Banalnja Ittrllka ikaigi 10 ftraal.
„J\fovi čas“
uhaja vsak petek ob 12, uri dopoldne. Uredništvo in upravništvo je v gosposki ulici St. 6. drugo dvorišče.
N9VICAS
JLtist stane
za celo leto . . . . 4 )C za manj premožne 3 „ v JVTemčijo .... 5 , posamezne številke 8 v Oglasi po dogovoru.
Štev. 15.
V Gorici, 12. aprila 1912.
Leto IH.
Evharistični kongres
O
meseca septembra.
Zanimanje zanj postaja vedno večje. Celo v državnem zboru so se ga spominjali, seveda ljudje, ki sovražijo vse, kar je v zvezi s katoliško cerkvijo. Tudi približen vspored celega kongresa je bil po Hstili objavljen. Silno zanimiv je ter obeta prinesti vsem vdeležencem velikanskih koristi. O njem bomo v nadaljnih številkah poročali. Pri delu za kongres stoji presvetla cesarska hiša na čelu! Cesar je pokrovitelj celega kongresa in se ga osebno vdeleži. Nič manj kot osem nadvojvodinj sodeluje kot pokroviteljice pri posameznih ženskih odsekih. Ravno tako sodelujejo Pri pripravah za kongres ministri in zastopniki najvišjih plemenitašev v Av-stri ji. Katoliško plemstvo se ga vdeleži kolikor možno polnoštevilno tako iz Avstrije kakor iz Ogrske. Ogrski velikaši Pridejo h kongresu v svojih dragocenih starodavnih nošnjah. Zastopniki dunajskih stanov, posebno meščanskega, trgovskega, obrtnega in uradniškega stanu bodo zastopani pri kongresu po tisočih in tisočih. Tudi častniki avstrijsko - ogrske armade se ga zelo številno vdeleže, posnemajoči zgled svojega najvišjega vojnega gospodarja. Kaj naj rečemo potem o društvih, ki pošljejo neštete zastopnike h kongresu? Kaj šele o posameznih deželah? Samo i/. Tirolske pride kar cela vrsta posebnih vlakov, ki pripeljejo na Dunaj domače prebivalstvo v narodnih nošnjah. y narodnih nošnjah nridejo tiste dni tisoči !n tisoči iz Češke. Moravske, Galicije! — Ravno tako Slovaki. Rumuni in Mažari iz Ogrske. Iz Hrvaške se je že do sedaj priglasilo nad 4000 vdeležencev v narodnih nošnjah. Posebni vlaki pridejo dalje iz Poljske, Italije, Francoske, Nemčije! Iti to vse se ve že sedaj, ko manjka do kongresa še celih pet mesecev! Tudi mi Slovenci ne bomo zadnji. Na »Orle« je že izšlo vabilo, da pohitijo na kongres korporativno !Z vseh strani slovenskega ozemlja! Prekrasna slika bo to, ki jo bo nudil naš Orel s svojim katoliškim prepričanjem pri kongresu na Dunaju. V kratkem, morda že Prihodnji teden izide za deželo tudi pri nas
na Ooriškem vabilo na kongres, ki bo obsegal narode cele Avstrije in zastopnike celega katoliškega sveta! Kdor le more, ta naj se vabilu odzove in naj gre na Dunaj, kjer bo gledal prizore, kakor jih še uikdo ni gledal pri nas v Avstriji in jih v svojem življenju tudi ne bo več! Zatorej že sedaj kličemo:	Na	Dunaj	h	kongresu
meseca septembra!
Eno nam manjka.
Mnogo se žrtvuje v naših vrstah za društva in povzdigo društvenega življenja, premnogo se dela tudi za naše časopisje, ki se je v primeri s prejšnjim časom kar naravnost čudovito razširilo. V zadnje malo selo gre naš časopis ter nosi tja gor zabave pouka in izobrazbe. A eno nam pri tem še vedno manjka.
Časopis in živa beseda.
Iz časopisa mi gleda nasproti le nema beseda. Izraža sicer živo prepričanje; a rte vidim pri tem človeku, kateremu srce plamti tega prepričanja: ne slišim njegove besede, ognjene, navdušujoče, prepričevalne, ki ostaja neprimerno bolj neizbrisno vtisnena v spominu: kakor pa beseda, ki io čitam napisano v listu. In če tudi naš človek" čita z vso vnemo naše liste in srka iz njih pouka in izobrazbe, kolikokrat se vendar zgodi, da mu iz enega ali drugega razloga ostane ta ali oni odstavek nerazumljiv. Prilike pa nima, kjer bi dobil pojasnila. ki ga poučuje in naduš^ije. Na shodu se mu vedno nudi priložnost, da po završenem govoru povpraša pojasnila. -Jn ker je tu vedno dobi, zato so tudi sadovi neprimerno večji!
Nam na Goriškem manjka žive besede.
Prav nič drugega nam ni tu v mislih, kakor le ugotovitev dejstva, da nam na Goriškem manjka žive besede. Silno važno je časopisje, ki vlada svet. Toda popolnega vspeha tudi časopisje ne more dosegati, če ga ne spremlja živa beseda. To je znano sploh vsem.
Koliko važnost polaga n. or. katoliška cerkev na živo besedo! Misijonarji so delovali in delujejo še vedno predvsem z živo besedo; ž njo so širili in širijo še vedno
meje kraljestva božjega na zemlji. Dušni pastirji imajo strogo dolžnost, z živo besedo razlagati vernemu ljudstvu krščanski nauk. Le z živo besedo pripravlja sveta cerkev odraslega človeka k zakramentu sv. krsta, ter svoje otroke k sv. obhajilu in drugim zakramentom. Brez žive besede si katoliške cerkve niti misliti ne moremo.
Tudi druge družbe dosegajo vspehe le vtoliko., vkolikor se zavedajo pomena žive besede. Protestanti dosegajo v zadnjih časih vspehe. ker pošiljajo svoje agitatorje med katoliško ljudstvo, ki z živo besedo nastopajo pred njim ter je odvračajo od zmote in krive vere. Socialisti imajo kar cele šole, kjer vzgajajo svoje govornike in agitatorje. In le tem se imajo oni poleg svojega časopisja zahvaliti, da se n. pr. na Nemškem njih organizirane vrste tako ši-
rno. -
Tako naj bo tudi pri nas!
Pomena žive besede se pa tudi katoliške stranke zavedajo. Ni se pri tem treba ozirati na Nemško, kjer se dan za dnevom na neštetih mestih z živo besedo zavračajo napadi sovražnikov, rešujejo ugovori ter razblinjajo dvomi. Poglejmo samo med Slovence na Štajerskem in Kranjskem! Neutrudno zahajajo tam med narod visokoizobraženi možje, duhovniškega in posvetnega stanu, ki so no razmerah ali na po pristojnih činiteliih prišli do tega. da s svojim časom orosto razpolagajo v korist in blaeor celega ljudstva. Ne mine teden, kier bi ne šli med narod in mu tolmačili v luči katoliških načel važna časovna vprašanja/Poglejmo dr. Korošca, dr. Kreka. Gostinčarja in toliko drueih! Zdi se, kakor da bi ti ne imeli drugeera poklica, kakor biti vzvišeni, plemeniti učitelji in vzgojitelji svojega ljudstva! Da navedemo en zsrled! Dr. Krek je n. pr. v lanskem letu približno šestdesetkrat nastopil kot govornik. Na vseh mogočih kraiih ga vidimo: v državnem zboru na Dunaju, v deželnem zboru v Ljubljani; v S. K. S. Z. v Ljub-liani; na poučnem tečaiu v Gorici; na delavskem tečaju v Ljubljani; .v Rafaelovi družbi: na političnih shodih po .Kranjskem na socialnem tečaju na Dunaju; na shodu »Jugoslovanske strokovne zveze«; na shodu Podpornega društva delavcev in delavk itd. itd. — Tu vidimo, kako silno se zavedajo pomena žive besedo povsod
drugod na Slovenksem. In po našem prepričanju se imajo poleg razširjenega časopisja drugod po Slovenskem ravno tej o-kolnosti zahvaliti, da se je liberalizem strl. Zatorej tudi naše delo na Goriškem ne bo nikdar popolno, če ga ne bo spremljala živa beseda. Liberalizma in njegovih pritiklin ne bodemo mogli nikdar streti, ako ga ne napademo v njegovem zadnjem kotičku z živo besedo. In živa beseda mora delovati ne za časa razburjenja ob volitvah, ampak v miru, Le tu dosega one trajne vspehe. In vsak naš človek mora imeti priliko, da jo sliši. Pa so kraji na Goriškem, kjer je živa beseda zunaj cerkve skoraj nekaj čisto neznanega! In le malo jili je. ki se žrtvujejo za živo besedo.
