m™o>
CENA 180 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOU. ,
VOLILNE ENOTE IN MATEMATIKA
DOMIO NE VE ZAKAJ NAJ ODSTOPI / ROKOMETAŠICE DRUGE V EVROPI
V VETRU MODRIH ZASTAV
(Mef)Izolskc mlade rokometašice so na velikem turnirju na Švedskem osvojile drugo mesto in na ta način osvojile neuradni naslov evropskih kadetskih podprvakinj. Seveda gre za zelo lep dosežek na katerega je ponosna Izola pa tudi Slovenija, saj tako visoko še ni segla nobena slovenska ekipa v tej kategoriji. Fenomen majhnega mesta, ki uspešno tekmuje z velikimi se je še enkrat ponovil in nas navdal z nekaj nove samozavesti.
Ta fenomen ni prisoten le v športu. Izola je postala sinonim za "majhno je lepo" in v Sloveniji je trenutno zelo IN. O tem nas prepričuje množica turistov in gostov, ki vsak dan napolnijo neuradno izolsko promenado. O tem nam lahko povedo v nepremičninskih agencijah, kjer cena kvadratnega metra stanovanja ali vikenda raste celo nekoliko hitreje kot v sosednjem mondenem turističnem kraju. Prav tako je vse več znanih Slovencev, ki se odločajo za življenje v našem mestu, če pa bi jih o čem takem povprašali pred desetletjem ali dvema bi se gotovo le namrdnili.
Izola je v teh letih, kljub številnim realnim in napihnjenim škandalom, kljub resnični ali narejeni politični razdelitvi, kljub improvizacijam in pomanjkanju pravih strategij, gradila svojo osebnost. Danes je to samozavestna dama, ki je pripravljena ustreči tudi nekatere nenavadne želje, vendar pri vsem tem ohranja svoj ponos, svoje navade in svoj mir. Še vedno smo domačini v večini in še vedno se tukaj počutimo doma, na svojem in prav to je morda tisto, kar je našim pravim gostom všeč. Tistim, ki pa sem prihajajo zgolj z željo, da naše mesto izkoristijo za svoje poslovne namene, ne da bi sploh začutili njegov utrip in spoznali njegov karakter pa moramo povedati, da jim ne bo lahko z nami. V mislih imamo vse tiste črnograditelje iz notranjosti, ki kupujejo stare izolske hiše in jih ob minimalni priglasitvi del brez trohice slabe vesti prezidajo, nadzidajo in jih spremenijo v turistične apartmaje. V zadnjih letih je bilo v starem delu mesta kar nelcaj takšnih "podjetnikov" ki se gredo zdaj neuradne hoteliije. Ob občinskem prazniku bo morda kar prav, da jim pomahamo z občinsko zastavo pred nosom in povemo, da smo v našem mestu še vedno mi gospodarji. Pa še kar dobri povrhu vsega.
fC Banica Koper
J k
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
lzola-05/64011 10 www.sifra-nepremicnine-sp.si
Poletje je čas odkritij, tudi tistih, ki prinašajo srčne in podobne težave. Kdo od nas ni doživel poletne ljubezni, takšne, ki se zdi, da bo trajala večno pa se konča s prvim jesenskim vetrom.
Vendar se je poletje šele dobro začelo in zdaj je čas odkrivanja ne pa pozabljanja, zato bomo v teh poletnih številkah na tej strani gostili nekaj izolske mladosti. No ja, nekaj bo tudi takšne, ki je mimogrede oplazila naše mesto, tako kot ta-le mlada švedska rokometašica, udeleženka Evrofesta.
www.slo-istra.coin
izolske spletne strani
IZOLA, tel.: 616 80 00
Bajta
Izdelki
zdzimm življenje
Tomažičeva 10, Izola
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8 -12,18-18, sobota: 8 -12 Tel.: 640 - 40 - 64
PTT's NOT DEAD
V tej rubriki objavljamo pisma z odgovori, mnenji in razmišljanji bralcev tega časopisa pa tudi tistih, ki so v časopisu slučajno omenjeni in se jim zdi vredno ali potrebno odgovarjati natukaj izrečena in zapisana mnenja drugih. Seveda v uredništvu pazimo, da objavljamo le tista pisma, ki so v skladu z zakonom o medijih ter niso žaljiva ali bi lahko drugače prizadela kogarkoli. Pri odločanju o objavi se uredništvo odloča v skladu z lastno uredniško politiko in v tradiciji sodobne demokracije in obveščanja.
4, 3 AL11 VOLILNA ENOTA V IZOLI?
Na zadnji seji občinskega sveta naj bi sprejeli tudi odlok o lokalnih volitvah, ki bodo jeseni tudi v Izoli. V principu naj bi to bila formalnost saj je bil predlagan tak kot je bil ob zadnjih občinskih volitvah. Svetniki LDS so predlagali spremembo iz sedanjih 4 volilnih enot na 3. To naj bi omogočilo enakomernejšo razdelitev števila potrebnih glasov volivcev na vsakega svetnika. Predlog predvideva združitev sedanjih volilnih okrajev 2-Haliaetum in 3-Livade in zato volitev 10 svetnikov namesto dvakrat po 5. Odločitev o številu volilnih enot je prepuščena prisojnosti občinskega sveta. Zato ni enotnega sistema po Sloveniji.
Za 4 volilne enote se je v Izoli odločil občinski svet že pred leti na predlog ZLSD Izola.
To smo zagovarjali z argumentom, ki nas je vodil in to je omogočiti čimbolj enakomerno zastopanost svetnikov iz cele občine. Znano je, da je primemo predlagati kandidate na volitvah, ki so znani čim večjemu številu volivcev. To pomeni, da so taki znani večjemu številu sosedov v strnjenih naseljih. Prepuščeno je torej morali sestavljavcev volilnih list, da se odločajo tudi za kandidate iz redkih naselij in vasi, kljub riziku, da bi jim mestni kandidati prinesli več glasov. Morala je težko oprijemljiva zadeva, zato smo predlagali in večinsko sprejeli takrat 4 enote. Ti morajo imeti čimbolj enako število volivcev kar je v praksi težko izvedljivo glede na zaključene bivalne celote, ki so tudi zelo pomemben faktor. S sedanjo rešitvijo je to relativno dobro-a ne idealno urejeno in predlagatelji pač morajo spoštovati pravilo kandidiranja iz celotne občine s podeželjem vred.
Rešitev s tremi volilnimi enotami se nam zdi čudna mešanica med sistemoma z enim in štirimi volilnimi enotami.
Iz navedenih razlogov bomo svetniki ZLSD Izola na naslednji seji občinskega sveta ob sprejemanju odloka in s tem števila okrajev podprli obstanek 4 volilnih okrajev kar je podprla tudi izolska volilna komisija.
lep pozdrav
Lucio Gobbo, 00 ZLSD Izola
Ko bom
Kristanova ul. 1 1000 Ljubljana
Pomagajmo otrokom pri nakupu šolskih potrebščin.
Najdete nas na vseh večjih poštah. TRR: 24200-9003852948, sklic: 00 250602, namen: Ko bom velik
PETICIJA 13-tih IZOLSKIH NAJEMNIKOV ZEMLJIŠČ
Podpisani kmetje in zakupniki kmetijskih zemljišč v občini Izola se obračamo na sklad k. p. z. z naslednjimi zahtevami:
1.	takojšnja zamenjava go. Carli Victorije z mesta zastopnika vaše ustanove za občino Izola
2.	sprememba pravilnika o dodeljevanju kmetijskih zemljišč v zakup
3.	izenačitev višin zakupnin kmetijskih zemljišč v Istri z ostalim delom Slovenije. adl: Žal moramo spodaj podpisani kmetje ravno v taki obliki izraziti svoje nezadovoljstvo do go. Carli, toda odnos, ki ga ima imenovana do vseh nas postaja iz dneva v dan bolj nevzdržen in ponižujoč. Njeno vzvišeno in aristokratsko obnašanje velikokrat presega meje zdravega razuma in načenja živce vseh nas, ki smo hočeš-nočeš odvisni od njene dobre oz. prevečkrat slabe volje. Med vsemi uporabniki kmetijskih zemljišč v občini Izola, ki nas mimogrede ni malo, bi jih lahko našteli le peščico, ki bi bili zadovoljni z njenim odnosom, posebno ko govorimo o oddajanju zemljišč v zakup. Vse prevečkrat mine, po našem mišljenju, ogromno dragocenega časa od trenutka, ko se postopek začne pa do dejanske dodelitve zemljišč v zakup. Vsi mi imamo občutek, da namenoma zavlačuje postopek in pri tem mineva dragocen čas, v katerem bi zemljišče že bilo obdelano in posejano z različnimi kulturami. Zgodilo se je tudi, da je dodelitev zemljišča pogojevala s svojimi privatnimi interesi. Če ji nisi ugodil pri njenih izsiljevanjih, te je tako kaznovala, da je zemljišče dodelila drugemu, pa čeprav je bilo pred tem vse drugače dogovorjeno.
Zamenjava zemljišč, še posebej iz naslova denacionalizacije, pa je tako ali tako zgodba zase. Kar nekaj nas je, ki nas vleče za nos že celo večnost. Naj povemo, da se v drugih občinah taiste zadeve rešujejo veliko hitreje. Imamo primere, ko posamezni primeri tečejo že 6-7-8 let. Sprašujemo se zakaj. ad2: V povezavi z obrazložitvijo v 1. točki, predlagamo in zahtevamo spremembo pravilnika o dodeljevanju kmetijskih zemljišč v zakup. Do sedaj ni bila v praksi v omenjenem poslovniku obveza obveščanja mejašev, kdaj bo razpisana ponudba sosednjih - mejnih parcel. To predlagamo zaradi racionalne obdelave zemljišča, saj vemo, da je lažje in cenejše obdelovati večja, zaokrožena zemljišča kot razdrobljene, terasaste in težko dostopne parcele. Ce nimamo nobenih opravil na izpostavi sklada ali v občini, nimamo možnosti izvedeti kdaj gre katera mejna parcela, za katero bi bili zainteresirani, na oglasno desko. Zaradi neobveščenosti ne moremo konkurirati na razpis in naenkrat dobimo soseda, ki vzame zemljišče samo zaradi tega, da bi si na taistem postavil objekt za piknik. Mi pa smo izgubili možnost zaokroževanja in oplemenitenja kmetijskih obdelovalnih površin. Zato predlagamo spremembo pravilnika v smislu obveznega obveščanja mejaša, posebej kmetovalca, o razpisu za oddajanje določenih parcel ter pridobitev možnosti pritožbe na postopek ali na morebitno nepravilnost v procesu oddajanja parcel v zakup. ad3: Po podatkih, kijih imamo, v Istri plačujemo višjo zakupnino za kmetijske obdelovalne površine kot v ostalih delih Slovenije. Mogoče je temu tako zaradi bližine morja in milejše klime ali pa zaradi nekega drugega, nam neznanega faktorja?
Če smo v preteklosti imeli kakšno prednost pred kontinentalnim delom Slovenije, je nimamo več predvsem zaradi vse bolj pogostih sušnih obdobij. Ne smemo pozabiti terasaste konfiguracije terena, kije za obdelavo zelo zahtevna in dražja kot v ravninskem delu, katerega je, mimogrede, vse manj v prid pozidavi.
Za nas je trenutna situacija do skrajnosti nevzdržna. Zato spodaj podpisani kmetje in zakupniki kmetijskih zemljišč pričakujemo, da se boste lotili z vso težo, kiji pripada in da se tako izognemo eskalaciji nezadovoljstva vseh nas. Pozivamo vas, da se na našo peticijo odzovete ter predlagamo srečanje vodilnih predstavnikov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v RS z podpisniki peticije in ostalimi zainteresiranimi v Izoli v kraju in terminu, ki bi ga skupaj določili.
Sledijo podpisi 13 kmetovalcev oziroma najemnikov zemljišč
Eden od podpisnikov peticije, E. Kraj car, nam je v sredo, tik pred zaključkom redakcije sporočil, da so danes prejeli odgovor Sklada, ki ga je podpisala direktorica Marja Majer-Čuk. Na Skladu pravijo, da pri delavki Viktoriji Carli niso ugotovili očitanih nepravilnosti, vendar pa so se odločili, da zaradi ugotovitve, da je bil njen odnos do strank že večkrat nekorekten, omenjena uslužbenka s 8.7.2002 preneha zastopati lokalno izpostavo Sklada v Izoli.
Na zahtevo podpisnikov peticije glede obveščanja mejašev o oddaji zemljišč pa pravijo, da kaj takega zaenkrat v področnem zakonu ni predpisano. V pripravi pa je pravilnik, ki takšno obveščanje predvideva in če bo ta predlog sprejet, ga bodo začeli tudi izvajati. Zakon o kmetijskih zemljiščih že sedaj daje prednost zaokroževanju posesti, kar je tudi v skladovem interesu, pravno varstvo neizbranih zakupnikov pa je zagotovljeno po sodni poti.
V zvezi s tem naj omenimo, da smo iz zanesljivih virov izvedeli, da je pred 14 dnevi sodni epilog dobil tudi zaplet z zemljiščem na Baredih, do katerega je prišlo pred leti, in zaradi česar je Marjan Kaligarič iz Cetor tudi gladovno stavkal ter poiskal sodno varstvo. Sodišče je, kot smo izvedeli, razsodilo njemu v prid. Ni pa še znano, ali se je druga stranka v postopku na odločitev sodišča pritožila.
38. seja občinskega sveta
PREDVOLILNI BOJ SE ZAČENJA
Prihodnji četrtek se bodo na 38. redni seji sestali izolski občinski svetniki. Za sklepčnost se tokrat ni bati, saj je na dnevnem redu tudi predlog odloka o določitvi števila volilnih enot za izvedbo novembrskih lokalnih volitev. V senci tega odloka, ki je že zdaj razdelil občinske svetnike na dva bloka, bodo svetniki sprejeli tudi dokumente potrebne za gradnjo kanalizacijskega voda med Izolo in Koprom.
POMEN ŠTEVILA VOLILNIH ENOT
Tistim, ki se s politiko ne ukvarjajo niti ljubiteljsko se to vprašanje zdi povsem nepomembno in le nekakšna formalnost, tisti, ki se že pripravljajo na letošnje lokalne volitve pa so prepričani, daje tudi od te odločitve odvisen končni rezultat na novembrskih volitvah občinskih svetnikov in župana občine Izola.
Na prejšnji seji občinskega sveta so svetniki dobili na mizo podoben predlog kot pred štirimi leti, ki je določal štiri volilne enote (Staro mesto, Livade, Halietum, Jagodje - Korte), svetniki LDS pa so.pripravili predlog po katerem bi združili volilni enoti Livade in Halietum ter bi tako imeli tri volilne enote s čimer naj bi dosegli načelo, da se 1 svetnik izvoli za približno enako število volivcev. Gianfranco Siljan pa je v imenu svetnikov italijanske narodnosti predlagal, naj bi občina Izola imela eno samo volilno enoto, tako kot je to v primeru volitev predstavnikov narodnosti.
S temi predlogi se je med dvema sejama seznanila tudi Občinska volilna komisija in z večinskim mnenjem podprla predlog o štirih volilnih enotah, statutarno pravna komisija pa je imela zelo razgibano sejo na kateri je Aleksander Krebelj (ZZP) najprej zahteval odstop predsednika komisije, Marina Domia (ZLSD), ki pa tega predloga ni dal v obravnavo, saj predlagatelj ni navedel razlogov za takšno pobudo. Ker v svoji zahtevi niso uspeli so sejo zapustili trije člani, komisija je s tem postala nesklepčna in se ni izrekala o predlogu volilnih enot.
Zakaj toliko aktivnosti in kresanja mnenj v zvezi s številom volilnih enot. Seveda ima vsak od udeležencev svoje razloge. Pri LDS pravijo, da je združevanje druge in tretje KS (Halietum in Livade) v enotno volilno enoto korektnejše do volivcev, saj se na ta način izenači normativ koliko volivcev voli enega svetnika. Pri ZLSD pa pravijo, da je to početje lahko škodljivo za izvolitev kandidatov iz manjših zaselkov, saj je znano, da velike volilne enote favorizirajo takoimenovano strankarsko elito, pomisleki pa so tudi na to, da se združujeta dvojezično (Halietum) in enojezično območje, kar lahko privede do čisto tehničnih težav.
/j
Občinski svetniki bodo za 38. sejo na mizo dobili enak predlog kot na prejšnji seji (4 enote), seveda pa gre pričakovati tudi amandmajske predloge, izid pa je že mogoče napovedovati.
