52
C I an ki ir- ra/p ra ve
ARHIVI XIX iy%
Arhivska zakonodaja Kraljevine Jugoslavije
GASPER Si\í!D
V času mul obema svetovnima vojnama je bilo za ozemlje nekdanje Jugoslavije izdelanih več načrtov Zakona o državnih arhivih, vendar do sprejetja teh ni prišlo 3 Izjema jc bil le Zakon o arhivih ministrstva za 'zunanje posle in diplo matskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu2, s podzakonskim ak lom Pravilnikom o raziskavah v glavnem arhivu ministrstva za zunanje posle in o neslužbenem obiavijanju diplomatskih in konzularnih dokumentov.3 Do zakona, ki bi urejal vprašanje pristojnosti in zaščite arhivskega gradiva ccnlralnih institucij Kraljevine Jugoslavije in nasploh naloge arhivov na nižjem nivoju ji a ozemlju cclotnc države, ni prišlo iz več vzrokov, ki bodo razvidni iz nadaljnjega teksta. Eden izmed glavnih vzrokov jc bila vsekakor različnost, saj moramo upoštevati, da so arhivi novonaslalc države Kraljevine -Sirbov, Hrvatov m Slovcnccv oziroma kasneje Kraljevine Jugoslavije delovali v rnz ličnih okoliščinah, v različnih državah z različno preteklostjo in pod različnimi vplivi. Po prvi sve (ovni vojr,i so razmere v novonirstal i držav zahtevale izenačenje dela in predpisov v vseh arhivih. Za ta namen so bili pripravljeni trije osnutki arhivskega zakona, toda nobeden od njik n. bil predložen v obravnavo v skupščini.4
Prvi osnutek jc pripravil leta 1923 ožji odbor državnega ar.niva v Beogradu. Po tem osnutku naj bi se ur;dil status in poslovanje arhivov, medicin ko bi strokovna vprašanja urejali naknadno sprejeti podzakonski Ekti; Arhivi v Beogradu, Sreiriskih Karloveih, Sarajevu, Zagrebu, Dubrovniku in Ljubljani bi postali samostojne državne ustanove pod neposrednim nadzorom ministrstva prosvclc. Vsak arhiv naj bi vodil upravnik, ki hi i no ral v Beogradu in Zagrebu imeli status rednega univerzitetnega profesoria, oslaii upravniki pa bi bili lahko izredni profesorji, vendar z izkušnjami v zgodovinskih oziroma irhivskih ra/iskovanjih. Strokovna vprašanja naj bi reševali posebni odbori, sestavljen« iz predstavnikov prosvetnega mi m Urslva, akademije in univerze v Beogradu in Zagrebu, v ostalih arhi vi h pa bi le odbore imenovalo ministrstvo prosvclc Nadzor nad izvajanjem zakona naj bi
Ana Zal< Lclj. Zgodovinski pregled zakonodaje « spomeniškem varstvu in o arhivih, Artlivi III, si. 1-2, Ljubljana 1'JKO, sir. /10.
2 Slui.Lene novine, šl. K3/XXXI1, BengrLd 11.4. 1930, »/.. Slu? bcm lisi kraljevske banske upiavc Dravske bancvinc. Iclnik 1, rt. kos. Ljubljana ffl fi. 1930. -1 Službene novinc, Šl. 95/XXXVII, Heograd 2K. 4. 1930 o/.. Službeni lisi kraljevske banske uprave Dravske banovine letnik L 7. ki;:,, Ljubljana i I. (i. 1930.
Majda Smole, Zgodovina arhivistike in aibivskc slui.be Ljubljana 1976, stt. 79
opravl ja b inšpektorji, ki bi imeli isto stopnjo izobrazbe kot upravnik v Beogradu ali Zagrebu.