Tu je treba odpomoči. Nam manjka žive besede. Dobiti jo moramo, ker brez nje so vsi naši najboljši načrti nepopolni, vse naše žrtve nenonolne. Mnogo nam je na Goriškem res potrebno, toda za katoliško stranko na Goriškem je po našem prepričanju živa beseda najbolj potrebna.
Poslanec Fon med volivci.
Shod S. L. S. v Št. Petru.
Na velikonočni pondeljek popoldne sc je vršil v Št. Petru v prostorih »Zadružnega Doma« javen shod, katerega je sklicala S. L. S. Udeležilo se ga je nad 150 mož. izmed katerih je bilo kakih 20 iz Vrtojbe. Poročal ie g. državni in deželni poslanec .1 o s ip F o n. Razjasnil je najprej ogersko krizo. Popisal je zahteve O-grov dede armade in njih počenjanje na Hrvaškem. Misel o trializmu so zborovalci burno pozdravili. Nato je predočil zborovalcem noložaj v našem državnem zboru. ki ni nič kaj ugoden. Govoril je o uradniškem vprašanju, ki je tudi na dnevnem redu. Omenil je ogromne stroške, ki jih ima država s svojim uradništvom. in vendar se tako slabo uraduje. Zatorej, proč s takimi uradniki, ki ne izpolnjujejo svoje dolžnosti! — Nadalje je govoril o starostnem zavarovanju, ki ie za delavsko ljudstvo velikega pomena. Zalibog, da ima isto toliko nasnrotnikov. med katerimi so tudi Poliaki. Toda poslanci S. L. S. ne bodo prej mirovali, dokler se ne upelje starostno zavarovanje.
Nadalina važna točka, o kateri je ogovoril g. poslanec, je razdolženje kmečkih posestev. To vprašanie zadeva posebno eoriško okolico, kjer skoro ni kmeta, da bi ne bil zadolžen. Onozoril je zborovalce na sredstva, ki bi utesnila temu odpomoči.
Zadnio točko govora g. poslanca je tvorilo zadružništvo. Priporočal ie. da se kmetie še tesneie oklenejo obstoječega kmetijskega društva v Št. Petru, ker le potom organizacije si bodo izboljšali svoie stanie. Sledile so slučajnosti, pri katerih so zborovalci povpraševali sr. poslanca pojasnila v raznih rečeh. Tako je n. nr. nekdo vprašal, ali je pravično, da pride delavec, ki le delal celo svoje življenje v mestu za druge, ko onemore. v domačo občino, ki mora potem skrbeti zanj. Gosp.
v
a
poslanec je odgovoril, da to seveda ni prav, ampak za sedaj je taka postava, ki se ne da kar tako predrugačiti. To vprašanje se da menda najlažje rešiti na ta način, da se upelje zavarovanje za starost in onemoglost. — Ob koncu se je izrekla g. poslancu zaupnica ter prošnja, da bi večkrat prišel med svoje volilce.
Voj na m ed Italij o in Turčijo.
Sedaj iz Italije same prihajajo glasovi, da laško vojaško poveljstvo v Tripolisu ni za nič. Tako vojaški list »Preparazione« napada poveljstvo armade v Tripolitaniji, ki ima 150.000 mož, a se nikamor ne gane. Sedaj ko bo vročina, bo še težje prodirati. Laška nedelavnost koristi le Turkom. — V listu »Seccolo« neki pisatelj priporoča, naj Italija prekliče aneksijo. Iz tega je razvidno, da se je ljudsko mnenje v Italiji že precej obrnilo.
Laško brodovje sicer že dolgo napoveduje veliko akcijo, a večina ladij je v popravi, ker so v polletni službi zelo trpele. Del brodovja pa oblega arabsko obal v Rdečem morju. Nekaj ladij križari v turških vodah in išče ladij, ki vozijo Turkom orožje.
Turki so izjavili, da so pripravljeni skleniti mir. toda le pod pogojem, da Italija aneksijo prekliče. Italijanski vojaki morajo iz dežele. Turški orožniki in vojaki naj bi bili pod komando laški oficirjev* toda vrhovni poveljnik naj bi bil Turek. Vlado in namestnika v Tripolisu imenujejo Turki. — Ti turški pogoji niso ravno skromni. Da so Turki tako samozavestni, je umljivo, če beremo naslednje laško poročilo: Poročevalec lista »Corriere d’Ita-lia« poroča svojemu listu, da so Turki v Zuari izvrstno utaborjeni, da so zgradili utrdbe in okope v Vadi Beidda in da so tudi s strelivom in živežem dobro preskrbljeni. Izborno je organizirano tudi poroče-valstvo.
Lahi se sedaj namreč pripravljajo, da s celo divizijo napadejo kraj Zuaro ob tu -niški meji tor tako zapro pot po kateri vtihotapljajo Turki orožje in živež. Podjetje je zelo nevarno.
Laški vojaki ne ubogajo.
Da je vojaštvo v Tripolisu že slabo volje vsled dolge vojne, izkazujejo naslednja poročila: Letnik 1888 ie popolnoma nezadovoljen. Vojaki povelja nalašč zelo počasi ali pa celo narobe izvajajo. Častniki ne nastopajo proti njim, ker se ozirajo na njih dušno razpoloženje. Vojaki letnika 1888. so že 6 mesecev pod orožjem in zahtevajo, da jih izpuste. Na zidovje in palme pišeio: »Letnik 1888 hoče domov!« Ko sta dobila dva polka 3. aprila ukaz, da naj se vkrcata v ladje, da na nek neznan kraj odrinejo. so vojaki burno ugovarjali, ne da bi se bili častniki upali ugovarjati.
Radi tega so Lahi iz severne Italije že poslali nove čete v Afriko, da nadomestijo letnik 88, ki pojde domov,
Boji.
Laški list »Messaggero« poroča, da pri Tobruku Turki Lahe neprenehoma napadajo, da bi jih utrudili.
Turki poročajo o bojih pri Derni in Tobruku:
Enver bej poroča, da so Turki dne 2. t. m. pri Derni napadli italijanske prednje straže, tri bataljone, in jih iz utrdb pregnali in 30 Lahov ubili. Turška artiljerija pri Bengaziju je pa dne 1. t. m. en laški aeroplan uničila. Mrtev je zrakoplovec poročnik Roberti. Boji so se bili dne 31. marca in 1. aprila pri Tobruku. Turki so v teh bojih po turških poročilih zmagovali. Dne 4. t. m. je 50 Turkov pri Tobruku zasedlo italijansko utrdbo. Trije laški bataljoni so Turke napadli. Ko so dobili Turki 500 mož podpore, so se morali Lahi umakniti, dasi so jih podpirale laške vojne ladje. Turki niso imeli izgub, Lahi so izgubili 30 mrtvih. —
Laški uspeh.
Italijanski oddelek 11.000 mož je med fingiranim napadom na Zuaro pod poveljstvom generala Garioni zasedel Sidi Said ob tripoliško-tuneški meji in se ondi še iz-krcuje. Od Sidi Saida bo mogoče napasti Zuaro, s čimer bo dovažanje živil in muni-cije za turško-arabsko vojsko zelo otežko-čeno in bo odslej vtihotapljanje po morju skoro onemogočeno. Italijani smatrajo za-sedenje Sidi Saida za velik korak naprej.
Po svetu.
Ban Čuvaj na Hrvaškem dela z vsemi silami, da bi uničil pred vsem časopisje. Shodi so prepovedani. Listi, tudi v Dalmaciji, ki napadajo Čuvaja, so zapljenjeni. Poročajo, da bo Čuvaj napravil sam nov volivni red, ki bo zvišal število poslancev. Napravil ga bo tako, da bo gotovo polovica poslancev njegovih privržencev. Kar se sedaj godi na Hrvaškem je res kruto nasilje! — Khuen na Ogrskem, ki je tudi I izgubil tla pod nogami, hoče razpustiti ogrski državni zbor. Vršile se bodo nove volitve, seveda po turškem načinu. Delecracije se skličejo najbržc 20. t. m. -Nemška armada dobi na novo 2 armadna zbora, ki se nastanita ob francoski meji.