Mini Izola v Simonovem zalivu je tudi letos lepo zaživela
PARKIRIŠČA ZA ZAPOSLENE
Parkiranje v okolici novega zdravstvenega doma je postalo problem še predenje dom zaživel z vsemi svojimi dejavnostmi. Občinski svetniki bodo s tem v zvezi poslušali pobudo svetnika LDS, Roberta Muleča, ki ugotavlja, da so parkirna mesta pred ZD v glavnem zasedena, zato se vse več pacientov pripelje s kolesi. Ker tam ni nobenega stojala za kolesa jih obiskovalci enostavno prislonijo ob stavbo. Svetnik, ki je hkrati tudi eden od vodstvenih delavcev ZD predlaga, da bi občina Izola tam postavila nekaj stojal za kolesa, saj bi na ta način zmanjšali prometno obremenitev Ulice oktobrske revolucije.
Aleksander Krebelj pa je v imenu kluba svetnikov ZZP postavil vprašanj e, zakaj občina Izola v garaži pod domom ne omogoči najema parkirnih mest za zaposlene v Zdravstvenem domu in sicer pod primernimi pogoji oziroma za ceno kot jo je že zaračunala za 14 parkirnih mest, ki jih je že oddala istim uporabnikom. Svetnik še sprašuje ali je res treba preostala parkirna mesta v garaži tržiti po višji ceni, saj je bil ZD vendarle zgrajen iz proračunskih, torej javnih sredstev.Ob tem je še dodal, da si v ZD vseskozi prizadevajo za najboljše pogoj dela in obravnave pacientov, zato je občina kot ustanovitelj ZD dolžna poskrbeti tudi za delavce zdravstvenega doma. Vzvezi z novim zdravstvenim domom je tudi vprašanje občinskega svetnika Dina Dodiča (DeSUS), ki sprašuje, kdaj se bosta v nov dom preselila tudi oba splošna zdravnika s koncesijo, ki zdaj delujeta na lokacijah v stari bolnici in Simonovem zalivu..
KAM PO ČASOPIS, OHLAJENO PIJAČO IN DROBNE RAZVADE
ALENKA VAS PRIČAKUJE V KIOSKU DELO PRODAJA
V DREVOREDU l.MAJA
od ponedeljka do petka od 5.30 -13.30 in od 16.30 - 21.00 ure ob sobotah od 7.00 -12.00
kih
šifra
Izola - Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11
Vsem občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku
nepremičnine
immobili
S.p. Ivan Konstantinovic univ.dipl.ekon.
S
Urejanje prostora je odgovorno delo
VČASIH JE TREBA VIDETI OD DALEČ
Že nekajkrat smo v Mandraču zapisali, da Izola potrebuje nekakšnega mestnega esteta, ki bi svetoval kam kaj sodi in kaj mesto lepša, kaj pa mu kazi videz. Še najbolje bi bilo, če bi bil to kakšen upokojen arhitekt, urbanist ali likovnik, skratka nekdo, ki zna prostor oceniti v vseh njegovih dimenzijah, če tisti, ki so na občini zaposleni s temi naogami za kaj takega nimajo časa.
Posledica takšne stihije so stebrički, ki ločujejo cestišče od pločnika in jih imamo vsaj štiri vrste, govorili smo že o lučeh mestne razsvetljave pa o kandelabrih in smetnjakih, tokrat pa je prav da s prstom pokažemo na dva objekta, ki sta tesno povezana s parkiranjem.
Pred dnevi smo dobili prvi avtomat za plačevanje parkirnine na velikem trgu. Čeprav se nam zdi, da se z avtomatizacijo poslavljamo od šarma osebnega kontakta voznikov s pobiralcem parkirnine pa so ekonomski razlogi očitno pritrdili nakupu železnega stebra s sončnim kolcktorjem na vrhu. O estetiki same naprave ne gre izgubljati besed, nekatere je zmotila "koprsko rumena barva", nas pa prostor kamor so napravo postavili. Pred leti so namreč arhitekti zarisali mandrač z okolico, izbirali tlakovce in natančno izbirali
kje postaviti kamnite bitve, potem pa smo brez posebne študije dobili pepelnike in zdaj še parkirni avtomat. In zdaj je tako, da kamorkoli se postavite z željo, da bi fotografirali Veliki trg boste sredi fotografije dobili rumen steber vesoljske oblike. Na inšpekciji so nam povedali, da so se tudi sami zavedli nasilja tega objekta v prostoru, zato ga bodo za začetek prebarvali v belo.
Podobno se je zgodilo tudi ob postavitvi parkirne hišice na Lonki, ki že sama po sebi ni ravno estetski izdelek, povrhu vsega pa so jo postavili tako, da so z njo zaprli enega od pogledov skozi mestne ulice. Dokler hišice ni bilo je pogled segel skozi Volaričevo ulico do morja, zdaj pa se konča pri zgradbi nenavadne oblike. Na Občinski inšpekciji pravijo, da
bi za vsak tak poseg rade volje dobili strokovno mnenje a se morajo največkrat odločati sami. Skratka, manjka nam nekdo, ki bi vrgel pogled na mesto malo bolj od daleč. Od bizu se vidi drevo, gozda pa ne boste videli.
NEVARNI PADCI NA BORZI
V zadnjem času je pri delnicah, ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev v povprečju zaznati negativen trend gibanja cen. Po občutni rasti v prvih petih mesecih letošnjega leta je bil junij prvi mesec, v katerem so cene delnic zaključile mesec na nižji ravni, kot so ga začele. Slabo razpoloženje vlagateljev gre v določeni meri pripisovati padanju tečajev na vseh pomembnejših svetovnih borzah, poletnemu času in počitniškem vzdušju ter vsakovrstnim finančno občutljivim informacijam v zvezi s poslovanjem podjetij. V zadnjem mesecu so se med prometnejšimi delnicami najbolj pocenile delnice Intereurope za nekaj več kot 11 odstotkov, Mercatorja, Krke, Pivovarne Laško, Leka in Save pa za okrog 9 odstotkov.
Predvsem novice o občutljivih informacij so bile vzrok za vidnejši zdrs delnic Interurope in Istrabenza. Nihanje cen omenjenih družb se navezuje na prodajo 25 odstotnega deleža v drugem največjem slovenskem operateiju mobilne telefonije Simobilu. V preteklem letu so namreč Intereuropa, Istrabenz, Medaljon, Probanka in Telemach prodali za 89 milijonov evrov avstrijskemu Mobilkomu 75 odstotni delež v Simobilu, do 1. julija letošnjega leta pa bi naj bil izvršen še drugi del posla, in sicer plačilo kupnine za še preostalih 25 odstotkov družbe. Se neplačani delež bi naj znašal okoli 11 milijard tolarjev, od tega naj bi dobil Istrabenz okoli 3,6 milijarde tolarjev, Intereuropa in Iskratel po 2,4 milijardi, Medaljon in Probanka po 1 milijardo ter Telemach 0,5 milijarde tolarjev.
Na borzi oblikovana cena delnic družb, ki so bile udeležene pri prodaji, je pričakovano kupnino že vštevala, novica, da avstrijski kupec do določenega roka ni poravnal svoje obveznosti, pa je zato posledično vplivala na znižanje cen omenjenih delnic, saj pričakovanja niso bila izpolnjena. Zaradi že vštetega zneska so bile delnice trenutno prevrednotene, kar so preračunali tudi investitorji in kot posledica so se trgovalni nivoji spustili. To je povzročilo manjši preplah tudi pri tistih naložbenikih, ki so spremljali samo nižajoče se cene na trgu in še sami pričeli s prodajami, kar je dodatno ustvarjalo pritiske na ceno. Te so zdrsnila globlje, kot bi bilo sicer primerno, vendar pa je pričakovati, da se bo zaplet s plačilom kupnine v kratkem razrešil, s tem pa tudi vzpostavilo predhodno stanje. Takšna trenutna neravnovesja so po navadi pravi trenutek za nakup vrednostnih papiijev, ki so v določenem trenutku podcenjeni in za katere se pričakuje, da se bo cena v kratkem ponovno vzpostavila na podobni ravni, kot jo je dosegla pred padcem.
Nina Pulko, Ilirika Borznoposredniška hiša d.d.
Nikogaršnja zemlja, raj za druženje
O propadajočih objektih pod Belvederjem smo v našem časniku že pisali. Tudi do danes ni opaziti nobenih rešitev na bolje
Neurejeno lastništvo - tu naj bi bila dva lastnika - gre na roke predvsem mladi generaciji, ki za dosego popolnosti uporablja lahke in težke droge, alkohol, tabletke ecstacy in še kaj bi se našlo. Raj, ki prinaša nejevoljo med sosedi, saj je na tem prostoru dovoljeno prav vse.
Kljub vstopnini za vstop na plažo, jih ni malo, ki so prostor do plaže zapolnili s šotori in s tem prihranili sredstva za druge aktivnosti. Dogodki, ki so moteči, vsaj za najbolj poklicane ne predstavljajo nobenega izziva, saj jih tu ni. In verjetno se bodo stvari še ponavljale. Dober glas, da je v Izoli še prostor za drugače aktivne gre daleč. Tudi k sosedom v Italijo, Hrvaško.
Bodo k rekordom v turizmu, ki jih v Izoli beležimo iz leta v leto, pripomogli tudi posebneži pod Belvederjem? Morda res. Večinski del pogače je žal v rokah drugih, Id z izolskim in slovenskim turizmom nimajo veliko. Razen prostora, ki ga ponuja "zapuščina" pod Belvederjem.
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
Območna organizacija Izola
Občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku
Vlado Ostrouška
Prihaja čas kislih kumaric
PRI 35 STOPINJAH SE USTAVI ČAS
Nekajdnevna vročina je pustila tudi pri akterjih vsakdanjega političnega življenja kar opazne posledice. Čeprav je dogodkov v mestu res veliko se vendarle zdi, da smo ostali le pri prireditvah, vse drugo pa je nekoliko potisnejno v drugi plan. Seveda je temu delno kriv tudi predvolilni čas ko so vsi nekoliko bolj skrivnostni kot običajno a vseeno je te dni več videti kot slišati. Zato smo vzeli fotoaparat v roke in poslikali nekaj zanimivih dogodkov in ljudi. Fotoreporterji so bili: Barbara Dobrila, Peter Može, Samo Kenk in Mandračevci.
"Izolani pravimo, da smo ribiči in pomorci, postavili pa smo železničarski muzej in razstavljamo staro lokomotivo" se je malo v šali, malo zares jezil Tomaž Martin Jamnik, sicer pomorec pa še občinski svetnik za povrh.
mm
Komunalna podjetja treh obalnih občin so zelo dosledna pri lepljenju plakatov in zelo pazijo, če naročniki poskrbijo tudi za dvojezičnost. Nekatere je to prestrašilo do te mere, da prevajajo tudi tisto, kar sicer ne bi bilo treba. Organizator koncerta filharmonikov v Ajdovščini je namreč prevedel tudi ime kraja: Ajdovščina / Aidusina.
Nismo mu čisto verjeli ampak Jože Šturman nas je prepričal "v živo" in se pri 92 letih zavihtel na svoj stari bicikel in odpeljal skozi mesto, ker je imel še nekaj za opraviti. Saj res, pozabili smo povedati, da je prišel plačati naročnino za Mandrač, brez katerega ne more.
Hill
Fotografija je seveda s povorke udeležencev Evrofesta, vendar je zelo podobna slika na Sončnem nabrežju tudi ob koncu tedna. Ko smo vprašali zakaj županja tokrat ni naročila večernega zaprtja te promenade smo izvedeli, da bi to stalo nekaj več kot 2 milijona tolarjev, sama pa si ne upa predlagati takšne dodatne obremenitve proračuna. Morda pa bo to le predlagal kateri od svetnikov na prvi naslednji seji občinskega sveta.
Na letošnjem Evrofestu sta si prvi dve nagradi za najboljšo fotografijo razdelila dva naša sodelavca. Peter Može je pobral prvo, Barbara Dobrila pa drugo nagrado. Organizator Tone Barič jima je čestital, kakšno nagrado je dal pa še nismo izvedeli.
Skupina pristašev Mari Krishnc » jc že nekaj dni v naših krajih, malo igrajo in prepevajo po Sončnem nabrežju, na Belvederju pa so se fotografirali s sveto živaljo, ki je tudi pri nas doma. Ni jasno kako sveta je bila krava, velika pa prav gotovo, pa še vol je.
To, da dveh prometnih znakov, ki prepovedujeta vožnjo po Kristanovem trgu, ne spoštuje takorekoč nihče, že vemo. Ko pa se parkirišče namenjeno le dostavi prodajalcev na tržnici spremeni v mehanično delavnico je jasno, da je s to oblastjo nekaj narobe. Možakar je menda naredil generalno, mimoidoči pa so se čudili.
HVALA ZA VSE POZDRAVE
Nekateri že uživajo vse lepe plati » poletja in kot da jim ne bi bilo dovolj ' .1 .	'' "
- 171 41 Solno 08 98 33 30
I
4*
nas še malo provocirajo s svojimi razglednicami, tako da smo že PRc-jMne zavistni do obisti. Tokrat so nam s	?ozc>«avč \z
svoje kolonije pisali otroci iz obeKj/5^	,
vrtcev, svoje pa so dodale še mladcN rokometašice, ki so bile na Švedskem,	L
Vsem hvala za pozdrave, drugič pa 1 °N	^ ^
K
'd
c
nas lahko vzamete s seboj.




LEPO	V Ai,	P02.0XA<,<-J*„0	°eJ“’AV+./
^ kruhove »ežtrts '	.	!|	^9"^
j#-	Oea£i.£. paj^siN,M	-	-
CA FLO l/NICC .
07 KOC. f VRTCA
^	"'"'“'ÌÌOLA
HOVOKf} gasTVir čarovnica
OBVESTILO KRAJANOM
Krajevna skupnost Jagodje - Dobrava obvešča, da je pisarna Krajevne skupnosti v mesecu juliju odprta vsak delovni dan, od 8. do 12. ure.
Jadranje
ŽB0CAR11-TIV FRANCIH
Zadnji tekmovalni dan je na ISAF Svetovnem prvenstvu je z drugim mestom kronala posadka Mitje KOSmilte, v kateri so bili tudi Mitja Beltram, Davor Glavina in Lučo Fafangel. V "keelboatu" ali jadrnici s fiksno kobilico tipa J/80 je s končnim četrtim mestom, ki je za tretjim zaostal le za točko, upravičil zaupanje in tako dosegel najboljši uspeh na Svetovnih prvenstvih Mednarodne jadralne zveze.
Ostale naše posadke so sc uvrstile na konec deseterice. Vasilij ŽbOOar je v konkurenci moških enosedov V
razredu Laser regato končal na 11.
mestu, prav tako sta 11. mesto dosegli sestri Orel v konkurenci ženskih dvosedov. Malce slabše se odrezali posadki v konkurenci moških dvosedov. Tomaž ČOPi In Gregor Lisjak sta regato končala na 13. mestu, Karlo Hmeljak In Mitja Hevečnv pa na 30.
EVROPE PRED PRVENSTVOM
Na Evropskem prvenstvu razreda Evropa, ki poteka v Belgijskem Nieuwpoortu danes končujejo z "Open Weekom", ki je tradicionalna regata pred Evropskimi in Svetovnimi prvenstvi. Našim telanovalcem gre trenutno malce
slabše. Kar nekaj smole je imela --------
Teja čeme,ki jije Angležinja razbilajadrnico ter taradi tega ni zvozila dveh regat. Kljub temu je še vedno naša najboljša tekmovalka, ki je trenutno uvrščena na 57. mesto. Alja čeme je 60., Mojca Zagernik pa 62. V konkurenci fantov je Luka Bei/K trenutno 50., Andraž iadek (Olimpie) pa 54.
NOVO VODSTVO JADRALNE ZVEZE
Izvršni odbor JZS, ki seje sestal prvič po volilni Skupščini je danes imenoval nove organe JZS. Strokovni svet za vrhunski šport bo v naslednjem mandatu vodil ZVOnkO BeziC, člani Strokovnega sveta p so še: Marko Kocjančič, Mitja Kosmina, Klavdij Pletikos in Sandi Dekleva Svet za potovalne jadrnice bo vodil Uroš ŽVan, člana pa sta še Mitja Simčič in Jure Orel Prav tako je bila imenovan Svet za jadranje na deski, ki bo pod vodstvom Matevža Maleja štel šest članov. Ker kandidatov za ostale organe še ni bilo je 10 za predsednika Sodniške komisije imnoval Ivana Štravsa, za predsednika Sveta sponzorjev pa Sama Lozeja.
