15. oktober 1963 Ši. 10 Leto 111 ŽELEZAR G L A Š C L Ö DELO V N E G A K O L EK Tl V A 2 E L E Z A R N E S T O R E IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA ZA SEPTEMBER 1963 1. Aglomeracija .... . 2. Elektroplavž....................... 3. Jeklarna . . . 4. Valjarna........................... 5. Siva livarna........................ 6. Livarna valjev . ... . . . 7. Obdelovalnica valjev .... 8. Samotna . .................... 79.9 •/• 74.4 •/• 78.6 %> 71.3 •/• 72.5 % 76.4 •/• 73.0 77.7 SKUPAJ PODJETJE (brez gredic) . 74.7 % STÒRSKI ŽELEZAR, glasilo delovnega kolektiva železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik: Stane Ocvirk —- Uredniški odbor: inž. Dušan Burnik, Anton Mackošek. Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Bori voj Wudler, inž. Niko Zakonjšek in Ivan Žmahar — Tiska CP »Celjski tisk« Celje O M O Č SKOPJU! Vest o tej tragični nesreči,^ ki Jo še vrsto let živ spomin na šte-Mne žrtve in neprecenljivo ma-paino škodo, je kolektiv spre-! z izrazi najglobljega soču-ffovanja. na komisija in komisije po obratih za vpis ljudskega posojila, kjer je že prvi dan pričelo vpisovanje na enajstih popisnih mestih v obratih Železarne. Člani kolektiva so že prvi dan vpisali Vpis se nanaša tndi na sredstva skladov podjetja, kjer je kolektiv prevzel obvezo, da prispeva iz sklada sknpne porabe 12.650.000 din. Pri tej homani vseljudski akciji se računa, da je delovni kolektiv po oceni svojih možnosti prispeval na člana kolektiva ca. 16.000 din, odnosno iz sredstev sklada skupne porabe 14.650.000 din in osebnih dohodkov preko 17,000.000 din. Sredstva, ki so vpisana za ljudsko posojilo, se bodo lahko vplačevala v šestih obrokih. Posamezne mesečne obroke bo obračunska služba odtegovala vsakega petnajstega v mesecu po plačilni listi, pričenši s 15. oktobrom do 15. marca in nakazovala Narodni banki. Vsakdo prejme ■Medsebojna solidarnost delovnega ljudstva in sočutje do ponesrečencev se je pokazala tudi Ir našem kolektivu. Delovni kolektiv je za najnujnejšo prvo pomoč prispeval enodnevni zaslužek v višini 2,200.000 din. Delavski svet Železarne Štore je iz sklada skupne porabe prispeval J milijona din. Pripravljenost, ki so jo vsi narodi in delovni ljudje naše dr-Ve pokazali ob katastrofalnem potresu, je vodila zvezno ljudsko skupščino do odločitve o razišli ljudskega posojila 30 mili-|rd dinarjev. fRazglas, da bo vpisovanje ljud-jkega posojila mogoče pričeti od 9. 1963 in bo trajalo do 15. je odjeknil tudi med našim kolektivom. Takoj se je formirata centralna komisija strokov- nad 6 milijonov din, kar pa vsekakor še ni dokončna slika, saj se je vpisovanje šele pričelo in računamo, da bo do konca vpisa v kolektivu vpisano nad 15 milijonov din. Obveza kolektiva naj bi veljala za vsakega člana, ki bi prispeval po svojih možnostih po načelu, da naj prispevajo večji delež tisti, ki imajo večje o-sebne prejemke. na višino vpisanih zneskov obveznice, ki se bodo odplačale v sedmih letih računajoč prvo odplačilo 1. 1. 1965. Obveznice bodo amortizirane z 6 % obresti in se bodo vnovčile s kuponi ob predložitvi. Obveznice lahko pričakujemo v mesecu novembru, takoj, ko bodo natisnjene. M. A. Poslovanje v prvih osmih mesecih letošnjega leta , Proizvodni naičrt razdobja •sem mesecev je izvršen z 66,8 %, wr predstavlja izpolnitev proizvodnega programa upoštevajoč “rigiran plan elektroplavža pred ^konstrukcijo na letno proizvodnjo 36.000 ton. .Na proizvodne rezultate po fi-äcnem obsegu je vplival remont jeklarne in odsotnost livarne va- -jev, ki je zaradi kolektivnega popusta ostala malenkostno izpod Plena. Ostali proizvodni obrati (so svoj proizvodni načrt dosegli pitoma presegli. Po fizičnem obsegu smo v tem 'ezdobju v primerjavi z letom W62 izpod' plana za 2 %, kar pa 'Predvidevamo, da se bo v na-slednjih mesecih izboljšalo. , Vzroki so objektivne narave, in “ezitajo na delovnih pogojih posameznih obratov, v veliki meri Pa vpliva spremenjen asortiman Proizvodnje, ki se v primerjavi Ionskim letom spreminja v kva- tetnejšo smer izdelkov, jprèd-vsem v jeklarni, valjarni in livarni sive litine, kar vpliva na izpolnitev programa po efektivni teži izdelkov. Ukrepi usmerjanja proizvodnje v kvalitetnčjšo smer so se odrazili pri doseganju finančnega rezultata. Realizacija je po letošnjem planu dosežena z 74,9, celotni dohodek pa s 75,6 %. Na ugoden rezultat doseganja dohodka, ki je v osmih mesecih po planu presežen za 13,4 %, je ugodno vplivalo tudi boljše plačevanje kupcev. Terjatve do kupcev so se v primerjavi s 1. januarjem 1963 znižale za 229 milijonov, kar izboljšuje situacijo dohodka tudi pri nadaljnji delitvi. Cisti dohodek je v primerjavi z letnim planom dosežen z 82 %, kar dokazuje, da se nagibamo k temu, da bomo letno kvoto' čistega dohodka presegli. Ugodni finančni rèzultati so nam omogočili, da smo osebne dohodke napram planu presegli za 14 % in izplačali bruto osebnih dohodkov za ca. 30 % več, kot v istem razdobju preteklega leta. Podjetje se je pri politiki razdelitve čistega dohodka držalo navodila, da deli osebne dohodke in sklade v takem razmerju, da osebni dohodki počasneje naraščajo, kot sklàdi. Pri tem smo dosegli povprečno mesečno izplačilo na zaposlenega z vsemi neindividualiziranimi izplačili 38.400 din. Razdelitev ustvarjenega čistega dohodka v tem razdobju nam kaže, da smo plan za to razdobje presegli za 36 %, kar se bo pozitivno odrazilo na velike potrebe po skladih za finansiranje lastne udeležbe pri rekonstrukciji obratov. Dosedanji zadovoljivi rezultati so vsekakor odraz prizadevanja celotnega .kolektiva, da se u-resničijo naša planska predvidevanja tako v proizvodnji, kot v finančnem pogledu. Želimo, da bi v naslednjem obdobju, ki stoji pred nami do konca leta, obstoječe rezultate najmanj obdržali, ali še izboljšali. ZAHVALA SKOPJA ŽELEZARNA ŠTORE Republiški odbor za pomoč Skopju Vam v imenu prebivalcev poškodovanega mesta ter v svojem imenu izraža globoko zahvalnost za pomoč, ki ste jo dali kot Vaš doprinos za ublažitev