Francoska mornarica pa dobi zato velike nove bojne ladje. — Ruska carica ' nima prijetnega življenja. Tma sicer vsega dosti, na vratu nosi prekrasne biserne ko- ' rale. Sedaj pa je opazila, da se ji tam dela hud liščai. Pregledali so korale in opazili, i da so nalašč zastrupljeni. Če bi jih bila še j dalje nosila, bi si bila zastrupila kri. To je delo anarhistov, ki imajo zveze celo na tuskem dvoru. — Zanimivo politično nre-rokovanie je o 1. 1913 objavil neki japon- j ski nisateli. ki je pa najbrže Nemec. Pravi, da bo 1. 1913 nastala velika vojna. Na eni strani bosta Nemčija in Avstrija, na drugi na Italija. Francija in Anglija. Angleško brodovje bo sicer premagalo nemško, ki pa ne bo popolnoma uničeno, ampak bo še vedno branilo prevoz Angležev na pomoč Francozom. Avstrijsko brodovje se bo uspešno ustavilo združenim Lahom in
Francozom. Dobili bomo drugega Tegett-itofa. Na suhem bo naša. armada pobila Lahe. Pri Peschieri bo avstrijska zajela laško. Tudi francoska vojska, ki pride Lahom na pomoč, bo tepena. Nato gre naša armada na sever'pomagat Nemcem, ki so medtem iz zrakoplovov metali bombe na London in ga razrušili. Obe armadi oblegate Pariš in ga vzamete. Nato se Francozi pridružijo Nemčiji in Avstriji, Italija mora odstopiti Avstrij Benečijo. Naj pa nihče ne po/.abi, da je vse to le fantazija. Sicer pa v sedanjih časili tako velika vojna ni izključena. Vprašanje je,le, kdo bo ostal na vrhu. — Rusija, s katero želimo dobrih zvez, je nezanesljiv prijatelj. Vlada sama bi bila za Avstrijo, a drugi vplivi hujskajo javnost proti nam. Tako je izšel
te dni v Peterburga članek, naj se Rusija zveže z Rumunijo ter si obe razdelite Avstrijo. Rumunija bo dobila rumunski del Ogrske, Rusija pa slovanske dele Avstrije. Tudi ta je seveda prazna fantazija, ki pa kaže, da so časi prav nervozni. — O našem vojnem ministru trde, da se bo odstopil, ker se je sprl z Ogri in ker ga ne veseli pisarna, ampak je rajši vojak. — Na Balkanu se pojavljajo vstaši od bolgarske in srbske strani. Crnagora je sprta sedaj s Turčiji in Srbijo. — V Mehiki se je bil zopet hud boj med vstaši in vojaki. Vstaši so bili poraženi. - V Zed. državah ameriških se pripravljajo na volitve predsednika. Najbrže bo izvoljen dosedanji Taft. — Na Japonskem je krščanstvo odslej naprej državno priznana vera, česar doslej ni bi-
lo. — Na Kitajskem je novi predsednik Juanšikaj izjavil katoliškim misijonarjem, da bodo katoličani uživali največjo versko svobodo ter imeli tudi pravico do državnih služb. — Na Francoskem so katoličani pri nadomestnih volitvah v državni zbor iztrgali svobodomislecem 5 mandatov. Tako povsod napreduje katoliška misel, kjfr je bila nekoč preganjana. To se bo zgodilo tudi na Portugalskem, kjer so velikonočno procesijo anarhisti napadli z bombami. Z oken so streljali na katoličane iz revolverjev. 3 katoličani so mrtvi, 30 ranjenih. I ake krvave svatbe si žele nad katoličani tudi naši svobodomisleci. Toda ne pojde, dokler bo ljudstvo verno in zavedno.
Listek.
Junaštvo in zvestoba.
Nemški spisal: JOŽEF SPILLMANN D. J.
(Dalje,)
Njen spremljevavec je hotel sicer ugovarjati, a kraljica me je spoznala in se je brž oprijela moje pazduhe, jaz pa sem jo drzno vedel čez Karuseljski trg, da bi došel od one strani v malo ulico °yen. Podnevi sem si bil sicer dobro ogledal vse ovinke teh malih u‘ic, kamor sem si upal sedaj; toda v nočni temi se mi je kmalu začelo dozdevati, da sem izgrešil pot. Mrzel pot mi je udaril na celo, ko sem pomislil na svojo odgovornost, in molil sem k angelju varihu, da bi mi pomagal. Slednjič sem prišel na trg pred Loure in nato sem kmalu našel Fersenovo kočijo. Kralj in vsi so prestali smrten strah. Marija Antonijeta je brž vstopila in voz je oddrčal.
Svojim možem sem podaril vsakemu nekaj okroglega in jih odposlal. Potem sem odšel k Saint-Martinskim vratom. Tudi tam je slo vse po sreči. Vprašali so sicer po potnem listu. Tega je bil spisal ruski poslanik in podpisal župan in se je glasil na ime gospe Korff za pot v Frankfurt (na Nemško.) Reding je stal zraven, ko ga le uradnik pregledaval. Uradnik je tudi hotel posvetiti s svetilko v voz, a naenkrat mu je ugasnila, da sam ni vedel kakd (Reding bi mu on lahko razložil.) Fersen pa je med tem tako klel na svojem kozlu, da je mož prestrašen potegnil prečnico kvišku. Šved je počil z bičem ln bili so zunaj. Ono stran Saint-Martinskega prekopa jih je čakala Potovalna kočija s šestimi konji in odpeljali so se proti meji.
Z Redingom sva se potem pogovarjala o kraljevem begu in niegovih posledicah. Reding je menil, da se sedaj lahko vse obrne na bolje. Kakor hitro bo kralj na varnem, prekliče vse krivične postave, ki jih je sklenil narodni zbor. Jakobinske klube, ki strahujejo sedaj narodni zbor in vso Francosko, bo razpustil in zopet pride do ni°či monarhija, toda ne stara gnjila monarhija s svojim slabim gospodarstvom in razvadami, marveč novo kraljevstvo, ki bo temeljilo na postavi in pravičnosti.
Tako je govoril Reding. Med tem pa se je vrnil Fersen s svojo kočijo in stopila sva vanjo. Vse jo bilo šlo srečno. V nekem selu, n ure od Pariza se je grof poslovil od kraljeve rodbine ; malo pred Poldnem bodo begunci že v Chalonsu (r. Salon). „Če pojde vse v rcdu, prjde n0va doba za Francosko in celo Evropo," je rekel šved-v gr°f, »Zame pa bo med tem bolje, da zapustim Pariz za nekaj časa. To svetujem tudi vama. Prej pa se še hočem prepričati, ali ne 'mslijo morda kralja zasledovati. Ce ne storč tega do šeste ure zjutraj, Sa ne dohitč več."
, Peljali smo se skozi mesto in mimo Tuilerij vse mirno ! Na , ayetteovem stanovanju so bila še vsa okna zaprta in straža je a*a vsa zaspana pred vrati generala narodne brambe.
»Ne dohitijo ga večl" je rekel Fersen zmagovalno. Potem nama Je podal roke in se poslovil s prijaznimi besedami.
XXXI.
Nasledki.
Po tej razburljivi noči sem legel oblečen	na posteljo, da si
malo	odpočijem. Okoli osme ure	me je gospodar	prišel budit ter je
vpil bled od strahu: „Kralj je pobegnil!"
»Naj! Saj so zadosti nesramno ravnali ž njim," sem odgovoril.
„Toda	vrnil se bo na čelu	Avstrijcem in bo	razdejal Pariz do
tal!	Strašna	državljanska vojska	bo izbruhnila in	v svoji lastni krvi
bomo pomrli," je javkal mož.
»A kaj!	Pustite me spati !	Kralj	je predober, da	bi prelil le
kapljo krvi 1"	Toda na spanje	ni bilo misliti. Ves Pariz je bil
pokonci. Ustrelili so s kanonom, s katerim so ob nenavadnih dogodkih klicali ljudi na noge. Vse se je oboroževalo. Bilo je vrvenje, kakor da bi kralj zares stal pred mestom z vojsko 100.000 m6ž.
Hitel sem v našo vojašnico, ker se mi je zdelo zelo verjetno, da mora naš polk pod orožje. Morda je pustil kralj kakšna povelja zanj^ Med potjo sem se moral smejati, kako se je pokazal na dan parižki ljudski duh. Na Tuilerije so prilepili liste z napisom: ,.Tukaj se oddajo stanovanja v najem." Ženske z volnenimi rdečimi čepicami so hodile oborožene okrog in vpile, da hočejo sedaj one varovati Pariz, ker so	moški pustili uiti debelemu	kralju, ki so ga	bili privedli
iz Versaillesa.	Moški pa so kleli	kralja,	katerega bi bilo	treba spra-
viti po izgonu na mejo in ga brcniti čeznjo.
V vojašnici sem našel že majorja Bahmana in večino častnikov, Bahman mi je stisnil roko in mi šepetaje častital. Čakali smo polkovnikovega povelja, ker smo vedeli, da moramo biti pripravljeni na pot, ker nas bo kralj gotovo poklical k sebi, kakor hitro pride do čet, ki jim poveljuje Bouilles (r. Bujč.)