Iz vsebine tega osnutku jc razvidno, d;: b: bilo težko doseči enotno poslovanje, ki bi ga predpisal skupni urad. wj so imeli ohslojcči arhivi v Dubrovniku, Sarajevu in Sreiriskih Karlovcih poseben karakter, drugačen kol arhivi v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani Ker so se pn vsej vuijetnosli vsi bali, da bi skupr.i predpisi ovirah njihovo delo m zato je samo po sebi umevno, da niso pretirano stremeli k enotni centralizirani službi več kot do osnutka lega zakona ni prišlo.5 Drugi osnutek arhivskega zakona iz lctf 1935 se jc zgledo"a, po italijanskem arhivskem za konu iz. Ela :9I1 in jc vključeval tudi strokovna vprašanja, Žc v začetku osnutka jc razložen dvojni značaj znanstveni in administrativni, Arhive označujejo kot ustanove, ki zbirajo, urejajo in hrani j. < dokumente splošnega značaja le jih izkoriščajo za znanost in vse vrste javnega iij privatnega življcrja/ Status samostojnih ustanov nflj b imeli arhivi v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu, Skopiu, Spliiu in na Če tinju Ustanovili naj b: se: centralni jugoslo vansk arhiv, ki bi zbiral gradivo od leti 1913 naprej, m spceialni arhivi ministrskega sveta, ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva za - ojsko in mornarico, glavni štab in ministrstvo dvora. Vsi ostali drža.'ni, samoupravni, verski, znanstveni i metnostni in drugi arhivi s področja kulture naj hi imeli s,lalus rcgistraliir, ki bi htanili gradivo in ga v določenih -okih izročili pristojnemu arhi v j, k- ;ma nad njimi tudi neposreden nadzor. Arhiv naj bi vodila upravnik j n njegov namestnik ki na, bi imela lakultelno izobrizbo zgodovinske, tilološke ali pravno-soeiološkc smeri -n naj bi obvladala latinščino, grščino in vsaj en tu jezik. Prav tako fakultetno izobrazbo naj bi imeli inšpektorji, arhivarji in arhivski po noenki, kar jc pri p avniški naziv za strokovne uslu 'bcncc, ki naj bi po treh letih prakse ii, opravljenem državnem strokovnem izpitu posta'i arhi 'arj\ Arhivarji pa naj bi bili izenačeni z na/r : ushižbcnccv pri |-bvr i kontroli.7
V iCin os.iutku jc preccj govora o arhivskem gradivu, zlisti privatnem, saj so zavzeli -tališče nai < nc b upošteval;] privatna lastnina po-mem ,ii osebnosti iz javnega življenj? ampak bi njihove zapuščine postal J državna tast Zelo prarohno obravnava aelo rcgistriitur vkljnen z roki izročanja arhivu. (Rok iziočanja za sodišča
líailinila „p.wié Pelkovi	¡'„„„„ak i r.-,/.v(,j a,Hlil|e
6 Srl"J 1 Makedoniji, Hco^tad 1972, stt. IJif,- IK7.
Majda Smole. <u\ sir. NO. Majda Siimle, o.e. sir. HI.
AUHIVI XIX 19%
i tanki in razprave
5.1
nai hi nil 30 let, za upravne rcgistralurc prve kategorije 25 let, druge 20 in Irctjc kategorije 15 let, izdelal pa nai hi ga arhivski svet.) Armvski svet nnj hi sestavljali predstavnik' vseh večjih arhivov, ki naj bi danili dovoljenja za »porabo arhivskega gradiva tiijeem, medtem ko ga do iračb državljani uporabl jalo z dovo^enjem nprav-r.ika, vendar oboji le v čitalnici. Za upravno poslovne namene nnj hi bila uporaba neomejena in dovoljena tudi z. izposojo iz arhiva. Vsak nrlnv naj In i lici po<;lopje . in tudi knjižnico, v katero hr moral vsak uporabnik izročiti I izvod puhli kaeije, ki je nastala na osnovi arhivskega gradi -*a.