posledic katastrofalnega potresa v Skopju, dne 26. julija 1963. Vaša pomoč bo skupno s pomočjo delovnih ljudi naše domovine in pomočjo drugih narodov sveta dragocen doprinos za odklanjanje težkih posledic potresa in izgradnji novega in lepšega Skopja. Republiški odbor za pomoč Skopju Predsednik Vasilij Džordžov é ' * p H* * - ’^1 i>8nyÄ;r,:'«was» Bssia-ra crostasi., užasno c.o nossooiTs sta ny- ;; pa .»a «S.S5J8 aiM^« st rroaösira'jrs «pyoars' mpoAii so casta?, ; ks ffssrre np«x-anm rtpasot-rse s* acapgHpjseitieTo ss satte načne ws:« ca eessjsMgae«*.» karpesffsetr sa »oso « noyfenojCkóo- ] .»v vsuAXmmi baso? ns ito mm ha wmnits ■ .7 n y i 2 CE « i. jo, Bas i Et»mSss. yy, Priprava za 42-urni delovni Med kolektivom se vedno bolj pogosto čuje vprašanje: zakaj pa pri nas še ne uvajamo 42-urnega delovnega tedna? Res je, da je komisija ZIS za delovni čas priporočila vsem delovnim organizacijam, da se začno pripravljati na prehod na skrajšani delovni tednik, toda obenem priporoča, naj bodo te priprave res temeljite. Ker je cilj skrajšanja delovnega časa, da pridobi na času za počitek, vendar naj bodo pri tem njegovi OD pri 42-urnem tedniku vsaj približno enaki, kot pri 48-urnem, a da pri tem ne trpi plan proizvodnje in ne pade storilnost dela. Prav tako je ob tem treba misliti na sklade, potrebne za izvršitev perspektivnih planov razvoja podjetja. Zaradi tega je vsekakor potrebno pred — pa čeprav samo poskusnim — prehodom na skrajšani delovni čas, izdelati temeljite in dokumentirane analize ekonomskih, finančnih, organizacijskih in drugih efektov skrajšanega delovnega časa in to naj- tednik prej za vsako enoto posebej, posebno še tam, kjer bi ta ukrep zahteval večje število nove de- . lovne sile. Poseben poudarek pa je tudi na tem, da ne sme skrajšani delovni čas povzročiti povečanja števila nadur. Iz vsega tega je razvidno, da prehod na skrajšani delovni čas ni enostaven, temveč zahteva vsestransko temeljit študij, tako ekonomskih- kot' organizacijskih mer, ki bodo potrebne za efika-sen prehod. Pri nas predvidevamo, da bi bilo prav, da bi pristopili k skrajšanju delovnega časa postopoma po enotah, kakor bi pač pokazale analize in org. plani sprememb, ’ za najprikladnejše. Začeli smo z I analizami, ekonomskimi izračuni in sestavljanjem predlogov organizacijskih ukrepov potrebnih za £ prehod, ki ho v skladu z usta-(dalje na 2. strani) IZVOLJEN JE NOV TOVARNIŠKI KOMITE MLADINE Dne 27. 9. 1963 je v Gasilskem domu zborovala mladina železarne. Na tem zboru je podala poročilo svojega dela, si zadala nove naloge in izvolila novo vodstvo. Predsednik tovarniškega komiteja mladine Lazar Martin je podla! poročilo, iz katerega povzemamo glavne misli. I Vsako leto znova ugotavljamo, da organizacija Zveze mladine postaja vse bolj važen in odločujoč faktor v našem družbenem in političnem življenju. Spričo vedno hitrejšega tempa gospodarskega in družbenega razvoja in zaradi nujnosti vedno večjega angažiranja mladine pri reševanju problemov v delokrogu organizacije ali posameznika, dobiva organizacija Zveze mladine vedno bolj odločujočo vlogo tudi pri oblikovanju miselnosti našega mladega človeka. S tem mislim reči, da mladinska organizacija preko raznih dejavnosti in oblik dela, z reševanjem zadanih nalog, splošnim in strokovnim izobraževanjem, z ideološko politično vzgojo in angažiranjem mladih v delu samoupravnih organov, razvija in dviguje duševni nivo vsakega posameznika. To je osnova od katere velikokrat zavisi uspešno delo ne samo mladinske organizacije, temveč vsake organizacije, ustanove in društva. Osnovno vprašanje s katerim se danes srečujejo vse družbene organizacije, je, kako svoje delo prilagajati našemu družbenemu razvoju. Vedno hitreje nastajajo in se razvijajo novi družbeni odnosi, spreminjajo se odnosi kolektiva v skupnosti, izoblikuje se nov položaj državljana v naši družbi, večajo se njegove dolžnosti in odgovornosti do stališč, ki jih postavlja socialistična družba. Danes, ko govorimo o delu naše organizacije, o uspehih in premaganih naporih, ne smemo pozabiti in prezreti napak, ki smo jih delali v preteklosti, jih analizirati in dati konkretne predloge za odstranitev takih slabosti. Razvoj delavskega samoupravljanja v vseh gospodarskih organizacijah, tako tudi pri nas, zahteva vedno večjo skrb vseh proizvajalcev — upravljavcev za čim širše uveljavljanje in utrjevanje organov upravljanja. Idejno vzgojno delo Eno izmed področij dela Zveze mladiine je tudi skrb za idejno vzgojo mladih delavcev, za izgradnjo njihove socialistične zavesti, oblikovanje miselnosti mladega človeka ter dviganje moralno političnih kvalitet. To pa je tudi najzahtevnejše področje, ki zahteva temeljito in sistematično delo. Aktivisti, ki delajo med mladino po vprašanju idejne vzgoje'morajo zelo dobro poznati želje in interese mladih ljudi, morajo biti gibčni pri iskanju najprimernejših oblik, ki naj s pestrim in zanimivim programom privlačijo in vključu-. jejo vso mladino v delo na vseh področjih društveno-kulturnega in političnega življenja. Po drugi strani pa se mladina, ne samo v naši Železarni, temveč tudi drugod zelo zanima za razne dosežke v znanosti in še posebno za najnovejše uspehe v tehniki. In če hočemo doseči uspeh na področju idejno vzgojnega dela, moramo upoštevati vse te interese mladine in se prilagajati stopnji njihove duševnosti. Ideološka komisija naj bi torej pri sestavi programa upoštevala vse te okolnosti in pogoje z novimi oblikami ideološkega dela, kot npr. s predavanji s področja tehnike, kar naj bi bilo spremljano s prikazovanjem strokovnih filmov, zagotovila zainteresiranost in sodelovanje čim širšega kroga mladine. Predavanja s področja organizacijsko politinčih nalog mladinske organizacije pa naj bi bila čimbolj povezana z aktualnim dogajanjem v družbeno političnem življenju podjetja in komune. Najvažnejše pri vsem tem je torej, da bo program ideološke komisije čimbolj življenjski in raznovrsten ter prilagojen interesom mladine. Za uspešno delo mladinske