 232. Ko so policijski agenti vstopili v hišo št. 232, so vprašali 521etnega hišnika Josipa Giurgovicha in njegovo 20-letno nečakinjo Viktorijo Ferfolja, ako jima je znan u-mor Katarine Legovič. Izgovarjala sta se, da jima je ime Legovič neznano in da Sita pri celi zadevi popolnoma ne- Skladišče oblačil Via Haffineria štv. 3. TRST Via Raffšneria štv. 3. V četrtek, dne 20. janirvarja 1921 se otvorf drusi oddelek oblnčll na trgu della Borsa St. 6, I. in II. nad. z veliko UFAKTUR Postavilo se bo v razprodajo sledeče blago; . L. 30-46 . „ 40-60 ANGLEŠKO VOLNENO SUKNO, visočina 140 cm. ........... CHEVIOT iz čiste volne, 130 cm. LODEN iz čiste volne, 140 cm. . . . . „ 66 SUKNO za svršnike,gladkoin na dvojno lice „ 20-60 ŠKOTSKO SUKNO, iz čiste volne . . . „ 34-52 TKANINE iz bombaževine, „Tennis“ in s risbami................................. 6.31-6.59 Bombaževinasto platno za rjuhe 150 cm L 17 - BARŽUN Manchester 120 cm. . ASTRAHAN, črni................ PREVLAKE za pohištvo . . , B ARH ANT, beli in barvani od TERL1Ž, s črtami i damaskirani ZEPHIR za srajce............... 130 cm L 17 in 24 na meter. ... L. 100 . . . „ 140 . . . „ 32-38 . . . „ 5.20 dalje ...» 14*-. , . „ 6*50-10 Perilo za moške, ženske in otroke. - Volnene" pletenice in ženske spodnje hlače „Vormal“. - Volnene pletenice „Merinos“ Volneni jopiči za dečke. — Jopič „ComWnatton“ za dečke. Veliko Izbira moških srnic. - ženske srajce »ttotisf‘ s tipkami, fini Izdelek L 19*90 Ženske srajce v blagu „Chiffon“ s čipkami od L 17.— dalje. — Spodnje hlače s čipkami od L 15, 18 in ved. „Comt)ination“ v blagu „etaminea L 55 ali „l>at:st“ L 34. — Velika izbera garnitur: spodnja krila, jopiči, srajce, Nočne in podnevne spodnje hlače — po zelo ugodnih cenah, r „Veile“ iz iista volne z risbami, na metar L 22, - Volnene odeje, za navadne in druge postelie. Posteljna pogrinJsSa. — Namigni prti. — predpostelfne preproge, SVILE: Popeline 100 cm L 28 na meter. - Cifepe de Chine - Ducchesse - Paillotte, črne in barvane Platno iz surove svile. - Foulards in svilene podloge - Šerpe - Svileni Trikoti - Pajčolani „Auto“ 280 cm dolgi od L 18 dalje. - Žepni robci TORBICE - DENARNICE LISTNICE — DIŠEČA MILA ITD. ITD. Bcssijen je ogled, ne do M bil Mg juez&n do mrftuira. Skladišče chfač I v uL R&ffMnerift 3 (oddelek ugetolienih ob ek, obu»aia in pokrival) OSTANE ČL.AMOM ODPRTO KAKOR MAVADKO.