KAPUČINO

Rokomet
KADETINJE EVROPSKE PODPRVAKINJE
Kadetinje ŽRK Izola Bori so na neuradnem evropskem prvenstvu kadeskih državnih prvakinj v švedskem Goeteborgu osvojile izvrstno drugo mesto. V finalni tekmi so sicer izgubile z Madžarskim prvakom, v boju za finale pa so premagale izvrstne NOrvežanke.
Tudi ta rezultat izolskih kadetinj je pokazal, da Izola premore izvrstno generacijo mladih rokometašic, ki hkrati igrajo v kadetskem, mladinskem in članskem pogonu, v letošnjem prvenstvu pa si obetajo prodopr v sam vrh slovenskega prvoligaškega članskega rokometa.
Ob prihodu v Izolo jim je vodstvo kluba in občina pripravilo lep sprejem na Manziolijevem trgu, kjer jih je pozdravila tudi županja Breda Pečan, ter številni prijatelji rokometa in izolskega športa nasploh.
TABORJENJE Z IZOLSKIMI
Taborniška sezona je že za nami, nezadržno pa se bliža vsakoletno taborjenje. Taborjenje predstavlja v vsakem rodu višek sezone in dela v rodu. Taborjenje je namenjeno prav vsem članom rodu, ter vsem tistim, ki si želijo preživeti deset dni v naravi, v prijetni družbi, s pestrim in nevsakdanjim življenjem, z novimi izzivi, doživetji in odkritji!
Zakaj ne bi tudi vi spoznali čare in lepote Rušeče vasi z okolicoP!
Kaj pa se bo dogajalo na samem Taborjenju ? OOOGROMNO ! Taborovodja je pripravil zanimiv program, ki ne bo dal mini niti ponoči, čez dan pa bomo v gozdni šoli obnovili znanja postavljanja šotora, lokostrelstva, se odpravili na nenavaden orientacijski pohod, pomerili v raznih igrah,...Posvetili se bomo preživetju v naravi-naučili se bomo postaviti bivak in ognjišče ter si skuhati topel obrok. Sprehodili se bomo po dolenjskih gričkih, spoznali običaje, narečje in znamenitosti. V bližnjih Klunovih toplicah in reki Krki se bomo kopali in igrali razne vodne igre. Adrenalinski naboj bomo doživeli na progi preživetja, se preoblekli v Vikinge, izdelali razne pionirske objekte, učili taborniških veščin, samostojnosti in dela v skupinah. Zvečer se bomo vsi skupaj družili ob ognju in peli ali se igrali razne igrice in še in še!!!
Še vedno niste čisto prepričani, da vam bodo starši dovolili iti z nami ?’ No prava primorska trma in pogum tudi še nekaj veljata, zatorej se le ne predaj in vztrajaj do končne zmage!
Vodstvo Taborjenja in vodniki se bomo potrudili, da vam bo kar najmanj dolgčas. Pripravili vam bomo tudi še kakšno presenečanje!
Veselimo se srečanja na taborjenju do takrat pa taborniški pozdrav!
PRIZNANIA ŠPORTNE ZUEZE
Športna zbeza Izola se vendarle konsolidira in v teh dneh klubi dajejo podporo ekipi, ki jo je sestavil novoizvoljeni stari predsednik zveze DurhO Filipul V predsedstvo zveze je predlagal
Biserko Grabar, Maksa Filipčiča, Marjapo Šviligoj, Bojana Zadela, Zdenka Švaba in Lucijana Kozloviča, ki bo tudi tajnik zveze.
V torek zvečer pa so v gostišču Sonja pripravili slovesnost na kateri so nekaterim
izolskim amaterskim športnim delavcem podelili priznanja za desetletno delo v
iZOlSkem športu. Nagrajence bomo predstavili v naslednjih številkah Kapučino športa.
/
7^ ^
«L ioY
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt

Izolske kadetinje so z osvojitvijo drugega mesta med štirinajstimi državnimi prvaki potrdile visoko kvaliteto. Vsekakor krona in priznanje, katero je Boris obljubljal. Splet okoliščin in težak razpored tekem je preprečil
sam vrh, vendar pa sta bili v sedmerko prvenstva izbrani kar dve naši (Petra in Manuela). Prijeten sprejem (organiziral ga je Sebastijan z ostalimi) je dekleta celo presenetil. Občutki po dolgi in naporni poti so izvabili tudi kakšno solzico. Ob vseh pohvalah (tudi EHF) pa so se naši izkazali tudi z dobro kapljico in pršutom. Kakšno bodo posledice bomo kmalu opazili. Vse se nanaša na skorajšnji evropski nastop, vsa "trepljanja" naj bi končno tudi kaj vrnila. Dekleta so tako svoje oddelala (do avgusta), upravi pa ostaja, da dekletom zagotovijo še boljše pogoje za napredovanje. Napovedi, da bo novo prvenstvo tudi naše, dobiva temelje, nadgradnja (kako visoka) pa bo v rokah deklet. Izolski moški rokomet je nekoliko
"mirnejši". Vsi se z zavistjo spominjajo Eurofesta, ko sta za naše nastopala legendi, Hrvoje Horvat in Iztok Puc. Kljub svojim letom bi še kako prav prišla, predvsem pa mlajšim vlila več poguma in volje. Po vseli birokratskih opravkih ob prestopih, bodo sedaj "ta višji" morali stvari umiriti in pripraviti stvari za novo sezono. Kako bodo odhodi igralcev in trenerja vplivali na delo v klubu? Vsi pričakujemo, da bo ekipa z novim trenerjem uspešna, pričakovati kaj "velikega", sploh pa zahtevati, bi lahko samo škodilo. Vrhove se osvaja postopoma, najprijetnejši so tisti nenadejani.
http://meiiibers.xoom,virgilio.it/ArgoCiano/
11. julij - praznik Občine Izola
Praznik kot vsak praznik, boste morda rekli. In vendar je izolski občinski praznik vedno nekaj posebnega. Dolga leta smo ga
praznovali, ne da bi točno vedeli zakaj oziroma so bila pojasnila in razlage zelo različne. Potem smo se odločili, da imamo praznik v spomin na dva dogodka: na štrajk v Delamarisu in na odhod večje skupine Izolanov v partizane. Dolga leta smo ga praznovali organizirano a dokaj formalno, potem smo ga praznovali bolj zaradi forme kot zato, ker bi si res želeli, zadnja leta pa je postal pravi ljudski praznik, ki je izgubil nekaj svoje zgodovinskosti.
Izola je danes drugačna od tiste, ki smo jo poznali pred nekaj desetletji in tudi Izolani smo postali drugačni. Pravih Izolanov je zelo malo, pravijo nekateri, nam pa se zdi, da smo vsi, ki živimo v tem mestu in občini, pravi Izolani. Morda je malo tistih, ki so se tukaj rodili ali so tukaj živeli tudi njihovi predniki, zato pa je vse več ljudi iz notranjosti Slovenije, ki se odločajo za življenje v našem mestu. Srečo imamo, da v glavnem niso klasični vikendaši in da so prišli sem zato, ker so začutili duha tega kraja in znajo živeti z njim. Nekatere med njimi, ki so ob tem še znani širši javnosti, smo zaprosili naj nam napišejo nekaj svojih vtisov o Izoli. Vabimo vas, da si preberete kaj o nas mislijo tisti, ki sicer živijo tudi z nami a nas še vedno znajo pogledati tudi od daleč.
OBČINA IZOLA-COMUNE DI ISOLA
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE IZOLA ISKRENO ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU.
IN OCCASIONE DELLA FESTA COMUNALE A TUTTI I CITTADINI DEL COMUNE DI ISOLA FACCIAMO I PIÙ SINCERI AUGURI.
županja / Sindaco Breda Pečan
IZOLA NI LE OTOK IMAM DVA DOMA
Janez Koželj, uniu.diplinž.arh, redni profesor za urbanizem
Dušan Kumer, glavni tajnik ZLSD s stanovanjem v Izoli
Izola je pravo tromestje: turistično, stanovanjsko, industrijsko mesto. Mesto je premešano, raznoliko in živahno, ponuja primerno uravnovešeno in celovito skušnjo.
To je tudi kraj dogodkov, kjer je moč čutiti posebno vzdušje. V Izoli je še živ tisti, skupni zgodovinski spomin, kije pogoj pripadnosti mestu. Izola je zato od vseh mest na obali najbolj pristen kraj, ima skupno dušo, izžareva poseben značaj, živi lastno življenje, ki se kaže v lokalnih običajih, vsakdanjih navadah, načinu sporazumevanja, v naravi mestnih posebnežev.
Tukaj obstajajo drug ob drugem razni interesi, kakršne porajajo različni načini življenja v mestu. Značilna sta predvsem dva pogleda, eden iz predmestja na mestno središče, drugi, povsem drugačen, iz starega mesta na obrobje. Izola torej je mozaik raznoterosti, kjer noben interes nikoli povsem ne prevlada nasprotnega, tukaj se sodobno meša s tradicijo, preprosto z zahtevnim, mestno s podeželskim.
Mesto je pisan mozaik različnih ambientov, je sestavljen kraj raznoterih območij, glavnih prizorišč mesta in skrivnostnih, odmaknjenih in zapuščenih prostorov, obnovljenih palač, zanemarjenega in negovanega. Razvojni potencial Izole je tako ves čas na voljo, vse možnosti so še odprte, mnoge priložnosti še niso zamujene. To so lastnosti mladega mesta.
V mestu velja v prvi vrsti skrbeti za povezanost z morjem, varovati vsakršno odvisnost od morja. Najvažnejša je skrb za obalo, za dejaven stik mesta z morjem. Na vsak način je treba ohraniti ladjedelnico, ki je poseben del mestne zgodovine, zanimiv, venomer spreminjajoč se del mestne silhuete.
Gojiti je treba kulturo skupnega, javnega prostora, vse od preproge tlakov, tipične ulične opreme, do bujnega, zimzelenega javnega zelenja, kije čar sredozemskega ambienta. Za to je treba kulturno obnoviti park in urediti kopališče ob svetilniku. Z dozidavami in vzidavami na šibkih točkah v mestnem jedru se da v starem mestu ohranjati primerno programsko pestrost in oživljati staro strukturo z novimi dopolnitvami. Thkaj naj vsaka nova arhitektura na novo ovrednoti dane lokalne okoliščine in vzpostavlja dejavno razmerje do širše celote. Vsakršno stvarnost se da s premišljenimi izboljšavami obstoječega na ustvarjalen način upoštevati in spoštovati. Uravnovesiti bi kazalo tudi prevelika nihanja v utripu mestnega življenja med poletjem in zimo z novo ponudbo dejavnosti. Mesto je prizorišče dogodkov, je torej najbolj živo gledališče. V tem smislu bi se dalo prirediti javne prostore tudi za še kakšne netradicionalne, neobičajne dogodke, nameniti skratka nenavadne prostore v mestu za nepredvidljiva doživetja.
Kjer je človeku dobro, tja gre ali celo tam ostane. Moji družini in še posebej menije v Izoli več kot dobro. Zato seje tudi stil mojega življenja prilagodil dejstvu, da imam dva doma, Ljubljano in Izolo. Izola se mi je odkrila kot odprto mesto, kjer se je na razmeroma majhnem območju nagnetlo veliko zgodovine. Preseneča me tudi veliko število ohranjenih starih zgradb.
Najbližja pa sta mi mediteranski način preživljanja vsakdanjika in razmišljanje ljudi. Za nič na svetu ne zamenjam sobotne in nedeljske jutranje kave in listanja dnevnega časopisja v Barieri, pristnega pogovora in izrečenih klenih misli z domačini, še posebej z ribiči, ki so se pravkar vrnili iz morja.
To je to.
ZD *
SOCf ' .tl
Sprehajalna pot ob morju od Svetilnika do Simonovega zaliva je več kot samo rekreacija. Ribiška osmica z giricami, sardelicami, sardoni in kalamari na pomolu pa je sploh ena boljših pogruntavščin. Poletno živo glasbeno dogajanje na Manzolinijevem trgu daje staremu jedru mesta prepotrebno življenjsko tekočino.

Skratka, Izola zame kot začasnega prebivalca ( ki pa iz dneva v dan postaja bolj Izolan) pomeni mnogo več kot le kraj za oddih. Zato pa seveda tudi prej opazim nekatere stvari, s katerimi sem manj zadovoljen. Kar zmrazi me, ko v starem jedru ob prenovi zgradb zagledam nova kovinska vrata in plastična okna. Sam tega gotovo ne bi dovoljeval. Mnogo bolje in lepše bi uredil tudi kopališče na Svetilniku; predvsem v to okolje ne sodijo "kolibe" in na pol zgrajeni ( neokusni) leseni storitveni objekti, ki kazijo lepši naravni del Izole.
Skratka, preprosto človeško resnico, da je čas življenje, ki je vsakomur dano le enkrat in da zamujenega ni mogoče nadomestiti, poskušam sam udejanjati tudi.v Izoli. Zadovoljen in radosten sem, ko ob sobotah ali nedeljah stopam po več desetletij starem kamnu izolskih ulic. Ob občinskem prazniku želim vsem Izolanom in Izolankam veliko dobrega počutja in strpnosti ob poletnem turističnem vrvežu.
Čao!

Spoštovani prebivalci Izole,
ob občinskem prazniku vam želimo obilo veselih trenutkov.
Mineva dobro leto od naše selitve v Izolo, leto uspešnega poslovanja v novem okolju in sodelovanja z vami.
Potrošnikom zagotavljamo zdravo, okusno in varno hrano ob uporabi najsodobnejše in okolju prijazne tehnologije.
Okolje, v katerem poslujemo, je neprecenljivo in neponovljivo, zato si bomo prizadevali za njegov trajen razvoj in za izboljševanje kakovosti življenja vseh nas, ki v njem živimo.
Matjaž Čačovič
predsednik uprave in generalni direktor
Droga Portorož, Živilska industrija d. d.. Industrijska cesta 21.6310 Izola, Slovenija www.droga.si
Ob prazniku občine Izola čestitamo vsem občanom
in vas obveščamo, da ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D., OBMOČNA ENOTA KOPER odslej posluje vsak delavnik od 8:00 do 19:00 ure na enoti Pošte Izola.
Zorica Petvar,
zavarovalni komercialist za premoženjska in osebna zavarovanja.
triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.

'S'
CD
ca
c*«
a>
S
m
o
3
Uh
(O
CO
co
o>
s
tn
o ■ ■ »-H 0) Eh
O
O
o
(O
Vi
0)
a
o
M
«j
o
(0
>u
.59
Vi
a
6
o
■d
VI
o
•S
a
Vroče je!
Privoščite si : avto s klimo,
poslovne prostore s klimo, jahto s klimo, karkoli.... s klimo.
Izberete vi! Ostalo uredimo mi
P.S. Klima ni pogoj za sklenitev pogodbe.
Fmor
PRIJETNO ZATOČIŠČE
Mag. Janez Kopač, minister za okolje, prostor in energijo ter izolski zet
Pravzaprav, če se malce pošalim, je zame največji plus v Izoli prav gotovo moja tašča, ki pomeni za mojo družino pravo zatočišče na morju.
Sicer pa mislim, daje Izola izjemno propulzivna občina, sploh ena najbolj propulzivnih v Sloveniji, ne le na obali. Pozitivna sta njena vitalnost in njen prostorski razvoj.
Če pa me že sprašujete, kaj naj bi bili izolski minusi, je to na primer neurejena obala od ladjedelnice proti meji s koprsko občino. Mislim, da ta del Izoli res ni v ponos. Malo za hec lahko rečem, da je jugozahodni del občine bolj razvit od vzhodnega dela.
ZASPANA SPOGLEDLJIVKA
Jure Apih, predsednik uprave Dela s stanovanjem v Izoli
Mesto je kot ženska. Zagledaš se v njen izgled, veter v laseh, vonj, ki veje za njo, gledaš jo, hodiš za njo in iščeš priložnost, da bi jo bolje spoznal.
Potem te sprejme, ali pa tudi ne, te očara in osvoji. Nikoli ne veš, kakšne volje se bo zjutraj zbudila, bo muhasta in nejevoljna, ali se ji bo sonce svetilo v nasmejanih očeh.