Tako so mislili tudi ostali častniki; poslali smo v drugi dve vojašnici naročilo, naj bodo tudi tam pripravljeni na odhod Polkovnik pa nam ni dal drugega povelja, kakor naj mirno imamo ljudi pripravljene v vojašnicah. Popoldne je objavil neki list kraljev manifest narodni skupščini. Major je na dvorišču vojašnice nagovoril možtvo, povedal je, da je kralj pobegnil in prečital je njegov manifest. Marsikatero oko se je orosilo in znova so vsi prisegli na zastavo ter obljubili, da pojdejo za kraljem, kakor jih pokliče po starem švicarskem geslu: Junaštvo in zvestoba !"
Popoldne sem spremljal majorja v drugi dve vojašnici, kjer je isto razložil vojakom. Potem sem šel k velikemu sodniku Keyserju in sem mu pomagal spraviti v red polkove zapisnike.
Pri tej priložnosti me je pobarala stara Blanchet (r. Blanšč), kako da je z mojo ljubeznijo do hčere velikega sodnika in jaz sem ji odkrito povedal, da mi je Verena poslala pravo odpovedno pismo. Zmajala je z glavo in je menila, da veliki sodnik ne ve ničesar o tem. Tega pa ji nisem verjel, če tudi je rekla, da ima odprte oči in ušesa. Veliki sodnik govori pri vsaki priliki nenavadno spoštljivo in ljubeznivo o meni. Naj si torej ne vzeniam k srcu tega pisma. Mlada dekleta imajo svoje^ muhe, kakor aprilovo vreme, ko često sledi hudim vihram in deževju jasno nebo in zlato sonce. Naj le za nekaj časa zopet pišem gospodični, kakor da bi se ne bilo nič dogodilo, in gotovo dobim povoljen odgovor. Odgovoril sem dobri starki, da hočem to premisliti; kajti o svoji zaroki ji nisem hotel ničesar praviti.
Mesto v Zug pajjsem pisal drugo jutro v Etanipes (r. Etdnp) precej|dolgo|pismo polno||Jpolitičnih novic o kraljevem begu in kako sta bila pri njem deležna „Damian" in „Rudolf“. Pismo sem skušal sestaviti tako, da bi ne moglo škodovati, če bi je kdo odprl ter sem se podpisal samo s črkama D. M.; kajti tedaj ni bil človek nikjer zagotovljen, ali ne odpie pisma kak jakobinski poštar. Takšna politična ljubezenska pisma sem pozneje večkrat pisal Izabeli; izognil sem se tako zadregi, da bi ji govoril o ljubezni, ki vkljub dekličine ljubeznivosti le ni hotela prodreti v moje -srce. Naj sem se še tako branil; celo moje srce je bilo pri Vereni Keyser. Kaj naj bi postalo iz tega ? Sem-li smel tako podati Izabeli roko v zakon ? Dnevu, ki si ga želi vsak zaročenec, gledal sem jaz z nekim strahom nasproti in upal sem, da bi me ugoden zapletljaj oprostil besede, ki sem jo dal prenaglo. Vendar nisem imel poguma, da bi odkril Izabeli svoje srce. Čutil sem, kako bi jo bolelo. Kako naj se to konča! ?
V teh mislih sem končal svoje pismo in ga sam nesel na pošto. Pred poslopjem se je bila nabrala velika množica ljudi, ki so bili nenavadno razburjeni. Ko sem prišel bliže, sem slišal, kako so vpili: „lmajo ga !“ „ Peljejo ga nazaj 1"
„Koga ?“ sem vprašal.
„Kralja pač ! Pošta, ki je ravno dospela iz Chalonsa, javlja, da so v vsej pokrajini Argonskega gozda po vaseh vso noč bili plat zvona in neki jezdeči sel iz St.-Menehould (r. St.-Manuld) je prinesel novico, da so kralja spoznali ter ga zasledujejo. Zasledovati ga je isto, kakor ujeti ga. V vseh vaseh imajo jakobinci svoje brate. Živeli Jakobinci, pravi prijatelji svobode ! Dol s tiranom ! Ha, kako ga bomo vsprejeli."
Oprostil sem se klepetača in sem hitel z žalostno novico k velikemu sodniku Keyserju, kjer sem upal, da najdem tudi Bahmana. Res sta sedela skupaj in kakor strela ju je zadelo moje sporočilo. Rekel sem, da je do zdaj le govorjenje med ljudmi, da pa se težko potrdi. Pomisleka vredno je sicer, da sporočilo omenja St.-Menehould in Argonski gozd, skozi katerega pelje kraljeva pot. Toda zasledovati se ne pravi še ujeti in to, da bijejo plat zvona, pomeni lahko ravno tako, da si kralj s tamkaj postavljenimi huzarji s silo odpira pot skozi nahujskano ljudstvo.	(Dalje	pride.)
Iz naše organizacije.
Glasnik „Slov. kršč. soc. zveze".
Krouberg. Vabilo k veselici, katero priredi dne 21. aprila 1912. ob 3. in pol pop. v Kronbergu. Vspored; 1. V. Vodopivec: >Sila kreposti«, tamb. zbor. 2. J. Aljaž: Triglav, moški zbor. 3. Deklamacija. 4. Boj za doto, šaloigra v 4 dejanjih. 5. Volarič: Slovenski svet, moški zbor. 6. V. Vodopivec: Vesela pevka, ženski zbor. 7. J. Štoka: Trije tički, šaloigra v 2 dejanjih. 8. V. Vodopivec: »Zora mladosti«, tamb. zbor. 9. Tombola. Vstopnina 40 vin. Sedeži I. vrste 1 K. Sedeži II. vrste 60 vinarjev.
Sy. Tomaž. Komaj, ustanovljeno kat. slov. izobr. društvo in že priredi veselico, pri kateri se bodo videlo in slišalo res krasne stvaii. Zato vabimo vse občinstvo naše in tudi z vnajnih občin. Po-vdarjamo, da bo res lep užite,4 od te prireditve. — Odbor.
Vrežilica. Vabilo k rednemu obč. zboru Slov. Kat. izobr. društva v Drežnici, kateri se bo vršil v nedeljo 14. t. m. v svojih društvenih prostorih. — Na dnevnem redu so : Potrditev letnega računa. Izvolitev novega odbora. Slučajnosti. Vse člane vljudno vabi k udeležbi. Odbor.
Drežniea. Na velikonočni praznik nam je pripravilo izobr. društvo prav lep popoldan. Veselični odsek društva je priredil namreč svojo veselico in to na prostem na pripravnem travniku. Veselica je izpadla v splošno zadovoljnost občinstva. Kar pa lahko, ker je bil prav mnogovrsten vspored. — Bilo je gotovo ustreženo prijateljem petja, prijateljem godbe ter vsem onim, ki radi vidijo humoristične prizore, kajti ena burka pa šaljiv igrokaz gotovo, da človeku povoda pdšteno nasmejati se. Z lepo deklamacijo je tudi bilo postreženo. — Udeležba je bila povoljna. Ta veselica toraj priča, d» ne manjka našim mladeničem navdušenja in vstraj-nosti. Tako ie prav 1 Naj vam toraj ne vpade pogum ter ne strašite dela; kajti gotovo je: »Naše življenje in praznik«.
Naša mladina.
Izlet Orlov na Trnovem. Drugi velikonočni praznik je napravilo na Trnovo izlet sred. Vip. okrožje »Orlov«. V kroju jih je bilo 86 in z drugimi vdeležnikr o-krog 120. Čudili sino se vrlim fantom, lepemu petju in njih vzornemu nastopu. — Blagor narodu, dokler bo imel take mladeniče.
Batuje-Selo. Na „belo nedeljo'1 dne 14. t. m. ponovi „Orel“ in „Bogomila“ v Krasni igro „Kri-voprisežnik“. Pesmi nove. Med posameznimi slikami poje moški zbor. Prostor pri g. Josipu Vetrih v Batujah. Začetek točno ob 3 in pol popoldne. K obilni udeleležbi vabi odbor.
Zadružništvo.
Pri občnem zboru »Centralne posojii-nice», ki se je vršil včeraj, je bilo izvoljeno naslednje načelstvo: gg. prof. Berbuč, dr. Fr. Žigon, svetnik Fran Vodopivec, svetnik Fran Leban, prof. Andrej Ipavec, trgovec Anton Fon, velepos. Ferdinand Sfiligoj. V nadzorstvo pa gg.: svetnik Anton Šantel. dr. Anton Gregorčič, monsgr. Josip Pavletič, dr. Fran Kos, dr. Andrej Pavlica.
Glasnik »Kmečkih zvez“.
Ajdovska »Kmečka zveza« bo imela 21. qprila ob 4h popoldne odborovo sejo v L o k a v c ti, li kateri so vabljeni tudi zaupniki »Kmečke zveze«. Udeležite se v obilnem številu!
Delavski ii\ socialni vestnik. Odkrito rdeče sleparstvo.
Bankerot soc. demokratov v Nabrežini.
(Iz Nabrežine.)
Troti in čebelice.