Osnutek tega zakona je zahteval še aodatno izobraževanje in je predvideval celo že častne člane državnih arhivov, ki hi sc posebno izkazali z zbiranjem arhivskega gradiva, z delovanjem za napredek stroke, ustanove ipd.*
Celoten projeki arhivskega zakona je bil dan Srh;ki akademiji, oddelku za družbene znanosti, kjer je bil osnutek temeljito obdelan, napisane pripombe in poslane ministrstvu za prosvelo. Glavne pripombe so bile, češ da arhivarji niso kompelentni za pisanje zakonov, da je osnutek glede lastnine privatnih arhivov protiustaven, da posega na področje avtonomije tako akademije kol univerze in da je tehnično nemogoče zbrati vse dokumente, ki imajo vsedržaven značaj na enem mestu, ker bi to izzvalo negodovanja v posameznih pokrajinah, Z vsemi naštetimi pri ponibami in brez komentiranja pozitivnih strani tega osnutka je akademija predlagala, naj bi sc osnovala posebna komisija, sestavljena iz, arhivarjev, zgodovinarjev in pravnikov, ki naj bi pripravili popolnoma nov projeki o arhivih. Ta predlog je bil poslan nn ministrstvo za zunanje zadeve, kjer p,? je vse ostalo brez odzival
Nadednji osnutek arhivskega zakona je leta 1939 izdelal upravnik Državnega arhiva v Beogradu Arnaiitovič, ki pr. sc razen redkih izjem "i bistveno razlikoval od osnutka iz. leta 1935. Glavni državni arhiv naj bi bil v Beogradu, drugod pa n:ij hi sc ustanavljali po potrebi, vključno s samoupravnimi in verski ni nsiano-vami, Minislrstvn naj nc hi imela svojih arhivov in naj bi gradivo izročala lako kot predsednfšl\.> vlade in gcncralštab v roku *)0 lel. medtetr ko nai hi druge ustanove izročile gradivo p' 3( IcLjli. Privatne arhive naj hi le evidentirali Dn bi preprečili kopičenje gradiva, hi ga 'dočali, ob javljali in že objavljenega ali kopiranega pa uničili. 1 /.vozna dovoljenja bi dajalo mm-trstvo za p i os veto. Arhiv naj hi vodil upravnik s pg močnikom, delo pa hi vodili znanstveni tajniki ki naj bi tudi imeli visoko izobrazbo. Vsak arhiv naj hi imel tudi restavratorsko delavnico in fblolaboratorij. Za slrokn naj bi skrbel arhivski svet. ki h h.I lahko sestavljen iz upravnikov
Kailmila l\>j>nvi| tVlknvii', i) t'. Mr. 191. Kailmila I'ujmi v k1	d c. str. 192.
državnih arhivov, njihovih pomočnikov m drugih stokovnjakov,10
Tako kol prejšnja osnutka iz leta 1923 in 1935 ludi ta iz ieta 1939 ni bil realiziran. Tako jc Jugoslaviia v tem času ostala brez .zgrajenega sistema zaščite arhivskega gradiva nasplošno m posebej še za lislo gradivo, ki jc nastanilo z. delom centralnih upravnih organov in drugih institucij.11
bdini zakon, ki jc obravnaval arhivsko gradi«) v časa med ohema vojnama na ozemlju nekdanje Jugoslavije, jc bil Zakon o arhivih ministrstva za ziinanic posle in diplomatskih in konzularnih '.aslopnišlev kraljevine Jugoslavije L inozemstvu12 s podzakonskim aktom Praviln: kom o raziskavah v glavnem arhivu ministrstva za zunanje posle n o ncshižocncm objavljanju diplomatskih in konzularnih dokumentov.13
Zakon '111:1 17 členov,
