LETO XX. — številka 44 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je-»enice, Krar.j, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja Časopisno pod-Jetjj lGorenjski tiskt — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sreda, 14. VI. 1967 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhari od oktobra 1947 kot tednik. Od 1 januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob rednh in sobotah ZA GORENJSKO Seja kranjskega političnega aktiva Obsojamo izraelsko agresijo Dogodki na Bližnjem vzhodu naj ne zasenčijo notranjih problemov V ponedeljek dopoldan je bila v Kranju seja kranjskega političnega aktiva, ki so se je udeležili predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij v občini. Na seji so razpravljali o poteku dogodkov na Bližnjem vzhodu in nalogah komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij v sedanjem obdobju. S seje so poslali pismo centralnemu komiteju zveze komunistov Jugoslavije, v katerem so obsodili agresijo in izrazili zaupanje jugoslovanski vladi in ZKJ. Sklenili so, da bodo še v tem tednu seznanili komuniste v kranjski občini o dogodkih na Bližnjem vzhodu, vse družbenopolitične organi- zacije pa bodo o tem razpravljale z vodstvi terenskih in sindikalnih organizacij. Sestavili so tudi posebno komisijo, ki bo v prihodnje spremljala politične in ekonomske dogodke v svetu. Podoben posvet je v ponedeljek popoldan že pripravil občinski komite zveze mladine v Kranju za člane plenuma in predsednike aktivov. Po tem pa bodo podobne razprave pripravili tudi za občane, da bi ti laže razumeli vlogo naše države pri sedanjih dogodkih in nekatere ukrepe v prihodnje. Na seji so tudi opozorili, da sedanji zunanjepolitični dogodki ne smejo potisniti v VIII. športni kriški teden Veličasten zaključek učencev osnovnih šol osr^'ni11' J.!?nija- — V nedelJo, 11. junija se je v Križah z ški tei priredilviJo končal tradicionalni VIII. športni kri-AlnskJ,\na katerem je sodelovalo nad 300 nastopajočih iz riborai v ta,skega centra Lesce' Krania' JLA iz Križ» Ma- ribora In Križ. Pred začetkom nastopa je Sest padalcev iz Celovca in Alpskega letalskega centra Lesce doskočilo točno na igrišče. Med padalci, ki so doskočili na sredino igrišča, je bil tudi znani padalec Janez Brezar, ki je letos že tretjič sodeloval na Kriškem Športnem tednu. Mariborčanke, mladinske republiške prvakinje I. razreda v orodni telovadbi, so v nastopu na treh orodjih (parterju, gredi in bradlji) navdušile okoli 5000 gledalcev. Med njimi je bila najbolj vidna tekmovalka zveznega razroda Tomica Mikič. Zadnja točka nastopa, ki so jo izvedli učenci treh trži- (Nadalj. na 16. str.) ozadje reševanja nekaterih notranjih vprašanj kot so: izvajanje gospodarske reforme, izvajanje resolucije VIL seje ZKS in reorganizacije ZK, razvoja samoupravljanja itd. A. 2. Predstavnik mehiških sindikatov v Kranju V soboto, 10. junija, se je mudil v Kranju sekretar za mednarodne zveze federacije delavcev v državni upravi in predstavnik kongresa Mehike Emilio Pulido Isklas s soprogo. Predstavnik mehiških sindikatov je prišel na obisk v našo državo in je gost centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije. Med obiskom v Kranju se je na občinskem sindikalnem svetu pogovarjal s predstavniki občinskega sindikalnega sveta, občinske skupščine in občinske konference SZDL. Zanimal se je predvsem za vlogo družbeno-političnih organizacij v komunalnem sistemu in za izobraževanje odraslih v občini. V pogovoru s predstavniki kranjske občinske skupščine je obrazložil tudi organizacijo mehiških sindikatov. Po pogovoru je v spremstvu predsednika komisije za mednarodne stike pri republiškem sindikatu Slovenije obiskal še delavsko univerzo v Kranju. A. 2. S TELOVADNEGA NASTOPA V KRIŽAH — Na zaključku telovadnega nastopa v Križah sta predsednik skupščine občine Tržič Marjan Bizjak in predsednik TVD Partizan Križe Kristjan Kokalj podelila pokale in priznanja za sodelovanje na prireditvah osmega kriškega tedna. Na sliki: predsednik rokometne sekcije TVD Partizan Tržič Danilo Roblek sprejema pokal za osvojitev prvega mesta v rokometnem turnirju — Foto Franc Perdan Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj obvešča potrošnike, da je odprta nova prodajalna pohištva DEKOR NA JESENICAH — JAVORNIK, C. BORISA KIDRIČA 21 (avtobusna postaja Javornik) na zalogi imamo veliko izbiro pohištva, šivalnih strojev dekorativnih tkanin posteljne konfekcije in oblog za tla konkurenčne cene — potrošniški krediti Za obisk se priporoča kolektiv prodajalne KOKRA — DEKOR — JESENICE Letos bodo obnovili cesto Lesce — Bohinj Po predračunu Cestnega podjetja Kranj bodo stroški za celotno investicijo znašali 6,170.263 N din Cesta Lesce-Bohinj (Lesce-Bled in Bled-Bohinj) je že dlje eden izmed najslabših in po drugi strani najbolj obremenjenih cestnih odsekov na Gorenjskem. Kaže pa, da bo ta cesta že prihodnje leto boljša, saj jo nameravajo letos začeti popravljati. Po predračunu Cestnega podjet-tja Kranj, ki bo dela izvajalo, bodo stroški za celotno investicijo znašali 6,170.263 N din; cestni sklad SR Slovenije bo prispeval 3,670.000 N din, radovljiška občina 2.250 tisoč N din, Cestno podjetje Kranj pa v obliki popusta 250.000 N din. V predračunu pa niso zajeti stroški odškodnin za zemljišča, ki bodo predvidoma znašali okrog 250.000 N din in naj bi jih po dogovoru prevzela radovljiška občina. Udeležba občine pri rekonstrukciji te ceste bo torej na ta način okrog 2.500.000 N din. Ker je v občinskem proračunu za letos predvideno v ta namen le 430.000 N din, bo morala občinska skupščina najeti okrog 2 milijona N din posojila. O rekonstrukciji ceste bo danes popoldne (14. junija) razpravljala radovljiška občinska skupščina. Odborniki bodo po obravnavi poročil odločali o soudeležbi pri financiranju ceste in, če so bodo za to odločili, tudi o zadolžitvi za predvideni znesek 2 milijona N din. Ce ss bodo odborniki odločili za soudeležbo in najetje posojila« bosta republiški cestni sklad in radovljiška občinska skupščina kot soinvestitorja sklenila s Cestnim podjetjem Kranj pogodbo o izvedbi del. Ta naj bi bila v celoti končana do konca maja 1968, zemeljska dela pa že do letošnjega oktobra. O odločitvi radovljiške občinske skupščino in več o predvideni rekonstrukciji bomo poročali v sobotni številki Glasa. A. Triler Zaradi preureditve trgovskega lokala prodajalne konfekcije na Titovem trgu 7 smo uredili začasno prodajo konfekcije na Titovem trgu 23 poleg nove drogerije, vhod na vogalu Trgovsko podjetje Kranj GLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SREDA — 14. junija 1967 Dr. Vladimir Premrou 10. junija 1967 nas je zapustil dr. Vladimir Premron, zdravnik, tovariš, učitelj in velik človek. Vsem, s katerimi je živel, sodeloval in vsem, ki smo ga poznali, je bil zelo blizu, načelen, odločen in blag. Dr. Vladimir Premrott se je rodil leta 1903 v Gorici, od koder je prinesel svoj blagi značaj in mehkobo primorske zemlje. Študiral je v Zagrebu, kjer je leta 1928 promovirat ta doktorja vsega zdravilstva. Leta 1931 je prišel na Gorenjsko, kjer je deloval do svojega poslednjega diha. Kot zdravnik v Tržiču, kjer je de- g loval 18 let, je sledil svojim modernim notiranjem v zdravstvu, ustvarjal pogoje Za dobro delo s tem, da je poudaril potrebo po zdravstveni prosveti in vzgoji in Zbujal pri sodelavcih čut in smisel za telesno in duševno Zdravje. V letih preizkušnje našega naroda, je pokojni dr. Vladimir Premrou vedel za svoje mesto med borci za pravice in svobodo. Od leta 1941 do osvoboditve je na svoj strokovni način aktivno sodeloval v borbi. Preganjan od okupatorja, dvakrat zaprt v Begunjah, ni odnehal. Zdravil je ranjene partizanske borce, internirance v taborišču na Ljubelju, zbiral in pošiljal sanitetski material v partizanske enote in bolnice in do leta 1946 opravljal razne dolžnosti v JLA. Današnja razvitost zdravstvene mreže na Gorenjskem in strokovna raven dela v Zdravstvenih zavodih je v veliki meri zasluga organizacijskih sposobnosti in delovnih naporov dr. Vladimirja Pre-mroua. V današnjem času, ki zahteva od vsakega človeka maksimalen telesni in duševni napor, je pokojni dr. Vladimir Premrou, čeprav že težko bolan, s skrajnim naporom svoje volje in čutom dolžnosti do zadnjega skrival svoje osebne težave in bil z nami! Vodil je seje strokovnega sveta zdravstvenega centra, prisostvoval delu komisij, svetoval in s svojimi velikimi strokovnimi in človeškimi izkušnjami pomagal reševati probleme, pred katerimi stojimo. Pri tem delu nam bo v bodoče ma)ijkal njegov nasvet, njegovo mnenje. Med nami je Zazijala vrzel, ki jo ne bo mogoče zabrisati. Med nami ne bo več človeka, ki smo