organizacije je vsekakor potrebno tudi čim tesnejše sodelovanje med ostalimi organizacijami. Prizadevanja mladine kot politične sile naše družbe pri reševanju številnih vprašanj socialistične graditve so bila v zadnjem obdobju zelo intenzivna. Po VIL kongresu Zveze mladine Jugoslavije se-, kažejo rezultati teh prizadevanj v tem, da se člani Zveze mladine vse bolj zavedajo odgovornosti za naš družbeni razvoj. Osnovni okvir vsebinske naloge Zveze mladine v podjetju predstavlja uresničenje nove ustave SFRJ in SRS preko statuta komune in delovne organizacije. Čeprav naša delovna organizacija še ni izdelala statuta podjetja, se bo morala mladina aktivno vključiti v razpravo, poseči in se boriti za čimboljše rešitve, katere želimo doseči s statutom. To pomeni, da je potrebno najuspešneje reševati vsa tista vprašanja, s katerimi se že in se bodo še srečevali mladi proizvajalci. Najaktualnejši problemi Zveze mladine v naši gospodarski organizaciji Ko razpravljamo o vsebini in metodah dela Zveze mladine v našem podjetju, ne smemo mimo najvažnejših problemov, ki se danes pojavljajo v naši proizvodnji. Boj za večjo proizvodnjo in višjo produktivnost je ključno vprašanje tempa naše nadaljnje rasti. Višjo produktivnost dela ni mogoče doseči zgolj z intenzivnejšim fizičnim delom, temveč predvsem z boljšo organizacijo dela, z uvajanjem novih izmen in odpravljanjem ozkih grl v proizvodnji. Vsem tem nalogam mora biti prilagojena investicijska politika. Za premagovanje obstoječih gospodarskih težav je važno, da damo enkrat prednost tistim investicijam, ki najhitreje aktivirajo vložena sredstva (modernizacija naprav, rekonstrukcija itd.). Mladi proizvajalci in samoupravljanje V samoupravljanju in njegovem sistemu se je tudi mladina v letošnjem letu vključila v nekoliko drugačnih oblikah dela kot v preteklem letu. Možnosti, ki jih daje sistem družbenega gospodarjenja in samoupravljanja so mladini omogočile, da se vključi v vse organe. Tako imamo danes mladino vključeno v delavskem svetu, obratnih delavskih svetih, upravnem odboru, sindikatu ter raznih drugih oblikah našega družbenega sistema. To je način izobraževanja in uvajanja mladine, ki naj bi praktično in konkretno spoznala na teh področjih in tako dopolnjevala sposobnost vsakega posameznika. Osnovna teoretska spoznavanja pa naj bi jim nudil klub mladih proizvajalcev z istimi oblikami, vendar dosledneje. Namen usposabljanja in vključevanja mladine v reševanje problematike na vseh področjih, je predvsem ustanoviti politično šilo, ki bo skupno z ostalimi zavestnimi silami izkoristila samoupravne mehanizme v korist zboljšanja proizvodnje in maše skupne stvarnosti. Klub mladih proizvajalcev Klub mladih proizvajalcev je ena izmed specializiranih oblik dela organizacije Zveze mladine, kjer naj bi dobila mladina osnovno podlago za tehtno razpravljanje o problematiki pro- izvodnje in osnovne pojme v našem samoupravljanju. To leto ni klub mladih proizvajalcev imel nobenega predavanja v sklopu tega podjetja in je premalo posegal v obravnavanje problematike proizvodnje, konkretno na delovnih mestih. Problem je v tem, da je zaradi usposabljanja kadra, ki bi bil kos vsem nalogam, kapaciteta premajhna. Del tega pa nosijo tudi mladinci sami zaradi prema jne zainteresiranosti in samoiniciativnosti v odboru samem. Okrepiti je treba vodstvo kluba mladih proizvajalcev ne samo s strokovnjaki, temveč tudi z mladinskimi aktivisti in mladimi komunisti. Delo kluba mladih proizvajalčev mora biti interes jie: samo članov in odbora temveč nas vseh. Športna dejavnost mladine Športna dejavnost je letos zajela širši krog mladine. Pogoji za to so bili dokaj dobri. Organizirali smo športno tekmovanje v počastitev Dneva mladosti, ki se ga je udeležilo pet aktivov iz celjske občine. V tekmovanju smo osvojili prvo mesto v skupnem plasmanu. Ravno tako je bil v 'počastitev Dneva mladosti organiziran medobratni patrolni tek na Vrunčev dom. Sodelovali smo tudi pri prenosu medobrat-ne in Zvezne štafete. Kulturno prosvetna dejavnost . Na kulturnem področju letos nismo tako delali kot bi morali. Vzrok temu je slaba organizacija kulturne dejavnosti. V prihodnje naj bi se kulturni programi sestavljali in izvajali skupno z delavsko prosvetnim društvom »Svoboda«, kajti le na ta način bomo lahko dosegli večji uspeh. Organizacijsko stanje mladine Večjih bistvenih sprememb števila mladih ljudi, zaposlenih v Železarni ni. V tem obdobju pa so odišli mladi delavci iz podjetja iz različnih vzrokov: na odsluženje kadrovskega roka, v šole, v druga podjetja, izstopili iz organizacije zaradi starosti •itd. Tako šteje organizacija Zveze mladine okoli 400 članov. Celotna organizacija je razdeljena na 10 aktivov, ki imajo svoje sekretariate. Splošna ocena za delo aktivov je zadovoljiva. Aktivi so sicer imeli sestanke in obratne konference, vendar so bili premalo sistematski, pa tudi premalo samoiniciativni. Veliko krivdo nosijo sekretariati sami, kajti od njih je odvisno v veliki meri delo in samostojnost mladinskih aktivov. V nekaterih slučajih so opravljali svojo dolžnost skrajno neodgovorno. To so predvsem aktivi s slabšo dejavnostjo. Delo v aktivih se je odvijalo bolje le na tistih področjih kjer so bile močno angažirane komisije tovarniškega komiteta Zveze mladine in posamezniki. Delo tovarniškega komiteja Zveze mladine Od začetka svojega mandata je komite štel 13 članov in 5 komisij: idejno vzgojna, športna, kulturno prosvetna, komisija za delavsko' samoupravljanje in klub mladih proizvajalcev. V samem komiteju je bilo ob nekaterih čutiti nezanimanje in pomanjkanje čuta odgovornosti. Tako je delo v glavnem ležalo na sekretariatu in nekaterih o-stalih članih komiteja. Kvaliteta in sposobnost članov komiteja je bila na potrebni višini, ki jo zahteva poglobljena in vedno bolj razgibana dejavnost mladinske organizacije , na vseh področjih. Na delo komiteja so tudi vplivale neprestane kadrovske spremembe. Komite je imel v tej mandatni dobi 12 sej in éno predavanje s tujimi študenti. Komite je pri sestavi programa svojega dela skušal zajeti nekaj najvažnejših vprašanj, da bi tako zagotovil sistematično in Iz ekonomskih enot Elektroplavž Obratni delavski svet obrata elektroplavž je na svojem zasedanju 20. septembra temeljito lil wgra ; ' Jl||j 1 j |j ■ ■ ■ Ig Pi m »ali». ■ojmi iìÉfcii »j 'll ■H*'% A' ! • 1 -V.