LASNIK SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA U PRAVNI ŠT VO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI LETMK 2. * 20. JANUARJA 1916 - IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 21 ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8--, ZA DIJAKE KRON 6'-S POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10'-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13- V ozadju slike se določno vidijo obrisi mogočne črnogorske gore ij©wci:mT ki štrli s svojim vrhom 1759 metrov visoko nad morsko gladino. Vsled izborne lege je služil Črnogorcem v vojne svrhe kot močna gorska trdnjava, ki so jo osobito zadnja leta še posebno utrdili. Naše hrabre čete so to trdnovratno postojanko tekom treh dni po ljutem boju zavzele. - Na Lovčenu vihra avstrijska zastava. __ Perast v Boki Kotorski, odkoder je naša mornarica uspešno obstreljevala pozicije na Lovčenu, ter tako pripomogla k zavzetju istega. Maše vojno brodovje. & Proti Črnigori. Oš ffled > ■ ■ ■ f 1111111 .......111 llllllinillllllllllllllllMIlMIllllllfHHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIMH glasovi, in culi, so se kakor viharna molitev. Vrata stolnice se odpro, rdeča luč v vetru plapolajočih bakelj se je vila kakor kača čez prag v cerkev. Ob bliskajoči svetlobi bakelj so naenkrat oživele slike iz mozaika na cerkvenih stenah. Sedaj se je zasvetila svetniška glava, tam iz kota se je dvignila roka apostolova, in zopet se je zablesketalo iz teme jagnje, ki je počivalo na knjigi s sedmerimi pečati. Cela vrsta menihov s kapucami čez glavo in s spokorno vrvico iz bele konoplje okoli pasu je prišla z bakljami v cerkev. Prišli so od daleč po kamenitih potih, in njih bose noge so kazale sledi od krvi. Žalna pesem je napolnila stolnico. To so bili kužni bratje, sinovi sv. Frančiška, ki so romali preko Italije, ki je bila otro-vana po vojskah, morijah in po velikem umiranju. Vzpodbujali so ljudi k pokori in jim klicali v spomin duhovna sredstva za to: uboštvo, devištvo, usmiljenje. Ti potujoči vitezi božje ljubezni, ti vagabundi sočutja, so bili povsod dobrodošli. Stregli so na kugi obolelim,"tolažili so jih, na smrt pripravljali, in mrtve pokopavali. Samega sebe so vsega pokopali, rsllllfe g* Podlistek, o* r?=!llllfe Tli SJ — Kresalo duhov. Roman iz irskega življenja. Angleški napisal P. A. Sheehan. — Prevel Davorin Ciuha. (Dalje.) »Da, verjel sem. Jaz sam ne vem, kako sem prišel do tega, toda verjel sem in še verjamem, da je dobro mislil in namer-j al.« I »Tudi jaz menim.« »Očetu Cosgroveju ne ugaja.« »Duhovniki drugovercev ne morejo nikoli prav soditi,« »Mogoče. Toda, Claire?« »Da?« »Bodi pripravljena na presenečenje. Kdaj bo Šekspirjev večer?« »V četrtek.« da so ostali v ljubezni do Boga [in do bližnjega živi. Vanna je nemo gledaal te bradate može suhih postav, bledih, poduhovljenih, semtertja tudi divjih obrazov. Visok mož jih je vodil, ki je obenem z vabljivim glasom prepeval kot pevovodja pesmi, ki so napolnjevale stolnico kakor morski valovi. Pesem^pa se je glasila: Sveti, večni, vsemogočni, pravični, usmiljeni Bog, Zadnji sodnik vseh ljudi; Poznavatelj vseh človeških skrivnosti, Mi smo čuli pozavne Tvojih angelov, Slišali udarce vesel zadnjega brodarja, Vstopili smo v brod, ki vodi čez reko smrti. Vzdramili so se vsi, ki so spali v dolini Jozafat, imeli so težak dremež zemeljskega spanja, In njih oči -o spoznale Tebe, Gospod Bog Sabaot. Veselile :o se duše pravičnih in razbile krsto in rak«v, Grešnike pa je prevzela groza in radi bi zbežali pred Tvojim klicem, Ki je pretresal do mozga vse kosti, In glej, kakor daleč je segala zemlja, ni bilo nobenega prostora, kjer bi se bili skrili, Pred Teboj, Bog Izraelov! Pred Teboj, Odrešitelj in sodnik, Ki razdeljuješ luč in večno temo, Gospod življenja in smrti. »Katero vlogo imaš ti?