ga potrebovali, ki smo ga imeli radi in ki nam je s svojim osebnim primerom zmerom dal novih moči in elana. Ob njegovem odhodu s spoštovanjem stojimo pred njegovo zapuščino, njegovim delom, ki ga bomo nadaljevali do ciljev, ki jih je zastavil pokojni dr. Vladimir Premrou. Dr. IGOR VETER Predsednik gorenjske podružnice Slovenskega zdravniškega društva . S seje skupščine občine Tržič Tržič bo dobil nov avtomatiziran obrat Poslovni prostori bivšega podjetja Novogradnje po dveh letih spet koristno uporabljeni Na petkovi seji skupščine občine Tržič so odborniki razpravljali o več pomembnih zadevah. Najprej so govorili o izvršitvi proračuna za prvo letošnje tromesečje. Ugotovili so, da je bilo v tem obdobju doseženih 1,607.909,44 N dinarjev dohodkov, kar je 23,17 % letnega plana. Prispevek iz osebnega dohodka iz gospodarstva ni bil dosežen zadovoljivo, vendar je za 0,71 odstotka višji kot je bil v enakem lanskem obdobju. Predvideno je namreč, da se bo ta v primerjavi z doseženim v lanskem letu dvignil za i8,6 %; Dotok sredstev za negospodarske investicije je bil izredno nizek. Gospodarske organizacije v prvem četrtletju zaradi težav z obratnimi sredstvi in zaradi vedno večjega medsebojnega zadolževanja, še niso prispevale nobenega dinarja za te namene. Pričakujejo pa, da bodo gospodarske organizacije svoje obveznosti v višini 74,800.000 starih dinarjev izpolnile v drugem polletju. Odborniki so opozorili tudi na problem financiranja strokovnega šolstva. Sklenili so, da bodo poslali izvršnemu svetu SRS poseben dopis, v katerem bodo predlagali, naj sproži pri zveznem izvršnem svetu postopek za izdajo dovoljenja, da se lahko z zakonom predpiše odstotek, ki bi se določil od osebnega dohodka za potrebe strokovnega šolstva. Zanimiva je bila tudi informacija o upravni stavbi likvidiranega podjetja Novogradnje Tržič. Predsednik sveta za gospodarstvo je obvestil odbornike, da je bil objekt, ki že dve leti ni izkoriščen, sedaj s sklepom sodišča izločen iz likvidacijske mase in prenesen v lastništvo občine. Zato je občina razpisala oddajo poslovnih prostorov, seveda z določenimi pogoji, najugodnejšemu ponudniku. Prijavila se je tovarna Rog iz Ljubljane, ki bi prostore uporabila za organiziranje avtomatiziranega obrata za tankostensko elektro-valjane cevi in proizvodnjo transportnih naprav. V obratu bi bilo v začetku zaposlenih cd 30 do 40 ljudi, kasneje ko bi proizvodnja stekla, pa bi zaposlili približno 80 ljudi. Podjetje Rog bo s tem obratom razširilo in izpopolnilo svoj proizvodni program. Računa tudi, da bo doseglo velik devizni učinek, zlasti zato, ker bo lahko zmanjšalo uvoz teh proizvodov iz zahodnih držav. Doslej so namreč morale vse tovarne koles te proizvode uvažati. Tudi z materialom tovarna ne bo imela težav, ker jo bo oskrbovala jeseniška železarna. Računajo, da bodo s proizvodnjo začeli konec leta. Po tej obrazložitvi so odborniki predlog sveta za gospodarstvo, da se objekt dodeli tovarni Rog, sprejeli. Menili so, da bo nov moderen obrat velika pridobitev za Tržič in njegove prebivalce. S. S. V Kranju delavci Komunalnega podjetja pravkar urejajo obvoz pri železniški postaji. Zaradi vse večjega prometa je tu posebno ob konicah prišlo do zastojev v prometu. Zato bodo sedaj uredili avtobusno postajališče za odhode proti Ljubljani pri sedanjem odcepu na železniško postajo (stari del ceste pa bodo za motorna vozila zaprli). Postajališče za odhode proti Kranju oziroma na Gorenjsko pa bodo uredili pred restavracijo tovarne Iskra Foto Franc Perdan Sindikat v Kranju razpravljal o zaposlovanju mladine Kam po končani šoli? 380 učencev z nedokončano osemletko — So tako velikemu številu učencev z nedokončano osemletko krivi neustrezni učni načrti — Preučiti potrebo za ustanovitev turistične šole Občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Kranju je konec preteklega meseca pripravil širši posvet o zaposlovanju kranjske mladine. Posveta so se razen članov odbora udeležili tudi predstavniki centra za socialno delo, zavoda za prosvetno-pedagoško službo, komunalnega zavoda za zaposlovanje delavcev, predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij itd. so predlagali, da ta problem čimprej znanstveno proučijo ustrezni republiški organi. Neskladje med možnostmi in željami za zaposlovanje mladih je vedno večje, so poudarili udeleženci posveta in predlagali, da preučijo to vprašanje. Predvsem je treba preučiti, kam s tisto mladino, ki ne konča osemletke in se ne more dopolnilno izobraževati v tečajih pri delavski univerzi. Ta namreč pripravlja dopolnilno izobraževanje samo za zaposlene. In kam z mladino, ki konča šolanje? To so predvsem mladi med 15. in 18. letom, ki ne dobijo zaposlitve. To pa med drugim povzroča, da zaidejo na stran-pota. število teh je vedno večje In potem so tu še razvojno moteni otroci. Prav tako bi bilo treba ugotoviti, kateri poklici v občini so že zasedeni in za kolike časa, ter kakšne perspektive imajo šole, ki vzgajajo in izobražujejo mlade ljudi za te poklice. Udeleženci posveta so menili, da bi preučili možnosti za ustanovitev turistične šole v Kranju ali kje drugje na Gorenjskem^ oziroma v Sloveniji. (Morda bi v Kranju to lahko naredili tako, da bi preusmerili sedanjo administrativno šolo). A. Zalar Kranj Savski most popravljajo Pretekli mesec so v Kranju Zaprli savski most, ki so ga po lanski novembrski poplavi, ko ga je narasla Sava pretrgala, toliko popravili, da so čezenj lahko hodili pešci. Most sedaj popravlja Komunalni servis v Kranju. Do sedaj so v strugo zabili tri glavne nosilce. Vendar pa delavce pri popravilu precej ovira slabo vreme. Na Komunalnem servisu smo izvedeli, da bodo most. če bo lepo vreme, popravili v 10 do 14 dneh. Po tem bodo čezenj zopet lahko vozi.i z vozovi. Za popravilo bo potrebnih okrog Oevet in pol milijona starih dinarjev. A. Z. Ta problem ni značilen samo za kranjsko občino, ampak za celotno Gorenjsko. Zato se o njem morajo pogovoriti vsi, ki sc ukvarjajo z vzgojo, izobraževanjem in zaposlovanjem mladih ljudi. Podatki namreč kažejo, da večina učencev, ki zaključi osemletko, želi nadaljevati šolanje na drugi stopnji. Vendar pa delovne organizacije slabo in premalo programirajo potrebe po kadrih in zato tudi ne razpisujejo učnih mest. To se vidi predvsem na področju trgovine in turizma in drugih terciarnih dejavnosti. Poseben problem je zaposlovanje ženske mladine in učencev, ki ne končajo osemletke. Slednjih bo v Kranju letos okrog 330. Ti ne morejo nadaljevati šolanja, v delovnih organizacijah pa jih ne sprejmejo, ker so premladi. Prav tako se pojavljajo težave pri zaposlovanju razvojno motenih otrok in otrok, ki pridejo iz vzgojnih zavodov. Teh je v kranjski občini okrog 20. Na posvetu so menili, da so neustrezni načrti krivi, da toliko učencev ne konča osemletke. Praksa kaže, da osnovna šola počasi postaja selektivna šola, z*ato Zaščitimo otroka v prometu Od 17. do 19. junija 1965 je bilo v Karlovcu zvezno posvetovanje o prometni vzgoji otrok in mladine. Takrat so sklenili, da je zaradi vedno večjega prometa in naraščanja prometnih nesreč treba uvesti prometno vzgojo kot učni predmet v vse šole v državi. Določili so tudi, da bo v prihodnje 17. junij dan zaščite otrok v prometu. Letos bomo prvič proslavljali ta dan. Zato bodo po vseh šolah na Gorenjskem ta dan proslave s kulturnimi programi. Ponekod pa bodo ustanovili tudi družine pionirjev prometnikov. Razen tega bodo priredili razna tekmovanja — za kolesarsko značko, pokaži, kaj znaš v prometu itd. Te in pa seveda še vrsta drugih prireditev bodo v šolah in tudi v otroško varstvenih ustanovah pripravljene z namenom: storiti vse, da bo otrok bolj varen na cesti. Zavedajmo se, da na cesti nismo sami. Posebno med poletnimi počitnicami — na izletih, pri igri, na taborjenju itd. — ne pozabimo na nevarnosti in prometna pravila. A. 2. V Tržiču in Škof ji Loki pripravljajo predavanje za občane ob izraelski agresiji V ponedeljek zvečer se je v Škof j i Loki sestal ožji politični aktiv, na katerem so razpravljali o položaju .na Bližnjem vzhodu in o tem, kako občani ocenjujejo te dogodke. Domenili so se, da bodo za danes popoldne sklicali širši politični aktiv za Poljansko, Selško dolino in Skofjo Loko. če bodo na aktivih ugotovili, da občani niso pravilno seznanjeni s položajem na Blžnjem vzhodu, bo delavska univerza poskrbela za številna predavanja in razprave z občani. Podoban pogovor je bil tudi v Tržiču med sekretarji osnovnih organizacij in predsedniki krajevnih organizacij SZDL. Sklenili so, da bodo za četrtek sklicali sestanek krajevnih političnih aktivov, na katerih se bodo pogovorili o organiziranju javnih tribun v posameznih naseljih. — Uveljavili gospodarsko reformo Kmetijska zadruga Jelovica v Radovljici si uspešno utira pot v sodobnejšo proizvodnjo Kmetijska zadruga Jelovica s sedežem v Radovljici ima razvito svojo dejavnost na skoraj celotnem območju radovljiške in jeseniške občine ter se je še do nedavnega borila s številnimi problemi. Lani je zadruga zaključila poslovno leto z dva milijona dobička, letos, če bodo ugodne vremenske razmere, ga bo še več. Zadruga bo letos na 18 ha lastnega nasada pridelala okrog 350 ton dobrega krompirja, imajo pa za še večje količine sklenjenih tudi kooperacij skih pogodb z zasebnimi kmetovalci. Če bo ugodno vreme, bodo pridelali tudi okrog 100 ton prvovrstnih jabolk v lastnem plantažnem nasadu. Pridelali bodo tudi dovolj ribeza. Glavna dejavnost zadruge pa je živinoreja. V hlevih v Poljčah in na Bledu imajo nekaj nad 500 govedi, od tega je 290 krav molznic, 140 telic in 86 telet. Dnevno na-molzejo okrog 3500 litrov mleka, iz kooperacijske proizvodnje pa ga dobijo okrog 2000 litrov in prav tako zadošča za potrebe Jesenic, Radovljice in Bleda. Lani so na posestvu v Poljčah namolzli poprečno na kravo 3095 litrov mleka, letos računajo na 3600 litrov Že vrsto let prav posebej skrbijo za kvalitetno čredo krav in so že dosegli lepe uspehe. Trenutno imajo dva hleva krav molznic, ki že dajejo poprečno na dan 26 litrov mleka. Izvoz železarne v prvih petih mesecih Uspešno sodelovanje z železarnami vzhodnoevropskih držav Železarstvo je panoga, ki letos praktično ni vezana na izvoz zaradi uvoza. Kljub temu je kolektiv jeseniške železarne obdržal tudi letos lansko raven izvoza, ko je prodal na tuja tržišča za okrog 3 milijone dolarjev svojih izdelkov. Čeprav jim računi kažejo, da bodo zaradi izvoza imeli okrog 13 milijonov novih dinarjev manj dohodka, so nekatere okoliščine, ki opravičujejo tudi tako tveganje. Nespametno bi bilo opustiti že osvojeno tržišče zlasti za proizvode, s katerimi je domače tržišče zasičeno. To velja še posebej za žičnike in za proizvode, pri katerih je zavladal trenutni zastoj. Predvideli so, da bodo letos izvozili okrog 4000 ton žičnikov, toliko kot lani, čeprav s precejšnjo izgubo. Ko pa so poslali ponudbe, so sprejeli precej več naročil, ki jih je težko ali skoraj nemogoče odreči. Zato so sklenili, da bodo povečali izvoz žičnikov za okrog 2000 ton in skrčili izvoz nekaterih drugih izdelkov. Zmanjšali bodo izvoz bedeče in pocinkane žice, čeprav je zanjo veliko povpraševanje tudi na domačem tržišču. Razlika med izvozno in ceno, formirano na domačem trgu je le pre-občutna — okrog 60 S din pri kilogramu. Izvozili bodo tudi nekaj profilnega jekla, dinamo in pocinkane pločevine, debelo pločevino, elektrode in podobno, v celoti okrog 25.000 ton. V prvih petih letošnjih mesecih so izvozili za 1,403 tisoč 500 dolarjev izdelkov, od tega za 870.000 dolarjev v zahodne države in tako izpolnili plan za to obdobje s 102.5 %. Samo maja so izvozili za 276.000 dolarjev. Stanje naročil in zaključenih kupčij pa kaže, da imajo pokritega že 69,5 °'o letošnjega predvidenega izvoza. Poleg rednega izvoza so precej razširili tudi sodelovanje z drugimi našimi in zlasti z železarnami vzhodnoevropskih držav, SZ, Češke in Poljske. J. Podobnik Hkrati s skrbjo za kvalitetno živino pa so morali še posebej skrbeti za kvalitetno krmo in organizacijo proizvodnje. Čeprav so imeli, oziroma imajo, dovolj kmetijskih površin, pa so še do predlanskim kupovali krmo za živino. Danes jo imajo toliko, da bi lahko podvojili število krav, če bi imeli sredstva za nove hleve. Od krmljenja živine v hlevih so prešli na pašo. Uredili so pregonske pašnike v okolici posestev, od česar imajo več koristi. Namesto da 10 ljudi s 6 traktorji skrbi vse dopoldne za krmljenje živipe, si živina danes sama poišče krmo. Začeli so intenzivirati travnike in njive ter povečali donos od nekdanjih 35 centov sena na ha na 100 do 160 centov. Opuščajo pridelavo silažne koruze in nekaterih drugih krm in posvečajo večjo skrb travam. Z intenzivnim gnojenjem in drugimi merami so dosegli, da bodo letos imeli kar pet spravil trave, trikrat jo bo pepasla čreda, dvakrat pa jo bodo pokosili in konzervirali oziroma posušili. Lani so imeli na ta način obdelanih 65 ha travnikov, letos jih bodo imeli že 200 ha. V zadrugi je zaposlenih 69 ljudi, ali 50 manj kot pred dvema letoma. Proizvodnja pa je in bo še znatno večja. Letošnja bruto proizvodnja bo znašala že okrog 930 milijonov starih dinarjev. J. Podobnik Nova drogerija v Kranju Trgovsko podjetje Elita v Kranju je preuredilo del prostorov na Titovem trgu, kjer je bila prej kranjska lekarna in včeraj (v torek) odprlo novo drogerijsko trgovino. Sedanji drogerijski lokal v Kranju je bil namreč premajhen in so ga zato opustili. V novi trgovini na Titovem trgu bodo imeli večjo zalogo in izbor drogerij-skega blaga. Prav tako bo precej večji tudi prodajni prostor. Razen tega pa bodo imeli v trgovini poseben fo-tooddelek in večjo izbiro fo-tomateriala, fotoaparatov ter izdelkov iz zlata. Prodajali pa bodo tudi na potrošniški kredit. Trgovsko podjetje Elita je ta lokal preuredilo s svojim denarjem. Povedali so nam tudi, da bodo zraven nove drogerije še letos preuredili prostor, v katerem bo potem otroška trgovina. To bodo naredili zato, ker bodo sedanji lokal na Koroški cesti morali zaradi rušenja izprazniti. Preuredili bodo tudi prostore na Titovem trgu, kjer je bila prej Komunalna banka. V prihodnje bo tam konfekcijska trgovina. Do preureditve bodo konfekcijske izdelke prodajali v prostorih zraven nove drogerije. A. 2. DF* flVF«** SPRAVILO SENA - Pridelek sena in detelj je letos dober zaradi toplih spomla-? Si. , „11 dSia vendar spravilo že dober teden ovira oz. skoraj onemogoča danskih dni m dovolj dežja vendar P ^ feo ŠRoda pre. SSrTS^^^^vtolk«. ne L popravilo. Strokovnjaki vse bolj pripore- čajo zgodnejšo košnjo; ne cejšnja, posebno še, če ^"trava že odcvete in je stara, ampak v času cvetenja, ko ima v sebi največ hranilnih snovi. Tradicija _še vedno precej ovira kmete, daiM kosili prej. času pre- čeprav se bodo nrto počasi gotovo navadili. Težave pa so s sušenem. Kozolci so v košnle vedro nemajhni, ker je pridelek zdaj zaradi gnojenja travnikov in precejšnje usmeritve na Korejo znatno večji kot včasih, velikost kozolcev pa se še ni povsem, p.l-l" "odua LnašnHm Razmeram. Sušenje na travniku je slabše, ker se precej najboljše krme 2KF wf "SSS nakladanje sena na voz preddeževjem, ki je spravilo krme skoraj povse* zgubi. Na sliki: nakladanj ustavilo. Foto: Franc Perdan KULTURA IN PROSVETA Letošnje mengeške poletne igre Satirični kabaret, drama, zabavno-glasbeni večer V Mengšu bodo letos prire dili Mengeške poletne igre, ki bodo trajale od 24. junija do 24. julija. Na zadnji seji odbora za poletne igre so že (sprejeli točen spored. Za začetek bo 24. junija ob osmih zvečer premiera Satiričnega kabareta s petjem, streljanjem in telovadbo dvakrat dva je pet. Naslednjega dne Gozdno gospodarstvo Kranj razpisuje za dan 17. 6. 1967 licitacijsko od prodajo naslednjih delovnih sredstev: 1 dvaosno prikolico, nosilnosti 4 t, znamke AT 4, Ljutomer v voznem stanju 1 motorno kolo, znamke Ja\va, 250 cem, v veznem stanju 13 rabljenih motornih žag, tipa Stihi Contra 53 cm, vse v uporabnem stanju. Licitacijska odprodaja bo navedenega dne ob 9. uri, v prostorih Transportnega obrata Gozdnega gospodarstva Kranj na Prim-skovem. . ob isti uri bodo kabaret ponovili. Kabaret je pripravilo Mestno gledališče ljubljansko. 15. julija ob osmih zvečer bodo uprizorili dramo Antona Medveda Za pravdo in srce, naslednjega dne pa jo bodo ponovili. Dramo bo pripravila dramska sekcija Svobode Mengeš. Program Mengeških poletnih iger bodo nadaljevali 18. julija zvečer z zabavno-glas-benim večerom; izvajali ga bedo pevci zabavne glasbe in instrumentalisti ped vodstvom Tomaža Habeta. 23. julija bodo še enkrat ponovili dramo Za pravdo in srce, poletne igre pa bodo zaključili 24. julija z zabavno prireditvijo, ki jo bo priredilo mengeško turistično društvo. Vse prireditve bodo v letnem gledališču. - a Nocoj otvoritev razstave Hrupen zbor občanov v Adergasu »Mi vztrajamo: hočemo šolo!« Vsa dokazovanja, da šola ne ustreza sodobnemu pouku, so bob ob steno — Nekateri manj trmasti vejo, da je znanje najboljša dota, zato na tihem pravijo, da bodo vpisali otroke v šolo Cerklje konec koncev ni takt Enooddelčna šola v Adergasu je od leta 1963 le podružnica osemletke v Cerkljah. V veliko učilnico v prvem nadstropju nekdanjega velesovskega samostana se pride iz širokega hodnika. V njej so šolske mize in stoli, tabla, računalo, v kotu podstavek z umivalnikom, dva, trije orumeneli in na robovih scefrani zemljevidi po stenah, nekaj skromnih učil, peč z veliko luknjo v steni, lestenci brez žarnic ... Učilnica, kakršnih se spominjam iz prvih let po vojni, ko sem začel hoditi v šolo, le precej skromnejša, revna. Zid ob vratih je črn, tla iz desk, kakršna še srečamo po starih kmečkih hišah, pa so skrbno poribana. dobite tudi v Pekarni Trzic o Josipu Resslu Nocoj (14. junija) ob 19. uri bo v galeriji Mestne hiše na Titovem trgu v Kranju otvoritev zanimive razstave o izumitelju Josipu Resslu, ki sc je pred 150 leti za stalno naselil na Slovenskem. Razstavo je pripravil Tehniški muzej Slovenije. O življenju in delu velikega izumitelja bo govoril univerzitetni profesor dr. Vladimir Murko. Gorenjski muzej Kranj vabi kranjsko kulturno občinstvo, posebno inženirje in tehnike, da sc nocojšnje razstave udeleže v čim več jem številu, V tej učilnici v nedeljo, 11. junija, dopoldne niso sedeli otroci in tudi učiteljice ni bilo za katedrom. Stole so posedli občani vasi Adergas, Velesovo, Trata in Praprot-na polica, za katedrom pa sta bila predsednik krajevne skupnosti in zapisnikar. Zbor občanov, na katerem so se v šoli pogovarjali o tej šoli, je bil dobro obiskan, približno 50 ljudi je bilo, skoraj sami moški, kot gostje pa med njimi svetovalec Zavoda za prosvetno pedagoško službo Kranj, podpredsednik skupščine občine Kranj, ravnatelj osnovne šole Cerklje in drugi- Občani omenjenih vasi vztrajajo pri sklepu, da hočejo še naprej imeti v Adergasu šolo, čeprav vedo, da bodo v sedanji stavbi kmalu brez strehe nad glavo, če jo ne bodo popravili. Seveda potrebujejo d?nar. »Hočemo šolo! To je sveto, pri tem vztrajamo. Ce ta ne ustreza, hočemo novo. Sramota za oblast, da dopusti takšno slabo šolo!« Tako pravijo. Sola v Adergasu je najslabša v kranjski občini, vendar ne le kot stavba ali učilnica, ampak tudi po učnih uspehih. Ko v višje razrede učenci pridejo v cerkljansko šolo, jim pouk dela preglavice, ker nimajo zadostne podlage. »Za vaše otroke gre, za znanje vaših otrok!« je poudaril podpredsednik kranjske občinske skupščine Janez Sušnik, preden so glasovali, ali naj šola ostane ali ne. »Znanje je najboljša dota, zato dobro premislite!« Vsi niso dvignili rok, vendar ni bil nihče proti in tudi vzdržal se ni nihče. Seveda le formalno. Pozneje, v prostem pogovoru sem videl, da niso vsi tako trmasto za šolo; precej jih je, ki resno razmišljajo o tem, da bi otroke vpisali v matično šolo v Cerklje, ker vedo, da se bodo tam več naučili. »Ali to laliko storimo, tudi če bo šola tu ostala?« so spraševali nekateri svetovalca Zavoda za prosvetno pedagoško službo Kranj Jožeta Kožuha. »Lahko, seveda!'« so slišali. Nekateri so otroke že vpisali v cerkljansko šolo. Saj ni daleč, avtobusne zveze so dobre, pa tudi Kakšno vodo pijejo v Zasipu in na kaj čaka sanitarni inšpektor radovlii ške občine? Iz Zasipa smo prejeli pismo, ki ga objavljamo v skrajšani obliki: »V Zasipu je bil leta 1934 zgrajen nov vodovod pod nadzorstvom higienskega zavoda bivše banske uprave. Izvir ima zmogljivost prek 200 litrov vode na minuto. Napaka je v tem, da nad rezervoarjem stoji stanovanjska hišica brez kakršnihkoli sanitarij. Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo v Kranju so bili izvidi vode zadovoljivi vse do leta 1963. Takrat je lastnik hiše nad rezervoarjem začel nekaj kopati in zidati, kar je vzrok, da se je število tekalnih klic povečalo v vodi. Zato je Zavod za zdravstveno varstvo v Kranju izdal navodilo, da se mora voda klorirati. Obvestili so tudi občinskega sanitarnega in- špektorja. Toda namesto da bi izdali navodilo za sanacijo (ozdravitev) okolice izvira in vodovodnega rezervoarja, so v Radovljici izdali gradbeno dovoljenje za novi prizidek k hiši nad rezervo-•arjem. Iz te hiše stranišče pronika v izvir in rezervoar. Da pa bo zadeva Se slabša, je lastnik te hiše napravil pri izviru še vrtno gredico, kjer goji zelenjavo, ki jo gnoji z živinskim gnojem«. To pismo je bilo napotilo, da smo poprašali v higiensko-bakteriološkem laboratoriju Zavoda za zdravstveno varstvo v Kranju, koliko je resnice. Podatki, ki smo jih dobili, potrjujejo problem, opisan v pismu iz Zasipa. Od leta 1959 je bila voda v Zasipu 42-krat bakteriološko pregledana in od 42 vzorcev vode jih je bilo 34 neprimernih. V vodi so bakterije tekalnega izvora, ki so prisotne v črevesju ljudi in živali. Kemična analiza vode kaže prisotnost amoniaka. Ker vodovod v Zasipu upravlja Komunalno podjetje Vodovod Bled, smo se tudi nanj obrnili z istim vprašanjem. Zadeva jim je znana. Direktor Vodovoda pravi, da je že večkrat o tem obvestil sanitarno inšepkcijo v Radovljici in se zato čudi, da lastnik hiše nad rezervoarjem lahko okrog hiše še vedno nekaj koplje in zida. V pismu občinskemu sanitarnemu inšpektorju je Vodovod Bled zapisal: »Na pritožbo potrošnikov vode v Zasipu se obračamo na vas, da ugotovite, koliko bo grndnja vplivala na vodo, in če je potrebno, omenjeno gradnjo preprečite. Poleg gradnje lastnik kljub opominom, zgornje površine rezervoarja uporablja za vrt, kjer ima zasajeno povrlnino. Ker je vrt treba gnojiti oz. zalivati, je verjetno tudi to vzrok da je voda neustrezna.« Pravilnik o higienskih in tehničnih ukrepih za varstvo pitnih voda predpisuje, da mora imeti vsak javni objekt, ki skrbi za vodo, ožji in širši varstveni pas. Ožji varstveni pas zajema ograditev vodnega objekta, kar se določi na kraju samem, odvisno od zemljišča. V ožjem varstvenem pasu ne sme biti hiš, sanitarij, vrtov, sadovnjakov ipd. Zavod za zdravstveno varstvo v Kranju je o vodovodu v Zasipu že večkrat obvestil sanitarno inšpekcijo v Radovljici (maja lani pismeno). Kljub opozorilom vaščanov, Vodovoda Bled in Zavoda za zdravstveno varstvo v Kranju pa sanitarni inšpektor občine Radovljica molči. Morda nam bo zadevo pojasnil? Jože Vidic peš daleč. Ce človek vidi tisto šolo in resno razmisli, se zanjo res skoraj ne more odločiti. Ne vem, kaj vodi (nekatere) občane, da trmasto vztrajajo: tradicija? So morda še kakšni drugi razlogi? To v Adergasu in okoliških vaseh že sami vedo. Pravijo pa: »Po vojni smo sami, z udarniškim delom in svojimi sredstvi* obnovili to šolo, zdaj pa nam jo hočete vzeti. Ne, to pa ne! Ce drugje lahko gradijo šole, jo hočemo tudi mi. Ko smo se na referendumu odločali za samoprispevek za gradnjo šol, ste rekli, da bo šel denar tudi za popravilo starih šol. Kje je zdaj ta denar?« Glasovali so zato, da šola ostane in da se pouk uredi tako, kot to zahtevajo sodobna pedagoška načela. To pa pomeni, da bi morali dobiti najmanj še enega učitelja in organizirati dva oddelka, nabaviti nekaj več učil, predvsem pa popraviti šolsko zgradbo. Ko človek gleda streho, dobi občutek, da se bo pod prvim snegom ali ob prvem malce hujšem vetru podrla. Se to splača, taka investicija? In to za 30 učencev, kolikor jih sedaj obisku je to šolo! Število ljudi in rojstev v teh štirih vaseh pada in bo verjetno še. Tik pred zadnjo vojno je bilo v šoli v Adergasu 149 otrok, leta 1950 le še 90, deset let pozneje 52. zdaj pa 30. Koliko jih bo čez pet let, če bo pouk tako zaostajal za nekaj kilometrov oddaljeno moderno cerkljansko šolo? Tembolj, ker že danes vidimo, da se občani vse bolj odločajo v dobro svojih otrok. Glasovali so za šolo. Vsi — tako piše v zapisniku. Koliko časa še bo vaška solidarnost ovira za korak naprej v razvoju? A. Triler Očiščene morske ribe v prodajalni pri nebotičniku PANORAMA na Te dni po svetu mm Ljudje Francoski zunanji minister Couvc de Murville je v ponedeljek sprejel veleposlanl-nlka Tunizije in Sirije v Parizu Masmudija in dr. Džun-dija. Poročajo tudi, da so Šefi arabskih diplomatskih misij zaprosili francoskega predsednika de Gaulla za pomoč pri reševanju krize na Srednjem vzhodu. Kot smo že pisali se je pred 14 dnevi odcepila od nigerijske federacije vzhodna nigerijska pokrajina in se preimenovala v državo Bi-afro. Vse od tega trenutka je v Nigeriji izjemno stanje. Bilo pa je tudi več spopadov na meji med obema državama. V Sovjetski zvezi so v ponedeljek izstrelili vesoljsko medplanetarno postajo proti Veneri. Se pred zaključkom sovražnosti —- temu se je izmikal najdlje agresor Izrael — je stopila v prvi plan napetosti na Bližnjem vzhodu diplomatska bitka. Kolikor je v začetku kazalo, da bo Izrael zaradi vojaške zmage v prednosti pri razpravljanju o no- arabskih režimov. Reakcija na Naserjev namen v arabskem in neuvrščenem svetu ter resolucija evropskih socialističnih držav v Moskvi pa so ugled arabskih naprednih režimov še bolj utrdili. Kljub vojaškemu porazu je Naser oziroma ZAR izšla iz konflikta kot nesporni voditelj arabskega sveta. Skoraj neverjetno se sliši, vendar je res, da stopa Izrael po poteh svojega največjega nasprotnika — Hitlerja. Tako kot Hitler, govore sedaj Izra- Diplomatska bilka vem položaju, se je sedaj izkazalo, da bo izraelska bitka na diplomatskem polju precej nevarnejša za napadalca, kot je bila na bojnem polju. Nameravani odstop predsednika Naserja je Zahod že prepričal, da bo popolnoma uspel v svojih prizadevanjih — v zamenjavi naprednih eici o potrebnem »življenjskem prostoru«. S tem mislijo na osvojena arabska ozemlja, štirikrat večja od Izraela, ki se jim ne nameravajo odreči. Navdušujejo se za direktna pogajanja z vsako arabsko državo posebej, ker bi tako najlaže diktirali svoje pogoje. Značilna za nji- hovo stališče je izjava ministra Davana: »Ce Arabci ne marajo sesti za konferenčno mizo, bomo kratko in malo ostali tam, kjer smo zdaj.