Izola je sramežljivka, za razliko od svojih postavljaških sosed, prikriva svoje čare in jih ne razkazuje vsakomur. Seveda pa je tudi muhasta. Poleti jo prevzamejo sezonski oboževalci, da kar pozabi na stare ljubezni; pozimi pa se zasanja in le od časa do časa se razigra in zavrti. Kljub vsemu je zvesta svojim trajnim vezem. Tu pa tam pokoketira v svet, za vikend ljubimce pa se ne zmeni prav dosti. Iddi parkirišča pod oknom ne privošči svojim zvestim vasovalcem, ki ne odnehamo in se vedno znova vračamo k njej. Včasih bi si želel, da mi vrne nasmeh, včasih pa imam sam slabo vest, da jo zanemarjam, si ne vzamem časa zanjo, kar pa ti ženska in mesto najbolj zamerita.

v
Dr.Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije
Navdušen sem na Slovensko Istro, vendar imam občutek, da premalo skrbimo za to, da bi bilo vse skupaj bolj "butično" urejeno. Izola je gostoljubno mesto in ima prijazne ljudi. Všeč mi je, da se stalno nekaj dogaja, da ni dolgočasno. Pozitivno se mi zdi, da se mesto oživlja z lokali, predvsem pa to, daje mesto odprto za vsakogar in tudi v te lokale vsakdo lahko pride in dela.
Kljub obilici prireditev, pa bi se mi zdi, da manjkajo takšne prireditve, ki bi se bolj navezovale na tradicijo, dediščino in na običaje. Sicer pa se mi na splošno zdi lepo, da so hiše v mestih urejene, da so na oknih rože in moti me obratno, neurejenost. Enako velja tudi za Izolo. Morda bi lahko rekel, da bi bile lahko izložbe trgovin v vašem mestu lepše urejene in bolj prijazne.
Všeč pa mi je, da v to mesto radi pridejo mnogi mladi ljudje. Mogoče bi morali malo bolj poskrbeti za čistost moija v lokalnem pristanišču, vendar je to pač odvisno od ljudi, od posameznikov. Pa tudi sicer mislim, da bi bilo dobro, da bi se vsak občan počutil kot turistični delavec in gostitelj. Vsak posameznik namreč ustvaija vzdušje v mestu, ki je pomembno za turiste. Še več pozornosti pa bi morali v vsakem gostinskem in turističnem objektu stalno posvečati čistoči in kakovosti storitev in čimveč za to narediti.

DELOZASEINDELO ZADRUGE
Časi se spreminjajo in prazniki z njimi, takšen kot ga imamo danes pa se zdi temu času primeren. Postalje nekakšen spektakel in gostje iz Tolentina, ki so prišli k nam na obisk so nam pokazali, kako oni razumejo te stvari. Čeprav nimajo klasičnega občinskega praznika se spominjajo zgodovinske bitke z napoleonovo vojsko in v spomin na ta dogodek pripravijo enkrat letno veliko fešto z bogatim kulturnim programom v katerem sodelujejo številni občani Tolentina v svečanih oblekah iz 17-tega stoletja. Pa te povorke ni niti organizirala, niti plačala občina. Vsak udeleženec sije obleko, inštrument ali orožje dal izdelati na svoje stroške, vsi pa so ponosni, da lahko sodelujejo kot predstavniki svojega mesta in občine. Nam se kaj takšnega zdi zelo nenavadno, saj smo še vedno vajeni, da za godbe, zbore in podobne "občinske skupine" skrbi lokalna skupnost. Tako bo vse do takrat, dokler bomo delo za skupnost jemalo kot nekakšno žrtev. Ko pa bomo prišli do spoznanja, daje delo za skupnost lahko tudi privilegij, takrat nas najveijetneje ne bo več.
VEČ KOT 14 TISOČ NAS JE
Zadnji popis prebivalstva je že doživel nekatere obdelave in Statistični urad Republike Slovenije je že objavil nekatere prve podatke, predvsem tiste v zvezi s prebivalstvom. Tako smo izvedeli, da nas je Izolanov že več kot 14 tisoč, natančneje 14.230 oziroma še kaj več, saj seje od takrat rodilo nekaj novih Izolanov, nekateri pa so žal tudi odšli. V primerjavi z letom 1991 nas je za 747 več (ob takratnem popisu nas je bilo 13.483), število gospodinjstev se je povečalo za 418, kar pomeni, da smo se kar dobro ženili in možili, še bolje nam gre s stanovanji, saj smo dobili kar 836 novih stanovanjskih enot. Lahko bi rekli, da je vsak novorojenec dobil stanovanje, kar pa seveda ni res, res pa je, da smo v teh desetih letih v občini vendarle rešili kar nekaj stanovanjskih problemov. Statistično vzeto šteje posamezno gospodinjstvo v povprečju 2,7 člana, še bolj zanimiv pa je podatek o stanovanjih v katerih povprečno živi ta komaj nekaj več kot 2 občana (2,3).
Največ Izolanov še vedno živi v Izoli (staro mesto, Halietum in Livade), kjer nas je skupaj nekaj več kot 10.000 (10.152), po številu prebivalcev sledi Jagodje z 2130 prebivalci, tretje so Korte s 641, četrti pa Šared s 487 prebivalci. Če dodamo še 352 občanov, ki živijo na Maliji je na dlani, da sta prav ti dve naselji bili deležni največjega poseljevanja v povojnem obdobju. V primeijavi z njimi jih ima Dobrava le 221, Cetore 113, Baredi 86 in Nožed 48. Seveda ni presenečenje, da imajo največ družinskih članov na gospodinjstvo prav v teh starih naseljih (Dobrava, Korte), kjer živijo več kot 3 osebe v enem gospodinjstvu, zato pa preseneča dejstvo, da daleč največ ljudi na eno stanovanjsko enoto živi v Izoli, kjer so v vsakem stanovanju po trije občani (2,9). Pa še nekaj luksuza za konec: V Baredih in Nožedu v povprečju živi po ena oseba na vsako stanovanje. V Napoliju bi nam gotovo zavidali. (Vir:Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.)
V IZOLI SO ZENSKE V VEČINI
Doslej smo bili prepričani, da je Izola žensko mesto predvsem zato, ker so ženske zasedle veliko število takoimenovanih oblastnih funkcij, predvsem izvršilnih, medtem ko v zakonodajnih še vedno odločno prevladujejo moški. Izolski občinski svet ne premore niti ene poslanke oziroma občinske svetnice, edina ki je bila izvoljena na volitvah pred štirimi leti (Zdenka Bolje - ZLSD) je kmalu po izvolitvi prevzela funkcijo v občinski upravi in tako je naj višji zakonodajni organ v občini ostal brez ženske poslanke. Ta podatek je seveda nekoliko nenavaden tudi zaradi tega, ker je po podatkih letošnjega popisa v Izoli natanko 288 žensk več kot je moških. Dejstvo, da takšno število specifične strukture občanov nima svojega predstavnika je seveda najmanj nenavadno. In vendar se bo v občinskem svetu bila bitka o številu volilnih enot
brez upoštevanja tega pomembnega podatka, zato morda ne bo odveč še naslednja podrobnost. Ženske so v izraziti večini v starem delu mesta, kjer jih je kar 332 več kot moških, na podeželju pa moški prevladujejo, še posebej na Šaredu, kjer jih je 37 več kot je žensk.
Kakorkoli že, podatki iz letošnjega popisa bi lahko bili izredno pomembni za volilne štabe bodočih kandidatov za občinske svetnike in župane. Kdo vse se bo čez slabe tri mesece že pojavil na predvolilnih plakatih pa je bolj ali manj skrivnost. Prav zanimivo bo videti, katera stranka bo tudi v zakonodajno oblast kandidirala predstavnico večine prebivalstva.
MESARSTVO
Renzo & lanko
Prekomorskih brigad 3
6310 IZOLA
tel.: 05/ 641 74 10
***
dettili
HOTEL ZDUSd..
Tomažičeva 10, Izola, tel.: 05/ 66 07 000
Našim strankam ter vsem občanom Izole voščimo ob občinskem prazniku.
Našim gostom in vsem občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku !
FRIG0MAR d.o.o. IZOLA Tovarniška 13 6310 IZOLA
TEL. 641 76 75,641 61 39 E mail: frigomar@frigomar.si
Ob prazniku Občine Izola čestitamo vsem občankam in občanom
salon za nego telesa Izola
Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 6414 033,6413 106
Ob prazniku občine Izola iskreno čestitamo, z željo, da bi se Izola še naprej tako turistično razvijala
3 PRIZNANJA, 1 NAGRADA
Predloge za občinske nagrade in priznanja pravzaprav lahko da vsak občan, nekoliko nenavadno pa je, da kolektiv nekega podjetja napiše predlog za priznanje direktoiju tega istega podjetja. Ali se v Delfinu res tako dobro razumete med seboj?
-	TUdi jaz sem bil krepko presenečen, ko sem izvedel za ta predlog. Hierarhija namreč obstaja in ve se, kdo mora v podjetju dajati naloge in preverjati njihovo izvrševanje, kaže pa, da smo v tem obdobju vsi spoznali, da red in disciplina morata obstajati, saj živimo zgolj od rezultatov našega dela. In ker smo vsi v istem poslu in v istem okolju je jasno, da med nami ne more biti delovnih razlik. So pa seveda tiste glede odločanja in zato sem bil kar malo presenečen, ko sem prebral obrazložitev, ki sojo napisali.
-	Očitno ste ponosni na to, kar ste dosegli v teh letih.
-	To kar je nam uspelo v teh desetih letih je mali čudež, ki ga bo težko ponoviti. Očitno smo prave odločitve sprejemali v pravem trenutku, delavce smo dovolj motivirali tako preko sveta delavcev kot preko sindikata z utemeljitvijo, daje pač treba delati še več in še bolje, seveda pa je bilo pomembno, da se je lastnik hotela zavedal, da novo vrednost ustvarjajo delavci in da so samo ideje in denar včasih premalo. To seje odražalo tudi v tem, da smo dosegli povprečje plač nad slovenskim povprečjem in da smo lahko delili trinajsto plačo. Skratka, tukaj seje kolesje zavrtelo v pravo smer in rezultati so zares dobri.
-	Hotel je namenjen in tudi vodijo ga starejši ljudje, upokojenci in vendar je po investicijah in novostih nekako najbolj prodoren.
-	Mi smo registrirani po zakonu o gospodarskih družbah in smo d.o.o., naš ustanovitelj paje Zveza društev upokojencev Slovenije. Lastnik ima skupščino, ta imenuje nadzorni svet, v njem sedi tretjina delavcev in tako funkcioniramo. Lastnik je modro ravnal, ko dobička v vseh teh letih ni delil ampak smo ga vlagali v različne posodobitve in dvig kvalitete naših uslug.
-Letos, ko praznujete desetletnico, ste bili še posebej zagnani.
-	Resje. Zgradili smo bazen, pod njim uredili dva lokala, garažo za 25 avtomobilov in spet obnovili večje število sob. Bazen je še posebej atraktivni del te nove ponudbe, tudi po tehnološki plati, saj v njem ogrevamo morsko vodo, ves ta postopek pa je računalniško nadzorovan in voden. Tudi z lokali, ki smo jih odprli ob koncu junija smo zadovoljni, saj prihaja sem tudi veliko domačinov. Največja pridobitev letošnjega leta pa je na pogled morda najmanj opazna, vendar je zelo pomembna. V mislih imam prezračevanje, saj smo januarja meseca dodelali sistem s katerim v hotel dovajamo zadostne količine svežega zraka in tako smo naredili bivanje v hotelu zares prijetno.
-	Bo priznanje stalo v hotelu?
-	To je priznanje celotnemu kolektivu in vsem organom podjetja, kje ga bomo postavili pa še ne vem.
Darinka Jug - direktorica Glasbene šole Izola
-	Za vsako občino, za vsak kraj so šole kot nekakšen vrelec okrog katerega se zbira vse kar je dobrega, novega, naprednega. To velja tudi za glasbene šole in seveda tudi za izolsko glasbeno šolo, ki letos praznuje 50 letnico.
-	Veijamem, daje tudi glasbena šola v Izoli takšne vrste vrelec, ne le v glasbenem pomenu ampak nasploh. Izolani vedo, da obstajamo in številke o vpisanih učencih o nagradah, ki jih prejemajo in o tistih, ki nadaljujejo študij glasbe, pritrjujejo, daje temu res tako.
-	Kakšne ostajajo vezi z učenci, ki končajo vašo šolo in se potem glasbeno izobražujejo kje drugje?
-	V zadnjih letih se trudimo tudi na tem področju s tem, da vabimo k nam nekatere naše nekdanje učence, ki so zdaj že uveljavljeni glasbeni mački. Tako smo vedno veseli, ko pride Renato Chicco ali ko nas obišče Nataša Kerševan, ki je korepetitor v tržaški operi in vsi ostali, ki danes že imajo svoje ime. Moram povedati, da se vsi radi odzovejo in stvar je le v nas, da smo dovolj odprti in jih znamo povabiti.
-	Otroci imajo dandanes poleg redne šole še milijon drugih obveznosti in ena takšnihje tudi glasbena šola. Kako je z vpisom v primeijavi s prejšnjimi leti?
-	Ocenjujem, daje vpis še vedno dober, čeprav je zadnji dve leti treba bolj promovirati samo šolo. Dejstvo je, da imamo vedno manj rojstev, vrtce združujemo, osnovnošolski razredi so vse bolj prazni in to se seveda pozna tudi pri nas. Na daljši rok pa smo vendarle beležili povečanje števila učencev, kar pomeni, da seje odnos do takšnega šolanja vendarle zelo popravil.
-	Spremenila se je tudi šola.
-	Prav gotovo. Kolektiv seje pomladil, se nekoliko povečal, saj nas je zdaj že 14 in imamo nekaj novih oddelkov. Dobili smo nov oddelek violončel, posebej imamo še pozavno, nasploh so trobila zelo močna, pa violinski oddelek in tako naprej.
-	Glasbena igra Figov top, ki stejo uprizorili ob 50 - letnici, je bila po mnenju mnogih še posebej pomembna za mlade glasbenike, ki so tako doživeli čar pravega nastopa.
-	Resje, to je bil tudi pravi motiv, zakaj smo šli v ta projekt. Sloje za to, da naši učenci delovno proslavijo to pomembno obletnico in zadovoljna sem, da nam je to tako dobro uspelo. Zanimivo je, da tudi sami otroci ocenjujejo ta nastop kot zelo dober.
-	Vaše delo se dogaja na dveh lokacijah, v Besenghijevi palači in v stari italijanski šoli. Kje se vidite v prihodnje?
-	To je sicer vprašanje za direktorico Centra za glasbeno šolo, lahko pa povem, da si mi iz izolske glasbene šole želimo ostati v tej stavbi kjer smo danes, to je v Besenghijevi palači in to tudi zaradi koncertne dvorane, kakršne ne bomo dobili nikjer drugje. Koncertna dvorana pa je za delovanje vsake glasbene šole izredno pomembna.
-	Bo treba na tako razgibano glasbeno šolo čakati novih 50 let?
-	Zagotovo ne, saj je pomembna vsaka obletnica, ne le zaradi obletnic samih ampak zato, ker je to vedno priložnost, da se predstavimo in pokažemo naše delo in uspehe.
Vojko Maver - direktor Delamarisa
Kljub naši želji, da bi opravili kratek pogovor z občinskim nagrajencem, direktoijem Delamarisa, Vojkom Mavrom, nam to ni uspelo. On že ve zakaj.
IN NAZIV AMBASADORJA
pa sem bil malo, upokoji nikoli.
ttfcti J' Lucijan Kozlovič-
; dolgoletni športni delavec
-	Danes je Lucijan Kozlovič upokojenec, a brez športa ne more, tako kot ni mogel vsa leta svojega aktivnega življenja.
-	V športu sem bil poklicno in amatersko. Najprej deset let na koprski gimnaziji ko učitelj športne vzgoje, potem kot funkcionar na koprski Zvezi športnih društev, po preselitvi v Izolo pa še v izolski Zvezi športnih društev in kasneje v Centru za kulturo, šport in prireditve, kjer se upokojil, čeprav se športnik ne
saj sem
-	V teh vaših dvajsetih izolskih letih se je v izolskem športu spremenilo marsikaj.
-	Razlike so velike pa ne le po moji zaslugi. Z boljšim delom, s prihodom mlajših, tudi domačih kadrov, se je izboljšalo delo v klubih, povečalo seje število športnih društev in tudi rezultati so vse bolj spoštovanja vredni, tako v posameznih kot v ekipnih športih.
-	Izola je športni fenomen: majhna občina, finančno skromna, brez velikih sponzorjev, a vendar s tako vrhunskimi rezultati.