« »Lady Macbeth in Desdemona.« »In Maxwell bo Macbeth in Otelo.« »Da, tak je spored.« »Da je dobro izbran, bi sicer ne mogel trditi,« je dejal gospod Hamberton, ki je spet zašel v svojo staro, zagrizeno črno-glednost in trenutno pozabil skrb radi Maxwella. »Popolnoma pogrešeno izbran. Otelo je čisto nemogoč tepec in Desdemona čisto nemogoča neumna stvarca. Nobena žena na svetu bi se ne pustila umoriti, da bi vsaj ne poizkušala si rešiti življenja. Zakaj niste vzeli dveh največjih Šekspirjevih dram »Lear« in »Timon«? V teh delih je v resnici ujel naravo v zrcalo. Le pazi! Med tremi Learjevimi hčerami sta bili dve hudič. Popolnoma prav! Ko je bil pregnan s trona, in v svoji blaznosti, je imel kralj samo dva prijatelja — norca in blaznika. Spet res! In Timojn! Veličastni Timon! »Timon srca plemenitega, ki je počilo sovraštva ognjenega.« Sovraštva ognjenega! Niti polovico dovolj! Nobeno sovraštvo, nobeno zaničevanje, noben stud ni bil dovolj velik za nizkotne prilizovalce 205. STRAN oveti, večni, vsemogočni in usmiljeni Bog! Kam naj bežim pred Tvojim obličjem? Rdeč^kakor kri, neizčrpljiv kakor morje, je moj greh pred Teboj! Gospod, daj, da se bo razodelo nad Tvojim služabnikom Tvoje neskončno usmiljenje! Med petjem so so spokorniki približali Vanni. V luči bakelj so se jim svetili obrazi, polni resnobe, hrepenenja po Bogu, polni svetosti, miru in duševne dozorelosti. Mnogih obrazi so bili ostro nagubani, zgodbe surovosti in sramote so bile na njih zapisane z neizbrisnimi črkami. Vanno je naenkrat prevzel grozen strah. JSredi med (menihi je stopal mož, Pogreb ob Drini. (Han Luska, 996 metrov nad morjem.) ki je magnetično vabil nase njene oči. Kapuca mu je omahnila na hrbet, obraz je oživel v svetlobi. V njegovih upalih, črnoobrobljenih očeh je gorel ogenj neznanskih bolečin brezdanjega živega ke-sanja. In ta mož — Vanna je dobro razločila — je imel obraz njenega moža. Da, tak je bil Giacopone, ki mu je nekdaj brez vprašanja zaupala svoje življenje. Le da je bil in pijavke, ki so se v njegovi sreči mastili na njegove stroške ter ga zapustili, ko je bil uničen — uničen vsled svoje proklete dobrote. Zastrupil naj bi bil te lumpe pri svoji mizi, da bi bil potem z razjarjenim veseljem opazoval njihov smrtni boj. Vročo vodo na njihove krožnike? Ne, Viljem, to je bilo preslabo od tebe! Strihnin ali ciankali bi bilo boljše. »Sedite! Zdaj ližite, psi!« je najlepša vrsta v celi svetovni literaturi. Ali bi ne bilo mogoče igrati tega dela? Ali bi Maxwell ne mogel predstavljati? V »Timonu« ni ženskih vlog, ali bi Maxwell predstavljal?« »Prepozno je že,« je dejala. »Pa dru- gič.« »Da, če bo kdaj ta drugič.« On je molčal ter šel zamišljen po knjižnici gorindol. Nato je naenkrat dejah »N'importe! Če je lopov, naj dobi svoje plačilo. Vsakemu zločincu vrv! Toda, Claire,« je nadaljeval; pristopivši k nji jo je pogladil po laseh, »pazi se, ali ne? Jaz bi ne mogel prenesti, če bi se zavrgla. Pazi na trdnjavo svojega srca, ali ne? Ženska srca so tako izdajalska.