« Iz tega logično sledi naprej: če ne bodo sprejeli naših pogojev, bomo ostali tam, kjer smo... Diplomatska bitka, ki se je začela po izraelski vojni, pa sc ne razvija v prid Izraela. Evropske socialistične države so zahtevale umik Izraela na položaje, ki so določeni s premirjem leta 1949. Po vojaškem porazu se je v arabskih državah izredno dvignila nacionalna zavest. Arabci so pretrgali diplomatske stike z ZDA in Veliko Britanijo, ustavili dotok nafte, državam, ki so podpirale Izrael. Pokazalo se je, da izraelski vojaški uspeh ne pomeni tudi politične zmage. V Varnostnem svetu OZN se nadaljuje podpora ZDA in Velike Britanije Izraelu. ZDA so uspevale z zavlačevanjem glede zahteve po obsodbi agresorja. Postale so aJvo-kat, ki ima svojega klienta v popolni odvisnosti. Amerikanci so poizkušali prek Izraela dobiti na Bližnjem vzhodu popolno nad« zorstvo. Vojna je imela, kar zadeva ZDA, namen vreči napredne arabske režime —" predvsem v Siriji in ZAR. V, tein so agresorji in njihovi zavezniki popolnoma propadli. Iniciativa v diplomatski bitki je sedaj v rokah arabskih, nevezanih in socialističnih držav. ZDA in Velika Britanija sta doživeli že se-, daj diplomatski poraz, saj sta Arabce popolnoma odbili š svojo politiko sile. P. Čolnar Pismo političnega aktiva kranjske občine Izvršnemu komiteju CK ZK J Politični aktiv občine Kranj, ki ga sestavljajo vodstva družbenopolitičnih organizacij, je na sestanku v ponedeljek, 12. junija razpravljal o resni mednarodni krizi, ki jo je povzročila agresija Izraela na arabske dežele. Aktiv se je seznanil z ozadjem sedanje zaostritve na Bližnjem vzhodu in ocenil resnost konflikta. Zavedamo se celovitosti mednarodnega dogajanja in dojemamo agresijo Izraela na arabske države kot del široke zarote mednarodne reakcije in imperializma proti neodvisnosti in svobodi dežel v razvoju, zlasti pa proti politiki nevezanih dežel in tako posredno tudi proti Jugoslaviji. Spričo resne nevarnosti, ki grozi svetovnemu miru, izražamo popolno podporo stališčem, izraženim v izjavi tov. TITA in zagotavljamo, da bomo storili vse, kar je in kar bo potrebno, da se ohrani mir in zagotovi neodvisnost in napredek vseh miroljubnih dežel na svetu ter miren razvoj in napredek vsega miroljubnega človeštva. Obsojamo agresijo in agresorja ter politiko reševanja odprtih svetovnih problemov s silo nasploh. Podpiramo prizadevanja OZN za miroljubno rešitev sedanje krize in izražamo podporo odločnemu stališču socialističnih dežel, da preprečijo agresijo oziroma odpravijo posledice agresije, ki so ga izrazile vlade in komunistične partije socialističnih dežel v Moskvi. Kranj, 12. junija 1967 POLITIČNI AKTIV OBČINE KRANJ Sodelovanje Iskre z vzhodno nemškim podjetjem VVB Elektroapparate Razžarjeni pesek Sinaja Ljubljana, 13. junija — Generalni direktor Združenega podjetja Iskra Vladimir Logar jc sklical danes v Ljubljani tiskovno konferenco, na kateri je pojasnil novinarjem namen in obseg pomembnega sodelovanja Iskre z vzhndnonemškim podjetjem VVB Elektroapparate iz Berlina. Iskra je namreč s tem podjetjem podpisala danes v Ljubljani, v prostorih-Prodaj-no servisne organizacije, dolgoročno kooperacijsko pogodbo, ki po mnenju predstavnikov Iskre pomeni mejnik v poslovanju obeh podjetij in začetek široke mednarodne delitve dela na področju proizvodnje električnih aparatov. Več o tem sodelovanju bomo še poročali. -at (Nadaljevanje iz prejšnje številke) ZGODOVINSKA VLOGA EGIPTA V osnovi traja nasprotje od trenutka revolucije v Egiptu in odstavitve Faruka. Nastop Naserja v arabskem svetu in njegova politika je igrala in igra odločilno vlogo. Skozi različne faze razvoja je bil ESipt, oziroma ZAR, kljub vsem težavam vedno prvi med Arabci,'a od 23. julija 1952. leta, z ustanovitvijo ZAR. pooseblja v sebi zgodovinski napredek. Združena arabska republika je bila in je ostala največje upanje palestinskih beguncev. V sedanji krizi je palestinska osvobodilna organizacija, katere vodja je Ahmed Su-kairi, stopila v prvo vrsto in je poslala svoje člane v rove, ki so bili oddaljeni 100 m od izraelskih. Cilj te organizacije ni ustanovitev begunske vlade, ampak koordinacija naporov z ostalimi arabskimi državami. Skozi vseh dvajset let je bil palestinski problem prisoten na vsakem koraku, v vsaki akciji arabskih držav, vendar ni bil nikoli tako poudarjen kot pred sedanjo krizo na Bližnjem vzhodu. Odločitev predsednika Naserja, da zahteva umik sil OZN iz Gaze in da zasedejo egiptovske sile svoje ozemlje, je pripeljala do direktne konfrontacije. V preteklosti je Naser velikokrat poudarjal, da se morajo Arabci pripravljati na to konfrontacijo. Hkrati je tudi vedno priznaval, da ni iniciativa v njihovih rokah, vendar da bodo kljub temu sami odločali o trenutku akcije. SUESKE IZKUŠNJE Ko se je pojavil na političnem odru, je Naser začel z veliko borbo. Dosegli so niz zmag in uspehov, vendar so tri najpomembnejše: rušenje monarhije leta 1952, nacionalizacija Sueškega prekopa ter obramba pred tristranskim napadom leta 1956 in kot tretje borba za nastajanje arabskega socializma. Odlok o nacionalizaciji Sueškega prekopa je bil za večino sveta nepričakovan, mnogi so bili prepričani, da je to neuresničljiva stvar. Naser ni izšel le kot zmagovalec iz borbe s prejšnjimi lastniki te pomembne svetovne poti, marveč je uspel, da jo tudi obdrži in celo izboljša plovbo po prekopu. Ker so propadli vsi manevri za vračanje na staro, je prišlo do tristranske agresije (Izrael, Velika Britanija in Francija), ki bi morala s silo orožja izbrisati novi položaj. Te dni se je enotnost arabskega sveta pokazala kot izredna sila. V Siriji in Iraku so minirali naftovode petrolejskih družb, za države, ki so podpirale ali bile naklonjene trem napadalcem, so zaprli luke, v vseh arabskih državah so bile srdite demonstracije. Iz teh dogodkov so izšli Arabci kot zmagovalci. ODRED ZDRU2ENIH NARODOV Planerji tristranske agresije so želeli vsiliti Arabcem, predvsem pa Naserju, bitko na Sinaju ter jih tu, zahvaljujoč boljšim pripravam in znatni vojaški nadmoči, vojaško premagati. Egiptovski generalštab se je pokazal na svoji višini. S hitrimi mane- vri so bile sile potegnjena do Sueza, kjer so nudili mo-, čan odpor. V uličnih borbah so prebivalci Sueza pokazali neverjetne primere hrabrosti in iznajdljivosti. ZDA so stale ob strani teh, dogodkov, a Sovjetska zveza je zapretila, da bo uporabila! silo, kolikor se agresija ne ustavi. Na razplet dogodkov. so vplivali tudi Združeni narodi. Prišlo je do mira in voj-; skujoče se strani so sa umaknile na izhodiščne položaje. Formirali so odred Združenih narodov, ki ja štel v začetku 6000 vojakov, ter je bil nastanjen na izra-elsko-egiptovski meji na Si-; naju. l Sueške izkušnje so pokaza--le, da se arabske sile vzpe^ njajo in da so dogodki leta 1956 dali povod za razmah anliimperialističnim silam; Arabci so beležili nove in nove uspehe in 1958. leta ja prišlo do Združitve Sirije in, Egipta — ustanovljena ja ZAR. Se istega leta je bila odpravljena monarhija v, Iraku, kmalu pa je prišlo tudi do zmage alžirske revolucije. (Nadaljevanje prihodnjič) Po feljtonu sodelavca Tanjuga M. Akscntijeviea pri-redil P. Čolnar. Gorenjski sejem v Kranju od 4. do 15. avgusta 1967 PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA $ PANORAMA % PANORAMA 9 PANORAMA # F gor ^iJfWfa«JL^52dJe# gorenjski kraji in ljudje 'or?1^ kraji in ljudje © gorenjski kraji in ljudje © gorenjski kraji in ljudje . Kmetova,,. S* Sfc. 4teP' P«' stoletja (1) Pa je bij na Zgornjem Br^ v *odici V°*enjski kraji i„ kmetovanju pred pol st*,.' n«n, Je *V u°nižalah, rojen 190S in ga zaključuje z j^J *apis ^**aI 2animiv dopis Q mači kmetiji, opis pa ulj, ~ «ta l9()6 «ija z jesenjo leta ;tih — za vso si j ^zen mord J'e de,° na do 1 okni«"""'" morda v nekaterih po-drobnosnn - ~ -- fc JMico Kranja. V spremnem dopisu P^-^.emlJo lnfiS?8?' kaj se ie tedaJ Prlde-lovalo, kako so « ^ ^ "sčah, koliko vrgt pridelkov je zemlja dala v en' «bh. Ce bi hotel opisovati vse podrobnosti pn kj ^mije, vse poljske kulture, po samezne pridne f- ne pride*e^^eo^»P|s predolg in vzel bi mi :Q časa, zato> ^sa, bolJ na kratRo preg,edno za seni.« — nam :ovanja pošljete še eno o wwi leto, "'Se «,„ . **■* *w«n-nu, prej; „ gospodarsK" drufc** *met,Jl začne Že jCati Uredništvo vabi tu «aše dopisnike in bralce, da podobne, lank0/kih kr-'A 6 °P,S« kmetovanja pošlje iz drugih gorenjski" Začel bom z - zemlje in Jesf kultur v 0bdelovaDiem se% letu Wi ozimnih kultur v ... Za obdelovanje z^J^o arije — -imeli dve vrsti plugov (f\„ smo rekli tudi drvo); jjjfc h' smo jih samec in j^lt,. Samec je imej eno rezi'ofk mež), dopJer pa dve tw Dopler je bil — razen ža, iki je bil iz jekla -^ej Jesen, medtem ko je f" ja. mec v glavnem železi £ glavni drog je bij Jese-1^. mec je bil zato tudi p\j težji od dopler ja. K vsakemu plugu :0tj,-vohka, to je trioglata «tya Po treh letih izsledili ugrabitelja Pred tremi leti je vso Zahodno Nemčijo vznemirila ugrabitev sedemletnega Tirna Rinnelta. Njegova usoda je ostala nepojasnjena. Pred kratkim so odkrili resnico: Timo je bil umorjen. Policija je prepričana, da je zločinec 26-letni Klaus Lehnert iz VMesbadna. Anonimno pismo na uredništvo Quicka je povzročilo, da so spet začeli i.skati ugrabitelja. Neznani pisec je seveda v pismu zahteval, da se ne sme vmešati policija. Quicku ni šlo za senzacijo, ampak za to, da bi zločinec dobil zasluženo kazen. »Ne, nisem bil jaz. — Ne vem. — Ne znam si razložiti.« To so že nekaj dni edini odgovori, ki jih posluša policija. 26-letni Klaus Lehnert se ne vda. Dobro oblečeni mladenič z značilnim visokim glasom in z gobavim obrazom je osumljen umora. Osumljen, da je pred tremi leti ugrabil Tirna Rinnelta in ga umoril. Do zadnjega otrokovi starši niso izgubili upanja, da sin se živi. Trgovec s starinami Joachim Rinnelt in njegova žena Carmen se do 13. februarja nista pomirila. Več kriminalcev je v teh treh letih izkoristilo obup in upanje staršev. Zahtevali so odkupnino za Tirna. Nekdo izmed teh je moral biti ugrabitelj. S tankim glasom je zahteval 15.000 mark odkupnine. Oče je bil pripravljen plačati, vendar se značilni glas ni več javil. Policija je prisluškovala telefonu. In zdaj — tri leta po ugrabitvi — je pred zašli sevalci Klaus Lehnert. Brez poklica, enkrat že kaznovan zaradi kraje. Policija hoče dokazati: to je mož, ki je ugrabil Tirna in ga umoril; to je mož, ki svojega dejanja ni mogel več obdržati zase; to je mož, ki je letošnjega 27. aprila pisal na uredništvo Quieka. Za 15.000 mark je bil pripravljen povedati, kje je Timo. Pismo je pisal Lehnert. Ko so primerjali črke pisalnega stroja, ki si ga je sposodil pri znancih, so ugotovili, da je bilo pismo napisano na tem stroju. Pri hišni preiskavi so kriminalisti razen kupa pornografskih fotografij odkrili tudi več drugih Lch-nertovih pisem, napisanih na stroju, ki so mu ga dali starši. Stroj je brez sledu izginil. Ugotovili so, da je bilo na tem stroju napisanih tudi sedem pisem, ki jih je neznanec pošiljal Quickovemu re-porterju Miihmlu. Ce pa je pisava teh pisem z Lehnertovcga pisalnega stroja, potem je Lehnert napotil reporterja Muhmla, kje bo našel Timove sledove. V nekem zidu je našel reporter plastično vrečko in na njej opozorilo, naj previdno odpre. V njej je bila otroška nogavica. Sodnomcdicinski institut univerze v Mainzu je ugotovil naslednje: nogavica je bila sezuta z otroškega trupla in truplo mora biti zakopano I nekje v zemlji. Nogavica je ustrezala opisu, ki so ga dali starši. Neznanec je torej dokazal, da je sodeloval pri ugrabitvi. Kdo je bil ta neznanec, ki je hotel svojo skrivnost prodati za 15.000 mark? Krog se je zaključil šele, ko je neznanec z visokim glasom vedno znova vabil Quickovega reporterja na različne kraje, kjer naj bi se sestala. Policija je zapisovala vse številke avtomobilov, ki so se pojavili v bližini tega kraja. Tudi številko WI-XE 78 temno modrega volk.svvagna. Avtomobil je vozil Klaus Lehnert. Lehnerla so sicer že prej sumili, da je sodeloval pri ugrabitvi, vendar ga je policija po krajšem zaslišanju spustila. Zdaj ima dovolj dokazov. Lehnert zanika vse. Ko se po zaslišanjih vrača v svojo celico 218, bere krimi-nalko Manhattanski klub morilcev. Po Quicku U. Z. Letos bo v Ljubljani mednarodni jazz festival Letos ne bo več jugoslovanskega festivala jazza na Bledu, vendar tradicija festivalov jazza zaradi tega ne bo prekinjena. V Ljubljani, v hali Tivoli, bo letos 23. in 24. junija prvi mednarodni festival jazza Ljubi jana-67. Festival bo priredil Zavod ing. Stanka Bloudka s sodelovanjem RTV Ljubljana, pokrovitelji prireditve pa so: predsednik mestnega sveta Ljubljane ing. Miha Košak, generalni direktor RTV Ljubljana Boris Mikoš, generalni direktor turističnega in avtobusnega podjetja Kompas Vladimir Mikuž, generalni direktor komunalnega transportnega podjetja Transturist Veno Doljak in direktor Zaveda ing. Stanka Bloudka ing. Boris Kristančič. Organizatorji so zaupali sestavo sporeda Alek-andru Skaletu, Mladenu Mazurju .. dr. Branku Rustji, ki so sodelovali že pri vseh prejšnjih podobnih prireditvah. Za festival vlada v svetu veliko zanimanje, saj se je prijavilo več kot 30 evropskih in ameriških ansamblov in solistov, od domačih zasedb pa bosta sodelovala Plesni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška in jazz orkester Ad hoc, ki ga vodi France Kapus. Prireditelji torej ne bodo imeli težke naloge sestaviti kvaliteten in pisan spored, ki bo obsegal vse stile jazza, od tradicionalnega dixielanda do najsodobnejšega svobodnega jazza. V dneh, ko bo festival, bo v hali Tivoli tudi razstava o razvoju jazza in njegovi zgodovini, v avli RTV Ljubljana ' razstava jazzovske fotografije. lopatica. nasajena na dober ^eter dolgem drogu. V oh k o Je orač uporabljal za čišče-nJe lemežev, če je bila zemlja mokra in je ostajala na temežu. K plugu sodijo tudi kolca, *ia katera se s kratko verigo Pričvrsti plug. Kolca so različna; večja in manjša, lesena in kovinska, pa tudi različno so izdelana. Po žetvi ajde konec septembra ali v prvi polovici oktobra (to je tudi čas za spravilo krompirja in koru-so začeli z oranjem za setev pšenice, rži in ozim- nega ječmena. Njive so primerno pognojili s hlevskim gnojem (če so ga imeli). Žito je moralo skaliti in ozele-neti do mraza, do zime. Po končani ozimni setvi je prišlo na vrsto spravilo repe, korenja in pese, nazadnje pa še zelja, ki mu slana ni škodovala. Peso, repo in korenje so običajno poruvaii do 1. novembra. Včasih so poznali star pregovor, ki se glasi: »Kdor po vseh svetih obrezuje, ta si prste oblizuje.« To pomeni, da mora tisti, ki po prvem novembru spravljati surovino, dihati v prste, ker je že mraz. To se je pogosto tudi dogajalo, če je. bila mrzla jesen. Obrezovanje repe, pese in korenja je bilo v glavnem delo otrok. Vsako repo, peso in korenje je bilo namreč treba očistiti zelenja in prsti. Perju pri repi smo rekli repnik, pri korenju pa cima. Obrezovanje je pogosto trajalo pozno v noč, tudi do desete ali enajste ure, seveda pri skromni petrolejski luči. Ce je bilo možno, so na kmetih voz postavili tako, da so obrezano repo, peso in korenje metali skozi majhno kletno okno v klet; če i>a ne, so morali ves pridelek s caj-nami in cambohi znositi v klet. To je bilo naporno delo, ki so ga navadno opravljali tudi pozno v noč. Čez dan ni bilo časa, dnevi so v tem jesenskem času že kratki, dan je bilo treba izkoristiti za delo na polju. Zelje smo — ko smo ga pospravili — naložili v skednju ali v šupi na kup. Ni se kvarilo, čeprav je ležalo nekaj tednov. Ko je bilo ostalo delo opravljeno ali ob deževnih dneh, smo zelje očistili in ribali; tudi to smo opravljali pri petrolejski razsvetljavi. Po spravilu zadnjih pridelkov (repe, pese, korenja in zelja) smo šli praho orat. Njive z zadnjimi pridelki smo tako pripravili za zimski počitek. S tem je bilo poljsko de'o za leto 1905 zaključeno. Po zimi ob lepem vremenu pa smo dali gnojni koš na sani in razvažali hlevski gnoj na njive, določene za spomladansko setev. Gnoj smo zložili na en velik kup, šele spomladi pa smo ga razvozili po njivi in potrosili. Poljska dela v letu 1906 so se začela takoj, ko je skop-nel sneg. Najprej smo razvo- zli gnoj, nato je prišlo na vrsto brananje (rahljanje) jeseni zoranih njivskih površin, sejanje ovsa, jarega ječmena, korenja, pese, zelja. Korenje se je posejalo v ječmen— v ozimnega ali jarega. Peso in zelje so vsej ali pod kozolcem — to je bilo izključno žensko d?k>. Ti dve kulturi se pozneje, v maju, presadita na stalno mesto na njivi. V aprilu je prišlo na vrsto sajenje krompirja, koruze, sejanje detcljin — črne in rdeče detelje; mnogi so rdečo deteljo posejali v rž. S tem so dosegli, da sta bila v letu 1906 dva pridelka na eni njivi. Prav tako sta bila dva pridelka na njivi z ječmenom: ječmen in korenje. Krompir so sadili takrat v g'avnem pod motiko; rekli smo na šuštarski stol. Njiva je bila zorana na kraje, zato na njem ni bilo mogoče saditi krompirja s plugom, temveč ročno z motiko. Starejši človek je delal z motiko jamice, otroei (šolarji) pa so v jamice pcmetavali razrezan krompir. Temu smo rekli sajenje krompirja pod motiko. Sadili smo ga v obliki nekakšnega trikotnika (zato so rekli na šuštarski stol, ki ima tri noge); menjaje smo naredili jamice in vsadili krompir na sredi razora, potem ob straneh spet na sredi itd. (v prihodnji številki bomo objavili skico ta-* kega načina sajenja.) Med krompir smo sadili pritlični fižol, katerega smo poznali več vrst, npr. ribni-čan, prepeličar (ta je pisan kot prepeličje jajce), fižolica (ta ima drobno zrno zeleno-rumenkaste barve), koks (tudi bob imenovan; tega fižola ni več videti pri nas; ima debelo in zelo okusno zrnje).' Torej spet dva pridelka na eni njivi: krompir in fižol. Anton Zor man (Dalje prihodnjič) Osvežila vaš bo samo kava (2 oka Škofja Loka Miha Klinar: Mesta, ceste brstja Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, III. DEL 36 In te litanije jih spremljajo, pou» &&Šg^ *e ves teden vihrajo cesarske zastave v fif*^ kl ™> bi v cesarjevih podložniki.utrdil v dolg ^ ^am pa rio- cesarjevih podložmkih uirou v - ^ *»"»«jani patr tizem in še bolj razmajano voljo.d 0 , grškega orožja, . kateri Pravzaprav že dolgo ne £jg -volja-do-zma-ge« že od lanskega marca, ko je \ ljudskega potresa ! le-za-m" $e^aniu in dopovedo- iir«. Tudi ta :« že od lanskega marca, ko ^ v Rusiji, zamenjala beseda »cesarjevi p; 9nje.2a.m teden so časopisi pisali mnogo več o branju j vali, da bi do miru že zdavnaj prn>\o, * * devale tudi sovražne antantne ****\^ pnza- »Bi ne poskrbele najprej za Pj" pV\predlaga «fpfi v gredo mimo neke gostilne, nad oddaiaio '■ 1° sobe, a dregne samo v sršenje gnezdo * Je2e< ffS^SHg" guljčeva in Fonova ne moreta krotiti- ^ asu 3tr- »Prenočišče? Kaj vam pade v glav°' eJ k možem' 7a nočišče bomo že poskrbele potem!« ^ • pre- »Da, najprej k možem!« Strguljče^^ir, Fonova. Toda pot je utrudljiva. Košare ? ^ *av0ji z d . . brotami za moške so težki. Ko bi ° &^tradani hIZ\ žani, ki jih srečujejo, vedeli, da so v K* {lC^ m košarah klnh^1"" salame, slanina, kruh in celo orehova P° Pray ^J1 klobase. nanje in jih jim iztrgali. a s0 ^ P ani" Neki pogreb se pomika po cesti, P3^ ^ kri p ni kakor da bi vstali iz grobov. KgJ V ^ Po vefi^ kakor da je umrl nedorasel otrok. a ^, », Je pobrala Hw»t»' štefi se ob misli na dobrote, ki if f„ CJi iri ra * ^kota. tradane ljudi kaWJ^":°b pogledu na te sesut In prav take grešnice vidi tudi v tUfl V brot, kakor so kruh in potice, f\0\>to\ M| ščiti in so moko, iz katere so te ,„f ai or grešnica. Prav si takih do-n|so mogle privoliti' in"so'n^ko; iz katere 2 ' K,V°Jimi zlatimi uhani in prstani iz dekli*** ffi*^SST-tbla^m-ki so ga zamenjale pri posestnik* fVu ; e ^ h kmetih v Furlaniji, ki splošne lakote v ceSd j, $e lani poželi bogato žetev, ki je zr iz Amerike. e8a žita sa j so poslan;. Tudi vojaki niso videti bolj siti kakor večina judenburških meščanov. Zelene in oguljene uniforme visijo na njih kakor cunje na ptičjih strašilih. Stefi opazi, da otrok, petletni Zefek, ki stopa poleg štivčeve, ogleduje slehernega vojaka in vprašuje: »Mama, ali je tale?« Stivčeva pa mu odgovarja: »Ni, Zefek! Ni!« ali pa samo odkimava z glavo. Zefek pa je že utrujen. Ker noben vojak ni oče in ker mu mama samo odkimava, jo začne vpraševati, če bodo kmalu v vojašnici, kjer bosta našla očeta. »Kmalu, Zefek, kmalu!« mu odgovarja Stivčeva, Fonovi pa gre zaradi utrujenosti in zaradi vsega, kar je doživela včeraj ih danes, tudi to na živce. »Otroka bi ji ne bilo treba jemati na pot,« zamrmra polglasno Strguljčevi, ko stopajo preko Hauptplatza v ulico, ki vodi proti vojašnicam. Toda Stivčeva jo je slišala. Zato se opravičuje, da je otroka vzela s seboj, ker ji je pisal mož, da bi ga rad videl. »Pa tudi otrok bi rad videl očeta. Še leto in pol mu ni bilo, ko je moral Franc v vojsko.« »Nisem rekla zato. Samo mislila sem: take neprijetnosti, ki smo jih... saj sami veste... doživele na vožnji. To je otroka izčrpalo in utrudilo.« »O nič mi ni! Prav nič nisem utrujen,« zavrne otrok Fonovo, Stivčeva pa ga opomni, naj bo tiho, kadar govore odrasli. In otrok nekaj časa res molči, potem pa ob srečavanju z vojaki zopet začne vpraševati, kakor da bi hotel opozarjati mamo, naj mimoidoče vojake vsaj pogleda, saj bi bil lahko kdo od teh vojakov njegov tata. »Nehaj vpraševati,« zapusti potrpežljivost tudi šrivčevo. Otrok ne vprašuje več, a vojake, kadar jih srečajo, še vedno opazuje. »Mama je vendar rekla, da je oče vojak,« razmišlja pri sebi in se skuša spomniti očetovega opisa iz maminih pripovedovanj o očetu, o katerem mu je tolikokrat pripovedovala, da ima tako moč kakor kak velikan, saj bi drugače ne mogel sam izkrčiti iz divje gmajne travnika za hišo. Ta travnik je na dan pred očetovim odhodom v vojsko sicer uničilo neurje, toda sedaj so ga vnovič očistili italijanski ujetniki, in ti sc, Zefek jc videl, niso malo mučili, da so napravili razkriti travnik zopet tak, kakor ga je izkrčil oče. In koliko jih je bilo, a oče, kakor mu jc pravila mama, je vse opravil sam. Velikan, mu je rekla. »Velikan?« razmišlja Žefek in se prepusti otroški domišljiji, ki mu jc vceoila mama s svojimi pravljicami, ki so jih hodili poslušat tudi drrgi otroci, saj jih nihče v vasi ni znal pripovedovati tako kakor njegova mama. Zefek ne ve, da gre o mami glas, da si zna izmišljati pripovedke in pravljice sama in da ljudje pravijo, da je Breginčevemu rodu, iz katerega izvira tudi mama, to v krvi in da jo v tej sposobnosti prekaša samo še njen oddaljeni sorodnik pastir Breginc. Tega poznajo daleč naokrog, saj se zatekajo k njemu mnogi zaljubljenci po verze za svoja dekleta ali za svoje fante, drugi pa po nagrobne verze za svoje pokojnike ah' za nesrečna znamenja, ki jih je polna Soška dolina. Tudi za novo kapelico, ki so jo sezidali v vasi in ki jo bodo konec meseca posvetili, si je napis UMRLI ZA SLOVENSKO GRUDO izmislil stari breginjski pastir, ki mu Zefek pravi stric. Mama in ta stric pa sta mu pripovedovala o velikanu, ki podnevi spi, pod večer pa se prebudi in kuka z gora, če so vsi otroci ob avemariji v hiši. Ta velikan je tako velik, da lahko z enim korakom stopi z najvišjega hriba v dolino ali pa se prestopi kar s hriba na hrib. Toda ta velikan je zloben kakor so zlobni hote ali nehote vsi velikani tega sveta. Na primer ta, ki prebiva včasih na Krnu, a včasih na Matajurju, vali na nebo hudourne oblake, ki prinašajo točo ali delajo drugo škodo ljudem. Ta velikan je uničil očetov travnik. A zakaj ga oče, če je velikan, kakor je tolikokrat rekla mama, ni prepodil? To Žcfku ne gre v glavo. Ce je oče velikan, bi moral hudobnega velikana zgrabiti za roke in ga naučiti kozjih molitvic, da bi nikoli več ne upal uničevati, kar so ljudje napravili z znojem in trudom svojega dela. Mogoče pa oče ni tako velik velikan, Kako velik je, mu mama nikoli ni povedala. A to mora vedeti. Zvedeti še ta hip, čeprav mu je mama ukazala, da mora molčati. »Mama, ali je oče večji kakor tale hiša? Ali morda celo večji kakor zvonik?« Stivčeva začudeno pogleda otroka. Za božjo voljo, ali se ti blede?« »Ne, samo vedel bi rad, če je oče tak velikan, ki bi zmogel velikana s Krna in Matajurja?« »Kaj blebečeš?« »Ali nisi rekla, da je oče velikan.« »2e, a drugače je prav tak kakor drugi ljudje.« »Bal sem se, da je pravi velikan,« je Zefek z maminim odgovorom zadovoljen, saj velikani niso nikoli tako dobri, tudi če hočejo biti, da bi bili za ljudi zares lahko dobri. Zanje so ljudj« majhni kakor mravlje, njihova stopala pa težka in ogromna kakor doline. In ker so taka, lahko hote ali nehote pohodijo za celo dolino ljudi z enim samim korakom. CLAS * H. STRAN Ol AS * 6. STRAN Eno rož'co m'je dala Na starem kranjskem pokopališču so s pokopi pokojnikov prenehali že pred 1. 1940. Le lastniki grobnic in rodbinskih grobišč so smeli še nekaj let svoje ranjke polagati k umrlim prednikom. Tako je bila med zadnjimi pokopana na starem pokopališču Radojka Ullricha, najmlajša hčerka Prešernovega kranjskega kli-enta in prijatelja Hieronima Ullricha. Za slovensko literarno zgodovino ima Radojka nesporno lepo zaslugo: ohranila je Prešernov rokopis Nebeške procesije, ki ga je pesnik s posvetilom podaril njeaemu očetu. ANTONIK KALKEB| I'* £<*. P<>yli!iiit?/i ' I i |j.u.lt.H: ;wH»tt*r ^ Nagrobni kamen Antonije Kalkerjeve pl. Kieselstein, gostiteljice Prešernove Menda so pokopali Radoj-ko prav blizu, po zatrdilu njenega daljnega sorodnika, celo tik Prešernovega groba. Moramo reči »menda«, kajti prav po nemarnem je bila izgubljena sleherna dokumentacija o razporedu grobov na tem starem kranjskem pokopališču. NiČ ni bilo fotografiranega, nič izmerjenega, nič zrisanega. Ne mestni arhiv, ne uprava pokopališča, ne nekdanji grobar — nihče nima nekdanje razporeditve in označbe vsaj za kulturno zgodovino pomembnih grobov. Živeči svojci nekaterih pokojnikov so sicer svoje ranjke prekopali in jih z nagrobniki vred prenesli na novo kranjsko pokopališče, ostali grobovi pa so bili izravnani... Le nekaj nagrobnikov in plošč s teh zapuščenih gomil se je k sreči ohranilo. STARA PLEMKINJA Eno od teh kamenitih plošč, pomembnih tako za mestno zgodovino, kot za prešernosiovje, sem ugledal pred dnevi v skladišču stare Roossove hiše, nekdanjega kapucinskega samostana nad Jelenovim klancem. Starinsko in že močno razpadajoče poslopje bo v nekaj tednih zravnano z zemljo, umakniti se bo moralo novim potrebam razvijajočega se Kranja. Bela marmorna plošča v približni velikosti 90 x 60 cm, nosi vklesan napis o smrti treh Kaikerjev. Zanima pa nas predvsem prva pokojnica, Antonija Kalkcr, rojena Pagliaruzzi, plemenita Kieselstein. Bila je Prešernova znanka še iz njegovih ljubljanskih let. Kot mlajša sestra žige Pagliaruzzija, lastnika Ceki-novega gradu v Ljubljani, je spoznala pesnika še v času, ko je bil kot šestošo-lec domači učitelj njenim nečakom, otrokom brata Žige. Bilo je to v letih 1818 in 1819. V Prešernovih kranjskih dneh pa je bila Žigina sestra že zdavnaj poročena in tudi že ovdovela. Moža, avstrijskega stotnika, je izgubila že 1. 1829. S triinpetdesetletno materjo - vdovo je v starem kranjskem gradu Khislstein živela tudi njena dvaindvajsetletna hčerka Frančiška. Osamela stara plemkinja je kot bogata lastnica tedaj najimenitnejšega kranjskega poslopja, kaj rada prirejala v svojih grajskih prostedh sijajne bale ( = plesne in družabne prireditve). Vabila je ob takih priložno?tih v hišo vse, kar je v Kranju kaj pomenilo, bodisi na družabni ali fevdalni lestvici. Nikakor pa ni zametati tudi stranske misli, da je mati skušala s temi razkošnimi bali priskrbeti svoji edini hčeri Frančiški kako dobro ali vsaj primerno »partijo«. Kaže pa, da se ji to ni posrečilo. Hčerka je ostala vse svoje življenje neporočena in umrla 1. 1902 v Kranju, kot 76-letna starka . .. GRAJSKI BAL Ker pa sta si bila Prešeren in stara gospa Kalkerje-va znanca še iz Ljubljane in ker so Pagliaruzziji, -kot njen rod, veljali za napredne, tako v gospodarstvu kot v politiki, je seveda bil doktor Prešeren dobrodošel gost v njeni hiši. Prvi kranjski advokat, ki je hkrati opravljal tudi državne notarske po'sle je veljal nesporno za uglednega moža pri vrhu družbene lestvice. Kajpak le pri razumnih ljudeh; jara gospoda samosvojega in za njen nizek izobrazbeni nivo, nekam čudaškega pesnika seveda ni mogla razumeti, niti prav ceniti. Za trdno je izpričana sicer le ena sama prisotnost Prešerna na takem grajskem balu v Khislsteinu, a utegnil je pesnik biti večkrat tamkaj, bodisi le na obiskih ali na plesih. . . Bilo je v zgodnji pomladi 1. 1848, ko je Kalkerjeva imela v gos teh prav pestro družbo. Na bal so bili povabljeni mimo drugih tudi star Prešernov prijatelj sodnik Kari pl. Raab in njegovi dve sestri, doktor Prešeren, pisateljica Luiza Oblakova in več častnikov. Luiza Oblakova (1822— 1909) se je še nekaj let pred smrtjo živo spominjala tega večera. Dne 12. julija 1900 je povedala prešernoslovcu Fra- nu Levcu naslednje mično sporočilo: Na onem balu je neka gospodična plesala največ z oficirji. Vsa razigrana je v odmoru pristopila k Prešernu in mu vtaknila v frak lepo vrtnico. Pesnik vzame vrtnico v roke, se približa Raabovim gospodičnam in Luizi ter reče: Eno rožico m'je dala, diši prav lepo; je z oficirjem plesala, ne maram za njo! Luiza Oblakova, ki je Levcu sporočila to štirivrstični-co, je menila, da je utegnil biti vrstni red besed tudi takle: Eno rož'co m'je dala, prav lepo diši; je z oficirjem plesala, nič zanjo mi ni! Pripomnimo še, da so ti verzi nedvomno res Prešernovi, to pot prvič javno natisnjeni. sitanske manufakture. Kot umen gospodarstvenik je kmalu prevzel vajeti podjetja v svoje roke, razširil dejavnost in kmalu je delalo zanj že čez sto sitarskih družin. Spreten, štedljiv in preudaren kot je bil, je Na-talis kmalu obogatel in kupil grad Khislstein. L. 1797 je bil Natalis Pagliaruzzi izvoljen za kranjskega župana, 1. 1809 pa je dobil še viteško plemstvo. V času Napoleonove Ilirije je bil stari Natalis očiten frankofil. Bil je izrazit presveti j enec in prijatelj prizadevanjem za uvedbo slovenskega učnega jezika v šole. — Kako ugleden možak je moral biti Natalis, priča tudi to, da mu je bilo za celih enajst let (1815—1826) zaupano vodstvo velesovske okrajne gosposke. Sitarsko in žimarsko podjetje v Stražišču je po Nata-lisovi smrti 1. 1832 prešlo v Jurij pl. Khlsl, lastnik kranjskega gradu konec 16. stoletji FRANKOFIL IN FRAMAZON Ne bo pa napak, prav seda j le spregovoriti nekaj prijaznih besed o Pagliaruzzijih, čvrstem rodu naprednega in svobodoumnega duha. In slovenskega srca! Saj je bil njihov rojstni dom v našem Kobaridu, ki je dal pozneje tudi slovenskega pesnika Josipa Pagliaruzzija - Krilana (1859—1885), Gregorčičevega ljubljenca in učenca. Natalis Pagliaruzzi (1746— 1832), se je kot praktični zdravnik priselil v Kranj med leti 1772 in 1777. Tu se je poročil s hčerko lastnika roke njegovega sina Mihelan-gela, graščino v Kranju pa je izročil že prej hčerki Antoniji, poročeni Kalker. Mihelangelo Pagliaruzzi (1788—1856) je bil rojen v Stražišču. Po očetu že dobro vpeljana sitarska manufaktura ni več zanimala sina. Raje je delal poizkuse, kako pridobivati iz sladkorne pese sladkor. Zato je že 1. 1840 svoje sitarsko podjetje prodal bratoma Lokarjema. Sam Pa se je preselil na graščino Golnik, ki jo je kupil že 1. 1832. Poročen je bil Mihelangelo z grofico Terezijo a Longo. Drugi sin Natalisov je bil Žiga. To je bil oni Pagliaruzzi, ki je že v Ljubljani spoznal in vzljubil Prešerna. Mlademu Vrbnanu se je v t\-gini hiši, kjer je imel hrano m stanovanje zastonj, neki tako dobro godilo, kot še nikoli, ne prej ne pozneje. žiga Pagliaruzzi (1792-1855), sicer rojen Strašan, si jc 1. 1809 kupil od barona Pompadurja Brigida njegov Szbgvanvev (ali Cekinov, P° ljubljansko) grad, ki še danes stoji. V njem je sedaj nameščen Muzej revolucije zraven pa je Bloiidkova športna dvorana. V Cekinovem gradu v Ljubljani je živel do smrti. — Bil je izpričan član ljubljanske franco-sko-ifirske prostozidarske lože. Njegova sprejemna dip'0-ma je ohranjena še dandanašnji. S svojimi naprednimi 'n frankofilskimi nazori je utegnil žiga tudi vplivati na mladega Prešerna. Bil je pa ga neki tak navdušenec za Francijo, da so vohuni sporočali avstrijskim oblastem, da »živi in mre za Francoze, da jih je gostil v očetovem gradu Khisfeteinu v Kranju, ko so se umikali čez Gorenjsko in da je zanje vse storil, kar je mogel.« JANž KHISL Pozoren bralec je ?oW° zapazil, da imenujemo kranjski grad dosledno Khislstein, za Pagliaruzzija pa smo za-P:sali, da je postal plemič z naslovom Kieselstein. Ko so podeljevali Nataliesu plemiški naslov, so namreč menili, da prihaja ime gradu od kremenjaka (der Kieselstein), na ime prvega nekdanjega lastnika Khisla pa takrat nihče ni pomislil. Zato gotovo ne bo narobe, če pogledamo nekoliko * preteklost. Kranjski grad Sfi postavili sredi 13. stoletja Ortenburžani. Bil pa je t0 bolj obrambni stolp kot graščina. Nekako v sredi stoletja je to posest kuP:' gospodarstvenik Janž Khisl s Fužin pri Ljubljani. Plemiški dvorec ob kranjskem mestnem obzidju je prezida' v pravo graščino. Zaradi raznih zaslug in na priporoć;'0 Turjaških so bili Khisli že I. 1523 oovzdignjeni v plen"; ški stan, 1. 1578 pa je Janz dobil nadvojvodovo dovoje; nje, da poimenuje syoj kranjski grad po sebi »Kh>sl" stein«. Janž Khisl, po rodu sicer bavarskega porekla, si je Pn" dobil zaslug tudi za naš narod. Bil je velik dobrotnik ter pospeševatelj znanosti, umetnosti in slovenske protestantske književnosti. Sin njegov, Jurij, se je prav tako posvečal knjigam: napisal in izdal je latinsko in nemško knjigo o Herbertu Turjaškem, branilcu kranjske, dežele. Črtomir Zoreč Po Prešernovih stopinjah ta>A - 14. junija 1967 KRONIKA Kdo je storilec? 19-letna Nada Abruč iz Radovljice zadavljena v Tivoliju V nedeljo zjutraj okrog 9. Ire so našli v parku Tivoli 'brtvo 19-letno Nado Abruč,