»V potu svojega obraza« so metali vestni soc. demokratje v Nabrežini svoje denarce v čebelico soc. demokratov. Toda v svojem velikem zaupanju si niso mogli misliti, da imajo v svojih panjih tudi trote, ki so med časom, ko so pridne čebelice delale, doma lepo gostili. Bližala se je zima; čebelice so mislile, da so preskrbljene; pregledale so panj — in našle samo vosek. Medu ni bilo in trota tudi ne, da bi dajal račun, kako je, kot oče panja varoval njihov pridelek. Nastala je splošna zmešnjava v panju — v podružnici soc. demokratov v Nabrežini.
V tej nezadovoljnosti je opozoril neki sodrug vrhovno ministerstvo soc. demokratov na Dunaju, da v tukajšnji podružnici m' vse v redu. Najbolj se je zdel sumljiv vsem sodr. Ruggero Cidin, ki pa se je, nemeneč, se za vpitje svojih čebelic, ponašal s pohvalnim pismom, ki ga je dobil od ministerstva soc. dem. na Dunaju in Pravil: »non mi trovarete a vidc«. Potolažil je zborujočo maso, — a le za hip.
Manjka nad 2000 kron.
Dne 25. marca je prišel obveščen mi-nisterski predsednik soc. demokratov z
Dunaja, pregledal knjige in račune ter postal sam nezadovoljen, kajti njegovi računi se niso vjemali z onimi, ki mu jih jc predložil trot. Pustil je stvar, kakor jo je našel in odšel nazaj v svojo stolico rekoč, da jih še obišče, lil res je prišla že v sredo (3. aprila) nepričakovano cela deputacija, ki je imela nalogo, da pregleda natančneje vse račune. Omenjeni sodr. 1<. Cidin pa ni bil kljub vabilu prisoten pri inšpekciji, katera je dognala da primanjkuje čez 20(J0 kron, od katerih je poneveril Uidin sam 15,38 K h. Dasiravno pa ga ni bilo blizu je zmanjkala še tisto noč ena najslavnejših knjig.
Masa se je jela razburjati, a dunajski minister soc. dem. jo je znal potolažiti s tem, da jc zagotavljal, da se ni treba nikomur bati radi primanjkljaja češ, da «e 011 poskrbi da bo vse v redu in — da bo dodal vsak sodrug k svoji dokladi še 1 v. Nato je takoj sporočil vso zadevo c. kr. orožnikom — on, ki kot soc. dem. tako mrzi sploh vse kar je cesarskega.
Zaprti socialistiški voditelj obeta zapor še drugim sodrugom.
Orožništvo je izpolnilo svojo dolžnost ter že na vse zgodaj aretiralo sodr. Cidina, ki je ravno premišljal, kako bi se izognil katastrofi. Ta se je moral vdati in odšel je mirno in globoko ponižan — on kot oče soc. dem. — s spremstvom, katerega imenujejo oni »pompiere«. Pred odhodom je še enkrat milo pogledal obešen »pršut«, ki je bil že pripravljen.za sv. velikonočne praznike, a moral ga je pustiti s cedečimi slinami. Pri tern pa je tudi izrazil, da »danes peljejo njega — za njim pa še koga drugega«. Zal le, da ni dobil že za praznike, katere je moral praznovati »v luknji« sam, nikakega sodruga. Zal, kajti navajen jc bil na kaj boljšega. Saj ve cela Nabrežina, da ni delal že od Božiča, pri vsem tem pa se sprehajal z zlato verižico, s kolesom, •s športno moderno obleko v delavnikih in praznikih. Zgledal je res kakor trot, ves namazan od medu — denara ubogih čebelic. Pri raznih volitvah je bil vedno najgo-rečnejši agitator. Pred kratkim je celo hujskal delavce, da naj razbijejo pogodbe sklenjene z gospodarji. Velika večina je že bila na njegovi strani — in 011 je že videl kako izgine v bodočem štrajku priinanjk-
marveč tudi sploh v duhovniji. Starišem in sorodnikom obeh pokojnic naše iskreno sožalje!
Vojaštvo ob meji. (Kožbana:) Cesto od Strmca do Kožbane so zopet začeli meriti. V torek sc je vrnil g. inženir Singer s soprogo, da nadaljuje pričeto delo.
V dolini Kožbanjščeka se bliža poprava mostu pod nadzorstvom g. Velikonje koncu. — Vojaki pijonirji so tudi prišli pogledat, kod ni napravili cesto za ostale vojake, ki pa pridejo šele 27. aprila. Obljubili so, da popravijo staro cesto in da začnejo z deiom ze pred Velikoiiočjo; a do sedaj ni videti še nobenega. — Vojaška komisija je pred dvema tednoma zakupila tri naj-višje vrhunce naših planin; enega na Ko-««ii. drugega na Planini, tretjega blizu Vrhpolja; zakaj bodo rabili se še ne ve. j3mer moramo opažati, da se vojaška o-mast zmeraj bolj zanima za naše kraje.
hi tudi vse izpolnili kar obljubljajo glede cest, vode in drugih stvari.
Proti hohujšanju mladine z razglednikih in slikami je ostro nastopila vlada. Glavarstva in policija morajo paziti pred vsem na tratike in gostilne. Goriško poli-dtjo opozarjamo na nekatere goriške trgovine v bližini šol, ki razstavljajo uprav Knjušne reči.
Malo odgovora. (Šempolaj). Nimam navade odgovarjati osebnim napadom. Sk°da prostora v našem časopisju za osebnosti. — Ker pa nočem futrati lačne »Sohe« s popravki, prosim, objaviteg.urednik, ee se Vam zdi umestno, to le pojasnilo:
1.) Bil sem vedno načelen in odločen katoličan in kot tak skrbim, da bi se isti duh udomačil tudi med našimi vikarijani. Naše ljudstvo je, hvala Bogu, zelo sprejemljivo in dostopno katol. načelom. To pa ni dopisniku »Soče« prav, zato Vas imenuje, dragi šempolarjski vikarijani, da ste »klerikalno-d i v j i«. To si dobro zapomnite. l ako vas zmerjajo liberalci!
2. Ker poznam upliv tiska, moram bač svariti ijudi pred slabim časopisjem in Priporočati dobro časopisje, zlasti »Novi C a s«. Imena nisem v cerkvi imenoval še nobenega slabega časopisa, bom pa to storil ob prvi priliki.
3. Dopisnik je velik sovražnik dr. Ske-tove slov. slovnice. Priporočam mu, naj se z njo sprijazni in potem naj se spusti na slovnična razmotrivanja. — »Le čevlje sodi naj kopitar«!
4.) Dopisnik je zlil na me ves svoj žolč samo zato, ker sem zbral nekaj deklet in mladeničev, ki mi oskrbujejo cerkveno petje. Bivši organist, g. učitelj in Pevci, so mi zadnji dan leta odpovedali službo. Jaz sem jih takrat in še dvakrat pozneje prosil, naj bi svojo službo opravljali kot prej. Toda bil sem vsakikrat odbit. Kaj mi je ostalo druzega nego, poiskati si novih moči za cerkveno petje. In našel sem jih in se moram o njih tudi pohvalno izraziti, da vstrajajo kljub toliki gonji in terorizmu. Zato, nasprotniki cerkv. petja, vedite, da gre naprej naša stvar in pojde gotovo vedno boljše, ker se naše vrste nmože. Kar se tiče prejšnjega petja, nočem izreči javno še svojega mnenja, ker nočem
iP
nikogar žalit. Kako ugaja ljudstvu sedanje petje, ste morali poslušati mnenje ljudstva o petju za velikonočne praznike, ko je bila cerkev pri službi božji nabito polna.
oj Dopisnik sramoti tudi mladenke pevkinje. — 1 ako nizkotni so liberalci, da zlivajo svojo gnojnico na vse, ki ne trobijo v njihov rog.
6.) Vprašam, g. dopisnika: kedaj je »Novi Cas« zmerjal sempolajske vikarja-ne'2 Liberalni dopisnik v »boči« pa Vas zinirja, da ste »divji« in smeši Vaše o-troke, ki se trudijo, da oi se povzdignila čast božja. Sempolajci, to si dobro zapomnite m povrnite liberalcem takrat, ko bodo iskali pri Vas pomoči. Zato proč od vaših sramotilcev liberalcev!
7.) bedaj pa prepuščam Vam, gosp. učitelj, bivši organist, besedo, v kolikor se strinjate z dopisom v »boči« št. 39.
Šempolajski vikar.
Liberalni list žalil vero. Liberalni list »Slovenski Dom« v Ljubljani, ki se vsiljuje kmetom, je bil za Velikonoč zaplenjen radi motenja katoliške vere.
Ponesrečen major. Majorju topničar-skega oddelka v Vipavi so se splašili konji v Kobdilju ravno pri mostu čez železnico. Major in njegov adjutant sta močno ranjena.