*- 1 ' ’jÜ analiziral proizvodnjo v mesecu avgustu, tako na aglomeraciji kot na TH peči. Ugotovil je, da je elektroplavž dosegel postavljeni mesečni plan s 101,4%, da pa je aglomeracija vsled pomanjkanja Mn rude dosegla le 84,5% planirane proizvodnje. Pri obravnavi delovne in tehnološke discipline je obratni delavski svet poudaril potrebo poostritve, da bi se kljub iztrošenim napravam nemoteno odvijala proizvodnja do remonta. Obratni delavski svet je sklenil, da se vsako kršenje tehnološke J; scipline in neupoštevanje navo" dii prijavi in uvede postom’ ker le na ta način bodo dosekJ ugodni rezultati v proizvodni01 Obratni delavski svet jeS razpravi o stanovanjskih razmJ rah članov kolektiva elekH plavža sklenil predlagati staB vanjski komisiji DS podjetji rešitev tega vprašanja. M Za strokovno ekskurzijo se jJ obratni delavski svet odločil, dj naj bi bila v sredi oktobra,' M bo remont v obratu, ker druga* če ne gre. OTK - Laboratorij Obratni delavski svet te enote je na svoji 13.. seji 16. septen] bra analiziral sklepe DS podjetji ja z edino pripombo, da bi n J rali biti sklepi bolj obširno opi-j sani. V razpravi o ustanoTjffl »Metalurškega odseka« TSilgg izobraževalnem centru je oi$| ni delavski svet mnenja, dan ustanovitev potrebna, ker v eml ti vlada za to velik interes zapa slendh. Člani obratnega deliji skega sveta so bili mnenja}; di J bi kandidati morali obvezno ■&] nekaj trakov z riabo'ji bi ipotreBi val,« sem dejal »potem pà zapi irtene lahko gremo počastit 1*1 ce.« »Tu so nahojd z municijo. V* je pripravljeno. Takoj kreneM Čakali smo samo še tebe« je ®j jal Jaques. Neki borec je pobral zaboje rt odšli smo okrog barake na drugoi stran v gozd. Tu nas je že čakala] skupina -kakih dvajset «borcev, Kul har jim je ravno nalival čaj zn|| inom. Tudi mani je dal v r«| nekaj biskvitov in pa skodeM čaja. Ko sem srebal čaj, «sem y^Jj opaizoval borce. Bili so to ljM ■ različnih starosti in razhčnihif jav. Tudi . njihova o«borožitb?W bila zelo raznovrstna. Posebno S> je padla v oči krasna SiBPda lovska puška, ki jo j'e nosiL®6! seno preko rame neki' starejli M« ree. Opozoril sem Jaquesa na w puško. »Prinesel jo je s seboj, bo 3 prišel. Njegova last je, zato« » nikakor ne more lo«qiti 00 *7. Ponudili sirto mu že drugo, -, ško, pa je. ni -maral. Pravi, da j! mišll njegov »Driling« dovolj dober, j z njim upihne kakega zelenca, J bo potrebno. Menil sem, da njegovo nje ni čisto popolnoma zg da pa vo'jna ni nikakšen SP°^| je za vojevanje le potreba v*| ustrezno orožje, seveda bena J"' če je tako orožje na razpoi _ Glavno pa je, da človek ve za® se bori. Tisti, ki tega ne ve,. , ... „ ___Äla me 1' tudi še tako odlično orožje nie pomaga. (Dalje na 7. strani) »ŠTORSKI ŽELEZ AR* STRAN 7 10. 15. oktobra 1963 Dopusti SO končani Iz partizanske malhe i®p Mi ^^1 igli Račina zvijača Druga vojvodinska brigada, ki se je bojevala v Bosni je imela v svojih vrstah tudi borca Bača, o katerem so vedeli, da silno rad spi. Neko« so ga ponoči postavili za stražo pred kočo, kjer so prenočevali borci njegove čete. Komisar, ki je nadzoroval straže, najde Bača udobno zleknjenega po tleh: spal je in smrčal, da se je zemlja kar tresla. Komisar ga jezno zbudit Vraga, Bačo, spet spiš na straži! Bačo plane pokonci in zavpije: Stoj! Ko zagleda pred seboj komisarja, se strumno zravna in raportira: »Tovariš komisar, saj nisem spal. Le oči sem zatisnil, da bi sovražnik mislil, da ga ne vidim. Tedaj bi'ga presenetil in vžgal po njem!« NAŠI TABORNIKI NA HVARU L(a počitniškega doma na Rabu so se za letos zaprla 13. septembra 'bodo zaprta do prihodnjega leta, ko bo dom zopet nudil počitek iaaom našega kolektiva. Letos je v 13 dekadah po 10 dni mnogo jiših delavcev samih ali z družinami preživelo svoj dopust na Rabu, lom pa je nudil gostoljubje še nekaterim iz drugih kolektivov. Vela večina onih, ki so svoj dopust preživeli na Rabu je bila zadoni jna, kar so izrazili tudi v knjigi vtisov. Seveda pa kot povsod, lako tudi tu. Bilo je' nekaj izjem, ki so godrnjali o tem in onem, i • ■ • liso pa pomanjkljivosti, ki so jih' Opazili, zapisali v laijigo pritožb J ODFO lil liOIlllSäF H obvestili sindikalno'podružnico, da bi se popravilo,to, kar ni halo. Prav bi bilo, da sleherni, ki želi pomagati, da bi bilo v našem ... , lomu na Rabu bolje, s predlogi sindikalni podružnici in UO doma, Pobro, znam borec hskega odiati bilo letovanje v letu 1964 na Rabu udobnejše. reda, se nekako m mogel ujeti s komisarji. Njegovo načelo je bilo: uničimo vse, kar je sovražnega. Komisarji so poskušali razbiti njegovo samovoljo in ga navaditi na disciplino. Komisar bataljona mu je to pot pojasnjeval, da je treba postopoma s kar se da močnimi enotami obkoliti mestece Udbino im potem skupno napasti. Pobro je bil zato, da gredo v napad takoj in da ne čakajo na okrepitve. Ko je uvidel, da ga ne bo mogel prepričati je sklenil poskusiti z zvijačo. Pa > pojdiva tovariš komisar sama nad Udbino, in pokazal ti bom, da gre! Predlog je bilo težko odbiti. In sta šla. Ko sta se pred bunkarji prebijala skozi bodečo žico, sta se zgubila. In med-tem, ko je komisar pomalem vznemirjal, sovražnika in iskal okoli Po-bra, je ta že svoje opravil. Na-jp Šel si je osamljen bunker, vdrl vanj z mestne strani in uničil vso posadko. Za dokaz si je oprtal toliko zaplenjenih pušk, kolikor jih je mogel nositi. Hotel je pogledati še ža komisarjem, pa ga je že zagledal kako se srečno [ oddaljuje od mesta. Pospešil je korak, dà bi bil v četi' prej od njega. Prišel je do prvih borcev, ki so ga zaskrbljeno vprašali: Kaj pa je s komisarjem? Da ni padel? Ne, ne. Zadržal se je malo dalj, da bi pojasnil „ sovražniku linijo borbe. Brski taborniki so letos taborili na otoku Hvaru. 15 dni na soncu iv vodi je kaj hitro minilo. Vsi so bili zelo zadovoljni. Na sliki je njihov tabor. Prejšnji teden sem postala' čla-*"a ženske gasilske desetine o Ikrah. Prvi dan sem se med mla-gasilkami kot analfabet po-inia dokaj nesrečno, vendar sem čez teden že toliko pripravila, so mi obljubili, vzeti me na trajno tekmovanje v Kozjem. Impočil je težko pričakovani tekmovanja. V Kozje smo se Kali z našim gasilskim avfomo-i“°w, ki je na cesti proti Kozjem ,,Posebno oživel, saj se šofer res Mogel izogniti osem jamam na j“*' Po enourni vožnji smo venil prispeli o namembni kraj, V so nas že pričakovali. Izsto-f*mo iz avta, nato pa smo šle MiooaIke takoj preizkušat te-je bil po nočnem dežju 4Cfto razmočen. Medtem smo se Mešale med ostale tekmovalke Poizvedovale o njihovih uspe-pri vajah. Ugotovile smo, da domačinke mnogo bolje privaljene od nas, vendar nas to Motilo, saj smo Vedele, da so pravljeni trijé pokali, katerih smo hotele postati lastnice. I ro devetih se je pričelo tekmo-Najprej smo se izkazale v fonih vajah, ki smo jih izvedle '°’ »da bolje ne bi moglet; tako rsaj dejal tovariš iz komisije, jjjs je ocenjevala. Naslednji del rpooanja je bil tródelni napad. Psovale smo na svojem orodju, .■smo ga biie najbolj vajene. 0T se je marsikatera od nas Postala sem gasilka na tihem bala, smo ga prav tu polomile. Pravijo, da so ženske na splošno jezičnejše od moških. To smo me tudi nazorno dokazale, ker smo prav zaradi te ženske napake izgubile 20 dragocenih točk. Po trodelnem napadu smo pokazale svoje znanje še iz prve pomoči in gospodinjske preventive. Na naše zadovoljstvo smo ugotovile, da smo vsaj tu dobro pripravljene. Po tekmovanju so razglasili rezultate. Kakor smo predvidevale, smo osvojile 3. mesto in š tem tudi pokal. Naša želja, biti prve, je ostala torej neuresničena. Prvi dve mesti sta osvojili namreč domači desetini, ki sta bili zares odlično privraoljeni. Vendar se tudi Štorjanke ne damo! Sklenile smo, da jim bomo ob prvi priliki napovedale povratno tekmovanje, kar bomo lahko storile žal šele drugo leto. Po izdatnem kosilu se je pričel ples. Kozjančani so se znova izkazali. To pot s svojim orkestrom, ob katerega godbi bi zasrbele pete tudi neplesalca. Za dobro voljo pa je skrbel tudi mož naše članice, ki je s svojim zdravim humorjem razveseljeval vse navzoče. Kar žal mi je bilo, ko smo se ob 8. uri zvečer poslovili od naših gostiteljev. Naš gasilski avto so občudujoče spremljale oči Kozjan-čanov, dokler se ni izgubil za prvim ovinkom. Da jim je všeč, smo opazili že poprej, saj so se vse desetine mladih gasilk slikale prav pred našim vozilom. Dobre volje od preživetega dne sem kar pozabila, da je cesta zelo slaba in da me vožnja po njej spominja na morsko bolezen. Prijatelji so medtem peli svojo himno: *Ko gasilski rog zapoje...«, ki je zaj še ne znam. Sklenila pa sem, da se je bom ob prvi priliki naučila. Mimi VOJNI SPOMINI (nadaljevanje) Medtem so se ljudje okrepčali. Na Jaquesövo povelje smo si oprtali vsak svoje orožje in ostale stvari, ki smo jih marali vzeti s seboj ter za njim krenili na pot. Šli smo v smeri proti zahodu. Jaques je urno spešil korake — mi pa smo ravno tako hitro ubirali za njim. Brez hrupa, brez besed smo na dolgo razpotegnjeni v gosjem redu, kakor razdražene mravlje gomazeli skozi lesovje. Hitrost pohoda se tudi takrat ni zmanjšala, ko smo začeli lezti v hrib. Jaques je pogledoval na uro — kazalo je, da se mudi. Prav pognali smo se v strmino. Tik pod vrhom smo se ustavili. Polegli smo na, tla. Jaques se je še z enim borcem potegnil na vrh. Ko se je razgledal, nam je z neko dal znamenje, naj mu sledimo. Ko smo drug za drugim prihajali do njega, je vsakemu posebej pokazal, kje naj zasede položaj. Jaz sem za mojo strojnico dobil najboljše mesto. Od tod sem imel pregled nad celotnim odsekom ceste, ki se je z v hrib se zajedajočim ovinkom vila pod nami. Dogovorjeni smo bili, da nihče ne sme sprožiti, dokler Jaques, ki je ležal nedaleč od mene, ne bo dal povelja za ogenj'. Ležali smo v napetem pričakovanju kake četrt ure, ko se je na zavoju ceste izza hriba pokazala prva nemška čelada. Bila je .predhodnica. Drug za drugim so prihajali. Šest mož. Brzostrelka, strojnica in štiri puške. Vsakdo Od njih je oprezoval kam drugam. Na obeh straneh ceste gozd. Gozd, ki je Nemcem pripravil že marsikatero presenečenje. Te prve smo spustili naprej. Morali smo počakati glavnino, ki naj bi štela, kakor smo bili obveščeni, nekako petdeset mož. Za predhodnico, so kapljali posamezniki, ki so bili nekaka veza z glavno kolono. Končno so prišli. Razporejeni v gosji red so korakali po obeh straneh ceste. Kar vsi so vrteli Oči nekam gori po hribu. Zdelo se mi je, da gledajo prav gori proti nam. Mi pa smo negibno ležali ter čakali. Mislim, da je bilo še le nekako polovica Nemcev prišla na to stran iz ovinka, ko je nenadoma počil strel. Nemci so se bliskovito vrgli na tla ter v jarke ob cesti. Že naslednji trenutek je zareg-ljalo. Nastal je pekel. Seržant je kričal naj streljamo. S kratkimi rafali sem pritiskal Nemce k zemlji. Kljub temu so se hitro pre-vrgli v gozd in se razporedili v strelsko vrsto. Tisti pa, ki so ostali za ovinkom — teh je bila večina — so nemoteno po oni strani pritiskali v hrib. Hoteli so doseči vzpetino. Mi pa je po tej taktični napaki nismo mogli obdržati. Ob-koljavali so nas. Imeli smo še edini izhod, in ta je bdi, da se čim hitreje umaknemo. Zmanjkalo mi je traku z naboji. Ozrl sem se in pogledal kje je mož, ki bi mi naj podal nov trak. Možaka nikjer. Pogledam na drugo stran in še ravno vidim, kako jo tudi tisti z desne skokoma ubira med drevjem po bregu nizdol. Nemci pa po tej strani »buraka-jo« navkreber. Prvi so že čisto blizu. Potegnil sem težko angleško ročno 'granato in jo zalučal med nje. Hitro pograbil strojnico in se med drevjem pognal po bregu za tovariši. Nemci so zaman sipali ogenj za nami. Marsikatero drevo je ostalo ranjeno — mi pa smo jo vsi zdravi odnesli. Na že prej dogovorjenem mestu smo se zbrali. Bili smo vsi. Slišal sem, kako so borci obdelovali tistega z lovsko puško. Da je baje on spustil tisti nesrečni strel. Da je sprožil namerno...? Ne vem... Mogoče... Jaques je bil razburjen. Ukazal je tistemu možaku odvzeti puško. Njega pa je postavil v sredino med borce in jim zabičal, naj med potjo pazijo nanj. Mračilo se je, ko, smo krenili proti taborišču. Zdaj se mi je zdela pot mnogo daljša, kot poprej. Morda je k te-? mu pripomogel občutek sokrivde za neuspelo akcijo. Mala svečanost V soboto dne 28. septembra 1.1. je bila majhna svečanost v čast sodelavcem, ki so se poslovili od delovnega kolektiva, ker so odšli v zasluženi pokoj; Tako so se tokrat poslovili od nas: KLANJŠEK Franc, je bil v podjetju 14 let, opravljal je dela vratarja na glavnem vhodu v podjetje. Dne 20. 6. 1963 pa je bil zaradi bolezni invalidsko upokojen. na 23 let. Ker je bil slabega zdravja, mu je bilo odrejeno 4-urno delo dnevno, dne 30. 4. 1963 pa je pridobil pogoje do redne upokojitve. ZELIČ Jakob, v tem podjetju je deloval 16 let, predvsem v jeklarni. Ker mu zdravstveno stanje ni več dovoljevalo opravljati kakršnakoli dela v tem podjetju, zato je bil dne 24. 7. 1965 invalidsko upokojen. PODLOGAR Alojz, je delal v podjetju 11 let kot predkurjač pri plinskih generatorjih. Ker je pridobil vse pogoje, je bil dne 1. avgusta t. 1. redno upokojen. MEDVED Adolf, delal je v Železarni Štore 25 let, predvsem v obratu jeklarna. Redno delovno razmerje pa je prenehalo, ker je bil dne 1. 8. t. 1. redno upokojen. DEČMAN Marija, je delala v samotami 16 let in ker je pridobila pogoje, je bila dne 7. 8. t. 1. redno upokojena. KREČA Jože, je bil zaposlen v Železarni Štore, obrat šamotar- Na svečanost je bil povabljen tudi VODEB Alojz, 17 let sodelavec tega podjetja kot tesar v gradbenem oddelku. Dne 31, 7. 1963 pa je bil redno upokojen. Vabilu še ni odzval. Upokojence je pozdravil glavni direktor podjetja, se jim zahvalil za večletno sodelovanje' z našim kolektivom ter jim zaželel naj bi v tej pokojninski dobi bili zadovoljni in se dobro počutili še veliko let. V imenu sindikalne podružnice podjetja se je upokojencem zahvalil za sodelovanje tov. Burnik ing. Dušan ter jim izročil denarne nagrade. V mesecu septembru 1963 NOVI ČLANI KOLEKTIVA: MLAKAR RUDOLF, doma iz Košnice — Gorica pri Slivnici, NK delavec livarne valjev; GRADIČ JOŽEF, doma iz Gorice pri Slivnici, KV kovač, promet — kurilnica; RAJH VIKTOR, doma iz Brezja — Dobje, NK delavec, livarna valjev; FAJDIGA ,IVAN, iz Laziš, NK delavec, livarna valjev; MLAKAR ANTON iz Podgaja — Ponikva, KV strugar, mehanična delavnica; KOLAR ENGELBERT — iz Grobelc, KV ključavničar, mehanična delavnica; POTOČNIK VIKTOR — iz Štor, NK delavec, mehanična delavnica; KRIŽNIK VINKO — iz Podloga pri Planini, NK delavec, livarna valjev; VODEB JAKOB iz Blatnega vrha, NK delavec, ek-spedit; LONČAR STANKO — iz Jele, NK delavec, livarna sive litine; PR-GOMET IVAN — doma iz Zeravc, NK delavec, livarna sive litine; ŽNIDAR ALOJZ, doma iz Vrbnega, KV strugar, obdelovalnica valjev; FERME TVAN, doma iz Mestinja, je bil naš štipendist, diplomiral na Ekonomski fakulteti, sedaj zaposlen v UOS; ARH JOŽE — iz Razbor j a, KV ključavničar, energetski obrat; GOLOB KARL — doma z Mrzlega polja, KV strugar, mehanična delavnica; URŠIČ JOŽEF, iz Imenega, KV strugar, mehanična delavnica; GALUF IVAN, doma iz Štor, VK livar, livarna Sive litine; GRAČNER MIHAEL, iz Veje pri Planini» NK delavec, livarna sive litine; REBERNIK EDVARD, doma iz Loke pri Žusmu, NK delavec, livarna siv. lit.; POLJŠAK IVAN, doma iz Podpeči pri Planini, NK delavec, ekspedit; GORJANC FRANC, prišel iz Železarne Jesenice, obra-tovodja jeklarne; BREZNIK EDVARD, NK delavec v kemijskem laboratoriju; BERDEN EMIL, doma iz Murske Sobote, NK delavec, livarna sive litine; 'CAVŠ VINKO, NK delavec, livarna sive litine; LUDVIG ANTONIJA, doma iz Prožinske vasi, NS u-%lužbenka, kornere, sektor; JAZBIN-ŠEK FRANC, doma iz Lok pri Planini, NK delavec, livarna siv. lit.; GUČEK VINKO . -r-- iz Škamic, NK delavec, livarna sive litine; KRIŽNIK JOŽEF — iz Podloga, NK delavec, promet; BREČKO VINCENC, iz Doropolja, NK delavec, livarna sive litine; SENICA IVAN iz Teharij, KV ključavničar, promet — kurilnic?,! OJSTERŠEK ANDREJ iz Laške vasi, NK delavec, šamotarna; GABERŠČEK JOŽE iz Krajnč, metalurški tehnik —: naš štipendist, livarna sive litine; OBREZ ŠTEFAN, iz Z vodnega, NK delavec, livarna sive litine; GAJŠEK ANTON iz Sel, NK delavec, livarna sive litine; KOLŠEK JOŽEF, doma iz Hrušovja, NK delavec, livarna sive litine; TOVORNIK IVAN, NK delavec, livarna sive litine; GAJŠEK MIROSLAV iz Predence, KV prefnikač, promet; PLAHUTA JOŽE — iz Završ. delavec NK, livarna sive litine; PAULIČ ALOJZ, doma iz Štor, PK vodovodni inštalater, energetski obrat. ODŠLI IZ PODJETJA: VREČKO ANTON, dovažalec materiala v šamotarni, samovoljno zapustil delo; VIVOD ALOJZ, KV jed-rar v livarni sive litine, samovoljno zapustil delo; ARTNAK JOŽE, transportni delavec PK na ekspeditu, samovoljno zapustil delo; FRIDL FRANC, star 55 let, je bil zaposlen v našem podjetju 39 let, na delovnem mestu dninski delovodja v valjarni, sedaj na je starostno upokojen; OJSTERŠEK KARL, KV strugar v mehanični delavnici, je odšel v preizkusni dobi; RAJH JOŽE, preizkuševalec cevi v livarni sive litine, je odšel po lastni želji; MAKUC VILIBALD, striigar KV v obdelovalnici valjev, je odšel v JLA; HERCOG MIHAEL, zaposlen na ekspeditu kot ' transportni delavec, odšel v JLA; GRAČNER IVAN, KV jedrar v livarni sive litine, odšel v JLA; ŠKORNIK EMIL, elek-tromehanik v elektroobratu, odšel v JLA; ŠUMEpr ANTON, elektromeha-nik v elektrobratu, odšel v JLA; DO-FENIK IVAN, ključavničar v mehanični delavnici, odšel po lastni želji; ČAVŽ FRIDERIK, pomožni delavec v livarni sive litine, odšel v JLA; SITAR IVAN, ključavničar — varilec v livarni valjev, odšel sporazumno S podjetjem; LAVRIHA ERNEST, odšel v JLA; HORVAT IVAN, ključavničar v mehanični delavnici, odšel v JLA; FENDRE FRANC, drobilec v Samotami, odšel v JLA; PA-HOLE ALOJZ, pripravi j alee mase «,v livarni sive litine, odšel v JLA. ŽLENDER FRANC-NIKOLA, premi-kač na prometu, odšel v JLA; PETEK EDVARD, ključavničar v mehanični delavnici, odšel v JLÀ; VODEB MIHAEL, varilec na elektroolavžu, odšel v JLA; LANGERŠEK FRANC, str. pripravi j alee peska v livarni sive litine, odšel v JLA; BERLOŽNIK VALTER, elektromehanik v elektroobratu, odšel v JLA; TURNŠEK JOŽEF, strugar v mehanični delavnici, odšel v JLA; VERK HINKO, žerja-vovodja v livarni sive litine, odšel v JLA; PODGORŠEK KARL, topilec v livarni sive litine, odšel v JLA; KAMPOŠEK ŠTEFAN, dovažalec materiala v Samotami, odšel v JLA; MUŽERLIN FRIDERIK, vlagalec opeke, v Samotami, odšel v JLA; ŠKOBERNE JOŽE, jedrar KV v livarni sive litine, odšel v JLA; PENIČ FRANC, premikač na prometu, odšel v JLA; ČEBULAR FRANC, stru-gar-kalibrer v valjarni, odšel v JLA; GRAČNER STANISLAV, pomožni delavec v livarni sive litine, odšel v JLA; RUPNIK ROBERT, dovažalec materiala v Samotami, odšel v JLA; OPREŠNIK JANEZ, jedrar v livarni sive litine, odšel v JLA; KOVAČ HENRIK, delavec adjustaže v ša-* mo tami, odšel v JLA; KOLAR ENGELBERT, ključavničar v mehanični delavnici, odšel v JLA; KOLAR ANTON, kurjač parnega kotla v energetskem obratu, odšel v JLA; PEVEC RUDOLF, opmožni delavec v livarni sive litine, odšel v JLA; CVIRN JOŽEF, elektromehanik v elektroobratu, odšel v JLA; GABERŠČEK ANTON, ključavničar KV v mehanični delavnici, odšel v JLA; LIPAR ŠTEFAN, pomožni delavec v livarni sive litine, odšel v JLA; PAJK FRANC, čistilec g. v valjarni, odšel v JLA; OLUP FRANC, gradbeni tehnik, odšel v JLA; FELDIN EMERIK, delavec v jeklarni, je samovoljno zapustil delo; SIKOŠEK MARTIN, delavec v jeklarni, je samovoljno zapustil delo. KUMPERGER ANGELA, jedrarka KV v livarni sive litine, umrla. PLAHUTA JOŽE, delavec v livarni sive litine, odšel v preizkusni dobi; RIHTER JURIJ, sušilec opeke v Samotami, je samovoljno zapustil delo; KOLAR MILAN; vrtalec za k. d. v mehanični delavnici, je samovoljno zapustil delo; ŠKOBERNE STANKO, izlagalec opeke v šamotarni, je samovoljno zapustil delo; ROZMAN ANTON, ključavničar v livarni sive litine, odšel po lastni želji; ŽABERL IVAN, vsipar mase na elektroplavžu, odšel po lastni želji; GAJŠEK JOŽE, tehnolog v pripravi dela livarne sive litine, je odšel sporazumno s podjetjem, ker bo prevzel dolžnost na Komiteju ZKS v Celju; BOBEK ANA, hišnica v samskem domu, stara 50 let, v našem podjetju je bila zaposlena 8 let, sedaj pa je starostno upokojena. NARAŠČAJ V DRUŽINI iSO DOBILI: Kamenik Slavko, iz OTK; ing. Ravnikar Janez, UOS; Tajnikar Janez, elektroplavž; Banič Cveta, finančni sektor; Stiplovšek Franc, valjarna; Blaj Ivan, ekspedit; Hrastnik. Ivan, elektrodelavnica ; Kukovič Ivan, gradbeni oddelek; Zajko Avgust, valjarna; Starki Anton, valjarna; Gračner Mirko, jeklarna; Mlakar Bogomir, promet; Ramšak Anton, obdelovalnica valjev, Koželj Bogdan, obdelovalnica valjev. Čestitamo! POROČILI SO SE: Šmerc Franc, iz jeklarne; Cvikl Ivan, iz mehanične delavnice; Zav-šek Ivan, iz mehanične delavnice; Užmah Ivah, iz livarne valjev; Gračner Milan, iz prometa; Mastnak Marjan, iz valjarne; Gorjup Stanko, iz mehanične delavnice; Hribernik Jože, iz valjarne. Čestitamo ! IZOSTANKI Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 2.128 delovnih dni, zaradi rednega- letnega dopùsta 6.796, zaradi izrednih dopustov 168, zaradi neplačanih dopustov 23, zaradi neopravičenih izostankov 41 in zaradi ostalih izostankov 496 delovnih dni, torej skupaj 9.652 delovnih dni. NEZGODE Pri delu so se poškodovali naslednji: Elektroplavž: GOLOB Karl, je zaposlen v našem podjetju en mesec. Pri odlivanju žlindre iz ponovce mu je 'drobec brizgnil v levo oko. Poškodovani ni nosil zaščitnih očal. MLAKAR Mirko je zaposlen v našem podjetju že tri mesece. Pri čiščenju razlivnega žleba mu je pri tem nekaj kapljic tekočega železa brizgnilo za rokavice leve roke. Pri tem je dobil manjše opekline. Jeklarna: CATER Franc je pomagal ročno zapreti vratca z drogom, na katerih je nastala okvara. Pri tem mu je drog padel po levi roki in mu jo poškodoval. Nezgoda je nastala zaradi premajhne previdnosti pri delu. PLAHUTA Anton. Ponesrečenec se . Je nameraval . umakniti žerjavu, ki je prenašal kokile. V tem trenutku je žerjav zadel s kleščami obstoječo kokilo, katera je padla poškodovanemu levo nogo. Poškodovani je bil zaposlen štiri mesece. TERŽAN Miha je s sodelavcem zlagal ingote v vlivališče. Zaradi nesporazuma pri izlaganju je sodelavec prevrnil ingot, kateri je padel poškodovanemu na palec desne noge in mu ga poškodoval. Imenovani je zaposlen tri mesece in pol na tem delovnem mestu. KRAJNC Ludvik je v času remonta premetaval s tovarišem opeko. Pri tem mu je ena opeka padla na palec desne noge ter mu ga poškodovala. Imenovani je nosil lesene cokle, katere nimajo zaščitne kapice. Valjarna: PŠENIČNIK Alojz. Pri razkladanju vzmetnega jekla z voza na stolice za prebiranje, mu je vzmet padla na desno nogo in mu jo poškodovala. _Ker je takšnih primerov nezgod več bi morali preddelavci opozoriti delavce na pravilnost razkladanja. ROMIH Ivan. Pri krčilnem vtiku se je palica zataknila v rob plošče na tleh naredila pri tem zanko, katera mu je padla po stegnih obeh nog in ga opekla. Livarna sive litine > PEVEC Franc je zaposlen v livarni 3 mesece. Pri prekucniku je odpel zaklopko, kateri je bil enostranska naložen. Ker bremena ni mogel zadržati ga je rob košare prekucnika udaril nad kolenom leve noge. Mehanična delavnica: TOVORNIK Mihael je pri zariso-vanju jeklenih profilov za izdelavo močne konstrukcije pomagal ključavničarju pri obračanju profila. Pri tem se je premalo odmaknil, tako da mu je nosilec padel po prstih desne noge in mu jo poškodoval kljub temp, da je nosil zaščitne čevlje. Promet: BUKOVŠEK Franc. Pri snemanju pogonske osi z žerjava je poškodovanemu zdrsnila os, ki je bila mastna iz rok. Pri tem se je vrezal na zagozdnem utoru na palec desne roke. ZELIČ Alojz. Pri razpenjanju vozička se je voziček premaknil. V. tem trenutku je ponesrečenca vpe-njača pritisnila za prstanec. Zaposlen je bil tri mesece. Ekspedit: LEMUT Alojz. Pri izpraznjevanju odpadnega materiala iz vagončka je ostal na progi večji komad, katerega je bilo treba odstraniti. Pri tem se je poslužil železnega droga, kateri mu- je zdrsnil in ga udaril pod kolenom leve noge. Zaposlen je bil sedem mesecev. VIDIC Martin je pri razkladanju premoga z grabilcem z vagona zaradi neprevidnosti prišel preveč med grabilec in steno vagona. Pri tem ga je grabilec pritisnil ob steno in mu poškodoval desno roko v podlahtu. Komunalni oddelek: PETEK Jože, se je poškodoval, ko je jemal porcije s police. Pri tem se je poslužil za podstavek mizo s katere je zdrsnil in padel na tla. Udaril je s hrbtom ob rob mize in si ga poškodoval. SIVKA Amalija. Pri prenosu loš-čilca za parket in smetiščnice po stopnišču se je zapletla z vrvico loš-čilca in padla po stopnicah. Poškodovala si je levo roko v zapestju. Na poti z dela se je poškodoval PRAH ALOJZ. Pri odhodu z dela ga je na cesti Celje—Štore pri Osnovni šoli (provizorij) podrl tovorni avto PTT Celje. Pri nezgodi je dobil poškodbe na hrbtu, glavi in desni roki. Kvalitetna razširitev proizvodnega programa, osvajanje novih tehnoloških postopkov, rekonstrukcija obstoječe in izgradnja nove livarne sive litine, narekujejo potrebo po iznčitvi novih livarjev — kaluparjev. Zato objavljamo RAZPIS za sprejem v poklicno šolo za odrasle za poklic livar — kalupar POGOJI ZA SPREJEM: — da je član kolektiva Železarne Štore, — da ima kandidat dovršenih najmanj 6 razredov osemletke (zaželena dokončana osemletka), — da ni starejši od 30 let, — da je odslužil kadrovski rok v JLA (ali potrdilo o stalni nesposobnosti za službo v JLA), — prednost imajo kandidati, ki so dalj časa zaposleni v Železarni Štore, posebno še delavci livarne. Prijave je vložiti pri tov. Vrečku Borku v kadrovskem sektorju najpozneje do 31. oktobra 1963. S poukom prične poklicna šola predvidoma v začetku decembra in (bo trajala 3 leta. Po uspešno dokončani šoli prejmejo absolventi spričevala za poklic livarja --V kalupar ja: Med šolanjem ostanejo kandidati v delovnem razmerju z Železarno Štore. Kandidati za poklicno šolo za livarje — kaluperje bodo predhodno podvrženi psihofizični preizkušnji. KADROVSKI SEKTOR Oddelek za izobraževanje __________________St. 10, — 15, oktohra l« Na stadionu samo mladina Po vseh nogometnih igriščih širom domovine potekajo borbe za točke in čimboljšo uvrstitev na tabeli. Tudi v naši ožji okolici Se uspešno uveljavljajo v slovenski nogometni ligi: Kladivar, Celje in Olimp. Prvenstvo okrajne nogometne lige je že pričelo toda po 17. letih brez uspešne udeležbe predstavnikov Štosr. V 17. letih so nogometaši Kovinarja nastopali več ali manj uspešno v vseh ligah v Sloveniji. Od skromnih začetkov (brez dobrega stadiona na Pečovju in rekvizitov), do modernega športnega parka »Železarjev«. Z rastjo športnih objektov pa je kvaliteta nogometa padala. Ni bilo več resnosti in discipline na tekmah, še manj na treningih. Odbor nogometne sekcije je bil po štvo mladine in pionirjev. J2 i j pa pod strokovnim v odst» ' ■ vzgojiti moštvo, iki bo z uspék' zamenjalo starejše. Prvi S so že vidni. Pod vodstvom asov nogometa Ambroža ijrV novška, se na stadionu »ŽeW" ■jev« vzgaja nov rod nogomet*!! Veliko jih je Ne manjkati volje, pozorno poslušajo IH dila in disciplinirano obiskJH treninge. Svoje dvomesečno znanje a| preizkusili tudi že v srečanji* svojimi vrstniki iz Celja. V (J lj'u so zmagali proti pioniri Kladi var ja Iz 1:0, doma pa j J neodločeno s pionirji Kladiv« ja II 1:1. Tem zmagam se pritì žujejo tudi zmage v prvensti ki se sedaj odvija v celjski ■okraju. To je vsekakor zavidlj uspeh proti renomiranima eki parna. Uspeh pa jih ne sme.Uspji vati, temveč jim vliti še reči voljo do nogometne igre. -m Moštvo pionirjev Kovinarja v času, ko so bili prvaki okraja končanem spomladanskem tekmovanju pred težko nalogo. Ali s takšno ekipo še nastopati jeseni ali povzeti kakšne druge ukrepe. Da je bilo stanje še kri-tičnejše, so nekateri igralci v času prestopnega roka zapustili društvo. Ker ni bilo mogoče sedaj sestaviti enajsterice za tekmovanja, je odbor sekcije odpovedal sodelovanje v okrajni ligi. In vzrok? Vzrokov bi bilo lahko več. Vendar bi se lahko vzel eden kot glavni. Ta pa je: vse premalo — v nekaterih sezonah sploh ne — niso skrbeli za mladino, ki bi izpopolnila vrste prvega moštva! Tako je odboru preostala ^samo ena naloga. Organizirati mo- Vodstvo sekcije pa mora skrbeti za pravilno vzgojo ml® ne in pionirjev, da bodo za ti ostalim športnikom ne samoi zelenem polju, ampak tudi v im doma. Samo'tako JahkflJ čaku jemo čez nekaj let iz teB dine, moštvo, ki bo na svojem^ na tujem terenu privabljalo gl dalce. JMSli Upajmo, da bomo iz tega ka| mladine dobili moštvo, kakri je bilo nekdaj, ki je v nekateri srečanjih pokazalo vse vrline' pega nogometa. Ta ukrep, ki je .sprejel odbor nogometne sel cije maj pomeni prelomnico ® gometa v Štorah in uspehi | smejo izostati. 19. in 20. 10. 1963: »MAŠČEVALEC DRAKUT« ' italijanski CS film 26. in 27. 10. 1963: »ZVEZDE OPOLDNE« — fran. barvni film 2. in 3. 11. 1963: »ANASTAZIJA« ameriški CS barvni film Vsem članom kolektiva Železarne Štore sporočamo žalost- 9. in 10. 11. 1963: »KRAL]l| JANSIJA« — italijanski harf film 16. in 17. 11. 1963: »GUSAfo ameriški VV barvni falm ij Predstave: ob sobotah ob 2111 ob nedeljah ob 17. in 19. W 1 no vest, da nas je dne 23., t. 1. za vedno zapustila nas® dolgoletna delavka KUMPERGER ANGELA Pokojnica je bila zaposlen®! našem podjetju od leta in je vestno in nesem® opravljala svoje delovne d01 ' nosti, razen tega pa pa*1, j valno po vseh svojih m® j sodelovala pri družbeno P01'I tičnem delu. .JI Drago pokojnico bomo onrmi nili v trajnem spominu. Organi delavskega samoupravljanja Uprava podjetja „ Sindikalna podružnic» Železarne Štore v Sindikalna podružnic» livarne