Naiprej jc urejeno lastništvo gradiva, saj je gradivo ki jc nastalo pr! poslovanju ministrstva za zunanje zadeve državna last. Nato sledi popis vrst gradiva, kjer so p.iključcne tndi zvrsti in to v naerlii, konceptu, originalu, prepisu, fa.ksimilni ali drugi reprodukciji, i::p sku al; prevodu v katerikoli ah iz kateregakoli jezika, kot ni' primer: akti, obvestila, spominski zapisi, vloge, note. opozorila, zapisniki, rclcnili. zaslišanja, pniš nje, pritožbe, ostavke, rešitve in drugi doku menti in dopisi, prejeti, odpravljeni, izdani ali sestavljeni od ministrstva ali posameznih pred stavništev, dclc".ic:j, boJisi po njihov: pristoj nosli ali po službenem položaju pristojnih lir.id nikov kakor tudi vsi spisani, narisani, repro ducirani ali rcprodnklivni pripomočki ali mate rial, sestavljeni nli -zdelani za notranjo pisarniško uporabo za začasne ali stalne potrebe in sc morajo trajno hraniti, Ncarlii^sko gradivo pa so listi snisk ki jih je ministrstvo že dalo v javnost: nesluž,beni natisnjeni izvodi objavljenih pogodb, konvencij zakonov, uredb, ukazov, dekletov, pravilnikov, navodn, razpisov, i/j nI odgovorov la vprašanja, priobčil, izmenjanih pisem in telegramov z inozemskimi m n'slr* pli predstavniki ncslužheni izvodi d plomalskih doknmcnlov in drugih publikacij, ki ;ih jc miiistrslvo žc objavilo. Arhivsko gradivo so tudi arhivi prejšnjih mini^rslcv za zunanje zadeve kraljevine Srbije in Črne gore oziroma vse diplomatsko radivo. ki seje ihi kakršenkoli na;in znašlo na .izemlju Jugoslavije vklinčno s privatn-m gradivom ki jc bilo podarjeno ali odkupljeno.
Kailmila IMpiivič l'Uk<ivič, o.t. s(r. 193, kjer ludi v uporabi 7 navaja, da pnijckl lcj;a /akona pripada liMcmu Številu doku-nicnlnv, ki mi sc v Driavncm arliivu v Bc^radu i zgubili v
/ailnjih 15 le lih (knjiga jc i/šla 1972, np. G. Š.) m jc 13 n<.nu(ck pnv/cI pi1 sekundami nbjavi. '1 Arhiv Jugiislavijc, VikIič /a kurisnilc arhivskr grade, Bcngrad |9K5.Mr. 7 in 15. Glej iinihmt> I. '3 Glej Emuli« 2.
54
Vsak diplomatski ali konzularni predstavnik ¡tli njegov nameslrik. vodja misij;, delegacije aii samo član r.c je moral obvezali, da bo po prenehanju funkcije vse gradivo prepustil svojemu nasledniku ali pa minisirstvu sicer bo kazensko odgovarjal.
Uporabo privatnim oseham jc dovoljeval ali ni dovolil. brez obrazložitve seveda, minisler za zunanje zadeve vsakemu uporabniku posebej in pridobil t ud l soglasje tujih vlad. ec je bilo to potrebno, vendar pa privatnik ni mogel uporab ijati gradiva po letu 1901,14 ker se ic lo lahko uporab: alo samo v službene namene. Uporaba pri valil in arhivov je bila dovoljena same avtorju
ustvarjalen oziroma zakonu h n dedičem, če ustvarjalce ni določil drugače, siecr pa so bjli zaprli do 30 let po ustvarjalcev i uprti z izjemo, če jc lo zahteva! državni inlcrc:;. vendar so se moi ile iipusllti vse osebne, rodbinske polenične navedbe (idcntifikacijskc oznake), upošlcvajc indi aviorske pravicc.
Objavljanje dokumenlov brez dovolitve ministra za zunanje zadeve je bilo ki./n vo. Za objavo dokumentov jc la zakon štel dokumenl. del navajanja originala, prevod ongmala v drug ie-/,ik, lrazc. razlage določenih fraz. overovljene ali ncovcrovljene prepise, faksimile, izpise, prepise, razne druge reprodukcijo in celo delovodniške ali telegrafske številke in signaturc arhivskega gradiva, Isti kriterij jc veljal za grad vo privatnih ustvarjalcev, ki jc nastalo ob njihovem delovanju v diplomatski službi. Po odredb" ministra za zunanja zadeve naj bi ministrstvo sistematično, samostojno ali v sodelovanji z drugimi institucijami kritično objavljalo dokumente. Odgovor nosi za objavo dokumenlov glede odredb Zakona o liskn so nosili avtorji obiav in to ne glede, ali jc minister za znnan|c zadeve objavo dovolil ali ne.