« Pogled na Belgrad pred napadom na mesto. VIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIlItllinillllllllllllllllllHIlIMIIIIIIIIIIIIi llllll|g|l||l|fll||gfgg||||||||ft||tl(tltllVIVCIItllllltlllllltVtllllllltlllllVlfllVlltlltllffl1IIIIIIIICIffllllttllllVBflB2lltltllll>llil>>IIBIIIIIIVVIIIIIIIIfltltlllBIIIIII>lltltlVfVfllllll ■ 11111IIII mmniimiiiiiiiiiiiii STRAN 206. ILUSTRIRANI GLASNIK 21. ŠTEVILKA •lllllllllllllll.........i.................m.......n......i ni M ni n um n i......n.........iiiiiiiiiiiii.........i..............i.................................Milil.............min........mm.......i......................................i......imunim................................ Giacopone mlad in lep. Ta mož pa je postaran, bridkosten in poln trpljenja. Ali je bila ta prikazen resnična, ali je'bila le slutnja, podoba domišljije? 0 tem si Vanna ni bila na jasnem. Toda te podobe ni mogla pozabiti. Zdelo se ji je, kakor da je pogledala v daljno, daljno prihodnost, kakor da so nevidne roke odgrnile skrivnostni zastor , . . Mimo nje so korakali menihi proti velikemu oltarju, kjer je lučica pričala o pričujočnosti Najsvetejšega; tam so se v vrsti vrgli na tla in roke križema sklenili, kakor molilci stare zaveze. Baklje so ugasnile, petje je utihnilo, bilo je tiho v ^IIIIIIIN o^fe^ol o* To pa vendar pride prenepričakova-no, ta; .Vprašaj papana',« Res, stvar je sicer vzel od šaljive strani, a njegovo srce je bilo težko, XXIX, Šekspirjev večer. In če je bil oče Cosgrove med tem časom v težkih skrbeh radi usode, ki je grozila Brandon-Hallu in njegovim prebivalcem, ni bil gospod Maxwell, skrivnostno orodje usode — za kar ga je smatral oče Cosgrove — v nič manjših. Gospod Maxwell je prejel od majorja odgovor na pismo radi Lisheena. Stvar se je dala prav lahko urediti. Polkovnik Ber-nards je bil nadvse vesel, če se je mogel rešiti tako nadležnega posestva; prodal ga je za tristo funtov. Toda zdaj je vstala za gospnda Maxwella nova težkoča. Kako naj izvede svoj tajni načrt, svojim dobrim znancem domovja ne samo vrniti, temuč ga tudi izpremeniti njim samim in vsej okolici v občudovanje? Družino Mc. Auliffe je nadvse vzljubil in marsikatero noč je prebledel razmišljaje o načrtih, kako bi postavil novo hišo, novo opremo, nove lope, lepe plotove, ograje po najnovejšem vzorcu itd. Mnogokrat si je slikal v duhu presenečenje in začudenje, ki ga bodo občutili ti dobri ljudje, ko bodo, pričakovaje, da najdejo razrušeno hišo, potlačeno posestvo, prišli iz zapora in uzrli, da so na posestvu in v hiši, ki sta v primeri s starimi razmerami naravhost razkošnost. Toda kako naj to napravi? On se ni upal se prikazati v Lisheen. Vest o njegovem, na videz izdajalskem obnašanju proti družini Mc. Auliffe se je raznesla široko po okolici. In izpostavil bi življenje v nevarnost, če bi se prikazal. Lahko bi sicer pisal svojemu agentu, toda ravno sedaj ni hotel izdati svojega bivališča. Tudi je imel v mislih, da bi govoril z gospodom Hamberto-nom, a bal se je odkritij. In Claire Moulton je morala postati njegova brez slučajne pomoči, ki bi mu jo nudil njegov stan, če bi izvedela zanj. A čas je naglo brzel; četrt leta, in ljudje bi prišli iz zapora in vsi njegovi gradovi v oblakih bi razpadli v razvaline. Stari dobri major je brez olepšanja in skoraj brez ovinkov namignil, da Mabel ni srečna. Celo njegove stare, slepe oči so opazile. Mož je tupatam rahlo namignil, izrazil tiho pomilovanje, zapisal tupatam »žalibog«, zapisal »Če«, kar je dovolj povedalo. Ali je Maxwell obžaloval svoj korak? Težko, Človeškemu ponosu se včasi dobro zdi, če morajo tisti, ki so človeka zavrgli, obžalovati svoje dejanje. Včasi se je razjezil nad majorjem, nad njegovo hčerko, predvsem pa nad Outramom, ki .............................................................................................................i................................................................................................................................................. iiiiiiiiiiiiin.il iiiiiiiiiiiiilitiiiiiiiiinitilllil ŠTEVILKA 21. 'IMIMIMMIMIMMIMIIIIMIIIIMIIIIIMMIllllllItllMMIlIMMMMMMIMMMIl ILUSTRIRANI GLASNIK .......................lllllIIlllllllllllMil IIlllllllllllII ®l domovino se je bojeval v Karpatih. Prizaneslo mu jeJorožje*sovražnika, a ni prestal naporov vojske, umrl je na legarju 30. avgusta v Debrečinu na Ogrskem. Pisal je 22, junija ženi, da je sicer ranjen, da pa 'nijnevarno in se ji ni treba razburjati; avli. julija je umrl. Zapustil je vdovo in tri otroke. Možu časten spomin! 207. STRAN jakom 26. oktobra 1914. Služil je pri poljskem topn, polku št. 8. Bil je nekaj časa na italijanskem bojišču blizu sv. Višarij. Nato je bil odpoklican na severno bojišče. Milan Roškar Florijan Goričnik ranjen umrl v Celovcu umrl v Debrečinu. f Valentin Sever. Bival je na Viču pri Ljubljani. K vojakom je odšel 15. februarja 1915; 18. junija je bil ranjen v stegno leve noge. Valentin Sever ran;en, umrl. Martin Šbarc padel na sev. bojišču. f Martin Šbarc, puškar iz Borovelj, Padel junaške smrti za cesarja in domovino 19. junija na severnem bojišču. Z njim je izgubila mati — vdova edinega svojega sina, a tudi bo-roveljski Slovenci bodo jako občutili izgubo tega neustrašnega in odločnega narodnjaka. Vesel družabnik in pevec in poštena duša. f Anton Abram, rojen 1. 1894. v duhovniji Orehek pri Cerknem na Goriškem, je bil poklican k vo- Anton Abram umrl v Grodeku. Matevž Ogris padel na sev. bojišču. Božičnica za ranjence v vojaški bolnici v ljubljanskem Marijanišču. Od tam je pisal, da upa priti kmalu nazaj. V dno duše pa nas je zabolelo, ko smo dobili žalostno sporočilo, da je umrl v bolnišnici v Grodeku 13. septembra 1915. Bil je miroljuben in pošten mladenič, ter ga je vsakdo, ki ga je poznal, rad imel. — Od njegovega brata Andreja tudi ni nobenega poročila že petnajst mesecev. Počivaj mirno, dragi Anton, naj Ti bo lahka zemlja gališka! Na svidenje nad zvezdami! —kličemo Ti žalujoči ostali, starši in sestra. f Matevž Ogris, fužinski delavec iz Borovelj, je padel 19. junija na severnem bojišču. — Slov. kršč. delavsko društvo v Podljubeljem izgubi z njim zvestega člana, ki nas je mnogokrat zabaval, ko je nastopal na odru v Delavskem Domu. Da je pa tudi služil zvesto svojemu cesarju, spričuje pismo, s katerim nas je obvestil njegov predstojnik , praporščak Meininger, ko piše, da je bil jako marljiv, priden in pošten vojak. — Bog mu bodi ga nikdar ni mogel. »Ta surovež,« je zaškripal z zobmi. »Jaz sem vedel, da ji bo počilo srce. Uboga Mab! Kraljica Mab!