Nagla smrt. Iz Nabrežine: V torek ob 9h je mati kainnolomskega podjetnika Benvenutija še opravljala svoje navadno kuhinjsko delo. Kar naenkrat pa se ji stemni pred očmi, slabost jo obide in v par trenutkih je zdihmla svojo dušo. Nagle in neprevidene smrti, reši nas, o Gospod!
Brje pri Gorjanskem:	Janez
Hočevar je bil znan kot dober delavec in pobožen kristjan, kar se mora o naših Brejcih splošno trditi. Predpardnevi seiiiu je stožilo, delati ni mogel več in hrana mu ni šla v tek. — Možu, o katerem je bilo znano, da je trden kot kraška skala iti zdrav kot riba, se niti ni sanjalo, da je tako blizu konec njegovega življenja. Toda milost božja, s katero je bil zedinjen celo svoje življenje, je pokazala svojo moč tudi ob njegovi smrtni yri. Se popolnoma pri močeh in v gotovi nadi, da ozdravi, zahteva duhovnika, dasi je opravil svojo velikonočno spoved. — Na njegovo željo prinese dušni pastir sveto Popotnico, katero so moški in ženske z zelo hvalevrednim sprejemom počastili. — In par ur na to so našli prej še skoraj zdravega moža, k 1 e-č a t i mrtvega pri postelji. — Bog svojih ne zapusti.
Žalostna smrt. Na veliki četrtek so našli mrtvega na neki senožeti v Cerkljanskem Vrhu Miha Štucina po domače Lazarja iz Stare Oslice, ki se je v bolezni (pljučnici) zmešal ter na cvetno nedeljo ponoči utekel iz postelje. Revež je v spodnji obleki ob največjem dežju in mrazu taval okoli, dokler ni popolnoma omagal. Hodil je po Planini in Čeplezu in bil tudi v raznih hišah. Vendar ni prišlo nikomur na misel, da bi ga spravil domov. Pustili so ga bloditi nadalje po gozdovih in senožetih. Malo več srca in usmiljenja bi bilo vendar treba do bolnika, kateremu je otemnel um. Ako bi se bil kedo zanj po-
brigal, bi bil mogoče rešil življenje mlademu možu, ki zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otročiče.
Sneg. V sredo 1U. t. m. sta se pobelila »Čaven« in »Nanos« s snegom. Vipavska dolina pa je v bujnem belem cvetju. Bog nas obvaruj slane!
Gospodinjski tečaji na deželni kmetijski šoli. Dež. odhor razglaša: Prve dni maja meseca t. 1. se otvore na deželni kmetijski soh poletni gospodinjski tečaji. V tečajih se Oo podeljeval pouk, ki je potreben za racionalno in ceno opravljanje hišnih poslov. V gospodinjske tečaje, ki trajajo 5 mesecev, se sprejmejo dekleta z Goriškega, ki so dopolnila 14. leto starosti in pripadajo kmečkemu stanu. Obiskovanje tečajev je brezplačno za ubožne družine, proti plačilu za tiste, ki so v stanu plačati. Za plačnice se določi prehranitni-na 3U kron mesečnih. Deželni odbor si pridržuje, da morebiti dovoli obiskovanje tečajev tudi po polovični prehranitvi. Prosilke morajo predložiti prošnje za sprejem v tečaje potom županstva deželnemu odboru do 22. t. m. Prošnjam se mora priložiti: 1) Krstni list. 2) Šolsko odpustnico. 3j Ubožno spričevalo. Na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole je na razpolago 20 mest.
Za brezplačno zdravljenje škrufuloznih otrok. Dež. odbor razpisuje natečaj za 8 prostorov, ki jih je ustanovil vis. deželni zbor v spomin na pokojnega deželnega glavarja Nj. L. grofa b ranča Coronini-ja, dalje za 8 prostorov, ki jih je ustanovil visoki deželni zastop v proslavo 601etnega vladanja Njegovega Veličanstva Cesarja, kakor tudi za 4 nadaljne prostore, ustanovljene povodom 80 letnice rojstva Nj. Vel. cesarja torej skupaj za 20 prostorov za brezplačno zdravljenje dvajsetero ubo-•žnih škrofuloznih ali rakitičnih dečkov oziroma deklic dežele v prvem avstrijskem morskem zdravilišču gradežkem tekom prihodnje kopališke dobe.
Prošnje, ki morajo biti opremljene z mnenjem občinske oblasti, s spričevalom o ceplenju koz in z dokazilom, da so prosilci pristojni v kako občino Goriške in Gradiške, kakor tudi z ubožnim in zdravniškim spričevalom glede bolezni prosilcev, naj se vložijo pri deželnem odboru do 15. maja t. 1.
Nadalje se morajo opremiti prošnje s potrdilom c. kr. okrajnega zdravnika, da prosilci niso nalezljivo bolni in da v hiši, kjer stanujejo, ni sedaj in tudi v zadnjih štjrih tednih ni bilo sličnih bolezni.
S strehe je padel v Novakih pri Cerknem mladenič Andrej Bizjak in se nevarno poškodoval.
Nesreča namestu tombole. Iz Solkana:
Velikonočni pondeljck zvečer se je vračal kmečki voz napolnjen z dekleti in fanti domov v Šempeter. Neki fijakar iz Gorice je pa šel menda po izletnike v Solkan. Na ovinku se je^fijakar pravilno ognil na desno, voz iz Šempetra se je pa obrnil ravno na isto stran, tako sta se konja zadela in padla na tla. Druge nesreče ni bilo kot da se je fijakar ju vse jermenje potrgalo, in da so punce na vozu užile nekaj strahu.
— Ako bi ne bil fijakar tako spreten, bi se gotovo zgodila velika nesreča. —Tako so odnesli Sempeterei tombolo domov, čeravno se ni igrala. Na ovinkih naj bi vozniki vozili bolj počasi.
Občinske volitve v Cerknem se bodo vršile 29. aprila in 1. maja.
Baškodoiinci pozor! — Kdor rabi kako »supliko«, pa ne za žganje žgati, ainpaK za duhovnike izgnati iz službe, naj se obrne kar v Podmelec na pisarno pod h. st. b2. v pritličju za železnimi krizi, la pisarna je specijaliteta iiaske doline; prvi jo je priporočil si. občinstvu gratiovski dopisnik v »;>oci« od 2. aprila t. i. 1 orej, — le pejte-ga noter! »Judež iskarijot« — pravi dopisnik — »je oil tudi delj časa Kristusov ucenec«; — tudi grahovski liberalci so bili delj časa Kristusovi učenci in so se še-le več let po rojstvu in krstu polibera-lili. A ko so tako Kristusa izdali, niso jokali, kakor Judež ne, ampak so šli in se obesili vsak na svojo punco in vsak na svojo f 1 a š k o ter plesali in pijančevali ves božji post 1. 1912. — Sedaj pa vprašajo oblake neba: »Ali naj hodimo k maši v Ubloke, Podmelec ali Nemškirut? Povejte nam!« In oblaki neba odgovarjajo: »hodite tje, kamor ste hodih poprej. Vas generalštab je bil pri maši po krčmah, kjer je koval krvave načrte za fentanje klerikalnega zmaja; vaše prednje straže so med mašo pohajale po cesti nad cerkvijo s čelado na glavi in cigaro v ustih; glavna armada je pa cerkev oblegala in z nestrpno jezo čakala, kdaj bo konec teh f.........
c Kaj ni res?
».lutrovska« nesnaga je poginila. —
Znani umazani list »Jutro« je v 'lrstu prenehal izhajati, ko je napravil na tisoče dolga.
Velik vihar je divjal v noči od torka na sredo. Po gorah je padel sneg. Melo je na (Jorenjskem in po naših hribih, kakor v najhujši zimi. Sedaj je vreme lepše, a je hladno.
»Novi Čas« prodaja v Nabrežini g.
Marija Sulčič, št. 14.
Morilca iz Modreje, ki je umoril svojo ženo in dva otroka, so v torek prepeljali v zapore goriškega sodišča. Preiskali ga bodo, če je zdrav na umu.
Neka prismoda je zapisala v »Soči«, da je pri »klerikalcih vsak pes bolj spoštovan ko učitelj.« V istem hipu pa se krega, ker so člani katoliškega slovenskega izobraž. društva v Kožbani ondotnega g. učitelja izvolili za predsednika. Prepričani smo, da takih bedarij ni spisal nihče iz Kožbane.
Nesreča v gorah. Veliki teden je odšel ljubljanski profesor dr. Cerk na goro Stol na Gorenjskem v družbi nekega učitelja in 6 dijakov. Na vrlin je družbo zalotil grozen vihar, ki je profesorja vrgel 600 m globoko, kjer je razbit obležal. Dijaki so se sicer rešili v koče, a eden si je zlomil nogo, ostalim so zmrznile roke. Z gore so jih spravili vojaki. Žalostna usoda mladega profesorja je pretresla vse.