Podrobneje jc bila uporab? gradila n inislr-stva za nolranic zadeve opredeljena Še v že citiranem Pravilniku o raziskavah v glavnem arhivu minislrstva za zunanje posle in o ne službenem objavljanju diplomatskih i.i konzularnih dokumentov, ki je bil v jrimenavi s sedaj veljavnim Pravi In; kom o pogojih za upoiibo ar hivskega gradiva15 in Navodilom za .z.vr.Šcvanje Pravilnika o pogojih za uporabo irbi« skcga gnt d i vil v Arhivu Republike Sloveneclfr zelo strog do uporabnikov, pa naj so raziskovali po službeni dolžnosli ali pa v privatne namene.
arhivi xix id'x,
ZUSAMMLNI-ASSUNG
Dill ARClIIVGnSI-rzOEIiTJNO IM KONIGIililCII JUGOSLAWIEN
In der Xwi schcnk ricgszcil cnlMandcn m\( dein Cichid dcr. ehemaligen Königreichs Jugoslawien drei Ocsclz-entwürfe über die Archive lind ihren Tätigkeitsbereich. Die 1-.1Iwürfe wnrdcn in den Jahren MJ23. l'J.IS und VW) vnm Slaatsarchi" in Belgrad crarbciicl. Ans inehrcicn Gründen wurde kein Gesetz erlassen, d.is die /.usliindigkcil nnil den Schulz des Archivgiitcs der Instiliiiinncn des Königreichs Jugoslawien regeln nnd den Aufgaben- mul Zusiaixlij, kiiilsbcrcich dci Archive niil" hoher nnd nicilc-cr Eihtnc .'iil dem gesinnten .Staaisierrilorinm fesilcgcn würde. Der ein/ige Aki. iri dem die Archivtiiiigkcii im Kjjajawth Jngn-law.cn berücksichtigt wurde war das Gesetz, tiher die Archive des Ministeriums des Anßcrn lind der diplomali chcn und konsularischen Vertretungen de; hiiiiigrcichs Jugoslawien im Ausland sami der Durchführungsverordnung tibei die Forschung «irbcii im Haiiptarehiv des Ministeriums des Änlicrr und über die ninffi/ic|fc Vcn'iffcnllithiing vpn diplomaiisjhen und knnsiilarisehcn Dnkiimcnlcn.
SUMMARY
ARCHIVAL LEGISLATURE 01 Till; KINGDOM Oh YUGOSLAVIA
In ihc prriod between Ihc wars-, ihrec piopnsals far ilie Law on Archives and Their Activities were pat forward fhr ihc territory of ihc Kingdom of Yugoslavia. All ihrec were drafted by Ihc National Archives ot Belgrade in 1935 :inil 1939 BnJ Ihc U-iw which was lo regulate llic issue of ihc validly and proicc'ion of iirchival records <if llic institutions' of llic Kingdom of Yugoslavia and llic lasks and authority of ihc nalional and local archives- in llic country, was never adopted fcr various rcavons. The inly official docnmcni on archies was ihc Law on Archive:, and Kclalc:i Documents nf ihc l:orcign Ministry and Diplomatic and Consular Officcs of ihc Kingdom nf Yngnslavi.i. 'Die Foreign Miristry also issued a staliiinry act anil rules anil rc:gn itions gnvcrning ihc research conducted ill llic Main Archivc nf ihc Ministry of lairciyi Affairs anil llic mwuthgriscd piihlicalinn of diplomaltc and consular docnmcnls.
Članki in razprave
|J ZaLiinjc hit mlc!an Ida lc>3D.
15 Ur. I.SRS.il mit. lft kilann4.4. m5.