« V takem razpoloženju je prejel od Outrama pismo, v katerem je zahteval nazaj talisman — prstan s čudovitim draguljem, ki naj bi bil Maxwellu zastavek in nekakšno plačilo. Outram mu je pisal: Ker Maxwell ni izpolnil svoje obljube, da bo služil leto dni kot hlapec na kmetih, naj mu vrne prstan in prizna, da je bil v svojem donkišotstvu poražen. Maxwell mu je odgovoril: Cahercon, dne 30. maja 189—. Ljubi Outram! Vaše pismo sem prejel. Mislil sem, da bo major Willougkby tajno držal moj sedanji stan in moj inkognito, če ne pred drugimi, vsaj pred Vami, A zelo verjetno je vsled mnogih skrbi, hišnih in drugih, ki mu grene življenje, za hip pozabil, da mora mojo skrivnost čuvati. Zelo se motite, če mislite, da nisem izpolnil svoje stave. Deloma sem veliko pretrpel, a doživel sem mnogo, mnogo odkritij. Smatram se za boljšega človeka, kakor sem bil še v Vaši družbi v Dublinu. Tu sem kot paznik, dasi nisem opustil svojega opravila kot hlapec. V tem stanu sem preživel že pol leta, samo tekom tega časa sem delal v slabših, ubožnejših razmerah. Trpel sem veliko, a mislim, da nisem naredil pogreška. Nadaljeval bom svojo preizkušnjo, ki me vodi v boljše življenje, dokler ne poteče moja doba. In do takrat bom tudi malenkost ohranil, ki ste mi jo dobrohotno blagovolili posoditi. Bogovi naj Vas varujejo. Vaš vdani Robert Maxwell. Pismo je gospoda Outrama zelo vznemirilo. Dasiravno je bil mrzel in brezob-čuten, mu je vendar bilo, kakor bi se mreža, ki jo je spletla usoda nad njim, vedno bolj in bolj zategovala. V svojem močnem praznoverju, ki polni take ljudi, je stavil vse svoje upanje na mali prstan in njegov dragulj. Šekspirjev večer je kmalu prišel. Gospod Maxwell je nekaterim mladim vaškim fantom izročil postranske vloge. Glavni vlogi je pridržal gospodični Moulton in sebi. Na odru nad skladiščem za marmor, ki je bilo izpremenjeno v gledišče z odrom, kulisami in vsemi potrebnimi pripravami, so imeli mnogo vaj. Čim večkrat se je Claire sešla z Maxwellom ob takih priložnostih, tem bolj je bila prepričana o dveh stvareh: da je sin višjega stanu in da je vsestransko izobražen in dalje, da ni samo poštenjak, temuč da ima v svojem značaju posebno nežno potezo — znamenje srčne plemenitosti. Če velja pri plemstvu kot znamenje njegovega stanu veličastna mirnost, je znamenje naravne plemenitosti nežnost in dobrohotnost napram vsakemu človeku, tudi iz najnižjih slojev. Včasih si je Claire mislila: »Mogoče so ga tako iz-premenile bridke izkušnje.« A ta misel je še bolj vzbudila kakor pa manjšala zanimanje zanj ter je izpremenila v še globo-kejše in nežnejše občutke. Gledišče je bilo polno; ljudje so prišli od vseh strani. Težko bi bilo uganiti, kaj Florijan Goričnik umrl v Debrečinu. . ..............................................................................UMI.................................................................................................................................IIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII............................................................................. STRAN 208. ILUSTRIRANI GLASNIK 21. ŠTEVILKA Vodni ambulančni (premestljivi) mlin v Zvorniku na Drini^ob srbski^meji. zasedli po hudih bojih Sedilbahr in Take- burn^in so£zaplenili veliko vojnega blaga in^živeža, ker sovražnik ni imel časa, blago spraviti na ladje ali pa ga zažgati. jan. Črnogorci so se severovzhodno od^Berane zopet postavili v bran. Z naskokom smo vzeli od njih zasedene višine in zaplenili en gorski top. Ob Tari so praske. ObTiercegovinski meji in v ozemlju kotorskega zaliva so pričele naše čete boj proti črnogorskim postojankam. — Z vojsko v zvezi je tudi odstop črnogorskih ministrov pod vodstvom generala Vuko-tiča. Kralj je naročil Lazaru Mijuškoviču, Slovenec na patrulji, prvi v boju z Lahom. da mu predloži nove ministre. — Nemci so v bojih pri Hartmansweilerkopfu zopet osvojili važen jarek, ujeli 1083 lovcev in zaplenili pet strojnih pušk. 10. jan. V Črnigori so naši zasedli Biočo in pregnali sovražnika iz vzhodnega obrežja reke Lim. Na južnovzhodni meji črnogorski se boji nadaljujejo. od "rezerv v borbah moža proti možu zopet, iz jarkov pregnani. Ujeli smo 250 mož. — Pri Berestiany smo ;tudi odbili napade. — Topničarstvo je preprečilo, da se Rusi niso polastili pri Čartorisku pokopališča, ki smo ga jim vzeli. - Pri Tolminu in proti severu je sovražnik deloval živahno s topništvom. Boj je bil za jarek, ki so se ga^tpred nekaj časom naši polastili, Tudi pri Oslavju in na Doberdobu se vedno vzdržujejo fartiljerijski boji, — 8, jan. Izgube sovražnika v novoletnih bojih ob besarabski meji in ob Stripi se zanesljivo cenijo najmanj na 50,000 mož, — Čete generala Koevesa so vrgle Črnogorce pri Mojkovcu na Taraknje, pri Go-duzi, severno jod Berane, in iz postojank pri Rožaju na pol pota med Pečjo in Plavo. Boji so bili hudi. Naše čete imajo do Berane še 10 km. 9. jan. Pred dvema dnema na celi gališki in ;bukovinski fronti 'odbiti sovražnik včeraj ni ponovil napadov. Zdaj dobiva zopet 'nove 'čete. — Angleži in Francozi so izpraznili Galipoli. Turki so milosten plačnik, našemu narodu pa daj deležen biti s tako drago krvjo ^pridobljenega sadu te grozne vojne! |{JJ 1 Svetovna vojska. 8. jan. Bitka v vzhodni Galiciji je včeraj nanovo vzplapolala. Na Stripi je začel sovražnik z napadi navsezgodaj zjutraj. Nekaj sovražnih oddelkov se je v megli približalo do naših baterij; naši so napadli in so sovražnika vrgli nazaj. Ujeli smo 720 mož. — Na bojišču ob Dnjestru so bili bolj topničarski boji, — Na besarabski meji je pričel sovražnik okoli poldneva napad s strašnim streljanjem topov. Napadi so bili zopet naperjeni proti Topo-rovcu in vzhodno od Raranče. Boji so bili izredno srditi. Deli sovražnih oddelkov so ponekod vdrli v naše jarke, pa so bili so pričakovali. Vendar bi se bilo bati, da bi ne prišli v takih trumah, če bi vedeli, da namerja spored samo izobrazbo. Zabava in veselje, Panem et circenses, (kruha in iger) je še danes geslo. Toda nič ni bilo bolj tuje mislim gospoda Maxwella kakor pa zadovoljitev takih zahtev. Postavil si je nalogo, da povzdigne nadarjeno ljudstvo, ki se, žalibog, ne zaveda svojih talentov, in zato ni vedel druge poti, kakor prepustiti, naj vplivajo nanj mojstrska dela velikega dramatika. Nadvse je bil vesel uspeha svojega povabila. Dolgi prostor je bil pri luči krasen. Okorno tramovje je bilo ozaljšano z bršljanom in srobotjem, ki je ravno ozele-nelo. Oder je bil preprost, stoli ravnotaki. Posedli so po njih gledalci, polini pričakovanja in, kakor se je pozneje pokazalo, zelo dovzetni. Gospod Hamberton je sedel v sprednji vrsti. Na obrazu in v srcu mu je bila bolj žalost kakor zasmeh; vedel je, da se za igro na odru pripravlja resnična žalo-igra. | Predstavo so otvorili s petjem nekaterih Šekspirjevih pesmi. Nato se je igral umor iz »Macbeth«. Igralca sta bila tako napravljena, da jih priprosti ljudje niso spoznali, kar je naredilo na gledalce še globlji vtis. Claire bi bilo vsaj kot igralki zelo prijetno pri srcu, če bi bila slišala opombe dovzetnega, lahkega občinstva o svoji vlogi Lady Macbeth. Naravnost čudovito je bilo, kako so kar doživljali dogodke na odru ter spoznali neodločnost šibkega Macbetha in silno moško odločnost njegove žene. »Ona je pravi hudič,« je šepetal •nekdo. »Ona bi sama storila, če bi ne mislila, da vidi očeta,« »Ali je ne zavrne?« je vprašal tretji. Macbetha so splošno zaničevali. Že sam morilec je nekaj dovolj hudega, a biti povrhu še figovec in celo tak, ki hoče odvaliti krivdo na nedolžne, takemu niso mogli odpustiti. Pri zadnjem prizoru druge točke v sporedu so bila čustva strašno razburjena, ko so predstavljali umor Desdemone. Brezčutni Otelo, njegovi mrzli, kratki odgovori na krčevite prošnje Desdemonine za usmi- ljenje; ljudje so postali strašno ogorčeni. Zaničevanje, ki so ga čutili proti Otelu, usmiljenje z lepo ženo, izvrstna igra obeh igralcev: vse jih je tako razbesnilo, da so bili vsi iz sebe in pozabili, da je samo igra. Žene so jokale in ječale, otroci vpili groze in strahu. V trenutku, ko je zamorec pritisnil nesrečni ženi na obraz blazino, so se dvignili možje pokoncu, in Otelu bi se bilo godilo slabo, če bi ne bil vstal gospod Hamberton in ne bil pomiril z roko razburjenja in ogorčenja. Sedli so nazaj tresoči se razburjenja. Pomirili so se šele, ko je Otelo zasadil nož sebi v srce, kar je vidno pomirjevalno vplivalo na njihova čuvstva. »Ta pa je našel slab koinec, pa ga je tudi zaslužil.« »Kaj mu pomaga kesanje? Take ljudi obide kes, šele ko ne morejo svojega dejanja popraviti.« »Glej, no, saj so samo igrali.« »Seveda, ali nisi prej slišal gospoda?« »Vraga, to pa je bila čudna igra. Ali nisi videl, kako je zadušil ženo in si potisnil nož v srce?« (Dalje.) ■ ■»•■llllllllllllilllllllflllll|ll|tlllllllilllll«ltli*llllllll>a«lilMI>lltlMlllMIIIMIIIIIIItllllll)MMIII«MMOtM(IIIIIIIMIIII..>>>.>.>>>■"""■•"«"""•■■■"■•"■"■"....................................................................................„ ILUSTRIRANI GLASNIK 21 ŠTEVILKA CT^n A T^T O, ^ ' .............t....................im.^.7.mimi7mitm>MIM..............................................1......1.......»Milit...............1......Illlil........MIIIMIIIII.UII..........................M..................H........... •MMIIIMHIIIlil.................................................................................................................................lliilliliilli višeno službo. Papež v sedanji vojski ne more po poslanikih občevati z osrednjima državama, Lahi so celo odpirali pisma papeževa na Nemško in v Avstrijo. S tem je ovirano papeževo delovanje kot vrhovnega duhovnega vladarja nad katoličani vsega sveta, in vsakdo vidi, da laške garancijske postave, ki zagotavljajo papežu svobodo, nimajo nobene vrednosti, ker jih laška vlada lahko razveljavi, kadar jih noče, kar je med sedanjo vojsko tudi v resnici storila, Ker ima Italija v tem oziru slabo vest, zato je zahtevala kot pogoj, da pristopi sovražnim državam, ki bodo skupno sklepale mir, zagotovilo, da se o vprašanju papeževega položaja ne bo nič govorilo, kadar se bo sklepal mir, Angleži, Francozi in Rusi so temu pritrdili. — Framazoni so zopet dosegli začasen uspeh, papež naj bo še zanaprej odvisen od milosti laškib ministrov, kljub temu, da mu je uprav od Italijanov na papirju zagotovljena neomejena svoboda.— Od Lahov pač ne moremo drugega pričakovati ; verolomni, kakor so izdali zaveznike in se združili s sovražniki, tako in še bolj verolomno postopajo proti papežu, tembolj, ker jim ni všeč, da se papež ne nagne na njihovo stran in da vedno pripravlja pota za mir med krščanskimi narodi, ker prelivanje krvi med brati nasprotuje vsem načelom krščanstva. Upajmo, da papežev glas v tem oziru ne ostane več glas vpijočega v puščavi. Predsednik združenih ameriških držav Vilson (X) z nevesto gdč. Galt-ovo na obisku svetovnih iger v Filadelfiji. pravoslavnega Božiča zasesti Črnovic^., se ni izpolnila. Upati je, da bodo naše junaške armade vztrajale ob tej črti in obvarovale obmejne kraje pred rusko silo. Na črnogorski meji so naše čete prodrle v Lovčen. To je odločilen boj za Črnogorce. Sedaj imajo naše čete odprto pot na Cetinje, glavno mesto črnogorsko, in ker tudi Koeveseva armada zmagoslavno prodira v Črnogoro od severovzhoda, in je zasedla važno križišče v Berani, je pričakovati, da se našim hrabrim četam v prihodnjih tednih posreči zasesti Črnogoro in si s tem odpreti pot v Albanijo. Z zavzetjem Lovčena je Črnagora zadeta v srce, zelo zadeta je pa tudi Italija, ki zbira vojake v Valoni, ker se bo morala za Albanijo boriti proti Bolgarom in Avstrijcem, pa tudi Grki od juga ji ne bodo prijazni. Na Balkanu, zlasti v Albaniji, je pričakovati v doglednem času važnih vojnih dogodkov, ki bodo zaposlili veliko laške armade in s tem bo kolikortoliko razbremenjena fronta ob Soči in na Tirolskem. Gotovo namreč je, da bo Italija branila Valono z vsemi silami. Italija, kakor je znano, je šele v zadnjem času pristopila dogovoru nam sovražnih držav ter se zavezala, da ne sklene posebnega miru. Prej pa je poskušala skleniti mir z Avstrijo, seveda pod takimi pogoji, da jih je Avstrija brez razgovora morala odkloniti. Ko pa se je Italija pridružila predlogu za skupno sklepanje miru, tedaj pa je zahtevala od zavezniških držav zagotovilo, da se pri sklepanju miru nihče ne dotakne rimskega vprašanja, položaja rimske stolice. Sedanja vojska je namreč pokazala, da ni res, kar so Lahi vedno trdili, da je papež neodvisen in da kot samostojni vladar lahko iz- Grško pristanišče Kavala, nasilno zasedeno od čet entente. vršuje svojovz- Časnikarjeva legitimacija. Na peron državnega kolodvora stopi časnikar. Pri izhodu ga ustavi vojaški paznik in zahteva, da se izkaže z dovoljenjem za potovanje. Časnikar ni imel nobene legitimacije. — »No, kje imate dovoljenje?« vpraša paznik. — Novinar išče po žepih in izvleče neplačan račun, — »Neplačan račun ? Dobro, vi ste časnikar. Zadostuje. Le pojdite!« Alorizem. Hoditi v kino, se pravi: Bogu čas krasti, denar zapravljati, oči kvariti in hlače trgati. Pri advokatu. Advokat: Dobro, jaz vas bom zagovarjal pred sodiščem zaradi tatvine. Toda vi mi morate vse po pravici povedati, kako je bilo. — Tat: Vse vam rad povem, samo tega ne, kam sem denar zakopal. Modrovanje glede oskrbe z živili. Modrijan: Ako imam denar, nimam izkaznice za moko ; če imam izkaznico, nimam denarja; kadar imam pa denar in izkaznico, takrat pa ni moke. Smola v strelnem jarku. »Zakaj je vojak Ivan danes tako žalosten?« — »Kako bi ne bil, siromak ima smolo. Včeraj je dobil za Božič od doma pleče suhega mesa, a ko smo metali ročne granate, se je zmotil in namesto granate vrgel pleče med Lahe.« Stari penzijonist. V gostilni: Čudno, kruh, klobase, porcije, vse je sedaj ob vojski m an j š e, pa vendar pravijo, da živimo v veliki dobi. ŠTEVILK.A. 21. ILUSTRIRANI GLASNIK 211. STRAN .................„„„„..............................................I..........MU.......I.......................I......I.....IIIIII........I.............Illlllllll...........Illlll............................."...........................I.....'"I".................................Illlllllll.....I..........I................................. o*