Deželna braniba v Bosni. Vojni minister bo v Bosni osnoval 6 domobranskih polkov, ki bodo nosili na glavi fese z napisom: »Za cesarja, kralja in domovino«. Službeni jezik bo hrvaški.
Bebavost ozdravljiva. Nemški profesor Payr je s pomočjo operacije ozdravil že več bebcev. Tako postane bebavost ozdravljiva.
200 ljuui je utonilo na Nilu. Iz Kaire v rigiptu poročajo, tla se je na iNilu potopil parnik, na katerem je bilo mnogo izletnikov. ^00 jih je utonilo. Med ponesrečenimi m baje nooenega nvropejca.
velikanska povodeni v Ameriki, o kateri smo poročali ze zadnjic, je napravila uoslej ob bregovili reke Misisipi m Misoun skouc OKrog iu mnjoiiov Kron. Urez štrene je c>u.uuu oseb. v oda je ob reki Misisipi je poplavila ozemlje, ki odgovarja 5kratni velikosti Kranjske, Misuri pa je poplavil ozemlja za celo (Joriško m še več. Utonilo je 5U ijuai. i^oplavljemli je 3 mest. Diš je na tisoče podrtin. Ljudje se vozijo v čolnih. —
Žalosten zgled propalosti slovenskih deklet in iaritov. nrvaski listi poročajo iz Sarajeva naslednjo žalostno zgodbo. Dne n. marca je prišel v ondotno nesramno tnso neKi sKvarjem goriski blovenec po imenu K. b. l u se je seznanil z dekletom, s Katerim je sel tudi drugi dan na izlet. — i-red povratkom vpraša S. propalega dekleta, kako je zašla v to življenje, in tedaj mu začne aekle pripovedovati... Med tem pripovedovanjem je b. spoznal, da je to njegova lastna sestra, ki je pred dvanajstimi leti brez sledi izginila iz očetove hiše. Poizkusi zgubljeno sestro spraviti zopet domov, a ni hotela; in ker je polnoletna, ni mogla tudi policija vmes poseči. Nesrečnež je se tisti dan zapustil baraje-vo. btrašna propalost!
Neumna šala z groznimi posledicami.
Neumestno šalo, ki je imela grozne posledice, je napravil nekdo 1. aprila v Pragi. Uoslej še neznan človek je poslal krojaškemu pomočniku Sokalu brzojavko, da je umrla njegova mati, ki je živela na deželi. Istočasno je poslal enako brzojavko tudi materi o smrti njenega sina. Mati se je peljala v Prago in sin k dozdevni smrtni postelji matere. Ko je sin iia nekem kolodvoru moral prestopiti v drugi vlak ter čakal na peronu, je medtem privozil na kolodvor z nasprotne strani vlak, s katerim se je vozila njegova mati. Ko je sin zagledal v vlaku svojo mater, je znorel ter so ga le s silo obvladali in odpeljali v bolnišnico. Uvedli so preiskavo poti odpo-šiljatelju brzojavk.
Mrtvega sina pretepel. Pretresljiv prizor se je dogodil v neki hiši v Charlotten-burgu. Delavec Kattlevvski, čegar 141etni sin je pred nekaj dnevi pobegnil z doma, ko je očetu ukradel 40 mark in zlato uro, je iskal ubeglega sina na seniku nekega v hiši stanujočega izvoščeka. Ko je prišel na senik, je zagledal svojega sina ležati na tleh. V prvi jezi ga je pograbil ter ga pričel pretepati. Tu so opazili okoli stoječi sosedje, da teče dečku, ki je bil popolno-
ma tih, s čela močan curek krvi in oče je s strahom opazil, da drži mrtveca v rokah. Deček se je ustrelil z revolverjem.
Za olepšavo vasi. Batuje: Pri cerkvi je kupila občina star hlev ter ga podrla, tako da je zdaj prav lep prostor pred cerkvijo. Cast občini, ki skrbi za lepoto v vasi!
Oproščen morilec mačehe. Pred dunajskimi porotnim sodiščem je 5. aprila bil sojen uradnik Schob, ki je lani 30. aprila zadavil svojo mačeho. Porotniki so morilca skoro soglasno oprostili in navzoče gospe so jim ploskale. Neverno, kam pridemo po tej poti.
Listnica uredništva. T r s t. Vaše pismo, oddano na pošto 3. t. m. smo dobili v roke danes v petek 12. t. m. pred zaključkom lista. Vsebina medtem zastarela, mi pa smo plačali 20 v. kazni, ker niste fran-kirali. Neverno, na koga bi se jezili, na pošto ali na Vas! Pozdrav!
iz Trsta in Istre.
Trst. Zenska Mar. družba priredi duhovne vaje, na katere vabi tudi dekleta in žene izven družbe, v cerkvi Srca Jezusovega (ulica Konco št. 4). Začetek na belo nedeljo 14. aprila ob 5. uri popoludne. Pridige se vrše do naslednje nedelje vse dni ob 5 uri zjutraj za dekleta, popoldne za žene. Dne 21. aprila na praznik Marije Milostljive sklep duhovnih vaj v armenski cerkvi. Duhovne vaje vodi č. g. o. Ksaver Torne, duhovnik Jezusove družbe.
Trst. Veselica, ki jo je vprizorilo »Kat. slov. izobr. društvo« v 'lrstu na Velikonočni pondeljek, je izpadla prav dobro. Dvorana Marijinega doma je bila natlačeno polna. Prireditev je počastil tudi prevzv. škof dr. Andrej Karlin, ki je tudi v prelepem nagovoru bodril pričujoče in jih v-spodbujal, da se tesno oklenejo društva. Videli smo tudi goste iz Sv. Križa, iz Nabrežine, potem ude kat. izobr. društev iz Skednja in celo iz daljnih Mačkolj.
Predsednik društva, Gabriel Piščanec, je v svojem pozdravnem nagovoru omenjal prebujenje narodne zavesti v tržaški okolici pred kakimi 50 leti potom čitalnic in pevskih društev. Ali sčasoma so se živ-Ijenske razmere vse predrugačile, in niti čitalnice niti pevska društva ne zadostujejo več; treba ljudstvu več poduka, več moralne kreposti, ki pa je mogoča le na temelju resnic sv. vere. Zato je potrebno pri nas izobraževalno društvo, ki hoče postati nekaka šola in vzgojevališče mladine. — Igralo se je dobro. Odveč bi bilo pohvaliti glavnega junaka, Don Fermanda v osebi g. Turka, saj je on kakor ustvarjen za take uloge. Tudi grof Alvarec je našel v osebi g. Humar-ja dobrega tolmača. G. Verh se nam je pokazal kot Don Ruperto ljubeznivega patra kapucina, g.Flego pa kot Don Martinec okrutnega, brezsrčnega oskrbnika. 1’udi ostali igralci so se pošteno potrudili in to toliko več, če pomislimo, da so nekateri prvič nastopili na odru. Slednjič srčna, hvala vsem, ki so se spomnili društva š kakim darom, posebno Prevzviše-neinu škofu in drugim duhovnikom!
Gabrovica pri Ospu. Tukajšnje Marijine družbenice so priredile na Velikonočni pondeljek igri sv. Cita in sv. Neža. Potem je bil kuplet »Kranjski pijanec«, po kuplc-tu pa deklamacije, petje ter Šaloigra. Zabava je bila izvrstna. Igralke so proizvajale prav izvrstno. Lahko so ponosni njih stariši, da imajo take hčerke, ki delajo čast vsi fari Osapeski. Dekleta, le tako naprej po začrtani poti. Delajte v čast Božjo ter v blagor naroda, /teleti bi bilo, da bi nam, priredile še takih, poštenih zabav.
Gledalec.
Nesreča iz neprevidnosti. Dne 2. apr. zapazil je železniški čuvaj, ne daleč od postaje Ricmanje tik pred predorom, ko je zjutraj pregledoval progo, ležati ob progi mrtvo truplo moškega, ki je imel na glavi globoko rano. Poklicana sodn. komisija je dognala iz listin, ki jih je imel ponesrečeni Pri sebi, da je ta Peter Bassanese. poštni sprevodnik iz Kopra, rodom iz Oprtlja v Istri.
Omenjeni je bil poklican v Pulj kot Priča pri neki obravnavi in se je pripeljal z lastnim vozom iz Kopra do Ricmanj dne apr. Njegov šestnajstletni sin naj bi ga hi Počakal, ker se je drugi dan nameraval Povrniti in z vozom odpeljati v Koper. Povrnil se je z večernim vlakom ob 10. uri, kateri se pa ne vstavi v Ricmaniih. Da ne ki njegov sin zastonj čakal, skočil je iz vlaka ne daleč od postaje, a tako nesrečno, da si ie razbil čelo in ostal na licu mesta mrtev. Prepeljali so ga dne 3. apr. v Koper. Zapušča vdovo s šestimi nedoraslimi otroci. Pokojni je bil blag značaj in ga vse pomiluje.