-	Prav glede na materialne možnosti so športni dosežki izredni pa ne le rezultati vrhunskih športnikov ampak tisti v kvalitetnem športu nasploh pa tudi glede števila rekreativcev in ljudi, ki se ukvarjajo s športom, je Izola nedvomno fenomen. Še enkrat moram povedati: ne gre le za vrhunske rezulate, pomembno je tudi to, da veliko ljudi hodi v fitness centre, da hodijo v hribe, na taborjenja, smučanje in tako naprej. Odstotek Izolanov, ki so tako ali drugače v športu, je gotovo visoko nad slovenskim povprečjem.
-Je trenutna organiziranost športa boljša ali slabša kot prej?
-	Karkoli bom zdaj povedal me bo kdo prijel za besedo, ker sem tudi sam sodeloval v tem procesu preoblikovanja športne sfere. Vsekakor pa sem prepričan, da je civilna športna sfera izredno pomembna v odnosu do paradržavnega Centra za šport, čeprav neposredno ne odloča o denarju, odloča pa o vsem drugem, kar je za šport pomembno. Veliko število špotnih delavcev potrebuje svojo organizacijo, da lahko nekje povedo svoje zahteve in izrazijo svoje interese v odnosu do lokalne skupnosti in države. Zato sem tako prepričan, da mora izolska Športna zveza ponovno zaživeti.
-	Kako je s športnim volontarizmom v Izoli?
-	Število volonterjev se je zaradi splošnih sprememb v družbi nekoliko zmanjšalo, prepričan pa sem, da se bodo ljudje spet začeli vključevati v delo športnih društev, ker bo to tudi neke vrste statusnega simbola.
-	Na vaše ime je vezanih par velikih športnih prireditev.
-	Ena takšnih je Martinov tek, ki privabi v Korte do 400 ljudi, nekoliko pa smo zanemarili zadnje čase takoimenovane športne akcije, od pohodov do rekreacijskih tekov, kijih ljudje imajo radi, saj je človek družabno bitje in si želi tovrstnih srečanj.
-	Rekreativno tenisarite. Koga bi radi premagali zdaj, ko boste prejeli občinsko nagrado?
-	Bom odkrito povedal: Obrada in Cetina, dva moja partnerja, ki mi povzročata veliko težav, tako da se tolažim, da sem sploh dober, ker igram z njima, saj sta precej mlajša od mene. Sicer pa, važno je, da človek skrbi zase in za svoje zdravje in šport je najcenejša pot do zdravja.
OTTAVIO BRAJKO - AMBASADOR IZOLE
V prejšnjem Mandraču so bili predstavljeni letošnji dobitniki občinskih nagrad in priznanj, naknadno pa je županja Breda Pečan v skladu s pristojnostmi pripravila tudi predlog za podelitev naslova Ambasadorja Izole. Doslej so ta naziv že prejeli Primorski fantje in Koni Steinbacher, letos pa bo to priznanje z ustrezno listino prejel narodnozabavni ansambel Ottavia Brajka.
Ottavio Brajko je 17. 6. 2002 praznoval svoj šestdeseti jubilej. Praznoval ga je sredi Izole pri Frediju. Fešta je bila, kot se šika. Igrali so trije harmonikarji, spremljali sojih dobri pevci, nekaj je bilo tudi njegovih bivših sodelavcev iz ansambla. Ni manjkal niti Jože, stara korenina, ki se pri 92 letih še vedno zavrti s kakšno mlado. Razumljivo je, da ni šlo brez Celestine.
Omenjeno priznanje bo krona na vse uspehe, ki jih je dosegel Brajko v svoji dolgi glasbeni karieri. Že kot majhen otrok je začel piskati na piščal, ki mu jo je izrezal sosed, in morda je prav ta piščal vzbudila v njemu strast in hrepenenje po glasbi in lepih melodijah, ki jih je pozneje iztisnil iz svojega meha. Svojo glasbeno kariero je začel kot najstnik v tovarni Tomos v Kopru že leta 1956. Od tedaj se je nenehno uril in izpolnjeval, tako da je postal vrhunski ljudski godec. Prvotno je igral klarinet in saksofon, a njegov priljubljeni inštrument je diatonična harmonika, iz katere zna pričarati najbolj spevne melodije. Njegova harmonika zveni precej drugače od drugih - nekako mediteransko, dalmatinsko veselo ter po harmonijah bogato in široko. Njegove melodije so mavrično obarvane, zvenijo istrsko - šavrinsko, skratka so domače. Že vrsto let ustvarja ter neguje narodnozabavno glasbo ter skrbi za ohranjanje istrsko - šavrinskega melosa. Marsikatera njegova pesem je že ponarodela. Njegove pesmi so ljudje vzeli za svoje, tako da ne mine slavje v domačem okolju, zabava ali šagra, da ne bi prepevali njegovih pesmi, kot so Ko sem bil še za pompjerja, V naši kantini, Marija čakulona, itd. Ottavio je poznan kot pravi veseljak, ki se takoj, ko zategne svoj meh, spremeni iz navidez mirnega človeka v pravi vulkan, ki bruha lavo melodij, ki podžgejo vse staro in mlado.
Ottavio Brajko ni znan samo v Istri in šavrinskih hribih, poznanje po vsej Sloveniji. Še posebej lepo je bil sprejet med našimi rojaki čez veliko lužo. S svojim ansamblom je bil štirikrat v Kanadi in ZDA, dvakrat v daljni Avstraliji, po enkrat pa v Argentini, Urugvaju in Braziliji. Ottavio je bil in bo ostal pravi ambasador Izole. Leta 1983 mi je sorodnica iz Avstralije takole pisala o njemu: "Mi se imamo dobro, večkrat gremo v slovenski klub. Tam se po domače pogovorimo in zavrtimo. Dne 12. 12. 1982 smo šli poslušat ansambel Ottavia Brajka iz Izole. Igrali in peli so same domače in poskočne, vmes so tudi katero smešno povedali. Počutili smo se res kot doma." Takšen slavospev bi mu poklonil sleherni naš rojak, ki je poslušal njegov ansambel v tujini. Nedvomno je, da si je tudi doma pridobil veliko naklonjenost poslušalcev ljubiteljev lepih domačih melodij.
Ob tem gre hkrati priznanje vsem njegovim glasbenikom, pevkam in pevcem, ki so z njim sodelovali v njegovem ansamblu. Ottavio Brajko bo v glasbeni zgodovini zapisan kot eden izmed najbolj prisrčnih, dobrodušnih in prijaznih ljudskih godcev, ki mu je glasba polepšala življenje, nam pa je znal in še zna iskreno darovati svoj veliki naravni glasbeni talent!
Ernest Cah
Ob prazniku se lahko pohvalimo:
Začeli smo z ločenim zbiranjem odpadkov in nismo se zmotili, ko smo računali na sodelovanje Izolanov. Modri zabojniki so v kratkem času postali del sestavni del našega mesta, ločevanje odpadkov pa vsakdanje ravnanje njegovih prebivalcev.
Pred letom dni smo na novo uredili park Pietra Coppa, letos spomladi pa smo se lotili postopnega urejanja vseh gredic v mestnem središču. Mesto je danes veliko lepše kot je bilo pred tem.
Od pomladi delujemo na novi lokaciji v industrijski coni, kjer smo združili vse poslovne funkcije. Verjamemo, da se bo to poznalo tudi pri našem delu.
Skupaj z vsakim od Vas skrbimo za bolj urejeno, zeleno in še lepšo Izolo.
Vsem Izolanom se zahvaljujemo za sodelovanje in čestitamo ob občinskem prazniku. Grazie agli Isolani per la collaborazione e auguri per la festa del Comune di Isola.
komunala
izda - isola
Junior d.o.o. - Industrijska cona 9/e - Izola
GROSISTIČNA PRODAJA - ZA PROMOCIJO IN PROSTI ČAS
T-SHIRT (BARVANE) POLO (165g) TRENIRKE (za odrasle)
BREZROKAVNIKI
Vse cene so brez 20 % DDV.
=	373,00	SIT
= 1.161,00 SIT = 2.700,00 SIT = 2.450,00 SIT
Informacije:
Tel./Fax.: 05/640 04 98
od 8h- 16h(ob delavnikih)
VSE ARTIKLE LAHKO TISKAMO IN VEZEMO - PO DOGOVORU !
pno
\ 5 I
P ROP ET d.o.o., Tomažičeva 9, 6280 Ankaran
SALON POHIŠTVA
v prodajnem centru RUDA v Izoli, Polje 21
tel: 05/640 40 20, fax: 640 40 21. e-mail: propet@siol.net
vašega doma ali poslovnega prostora in to po zelo ugodnih cenah in plačilnih pogojih:
•	prodaja na 12 obrokov brez pologa in brez obresti
•	z ugodnim kreditom do 5 let
•	gotovinskim popustom
•	prodaja kuhinj z 20 % gotovinskim popustom
•	BREZPLAČNA DOSTAVA DO DOMA
•	BREZPLAČNA STROKOVNA MONTAŽA ZA KUHINJE SVEA, PROGRAME ALPLES, SPALNIŠKI PROGRAM MEBLO,
MALI PRINC IN ILES ONE.
•	na željo kupca organiziramo tudi montažo ostalih proizvajalcev
•	računalniški izris kuhinj Svea, Marles in Gorenje
Obiščite nas. Prijazno vas bomo sprejeli in vam svetovali pri nakupu pohištva. Za ostale informacije smo vam na voljo tudi na tel. : 05/640-40-20.
Umik: Pon.-Pet. od 8 - 12h in od 16 - 19h, Sobota od 8 - 12h
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM IZOLE ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU.
m umà/p rfiDM)
I
Čestitke ob občinskem prazniku
fe» V.VJ stJTiTMfe i,
SERVISNE STORITVE DOC. KOPER
POMEMBNO JE, DA VSI ŽELIMO DOBRO NAŠEMU MESTU IN OBČINI
Občinski praznik je dogodek, ki ga enostavno ni mogoče spregledati, še posebej če gre za občino kot Je Izola, ki ga lahko izkoristi tudi za turistične in promocijske namene. Izola to že nekaj časa počne in praznik je postal sestavni del vsakoletnih prireditev. Seveda je povsem normalno, da se ob prazniku pogovorimo z osebo, kije na najodgovornejšem mestu v občini in to je, vsaj še do novembrskih volitev izolska županja Breda Pečan. Ker to ni predvolilni ampak praznični pogovor smo se vprašanjem, ki bi lahko zvenela predvolilno, skušali izogniti, čeprav čisto brez tega ni šlo. Nismo govorili o prometu, o parkiriščih, o kanalizaciji, o zdravstvenem domu in podobnem. Govorili smo o Izoli in njenem prazniku nasploh.
■ Jutri je zadnji občinski praznik pred novimi lokalnimi volitvami Alije drugačen od tistega, prvega po volitvah?
-	Zagotovo je drugačen od tistega po volitvah 1997.Tisti, ki se spomnimo občinskih praznikov v osemdesetih in sredi devetdesetih let seveda vidimo bistveno razliko. Že leta 1998 je bil zelo drugačen, saj je postal pravi nadomestek praznika pomladi, letošnji pa je bil še posebej drugačen, saj so prišli naši prijatelji iz pobratenega Tolentina, ki so nam pokazali, kakšen odnos imajo oni do svojega mesta in svoje zgodovine. Seveda nam je bilo žal, da je nevihta preprečila celotno izvedbo njihovega nastopa, vendar so nam obljubili, da drugo leto spet pridejo. Mislim, daje tudi to prispevalo k temu, da se zavemo, da je občinski praznik vendarle naš praznik in da ga je vredno praznovati. Mislim, da danes v Izoli ni več človeka, ki ne bi vedel, kdaj je izolski občinski praznik, nisem pa prepričana, da so to vedeli naprimer leta 1996.
-	Pogrešali smo praznične občinske zastave.
-	Izobesili jih bomo na praznični dan, 11. julija, vendar pa je res, da bi lahko visele vsaj teden dni, saj tudi praznujemo tako dolgo. Drugo leto bomo tako tudi storili, saj nas nič ne stane, razen tega, da nam vsakokrat nekaj zastav zmanjka. Direktor Komunale je že nekajkrat diskretno namignil, naj tisti, ki res potrebujejo občinsko zastavo pridejo na Komunalo, tako da mu vsaj drogov ne bodo kradli.
-	Zanimivo je, da ima Izola vsega eno pobrateno občino, to je Tolentino?
-	Tildi sama ne vem zakaj je tako. Odkar sem županja je sicer bilo nekaj predlogov in pobud vendar imamo poleg pobratenja s Tolentinom le še podpisano partnerstvo s štirimi občinami, ki so članice Združenih iger narodov. Mislim, da bomo tudi v tem primeru postopoma prišli do pobratenja, vendar je treba dati času čas, da ti odnosi dozorijo. Mislim, da se to že dogaja s Subotico, kjer smo bili letos spomladi na njihovem mednarodnem sejmu, pa tudi z drugimi bo verjetno teh stikov vse več. Seveda je treba vedeti, da je končni cilj gospodarsko sodelovanje, saj to omogoča tudi druge vrste stikov in izmenjav. Zanimiv pa je bil predlog novega tolentinskega župana, ki je omenil možnost podpisa nekakšnega pisma o nameri da pobratena mesta ustanovijo stalni sosvet pobratenih mest. Ne gre za to, da smo vsi pobrateni med seboj ampak je to nekakšna mreža, saj je Tolentino pobraten z mesti v Franciji, ta mesta so pobratena z nekimi drugimi mesti in na ta način bi oblikovali takšno mrežo pobratenih mest z omenjenim sosvetom. Cilj pa seveda ni forma ampak vsebina tega sodelovanja, saj obstaja ideja, da bi se skupaj povezali z eno od občin v Afriki in ji skušali skupaj pomagati v razvoju. Gre za solidarnostno idejo, ki jo seveda tudi sama še kako čutim.
-	Takšnih akcij ne more biti brez enotne občine. Je Izola politično in upravljalsko enotna ali razbita občina?
-	Mislim, da mi v občini Izola imamo skupno vizijo, ki jo skoraj unisono podpiramo. Gre za idejo o tem, kako iz Izole narediti kraj v katerem je lepo živeti. To dobro počutje je sestavljeno iz cele vrste dejanj, kijih mora storiti vsak zase in vsi skupaj. Naj dam za primer aktivnosti ob preselitvi knjižnice. Že res, da smo imeli različne ideje in različna mnenja a se je na koncu le pokazalo, da smo vsi pripravljeni podpreti idejo, ki je za Izolo najbolj racionalna in najbolj primerna. Preselitev knjižnice na novo lokacijo je tako postala skupna odločitev in najmanj pomembno je, kdo je prišel na dan z njo. Seveda pa so tudi vprašanja o katerih razmišljamo drugače, ampak to je normalno, saj brez različnosti ne bomo zasledili najboljših idej, ki se navadno rojevajo prav ob kresanju različnih zamisli. Upam si trditi, da je volja po skupnem delu za dobro mesta in občine vseskozi prisotna.
-	Izola je trenutno zelo priljubljena destinacija, tako v turističnem smislu kot pri nakupih stanovanj in podobno. Ljudje od zunaj velikokrat pravijo, da je to tudi zato, ker imamo takšno županjo, mi pa vemo, da ima ta županja tudi svoje slabosti.
-	Seveda si nikakor ne želim lastiti zaslug za takšne stvari. Vsak od Izolanov je nekaj prispeval k temu. Mislim, da je v vsakemu od nas nekaj, kar je dobrega za to mesto. Pri tem je čisto vseeno od kod je kdo prišel sem, ali pa je tukaj živel od vedno. Mislim, da smo se, približno tako kot Združene države Amerike, združili v nekakšen optimističen "melting pot”. Tako se nam dogaja, da tudi obiskovalci od drugod pravijo, da ne vedo v čem je štos ampak, da se prinas strašno lepo počutijo. Pa sploh ni res, da smo kar naprej nasmejani in dobre volje, res pa je, da se zjutraj ne zbujamo slabe volje in to so zaznali ljudje in so zaznali novinarji s katerimi imamo vseskozi dobre odnose. Prav novinaiji so nam s svojo prijazno naklonjenostjo naredili del imena, ki ga imamo danes. Že res, da se včasih znajdemo na straneh za senzacije, pa še takrat so tisti članki zapisani z naklonjeno objektivnostjo. Morda je moja zasluga le to, da so bili odnosi z novinaiji vseskozi korektni in prijazni.
-	Ali v Izoli obstaja sila, politična ali gospodarska, ki želi slabo našemu mestu in občini?
-	Prepričana sem, da takšnih ni in da vsi delamo za dobro Izole in Izolanov. Na nekaj pa bi rada opozorila. Povedati moram, da pri našem gospodarstvu pogrešam pripravljenosti za intenzivno vlaganje v lastno okolje tako v moralnem kot materijalnem smislu. Hočem reči to, da firme, ki vlagajo v lastno okolje vlagajo tudi v našo skupno bodočnost, ker okolje kije socialno zdravo je fantastičen pool za črpanje lastnih kadrov v naslednjih letih in desetletjih. Vsaka naložba v lastno okolje je naložba v lastno bodočnost. Takrat, ko bodo sedanji managerji že upokojeni bomo takšne kadre še kako potrebovali. Mislim, daje ta zavest med vsemi našimi podjetji in podjetniki še vedno premalo prisotna.
-Ati razumete občino kot lokalno skupnost ali kot podjetje?
-	Občina še najbolj vidim kot nekakšno družino. Občina ne more biti podjetje, ker podjetje mora delati dobiček, občini pa to ni potrebno, razen če ovrednotimo višje stanje duha. Če se občina razvija tako, da so človeški potenciali v njej višji, boljši, močnejši, potem je to neke vrste dobiček. Seveda pa občine ne tvori samo uspešen sloj prebivalstva ampak jo tvorimo vsi in zato jo je treba gledati kot družino v kateri mora tudi najšibkejši član najti svoj prostor pod soncem in imeti možnosti za razvoj. Tako da od teh 14.231 občanov, kolikor sojih našteli ob letošnjem štetju, vsakdo potrebuje svoj prostor pod soncem in občina mora poiskati način, kako bi se vsak od njih lahko počutil pomembnega in suverenega.
-	Kakšno Izolo si predstavljate čez deset let?
■ Mislim, da bi morala biti mešanica vsega po malem. Turizem ne bi smel preseči meje, ko postanejo turisti sami sebi odveč. Težko je govoriti v številkah, vendar mislim, da ne bi smeli preseči razmerja dveh domačinov na enega turista, če se lahko tako izrazim. Problem ni v tem, da bi šli turisti nam na živce, ampak da bi motili že sami sebe in zato je treba znati potegniti nekakšno mejo, ki bo še zagotavljala tisto stopnjo tolerance in razumevanja, da se bomo počitili dobro eni z drugimi. Poleg tega se moramo zavedati, da ne moremo vsi delati v storitvenih dejavnostih in da nekateri nismo rojeni za to. Eni smo proizvajalci, drugi upravljalci, nekateri celo politiki in tako naprej. Zato ne moremo zapostavljati tistih, ki so tehnično orientirani in ustvaijajo novo vrednost. Poglejte si razstavo izdelkov Mehana izvedeli boste, da so nekateri naši someščani pravi mojstri in je prav da počnejo to kar najbolje znajo. Narediti dobro ribjo konzervo je prav tako pomembno kot postreči gosta ali delati na banki. Želim si, da bi bila naša občina takšna, da bi v njej lahko našli delo in uresničitev svojih idej vsi naši otroci, od tistih, ki jim je bližje umetnost do onih, ki znajo obdelovati zemljo ali upravljati stroj ter programirati z računalniki. Ne želim si imeti le industrije ali samo turizma, samo univerze ali samo bančništva, saj nam enostranska usmeijenost v primeru krize lahko povzroči katastrofo, tako kot nam jo je povzročila kriza industrije pred leti.
p Z I BIROGRAFIKA
Labori
^ TISKARNA in KOPIRNICA IZOLA
BIROGRAFIKA BORI d.o.o. Industrijska cesta 4b | 6310 Izola Telefon: 05 663 54 22 05 663 54 23 05 663 54 24 Faks:	05 663 54 20
E-mail: izola@birografikabori.com Internet: www.birografikabori.si
kopiranje
ofsetno razmnoževanje ofsetni tisk digitalni @-tisk
grafična priprava grafično oblikovanje
LEKARNA IZOLA
Ulica Oktobrske revolucije 11
Vsi izolski nagrajenci
Potem, ko smo že mislili, da nihče natanko ne ve, kdo so občinski nagrajenci iz preteklih let, so nam z občine sporočili, dato ni res. Hranijo namreč zvezek s trdimi platnicami v katerem so zapisani vsi, ki so od Ieta1975 prejeli občinska priznanja in nagrade. Podeljevali so jih seveda že pred tem letom, vendar zapisi niso zbrani na istem mestu.
Nagrade in priznanja so v zadnjih 27 letih prejele naslednje občanke in občani Izole:
ČESTITAMO OB PRAZNIKU
1975	Nagrade Demšar Slavko, Stipančič Bruno, Taborniški odred Jadranskih stražarjev Izola, Organizacija Rdečega križa Izola, Italijanska skupnost Izola, DPD Svoboda - mešani pevski zbor Izola, Veslaški klub "ARGO" Izola, Združenje ZZB NOV Izola, Sekcija za družbeno aktivnost žensk pri OK SZDL Izola
1976	Nagrade Cerar Jože, Debeljak Ciril, Športno društvo invalidov "Ivan Regent” Izola, DPD Svoboda - godba na pihala Izola
1977	Nagrade Vičič Srečko, Splošna bolnica Koper - kirurški oddelek Izola, Gasilsko društvo Izola
1978	Nagrade Buonassisi Vincenzo, Strelska družina “Darko Marušič'1 Izola, Krajevna skupnost Jagodje - Dobrava
1979	Nagrade Gorjup Leopold, Scher Dario, Lesno podjetje "Oprema" Izola, Društvo upokojencev Izola
1980	Nagrade Zajc Milena, Bogateč Vojko, Delovna organizacija "Mehanotehnika" Izola
1981	Nagrade Milutinovič dr. Dušan, HP Droga - TOZD Riba Izola, OŠ Vojka Šmuc Izola Priznanja Delegacija II. Krajevne skupnosti za zbor krajevnih skupnosti SO Izola, Konferenca delegacij HP Droga - TOZD Delamaris in skupne službe za zbor združenega dela SO Izola, Klobasa Slavko, Kavalič Giovanni, Knez - Viezzoli Viktorija Častni občan Vičič Srečko
1982	Nagrade Dujmovič Vladimir, Celodnevna OŠ Dvori nad Izolo, Samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti občine Izola Priznanja Celhar Ciril, Zennaro Salvatore, Florjančič Ladislav - Oprema, Konferenca delegacij zbora združenega dela TOZD in DSSS delovne organizacije Mehanotehnika Izola, HP Droga Portorož -TOZD Delamaris Izola
1983	Nagrade Bolje Jože, Gobbo Gracijela, Zennaro Bramilio Priznanja Krivec Irena, Ruzzier Guerrino, Reščič Zvezdan, Brožič Euro, Dudine Amina, Jenko Stanislava, Višnjič Žarko, Gerk Rudolf, Palčič Alojz
1984	Nagrade Postaja Milice Izola, Cotič Ivan, Gašperini Bruno, Mačesič Milan, Starc Marjan Priznanja Srednja ekonomska in kovinarska šola, Agostini Ennio, Bučar Leon, Bornšek Miro, Gregorič Teodor, Rodin Ana, Šau Ernest
1985	Nagrade Steinbacher Konrad, Štrumelj Marija, Scher Lucia Priznanja Franetič Vinko, dr. Žen - Boh Božena, dr. Furlan Branko, Prinčič Nada, Dom upokojencev Izola, Krajevni odbor ZZB NOV KS 11zola, Domicilni odbor borcev Izola- partizanskih enot NOV Slovenije v občini Izola, Stražar Jernej, Čuk Adrijan, Lenček Jože, Ivančič Zoran
1986	Nagrada Babič Bogomir Priznanja Glasbena šola Izola, Delegacija krajevne skupnosti Izola - Staro mesto za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Izola, Domicilni odbor Skupnosti slovenskih borcev v NOV Makedonije, Grčije in Albanije z domicilom v Izoli, Radojevič Vladimir, Krajevna skupnost Jagodje-Dobrava, Klančič Bruno, Zlobec Emil, Mršnik Zora-Sonja, Furlan Franc, Dolenc Amalija, Krulčič Vlado, 00 ZSMS - Srednje gostinske in turistične šole v Izoli, Taborniški odred Jadranskih stražarjev Izola, Kulturno umetniško društvo Svoboda Izola -gledališčka skupina "Steps”, Lovrečič Mirando
1987	Nagrade Vlado Barbarič, Davorin Marc, Pavla Bačar Priznanja SGP Stavbenik - TOZD
ABANKA
Agencija Izola tel.05/641-5354
Obveščamo vas, da smo 1.julija prešli na poletni urnik od ponedeljka do petka od 8:30-12:00 in od 17:00 - 19:00 sobota:zaprto


S.Živkovič s.p. Alietova 3, Izola tel.: 05/641 70 76
(ex-Vida)
Vabimo na prijetno poletno posedanje na senčnem vrtu in dobro hrano po zmernih cenah !
GRILL-PIZZE-RIBE
trgovina PANDA
Pittonijeva 11
Drage Izolanke in Izolani, hvala vam za 23 let izbrane zvestobe
BOuiiouE ninfl
IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 05 / 641 - 62 - 25
IPM Izola, Društvo invalidov Izola, Giuseppe Debernardi, dr. Jože Trstenjak, Elio Sfiligoj, Teodor Kolenc, Bruno Giachin, Balinarsko društvo "Jadran" Izola
1988	Nagrade Plesna skupina "Lai" v KUD Svoboda pri ZKO Izola, Jože Nučič Priznanja DO Astra DORO Izola, Delegacija KS Livade zbora krajevnih skupnosti SO Izola, Boris Jamšek, Viljem Orel, Alojz Pečan, Nogometni klub Izola, Vojna pomorska oblast Pula VP. 5499
1989	Nagrade Ernest Lupine, Franc Bratož, Liljana Šantič Priznanja Ladislav Komac, Anka Mrmolja, Baldo Testen, Obalni oktet Izola, Jadralni klub "Burja"
1990	Nagrada Viktor Vrabec Priznanja Srednja gostinska in turistična šola Izola, Mešani pevski zbor "Haliaetum" Skupnosti italijanov Izola, Marija Sosič, Jože Černelič
1991	Nagrade in priznanja niso bila podeljena 1992Nagrada Anton Juriševič Priznanja niso bila podeljena
1993	Nagrade in priznanja niso bila podeljena
1994	Nagrade niso bile podeljene Priznanje Prostovoljno gasilsko društvo Izola
1995	Nagrade niso bile podeljene Priznanja Nada Morato, Stanislav Žbogar, Tihomir Pešič
1996	Nagrade in priznanja niso bila podeljena
1997	Nagrada Komorni moški zbor Izola Priznanja Ladislav Štrukelj, Vida Orbanič
1998	Nagrade in priznanja niso bila podeljena
1999	Nagrade niso bile podeljene Priznanja Franjo Mihna, Klavdijo Radojkovič, KUD gledališče "Steps" Izola, Območna obrtna zbornica Izola Častni občan Ernest Lupine
2000	Nagrade in priznanja niso bila podeljena
2001	Nagrade Pevski zbor “Haliaetum" Skupnosti italijanov “Pasquale Besenghi Degli Ughi"
Izola, Kulturno društvo likovnih umetnikov "Lik" Izola Priznanja Maksimiljan Šiško, Prostovoljno gasilsko društvo Korte, 3 Big Band Orchestra, Srednja gostinska in turistična šola Izola____
Tudi ob občinskem prazniku se zahvaljujemo vsem, ki cenite naš trud, da temu mestu vdahnemo nekaj novega duha in kvalitetne ponudbe, ki si jo Izolani zaslužimo.
Morda bi nam boljše šlo,če bi bili v Kopru, Ljubljani, Milanu ali New Yorku, zagotovo pa nam ne bi bilo tako lepo, kot je v Izoli.
Veseli smo, da živimo in skušamo preživeti v tem lepem mestu z ljudmi, ki še vedno cenijo lepo pisano ali natiskano besedo.
knjigama in papirnica Manziolijev trg tel.: 641 83 03

INKA d.o.o. in EUREST d.o.o. Podružnica Izola
želita vsem Izolankam in Izolanom
veselo praznovanje občinskega praznika!
Obenem pa vas vabimo, da nas obiščete na prenovljeni terasi restavracije Ernest in poskusite našo hrano.
Vsak petek pa bo za prijetno vzdušje poskrbel ansambel »Plima«.
Pričakujemo vas!
Cankarjev drevored 17 / 6310 IZOLA Tel št: (05) 64 00 520 Fax št: (05) 64 00 525
&
Eurest
Podružnica Izola Cankarjev drevored 17 / 6310 IZOLA Tel št: (05) 64 18 305 Fax št: (05) 64 15 139
EUROFEST-FOTO AMARKORD
Eurofest je že mimo, v našem arhivu pa se je nabralo kar nekaj fotografij, ki sta jih posnela Barbara Dobrila in Peter Može. Nekaj smo jih prihranili za to številko in če niste Eurofesta doživeli boste dobili vsaj delno podobo tega pomembnega dogodka.
Čeprav je Evrofest predvsem srečanje je tudi športni dogodek in nekateri ga vzamejo zelo resno. V mislih imamo ekipe, ki so imele več izključenih igralcev kot tistih v polju pa tudi po podelitvi nagrad nihče ni skrival zadovoljstva ob uspehu.
VESLAŠKI KLUB "IZOLA" IZOLA ORGANIZIRA TEČAJ VESLANJA
Konec šolskega leta se nezadržno bliža in s tem tudi začetek poletnega TEČAJA VESLANJA, ki bo trajal od ponedeljka 24. junija pa vse tja do konca avgusta.
VABIMO vse učenke in učence letnika 87' in mlajše (do letnika 93'), da se nam pridružijo na plaži hotela Delfin na obrobju izolske marine. Vpišete se lahko vsak dan (tudi pred koncem pouka) od 18. ure dalje v klubski pisarni ali pa kar pri treneiju Vladu KRULČIČ-u. Organizirani bodo tudi dnevi odprtih vrat, poleg tečaja veslanja bo organiziran pohod na Triglav, najboljšim tečajnikom pa bo omogočen ogled ene izmed jesenskih veslaških regat. Če ti je všeč morje in živ-žav ob njem pridi, ne bo ti žal.
Vprašanje za milijon tolarjev: Od kod so prišli ti mladi rokometaši? A-Slovenije, B-Islandije, C- Indije, D-Tajvana. Odgovor povejte sosedom..
Ciper-tudi rokometni sodniki
Eurofest. čas rokometa in novih poznanstev. Priložnost je nanesla, da sem nekoliko bolje spoznal Tasosa Theofanousa in Yiannosa loannouja.	Ciprska
rokometna sodnika, katera sta bila prvič v Sloveniji.
Tasos(bančni uslužbenec)in Yiannos (TV snemalec) sodita skupaj šest let in pričakujeta napredovanje v državnem prvenstvu.
-	Prvič sta v Sloveniji, kako se počutita?
Lepo nama je pri vas, mesto je urejeno z veliko zelenja. Prija nama vaša hrana, žal pa je slovenščina težak jezik, sporazumevamo se v angleščini.
-	Ciprski rokomet?
Rokomet se prebija na drugo mesto, kvaliteta tudi raste. Naša prvaka Spestrovolu (moški) in Anortusi (ženske) se šc ne moreta kosati z Evropo, zato pa se pri nas veliko dela z mladimi.
-Vaše sodniške želje?
Trenutno sodiva 2. ligo in razne mladinske turnirje. Pri nas se vse odvija v bližini glavnega mesta, tako, da z potovanji ni problemov. Zelja je seveda mednarodna kategorija, toda tudi pri nas ni vse odvisno od naju.
-Povratek domov?
Potujeva z avionom, hitro in udobno.
Nasvidenje do naslednjega Eurofesta?
Rada se bova odzvala vabilu. Z organizatorji sva dobro sodelovala, želiva pa se še enkrat zahvaliti vsem za lepo bivanje pri vas. Rada se bova spominjala teh dni.
Žarko Kovačič
Občankam in občanom, ter poslovnim partnerjem čestitamo ob občinskem prazniku
INDUSTRIJSKA CESTA B.ŠI, 6310 IZOLA (poleg novega kompleksa DROGE)
tel 05 640 42 53
• • •
KULTURA IN PROSVETA NASA BO
»<s3z9BHBwwhB<<K*mIS3
JAZZ FESTIVAL
Doživeli in preživeli smo prvi Baladoor Jazz festival na Manziolijevem trgu. Organizatorji so se za tako vrsto druženja z jazzom odločili po dokaj uspešnih koncertih, ki so jih v slabem letu dni pripravili v izolskem kulturnem domu, vseskozi v sodelovanju s Centrom za kulturo, šport in prireditve Izola.
Koncerti so seveda eno, festival pa nekaj drugega, toda očitno so se dobro odločili in prvi festival je, kljub skromnemu obisku prvega dne, privabil v Izolo kar precej ljubiteljev te glasbene zvrsti.
Če je prvi dan minil v nekoliko razvlečenjem muziciranju kitaristov je bil drugi večer bolj razgiban in "poleten", zadnji, bluzovski večer pa je ponudil tudi dobro zabavo, ki je ni prekinil niti naliv, ki je sicer prestrašil večino organizatorjev različnih prireditev. Za pogum in za dosledno izvedbo festivala gredo organizatorjem iskrene čestitke.
3 BIG BAND SE VRAČA
Po dobrem letu dni se 3 Big Band vrača na veliki oder Manziolijevega trga. Tradicionalni koncert, ki ga pripravijo vsako leto ob občinskem prazniku, bo tudi tokrat gotovo privabil veliko veliko občinstva, saj ta zasedba med Izolani uživa posebni status. Koncert se bo začel ob 21.00 uri, ob koncertu pa bomo slišali tudi nekaj prazničnih besed županje Brede Pečan.
CBHHHHHHHIBHHIHHIBflBflBHilHHHHBHHHHHBHBHHHHHBHDHHlilHBHHHHi
GLASBA NA MESTNIH ULICAH
Pred galerijo Arka v Gregorčičevi ulici so v torek, 9 julija nastopili člani Orkestra mladih violončelistov iz Ljubljane. Mladi glasbeniki delujejo pod vodstvom violončelistke Zdenke Kristl-Marinič, ki vodi zasebno glasbeno šolo, obenem pa so tudi učenci Srednje glasbene šole v Ljubljani.
V	šestih letih delovanja ima mladi orkester za sabo že več kot 200 nastopov doma in v tujini, še posebej radi pa nastopijo na odprtih prizoriščih, tako na tokratnem nastopu v Izoli. Udeležujejo pa se tudi mednarodnih tekmovanj, na katerih so doslej osvojili že 20 nagrad.
V	galeriji Arka pravijo, da bodo s takšnimi prireditvami še naprej skušali prispevati k še pestrejšemu dogajanju v našem mestu, že 19.julija pa bo na vrsti otvoritev razstave slovenskega slikarja z avstijske Koroške,
Frana Merkaca, ki se bo predstavil s svojimi unikatnimi izdelki iz lesa.
Foto: Dejan Adeva_________________
IZOLA BO SPOZNALA ROCK
IdealConcerts je organizator prvega dvodnevnega rock dogodka poimenovanega Rock v Izoli, ki se bo zgodil 19. in 20. julija na izolskem stadionu in v okolici. Glasbeni del se bo dogajal na samem stadionu, bivalni in družabni pa na zelenici pred ladjedelnico, kjer bodo tisto noč med enim in drugim festivalskim dnevom lahko prenočili v šotorih. In kako so na tiskovni konferenci na ladji Zlatoperki, festival predstavili organizatorji.
Na prvem festivalu želimo obiskovalcem ponuditi kvalitetno zasnovo odra, zvoka in scenskih luči z efekti. S tako postavitvijo odra želimo izvajalcem omogočiti, da med nastopom dajo vse od sebe. Glede na dolgoletno delo v pripravah koncertov z največjimi imeni svetovne glasbe se zavedamo, daje dobra in kvalitetna produkcija prvi pogoj za uspešnost koncerta. Oder je zasnovan na izkušnjah pri delu z U2, The Rolling Stones, Bon Jovi, Iron Maiden, R. E. M. in drugimi velikani svetovne glasbe. Skupna velikost odra je 24 metrov dolžine, od tega je za izvajalce prostora na površini 12 x 10 metrov (čisti prostor). Višina strešne konstrukcije je 12 metrov, steze na obeh stranicah pa sta 6x1,5 metra polkrožne oblike z zaščitno ogrado. Oder je iz vseh treh strani zaščiten pred morebitnim močnejšim vetrom ali dežjem. Vsa oprema, ki se bo uporabljala med nastopi izvajalcev bo povsem zaščitena. Na razpolago bosta dve platformi za bobne.
Poseben pomen smo v pripravah namenili zvoku in lučem. Za celoten energijski sistem smo pripravili generatorje skupne moči 500 kVA. Od tega je 400 kVA namenjeno lučem in svetlobnim efektom, 100 kVA pa zvoku.
Obiskovalci bodo imeli na voljo številne gostinske objekte s primernimi cenami pijače in hrane. S številnimi WC kabinami ter WC kabinami za invalidne osebe, v brezplačnem kampu v neposredni bližini stadiona pa še tuš kabini ter gostinska ponudba, želimo zadovoljiti čim več zahtev publike.
Pomemben del prireditve so varnostniki. Organizatorji zagotavljamo najvišjo stopnjo varnosti vsem obiskovalcem ter izvajalcem in drugim gostom prireditve. Varnostniki bodo neopazni ter nevsiljivi, toda učinkoviti. Predvsem pa želimo, da ...; ljudem tudi prisluhnejo in pomagajo, če je potrebno in zaželjeno. Zaradi zasebnosti izvajalcev bodo le - ti v posebnem delu stadiona, kjer so slačilnice. V tem delu bo gibanje
ifll

V U/iii uv/iu uu giuanjL/
omejeno.	*•»?&
Organizatorji upajo in želijo, da sc boste vsi sodelujoči na festivalu ROCK IN IZOLA 2002 predvsem dobro zabavali -v* ter, da bomo z nestrpnostjo pričakovali IM, naslednje leto, ko bo ROCK IN IZOLA 2003, v petek 18. in v soboto 19. julija!
i» *
JÉtf
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA VABI NOVE TER STARE ČLANE V SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE
Središče je prostor, namenjen vsem, ki se želijo samostojno učiti v knjižnici. Predstavlja dopolnilo tradicionalnemu načinu učenja in izobraževanja. Naše središče je splošnoizobraževalno.
Je namenjeno vsem, ki se želijo samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje z multimedijskimi programi (npr. učenje tujih jezikov, programi za osebno rast), iskanje informacij preko Interneta, pisanje dopisov, seminarskih in drugih nalog, tiskanje, izpise.
Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo knjižnice ter vnaprejšnja rezervacija datuma in časa učenja. Za podrobnejše informacije pokličite na tel.: 05 66 31 282! Vljudno vabljenil
gledališče
SIK D
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Izola tel 66 31 380
Kulturni center Izola
Bazoviška 4 Tel.: 641 55 71,641 84 39
Četrtek, II. Julija ob 19.00 ploščad pred SGTS
-Svečan sprejem in slavnostna seja ob občinskem prazniku - podelitev priznanj in nagrad,
kulturni program "ROK WEBER TRIO"
ob 21.00 Hanzioliiev trg
- 3 BIG BAND ORCHESTRA, koncert ob Občinskem prazniku
Sobota, 13. iuliia ob 16.30 - Kulturni dom
Otvoritev razstave ZZB NOB od leta 1945 do danes
NedeUa, 14. iuliia, LiubUanska. Koprska in Verdijeva ulica
MEDNARODNI SLIKARSKI EX-TEMPORE
19.00	- Mandolinistični orkester / Munchen, Nemčija/, Manziolijevtrg
20.00	- Podelitev nagrad in priznanj udeležencem Ex tempore, Manziolijev trg 21.00 • Zabavala nas bo skupina ANA PUPEDAN, Manziolijev trg
Ponedeljek. 15.iuliia ob 20.30. Manziolijev trg
Plesni center Ljubljana ■ plesna predstava
NEW DANCE CONCERT
Vstopnina : 500 SIT
Torek. 16. iuliia ob 20.30 - Manziojjiev trg
MEDNARODNA PLESNA SOLA
Produkcija / Vstopnina : 800 SIT, 500 SIT
Sreda. 17^ iuliia ob 20.30 - Manziolijev trg
MLADINSKI ŠTAJERSKI PIHALNI ORKESTER
9. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL
Četrtek, 11. julij, ob 21.30h - Piran studio Viba film
PPF: ZLOČIN IN KAZEN (premiera)
Režija: Janusz Kiča
Petek, 12. julij, ob 21.30. Piran - studio Viba film
Primorski poletni festival: ZLOČIN IN KAZEN Režija: Janusz Kiča
Sobota, 13. julij, ob 21.30 - Piran sjudio Viba film
Primorski poletni festival: ZLOČIN IN KAZEN Režija: Janusz Kiča
Nedelja, 14. julij, ob 21.30 - Izola - Ladjedelnica Ponedeljek, 15. julij, ob 21.30 - Izola - Ladjedelnica
SMG: PREGANJANJE IN UMOR JEAN-PAULA MARATA (premiera)
Režija: Matjaž Pograjc
Ponedeljek, IS.julij 21.30-Ker-dvorišče Pretorske palače Flota in Plesni teater Ljubljana: 3.0L0
Ples, oblikovanje prostora in animacije: Matjaž Farič
Torek, 16. julij, ob 21.30 - Piran - sjudio Viba film
Primorski poletni festival: ZLOČIN IN KAZEN Režija: Janusz Kiča
Torek, 16. julij, ob 21.30 - Koper - Martinčev trg
Gusti, Primorski poletni festival: ODISEJA 2001 Režija: Damir Šaban
Sreda, 17.julij, ob 21.30 - Koper - Martinčev trg Teatro Settimo Torino: CAMMINANTI Režija: Remo Rostagno in Beppe Rosso Četrtek, IS.julij, 21.30-Koper-dvorišče Pretorske palače Macchine Teatrali - P.M.E.s.a.s.: REQUIEM SCIROCCO - premiera
galerije
ZB in udeležencev NOB Izola
Obveščamo občane, da bo razstava Združenja borcev Izola odprta za ogled od sobote, 13. 7. 2002 od 16.30 ure do 20. ure ter v času od nedelje do srede od 9-12 ure in od 17-20 ure. Razstava je na ogled v Kulturnem domu v Izoli.
galerija INSULA
razstava
NAGRAJENCI DLUM 2002
Andrejka Čufer, Stojan Grauf, Dana Kočica, Oton Polak
TUBA IZOLA razstava VELIKA POJEDINA
na Gregorčičevi ulici 21 oupn. on mo ho 21.00
Razstavljalo: Helena Balentič, Jožica Golja, Katja Debevc, Katarina Kleva, Liljana Č Čebokli, Nevina Pečarič, Suzana Žorč, Suzana Ugrin, Vesna Horvatin-Pečarič in Zdenka Petek
1SKD Izola in KC Izola
kavarna ZVON Razstava Darjo Gregorič
Mešani pevski zbor Obala Koper
organizira v okviru praznovanja svoje 25. obletnice delovanja
2. ZBOROVSKI FESTIVAL KOPER « . p».
MEŠANI PEVSKI ZBOR CANTEMUS (Kamnit, sloveni»
sobota, 13. julij 2002 ob 21.00 Cerkev Sv. Mavra v Izoli
v	Slavnostni koncert ob 25. letnici delovanja
MEŠANI PEVSKI ZBOR OBALA - KOPER (Koper, Slovenija)
ponedeljek, 15. julij 2002 ob 21.00 Pokrajinski muzej Koper
LEUVEN UNIVERSITY CHOIR (Leuven, Belgija)
sobota, 20. julij 2002 ob 21.00 Cerkev Rožnovenske Matere Božje v Portorožu
kino ODEON
ČETRTEK, 11.L, PETEK, 12.7., SOBOTA, 13.7. in NEDEUA, 14.7.2002
SESTRE ob 19.00 in 21.00 (Sorority Boys), komedija
Režija: Wallace Wolodarsky / Vloge: Barry Watson, Michael Rosenbaum, Harland Williams, Tony Denman;
PONEDEUEK, 15,7. in TOREK, 16.7.2002
SESTRE komedija, ob 21.00
SREDA 17.7.2002
SESTRE komedija, ob 19.00
Letos ostajamo v stiku s filmsko umetnostjo tudi v vročih večerih v ohlajeni dvorani!
Art KINO - Odeon
^-eda 17.7. ob 21 uri - melodramski musical
Zivljenska priložnost - Livet ar en schlager
Režija: Sesanne Bier / Glavne vloge: Helena Bergstrom, Jonas Kalsson, Thomas Hanzon / Hollywood film festival 2001, Life Ljubljana 2001
Euforija okoli evrovizijske popevke je tudi na Švedskem, odkar je pred leti zmagala legendarna ABBA v ospredju vsakoletnega natečaja. Tudi mati štirih otrok je obsedena z uspehom, ki ji ga lahko prinese sodelovanje na izboru. Mlada režiserka Bussane Bier pa je zgodbi dodala še socialni moment in ironično distanco. Podobno kot zmagovalec UFA, belgijski musical1 Pet minut slave' (videli smo ga lahko zadnjo sredo v maju), je tudi ta švedski film predvsem dobra zabava, ki pa hkrati apelira na solidarnost in strpnost do drugačnih. Žal vse teče po hollywoodskih vzorcih uspeha vse do happy enda s to razliko, da gledamo evropski film, kar ima v poplavi amerikanizma svojo pozitivno ceno.
MLADI KORTEZANSKI GASILCI
V	okviru Prostovoljnega gasilskega društva Korte poleg ostalih dejavnikov uspešno deluje tudi krožek mladih gasilcev, v katerega je trenutno vključenih 38 učencev OŠ Korte ter OŠ Vojke Šmuc, ki stanujejo na območju KS Korte. Krožek deluje pod vodstvom mentorja Marina Grbca. Vsako leto mladi gasilci na krožku predelajo teoretični del, nato pa praktično preizkušajo gasilske veščine, ob zaključku usposabljanja pa se vsem, ki uspešno opravijo izpite podeli bronasta, srebrna ali zlata značka
Ker so bili mladi gasilci letos zelo uspešni in so vsi uspešno opravili izpite je GZ Izola v dogovoru z PGD Korte organizirala izlet v Gardaland, kamor so bili poleg otrok povabljeni tudi njihovi starši. Končno je prišel tako težko pričakovani dan, ko smo v torek, 18. 6. 2001 v zgodnjih jutranjih urah vstopali na udoben avtobus Rižanskih prevozov ter se odpeljali proti italijanski meji. Po udobni vožnji smo ob 11. uri prispeli do Gardalanda, naredili še en skupinski posnetek, ter se nato razkropili naokrog. Povsod seje slišal smeh ter vzdihovanje iz naprav, iz katerih je dišalo po adrenalinu. Ko smo se ob 18. uri zbrali pri avtobusu in se nato vračali domov, je bilo s strani udeležencev izleta slišati veliko navdušenja in pohval.
Izlet v Gardaland je bil med drugim namenjen tudi psihični pripravi tistih mladih gasilcev, ki so se v petek, 21. 6. udeležili tekmovanja iz gasilskih veščin gasilcev obalno - kraške regije v Ilirski Bistrici S strani PGD Korte so se tekmovanja udeležile 4 ekipe mladih gasilcev. Na koncu tekmovanja smo bili z izkupičkom naših tekmovalcev kar zadovoljni, saj smo s štirimi ekipami pristali v sredini lestvice. Prav gotovo bo naslednje leto boljše, sicer pa, važno je sodelovati, ne zmagati.
V	času počitnic krožek "mladi gasilec" seveda ne bo deloval, bomo pa z aktivnostmi nadaljevali v jeseni. O dogodivščinah in aktivnosti našega krožka pa bomo zagotovo še pisali.
Tajnik PGD Korte Zlatko Kristančič
KOSOVNI ODPADKI SPET JESENI
Redno mesečno zbiranje kosovnih odpadkov v izolski občini se je začasno zaključilo zadnji junijski konec tedna in se bo znova nadaljevalo septembra. Da zabojniki ne bi motili obiskovalcev mesta, akcija v poletnih mesecih ne poteka. Izolani so v prvih šestih mesecih letošnjega leta zbrali kar 346 zabojnikov oz. 1730 kubičnih metrov kosovnih odpadkov. V lanskem letu so jih v času od februarja, ko se je začelo redno zbiranje, do konca junija 2001 napolnili 233.
Akcija zbiranja kosovnih odpadkov seje letos začela januarja, od sredine marca do konca aprila pa je vzporedno potekala še posebna akcija zbiranja vejevja in zelenja z vrtov ter drugih lesenih odpadkov. Odziv občanov je vedno večji, saj je količina zbranih odpadkov od februarja do konca junija letos za 35 odstotkov presegla lansko. Največ kosovnih odpadkov so v letošnjem prvem polletju zbrali v Starem mestu in Halietumu, skupno 142 zabojnikov. Uslužbenci Komunale so iz krajevnih skupnosti Jagodje-Dobrava in Livade skupno odpeljali 125 zabojnikov, s podeželja pa 79.
Krajani so največ zabojnikov napolnili aprila, kar 86. Med odpadki je bilo največ starega pohištva. Prebivalci so v prvem šestmesečju naročili tudi 39 odvozov starih avtomobilov.
Redne mesečne akcije zbiranja kosovnih odpadkov so med Izolani že dobro uveljavljene. Odpadke odlagajo v zabojnike, ki so postavljeni na določenih zbirnih mestih, Komunala pa slabi za njihov sprotni odvoz. Vsak konec tedna je na vrsti druga krajevna skupnost, vse se zvrstijo v mesecu dni.
Julija in avgusta zabojniki ne bodo nameščeni Občani bodo kosovne odpadke v tem času lahko odvažali na deponijo. Za morebitne nujne primere je mogoče poklicati na Komunalo.
JP KOMUNALA IZOLA
■BBBHHDBBHHBHBHEHBHHBHKBSEBBBBRI
BHHHHHHBBHHBBBMHHBBHHHHI
Kako do lepega nasmeha in zdravih zob
Zobna gniloba je množično obolenje, ki nastaja zaradi nezdrave hrane in nezadostne ustne higiene. Škodljivost sladke hrane je tem večja, čim daljši čas je v stiku z zobmi. Preprečevanje zobne gnilobe je nujno potrebno. Otroku postopoma rastejo mlečni in stalni zobje. V kolikor v tej starosti zanemarimo preventivno vzgojo in jo premalo dosledno izvajamo, otroku zanesljivo zobje propadejo. Zobozdravstveni delavci smo se odločili, da bomo z akcijo "ZA ČISTE ZOBE IN ZDRAVO PREHRANO" stimulirali in s tem spodbujali otroke k rednemu in marljivemu čiščenju zob. Ta način dela daje vidne rezultate.
Na vsaki šoli na konce šolskega leta seštejemo točke in zmagovalni razred se udeleži zaključne prireditve. Letošnja zaključna prireditev je bila v O.Š. Sečovlje. Organizatorje bil JZ ZD Piran.
V Izoli so letos najboljši naslednji:
O.Š. LIVADE 4.a z učiteljico LILIJANO HRVATIN (lanskoletni NAJ RAZRED SLOVENIJE),
O.Š. VOJKE ŠMUC 4.a z učiteljico STANKO ZIDARIČ ENOTA KORTE 3.r(8) + 3.r(9) z učiteljico JANKO KERMAC S.E. D. ALIGHIERI 2.r(8) z učiteljico ROSELLO RASCHINI Posebne pohvale so dobile učiteljice, ki so s svojim razredom zmagale Že 3x, to so: LILJANA HRVATIN, STANKA ZIDARIČ, ROSELLA RASCHINI
Otroke v vrtcih učimo pravilnega in rednega umivanja zob. Pri tem delu nam dnevno pomagajo vzgojiteljice. Otroci ob zaključku vrtca oziroma male šole se dobili za spomin pohvalo "ZAJČEK".
_	-irTBiirTWTiT^llTBATl Učenci, ki končajo 4.r. in imajo
H *	same "zajčke", dobijo
|	poimensko	pohvalo
"POHVALJEN ZOBOSKRBEC".
Da je naše delo uspešno, gre zahvala tudi učiteljicam in vzgojiteljicam, ki to delo opravljajo in so ga sprejele kot del vzgojnega procesa z otroki.
Z zaupanjem pričakujemo, da bomo tudi pri bodočih generacijah otrok dosegali dobre rezultate.
Za zobozdravstveno vzgojo in preventivo Marina Čok, med.sestra, ZD IZOLA
KMMINALIJE
V	Izoli imamo ljudi, ki se trudijo za promocijo mesta in imamo tudi ljudi, ki počnejo ravno obratno. Prvi vabijo turiste naj pridejo v naše mesto, drugi pa jih okradejo, tako da jih za vse večne čase mine volja do letovanja pri nas. Res je, da prihajajo tudi iz drugih koncev Slovenije, nekaj pa je tudi domačih antipromoterjev, ki jih policisti še kako dobro poznajo a jim to nič ne pomaga, ker se niti oni (tatiči) niti njihovi starši ne zavedajo, da počnejo nekaj slabega za skupnost pa tudi zase.
VIDEL JE TABLICE
V	Livadah se je zgodila drzna tatvina kakršnih pri nas ravno nismo vajeni. Mladenič je pristopil k ženski od zadaj in ji iz rok iztrgal torbico ter zbežal. Seveda je storilec pri tem imel pomočnika, ki je nadzoroval okolico in po tatvini sta družno zbežala do avtomobila, nato pa naprej. Vendar sta spregledala mlajšega moškega, ki se je stekel za njima in si zapomnil registrsko tablico avtomobila s katerim sta pobegnila. Tako policistom ni bilo posebno težko izslediti oba storilca, ki sta bila sicer iz Ljubljane in sta le prišla operirat na Primorsko. Ko so ju policisti naslednji dan prijeli sta imela le še ukraden prenosni telefon, bančne kartice pa jima je k sreči odvzel bankomat. Policisti so ugotovili, da sta v dveh obalnih dneh izvršila kar nekaj kaznivih dejanj za katera ju čakajo kazenske ovadbe. Pogumnemu mladeniču, ki ju je pomagal odkriti pa so policisti poslali pismeno zahvalo.
PODOBNOST PA TAKA
Oškodovanka iz Kopra je obvestila policiste, da sta jo na plaži Delfin oropala dva mladeniča. Tudi v tem primeru sta ji iz rok iztrgala torbico in zbežala proti Simonovemu zalivu. Očevidci so mladeniča dobro opisali, tako da ju čaka kazenska ovadba.
DRAGOCENOSTI V ŠOTORU
Zaenkrat še neznanec je v večernih urah vstopil v šotor nemškega turista, ki je kampiral na Belvederju in iz šotora ukradel več dokumentov, bančnih kartic, dve svetilki Mag-lite in digitalno kamero Olympus. Policisti pišejo kazensko ovadbo, vam pa svetujete, da od neznancev ne kupujete nenavadno poceni digitalne kamere, še posebej če na njej piše Olympus.
KAZAL SE JE
Možakar iz Velikih Blok je bil očitno tako ponosen nase in na svoj biceps, da gaje malo kazal naokrog, še posebej pripadnicam ženskega spola. Gol se je sprehajal od tuša do tuša in skozi ženske garderobe in to počel tako dolgo, daje šel že zelo na živce, zato so tja prišli dečki in začutil je še roko pravice. Druga, ki ga čaka pri sodniku za prekrške pa bo tudi finančno krepkejša.
TOMOS JE IZGINIL
Neznani storilec je v Smrekarjevi ulici vstopil v kletni prostor stanovanjske zgradbe in izvršil tatvino mopeda znamke Tomos, tip A35 - Targa, modre barve z belimi platišči koles. Materialna škoda znaša 40 tisočakov, prevozna pa veliko več.
AVTO JE ZAGOREL
Na cesti pri izolski bolnišnici je zagorel osebni avtomobil. Požar je izbruhnil pri vplinjaču, najverjetneje zaradi iztekanja bencina na kolektor motorja. Ogenj se je razširil tudi v notranjost avtomobila, k sreči pa so jo potniki odnesli brez poškodb. Avtomobil pa so odpeljali na AMZS.
KOZARCI IN KELNARCA
Alkoholno podkrepljen moški se je spravil nad kozarce in natakarico v kavami Alle Porta. Treznil seje na policiski postaji v Piranu, v Izoli pa ga čaka še sodnik za prekrške.
NESREČA NA BARKI
Na suhozemnem terminalu pri ladjedelnici seje zgodila delovna nesreča v kateri se je hudo poškodoval Izolan, ki je tam popravljal eno od jadrnic. Med popravilom se je jadrnica namreč prevrnila z nosil in delavca pokopala pod seboj. Nesrečnega delavca so odpeljali v Splošno bolnico Izola kjer so ugotovili, daje zadobil hude telesne poškodbe.
IZGUBLJENO NAJDENO
Jadralni klub Olimpie je obvestil Policijsko postajo Izola, da so neznanci odpeljali malo športno jadrnico, kije bila privezana ob pontilu pri Sončnem nabrežju. Policisti so izginotje zabeležili, jadralci pa so se lotili iskanja. Uspešnejši so bili policisti, ki so jadrnico nepoškodovano našli dva dni kasneje ob enem od pomolov marini. Glede na to, da je pihala burja jo je najverjetneje tja odgnal veter. Kakorkoli že, zdaj je spet pripravljena na dvoboje z vetrom.
PREVEČ EKSTAZE
Obiskovalcu diskoteke Gavioli so policisti odvzeli 18 tabletk Ecstasya, opravili pa so tudi hišnop preiskavo na njegovem domu v Ljubljani. Sledi kazenska ovadba.
SRAKARSKE
V prejšnjem tednu so na plaži Simonovega zaliva dečki zabeležili še osem (8) tatvin denarnic, nahrbtnikov in marsupiev z denarjem, bančnimi karticami in mobiteli vred, v gostinski 4 podobne zadeve, poleg tega pa še 7 kršitev javnega reda in miru. Zapisali so tudi dve tatvini koles, 2 osebi so pridržali po zakonu o prekrških, dve pa po zakonu o kazenskih postopkih.
VOZNIŠKA SO ŠLA
Prejšnji teden so policisti začasno odvzeli kar osem (8) vozniških dovoljenj, ker so vozniki vozili s pomočjo alkohola, najvišja izmerjena stopnja je bila 2.00, sledijo pa 1.57, 1.47 in 1.21 g/kg. Dečki so zapisali še 4 poškodbe vozil na parkirišču, 7 prometnih nesreč z materialno škodo, tri prometne nesreče s telesnimi poškodbami, odredili pa so tudi 4 strokovne preglede, od tega 2 za mamila, 2 pa za alkohol.
POLICISTI V CIVILU
V tem tednu bodo policisti poskrbeli za nekaj novosti. Posebej se bodo lotili takoimenovanih enoslednih vozil (skuterjev) in vse tiste, ki so neustrezno predelani ali zgolj pokvarjeni bodo začasno zasegli in predali v popravilo. Na plaže in v bližino turističnih kompleksov pa bodo poslali policiste v civilu, ki bodo skrbeli za to, da bo dopustniških kraj vseeno manj kot jih je zdaj.
Neznani občan Izole,
prosimo te, vrni nam Piko!
Pika se je "izgubila" 18. 6. pri ograji Delamarisa. Je črno - rjave barve, mešanka stara 8 let. Šepa z levo zadnjo tačko, na hrbtu ima zaraščeno brazgotino, je sterilizirana in okrog gobčka malo siva. Pred 8 leti smo jo vzeli v zavetišču, z nami je rasla, radi jo imamo, pogrešamo jo!
Pet otrok v starosti 15-5 let.
Spustite jo iz verižice, na kateri jo vodite, pri cerkvi, in našla bo pot domov.
031/ 832 292 Hvalal
MALI OGLASI
-	ODDAM GARSONJERO v Izoli tel: 641 7748
-	OPREMLJEN VIKEND 15km iz Ljubljane zamenjam za večsobno stanovanje z garažo v Ljubljani ali prodam, tel: 05/ 641 44 22
-	Ugodno prodam šestkotno raztegljivo mizo za jedilnico. Še zapakirana, popplnoma nova. tel 6417601
-	INŠTRUIRAM KEMIJO - tel. 041 382 536
> PRODAM malo rabljen LIKALNI STROJ ELNA za polovično ceno. tel. 041 707 621
-	Rabljeno a dobro ohranjeno KUHINJO, prodam Tel.: 641 93 20 (popoldne)
-	Kupim SKUTER (z dokumenti) do 200.000 Sit. Tel.: 041 821 442
-V industrijski coni (livade) oddam pisarno v velikosti 40m2. Pisarna je nova
-	nerabljena v celoti opremljena. Za info. pokličite 041-413-467.
-	Opel kadet S, letnik 82, registriran - PRODAM. Cena 50.000 Sit (petdeset tisoč tolarjev). Tel.: 031 95 00 68 ali 040 398509
■PRODAM JADRNICO HARLEY, 7m (IZ-332), Motor Diesel BMW-7D, Tomos4 - Roli Flok - Nova jadrea - Avtopilot Autohelm. Vse v odličnem stanju! info: 041 523 079
■	Ugodno prodam KOMBI DAF 400, letnik 1994, 220.000 km, registriran do julija 2002, povišan, podaljšan. Tel.: 041 476 044
■	Koncertni klavir YAMAHA G2 ■ ODLIČEN prodam. Po registru ima 6 let, igral je pol leta. Dimenzije 175x155 mm, črne barve. Zelo ugodno (10.000 EUR) Tel.: 041719160
-	V centru Kopra oddam ali prodam poslovni prostor velikosti 33m2. Tel.:05/625-91-63 ali 041/854-847
■	Rabljeno spalnico ugodno prodam. Tel.: 05/641-40-41
Prodam 2-sobno komplet opremljeno stanovanje v središču starega dela mesta. Vseljivo takoj. Tel.: 642 16 00
-	Prodam jadrnico Evropa komplet z jadri in drugo opremo. Tel.: 642 16 00
M/UMIIil/lC	.
KMMMSMMIWimMMftiKil.'lltMMMnilHMMIIII J€ ICUniK IZOICMOV
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredniško: D. Mislej, K. Bučar,
M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@. mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 180 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola
s*
3$

^s
v • s * t*
f ,:--* -	’	’	ff ■ »•
' ' ^ ^
? ^/4
0	•»;*/ i y
5> ' •? a I
^ .V«
tr'W-
PETEK, 12. J. -vob 21.00
SANDY LOPICIC ORKESTAR
Vsak začetek Mediteran festivala je nekaj posebnega. Tokrat ga bo odprla 15 članska srednjeevropsko balkanska zasedba z imenom Sandy Lopičič Orkestar. Predstavljajte si Gorana Bregoviča na jazzovski način oziroma Tom Waitsa na balkanski način. Dodajte tri pevke (Niš, Priština, Sarajevo), izvrstne glasbenike skupine Deishovida in dobili boste najbolj neverjetno mešanico ritmov in zvokov, ki gredo do neba. Če boste zraven boste razumeli, kaj smo vam hoteli povedati.
NEDELJA 14.7.-ob 21.00
Kdo še ne pozna atrakcije z imenom Ana Pupedan? Najbolj pošten slovenski bend jim pravijò nekateri. Tokrat prihajajo s svojim tretjim albumom, zaigrali pa bodo ob zaključku letošnjega slikarskega Ex tempora, ki se bo zgodil to nedeljo na Verdijevi ulici, v neposredni bližini Manziolijevega trga.
RESI NAS LAHKO LE BURJA
To kar so biologi naovedovali se je tudi zgodilo. Razmeroma visoka temperatura morja in maestral sta storila svoje. Sluz se je dvignila iz globin, zahodnik pa jo je pripeljal na našo obalo. Sluzenje morja je resda naraven a zato nič manj neprijeten pojav, ki moti kopalce in ogroža življenje v morju, kar pomeni, da bodo ribiči lovili še manj kot doslej. Komunala bo verjetno poskrbela za estetski videz vode v mandraču, sluzenje na odprtem morju pa bo odstranila le burja. Te pa, vsaj nekaj dni še ne gre pričakovati.
Izola je bila ribiško in industrijsko mesto, danes je turistično in tudi avtomobilistično mesto. I našim delom in športnimi rezultati smo postali njen sestavni del
Fm najboljše ob prazniku.

'ar/#
'EREB=
Izola, tel.: 616 80 00
MOTOHOV KOT
TOLENTINO ZA ZGODOVINO
.. ¥>
m
Sobotno predstavitev srednjeveške bitke, ki sojo pripravili gostje iz pobratenega Tolentina je sicer prekinil dež a smo vsi videli, kaj zmorejo volonterji tudi v deželi, kjer je kapitalizem že dolgo doma.
JAZZ JE V IZOLI NAŠEL DOM
Prva izvedba Baladoor Jazz Festivala je potrdila, da je tudi jazz našel svoj dom med izolskimi poletnimi prireditvami. Še posebej petkov in sobotni večer, ki gaje skušal preprečiti dež, sta pokazala, da je Manzioli pravi kraj za takšno prireditev. Škoda da tega niso opazili niti novinarji lokalnih sredstev obveščanja.
Vrste kruha za Argeto
Dobra stran kruha