Umestno bi bilo. da bi se uprava železnice nekoliko na ta slučaj ozirala in da hi jutranji in večerni vlaki, ki sicer na Progi Trst-Hrpelje postajajo na vsaki postaji. le Ricmanje je izvzeto, dasiravno ie bi enak promet ko drugod. Ljudje, da si prikrajšajo pot do postaje Boršt, skačejo 'z vlaka v lastno nesrečo.___________________
Iskre.
1600 let svobode katoliške Cerkve.
Drugo leto bo minulo 1600 let, odkar ie cesar Konštantin dal katoliški Cerkvi svobodo. Zgodovina nam o tem tako pripoveduje :
Prvega koraka osvoboditve krščanstva ni napravil Konštantin Veliki sam, ampak cesar Galerij, moralični provzro-eitelj najkrvavejšega preganjanja, kar jih je kdaj svet videl. Ta je namreč slednjič 'Zprevidel, da je vse klanje kristjanov za-Pian in je zato na smrtni postelji dne 30. aprila leta 311. v Alpii Sardiki, sedanji Sofiji na Bulgarskem razveljavil dekret Preganjanja in dal cerkvi tiste pravice, katere je imelo tedaj vsako, od rimske države priznano verstvo. Sam je umrl, ali njegova naslednika Konštantin in pa Lici -pins, ki sta tudi dekret podpisala, sva svo-]0 besedo držala in skrbela, da se je dekret uveljavil.
Leta 312. je premagal Konstantin pri Neroni in v znameniti bitki pri tiberijskem •hostu (pons Milvius) tirana Maksencja in
dobil v svojo oblast vso Italijo in severno Afriko. Ta zmaga je bila odločilnega pomena za notranji preobrat Konštantina Velikega. Kristjani so se ga oklenili, ker so videli v njem svojega največjega prijatelja in rešitelja. Da so ga tudi v boju podpirali, je samo po sebi umevno. Koliko je resnice na tem, da sc je prikazalo Konstantinu znamenje križa na nebu pred bitko pri tiberijskem mostu, ne vemo. Tedaj živeča sodobnika Laktancij in Evzebij pripovedujeta ta dogodek, a spričan v je samo po prisegi cesarja Konštantina. Četudi je Konštantin ostal do svoje smrti samo katehumen in se dal šele na svoji smrtni postelji krstiti, vendar je bil celo življenja velika opora krščanskega gibanja.
L. 313 meseca januarja je v Milanu zagledal beli dan oni znameniti milanski odlok, po katerem imajo vsa verstva v rimski državi neomenjeno svobodo in isto veljavo kakor stari paganski kult bogov. Odlok pripoznava krščanstvo in obljublja, da dobe kristjani odškodnino za njim vzeta shajališča in zemljišča iz državne blagajne. Državnim uradnikom se pa naroča, da dekret po celem cesarstvu razglasijo. Ta dekret je veljal pa le za zahodne dele države. Razširil se je tudi na vzhod še le,
ko je Konštantin 30. aprila 1. 313 premagal še ljutega sovražnika Kristjanov Maksi-mina, ki je dotedaj vladal na vzhodu v Bizancu (sedaj Carigradu).
Jugoslovanski poslanci proti dogodkom na Hrvaškem.
Hrvaško - slovenski klub, v katerem so tudi naši državni poslanci, je sklican za sredo 17. t. m. Listi poročajo, da hoče zavzeti stališče proti dogodkom na Hrvaškem. Tudi v delegacijah se bo o tem govorilo. Pravijo, da bodo zahtevali od ministra zunanjih zadev grofa Berclitold in skupnega finančnega ministra poročila, kako uplivajo ta nasilstva v moderni državi na zunanjo nolitiko. V Ljubljani bo te dni baje velik protestni shod. na katerem bodo vovopli zastopniki vseh Jugoslovanov. Milijo izdati oklice, namenjene državnemu zboru in vsemu omikanemu svetu in eno pismo samemu cesarju.
Naročajte ..NOVI GAS“ I
ZAHVALA.
Na Velikonoč je poklical Vsemogočni k Sebi drago našo mamico. Vsem, ki so tolažili potrta srca naša v času njene bolezni in ob smrti ter prihiteli od blizu in daleč spremit nepozabno ranjko k večnemu počitku, se tem potom srčno zahvaljujemo. — Posebno pa se zahvaljujem prečastitim gospodom sobratom sosedom, blagorodnemu gospodu c. kr. šolskemu nadzorniku Iv. Nekermanu, tukajšnjemu učiteljštvu, cenjeni družini c. kr. okraj, orožniškega štražmojstra Iv. Skoka, gospodu župljanu in vsem župljanom, ki so se tako obilo vdeležili pogreba.
Udom bratovščine Vednega Češčenja Šv. Rešnjega Telesa, ki so v tako obilnem številu opravile za najbolj gorečo našo častilko Sv. Rešnjega Telesa molitveno uro — Bog plačaj!
Prečastite gospode sobrate prosim za mamico prijaznega „memento“. —
V Zgoniku, dne 10. aprila 1912.
B. Nčmec, župnik.
:E:
Prodajalna „Katol. Tisk. društva41
GORICA, Semeniška ulica št. 10.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih molitvenikov, rožnih vencev, svetih podobic in večjih podob za okvirje, svetinje, predmete za TTlarijine družbe.
Razglednice od navadnih do najumetnejših izdelkov.
Velika zaloga trgovskih knjig in papirja. Za župne in druge urade ima v zalogi najraznovrstnejše tiskovine in druge pisarniške potrebščine. V zalogi ima dr. Pečjakovo „Etiko". Zaloga cerkvenih muzikalij.
%
Cene konkurenčne.
-M:
J
Vid Rojic v Gorici,
RaštelJ št. 23
priporoča svojo krojaško delavnico, posebno čast. duhovščini za talarje in v to stroko spadajoča dela.
Odlikovana delavnica z električnim obratom brusač in nožar
TEJVUI*
Gorica - Verdijevo tekališče 1 - Gorica
(Marzinijeva hiša.)
Zaloga britev in brivskih varnostnih priprav od 2 K naprej. Škarje in noži vseh vrst. Izdelki slavn. znano tvrdke Sol in gen. ZMERNE CENE.
jpranc £[e6an v gorici, V. Mmicipio 8 (nasproti miicipija)
izdeluje monštrance in druge cerkvene posode.
Priporoča se preč. duhovščini.
Mirodilnica, Papirnica in Tovarna šolskih zvezkov ==-
KOŽNO l C;
Gorico, Tekališče Dos. Verdija št. 7.
PETER (JORJUP
čevljar v Čepovanu,
naznanjam slav. občinstvu in sosednjim občinam, da sem odprl trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami. Izdelujem vsako vrste čevlje in imam v zalogi tudi čevlje za mrliče.
Cene konkurenčne.
Svoji k svojim!	Svoji	k	svojim
MIHALJ TURK
GOf^lGfl — Tla Kornu štev. 6. — GORICA
priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. — Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po zmerni cenah! Št. 4
n0?e ver'eti> nai se prepriča, da ukup
najboljše in najceneje; ure, srebrnino, zlatenino, šivalne stroje vseh sistemov, orkestrijone in druge predmete vse z garancijo pri urarju
M. ŠULIGOJ v Gorici Barriera 43
blizu drž. kolodvora v lastni hiši.
Vsa popravila izvršuje točno, solidno in po najnižjih cenah.
RAZPIS.
Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavevo, razpisuje mesto
pomožnega uradnika
Plača po dogovoru. Prošnja z izkazi vsposobljenosti naj se predloži do 30. aprila 1912 predsedništvu oriške zvez e“.
P	1 v I
* Goriška zveza *
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri natnp tmetijsM potrebščin in pri prodni ^ ^ Imetij® pridelkov,
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32-
V******
"VGJ
J
Ljubljanska kredtna banka
Corso G. Verdi štev. 37.
se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. Vloge na knjižice obrestuje po 41|2°|0, •—	vloge	v	tekočem	računu po dogovoru ____________—	_^r~		—
Centrala v Ljubljani. Podružnice.	—_______________  Delniška	glavnica	K	8	000.000
Celje, v Celovcu, Gorici, Sarajevu, Splitu in Trstu. ~ ~~	&	n	Rezervni	zaklad	K	800.000
Lastnik .Kat. tiskovno društvo" v Gorici. — Tiska »Narodna Tiskarna* v Gorici. — Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorici.