Planinc ˇkov kotic ˇek "Če se bomo prijele za roke, bomo še hitreje padale," se je domislila največja radoživka. To- varišice so jo ubogale in izpod neba se je res še bolj ulilo. Vsa dolina je že bila naveličana dežja, tega pa ni in ni hotelo biti konca. "Ja, a res ne misli nehati?" se je v topli kuhi- nji jezila Mica. Morala bi pomolsti ovce, ki so jo čakale pred hlevom, a se ji v takšni mokroti ni ljubilo iz suhe hiše. "Ma, kdaj bo nehalo padati?" se je spraševal Matic, ki se mu je mudilo po drva v drvarnico. "Mama, kdaj bo nehalo deževati?" je nestrpno spraševala Brina, ki si je želela ven s Piko in Medejo. Odgovora ni vedel nihče. S premočenih tal je vel hlad, zlagoma se je prebujala jesen. "Uf, to deževje postaja prav neprijetno," je gla- sno komentirala Polha, prastara mati vseh podtriglavskih polhov, potomka slavnih stezo- sledcev iz pomembne družine Gliridae, rodbi- ne Glis glis. Njeni predniki so se semkaj priselili iz Karnij- skih Alp. Tam so jih ljudje stalno preganjali in lovili, saj so si želeli njihovega krznenega ko- žuščka in sladkega mesa. Za povrh pa so ver- jeli, da je polhov pastir sam hudič. Tako jim res ni preostalo drugega kot čim hitrejša selitev. Ves klan je prebežal v zadnjo dolino pod Tri- glavom in se hitro udomačil v skalni razpoki Kako so bistri polhi ukanili bolezen – 1. del V zadnji dolini pod Triglavom so se razpredale koprenaste meglice. Deževalo je že tri dni in prav toliko noči, pa vseeno ni kazalo, da bo moča končno ponehala. Nasprotno: vedno nove dežne kaplje so se z vse večjim veseljem usipale iz oblakov in zlagoma polzele po njih, dokler jih ni zrak potegnil vase in jih začel spuščati proti zemlji. Prešerno so se prepuščale vetru in zraku, da sta jih po svoji volji zaganjala v globino. Kaplje in kapljice so se lovile po lesenih strehah, se kotrljale po korcih, kapljale na zadnje jesensko listje že napol golih dreves in se končno spustile na mokra tla. Zlagoma so polzele po gladkih skalah Belega potoka, ki se je utapljal v hudourniku izpod Pihavca. Najbolj razigrane so v zraku plesale ringaraja, se veselile svoje mokrote in zvedavo ogledovale svet pod seboj. Kristina Menih sredi najtemnejšega dela bukovega gozdiča. Polhovko je zaradi vse te vlage že krepko trga- lo po udih in jo zeblo v stare kosti, za povrh pa jo je napadel še išias v desni tački. "Uh, uh, uh, kako to boli, boli, boli!" se je pri- toževala in javkala tako glasno, da so jo slišali prav vsi sorodniki v polšini. "Nona, kaj ko bi poklicali doktorja ježka Ple- ška? On ti bo gotovo znal pomagati," se je do- mislil bistri vnuk Bist II. "Saj bi ga res lahko naročili," mu je pritrdil nje- gov oče, tolsti Bist I. Minili sta komaj dve uri, ko se je na njihovih vratih pojavil slavni doktor Plešek. Ja, prav ti- sti jež, ki mu ni zrasla niti ena igla v kožuhu. Je pa z lastno marljivostjo, s trdno voljo in podpo- ro žene Nežke pred dobrim mesecem uspešno doktoriral iz splošne živalske medicine in vilin- skega ranocelništva. Spoštovali so ga vsi pre- bivalci Pravljičarje, saj jim je vedno priskočil na pomoč s svojim znanjem. "Uf, jejhata, ej," je bilo vse, kar je učeni dok- tor Plešek izjavil po temeljitem pregledu stare matere vseh podtriglavskih polhov. "Kaj uf, jejhata, ej? Nič te ne razumem. Kakšni medicinski izrazi pa so to?" je zanimalo Polho. "Ma ne, tudi jaz se samo čudim, veš. Sploh ne vem, kako naj ti pomagam," ji je priznal dok- tor. 43 maj 2020 PLANINSKI VESTNIK Planinc ˇkov kotic ˇek Popraskal se je po gladki, mehki bradi, si po- vrtal po ušescu, zavil z očmi, globoko vdihnil in izdihnil, potem pa obelodanil: "Draga mati Polha, priporočam ti lahko le tople obkladke in eno dobro sončno kuro." "Ja, kje pa naj vzamem kuro? Saj jaz sploh ne jem kur. In za povrh še sončno, praviš? Kakšne neumnosti ti hodijo po glavi. Ti si navaden klovn, ne pa doktor, da veš! Pri priči mi naj- dite drugega zdravnika," se je močno razbu- rila stara. "Pardon, oprosti. Vidim, da sem se povsem napačno izrazil. Nisem mislil žive kure, pač pa zdravljenje. Kuro s soncem. Nekje na toplem, razumeš, pod toplim soncem. To sem mislil." "A si čisto ob pamet? Kako naj se tako stara polhova samica, kot sem jaz, odpravi na kuro po sonce? Saj komaj še naredim nekaj kora- kov po hiši!" "Kaj pa v kakšne toplice? Morebiti v Lendavo ali Čatež?" je še kar razpredal učeni doktor. Potem pa se je Polha res čisto zares razjezila in Plešku pokazala vrata. "Bravo, bravo, bravo," ji je zaploskal ves polhov klan. Ampak njene bolečine s tem niso ponehale in čeprav je sredi četrtega popoldneva končno prenehalo deževati, je betežna Polha postaja- la vse bolj čemerna. "Ni druge, vse kaže, da bom res bom morala na toplo. A kako in kam?" je za nasvet spraše- vala vse po vrsti. Genialna zamisel je slednjič prešinila pravnuka Brihta: "Babi, svetujem ti, da se čez zimo pre- seliš v Dixijino hiško. Ona je itak v glavnem na morju z gospodično, zato boš imela svoj mir, pa tudi veliko bolj toplo ti bo kot tu." V polšini je vse utihnilo. Zavladal je tak mir, da bi slišali polšjo dlako, če bi slučajno padla na tla. A ni. Starejši so staknili glave, mlajši so ča- kali izida. Ko je Polha predala besedo najstarejšemu sinu, je ta rekel, da se mu ideja zdi odlična in da jo bodo s skupnimi močmi izpeljali brez te- žav. Vsi so si oddahnili in zaplesali od navdu- šenja. Selitev Navsezgodaj ponoči so vsi člani polšje druži- ne začeli s pripravami na selitev pramatere. Starka je v vseh teh letih nakopičila zelo veli- ko spominkov, toplih pokrival, odej in copat, ki jih je sama izdelala iz polsti. Navdušena pletilja je premogla zvrhan košek pletenin vseh vrst. Polna košara žira, želoda in kostanjev pa je pri- čala o njeni varčnosti s hrano, saj jo je nabra- la, ko je še ni napadel išias. Slednjič se je pred vrati polšine nabralo zvrhanih osem koškov njenih reči in polna košara za povrh. Najmoč- nejših osem polhov si je oprtalo na svoj hrbet vsak svoj koš, deveti in deseti sta prijela za ro- čaja košare, potem pa so drug za drugim spre- tno splezali po deblu prve bukve in se pognali z veje navzdol, na smreko. Z nje so skupaj s to- vorom smuknili po javoru na jelko, pa po gabru na macesen, z njega na kostanj in že se je pred njimi prikazala Dixijina hiša. Psička in njena gospodinja sta bili v tistem času res na morju, a polhi tega pač niso zagotovo vedeli, zato so v izvidnico poslali najmlajša in najhitrejša člana. Polhka sta brez ugovarjanja razprla svoj košati repek in zajadrala proti slemenu. Spustila sta se na skodle, jih skrbno ovohala in pregledala vsak milimeter strehe. Zatem sta se z enako zavzetostjo lotila lesenega žleba in se po njem sprehodila do ostrešnih tramov. Po dolgem is- kanju sta slednjič našla dovolj veliko špranjo, da sta se skoznjo stisnila v notranjost. Ko so se jima oči privadile na temo, sta oba v en glas vzkliknila: "O, kako prostorno je tukaj!" potem pa se brž potuhnila, saj sta se zavedla, da sta na povsem neznanem terenu. Kaj, če za kakšnim vogalom preži sovražnik? Denimo kuna, ki komaj čaka, da ju pohrusta. Od strahu se jima niso zatresle le hlačice, am- pak tudi dlačice, a sta vseeno spet zbrala po- gum, napela oči in se lotila pregleda podstreš- ja. "Zrak je čist! Nikogar ni tu, nikooooogar. Kar pogumno pridite za nama," sta junaško zavpi- la polhom, ki so se utaborili na kostanju. Ko so slednjič preselili vse Polhine reči, je pri- šla na vrsto tudi ona. Iz protja so ji spletli lično nosilo, usedla se je vanj in kot bi mignil pristala v svojem novem domu. "No ja, kaj naj rečem. Saj je kar čedno, ja, kar čedno. Le prah me žgečka po nosu. Prinesite mi metlo in smetišnico," je ukazala, zatem pa dvakrat močno kihnila. Zelo kratko in sladko spanje Rečeno, storjeno. Polhin novi domek se je kmalu kar svetil od čistoče. Potrebovala je le še mehko posteljo. Brskala je po ostankih in v kotu našla nekaj polivinila, ki ga je uporabila za podlago. Nanjo je položila stiropor, ki je ostal ob izolaciji podstrešja, in vse skupaj prekrila s časopisnim papirjem. 44 O, kako imenitno posteljo sem si naredila, se je pohvalila, ko se je ulegla nanjo. Malce jo je si- cer zeblo tam na podstrešju neogrevane hiše, zato si je na tačke nataknila debele copate, se prekrila z najtoplejšo odejo in si glavo zavila v svoj puhast rep. Kar hitro ji je postalo tako prijetno toplo, da se je zazibala v skoraj zim- sko spanje. Toda že zelo hitro jo je predramil ropot v spo- dnjem delu hiške. Brž se je izkopala iz tople postelje, se skrila v najtemnejši kot in napela ušesci. Le kaj bi to, kar sliši, lahko bilo? Sosed Vinko. Ja, prav on, ki je gospodični obljubil, da bo zakuril v kaminu, če se bo potem končno prikazala v dolini. On je stresel polena na tla, da je zvonko zadonelo po vsej hiši, in v kami- nu zanetil ogenj. Hiška se je že po nekaj urah ogrela in ko sta se na vratih res pojavili Dixie in gospodična, je stara Polha, ki so jo medtem minile že skoraj vse bolečine z išiasom vred, tako trdno spala, da ju sploh ni slišala. Gorkota je dobro dela tudi Dixie, zato se je ta- koj zleknila pred kamin. Lačna psička je vede- la, da bo njena gospodinja sama najlažje pri- pravila slastno večerjo. Ampak ta očitno ni čutila sploh nobene lakote, saj se je namesto v kuhinjo odpravila pred hišo k vodi, ki bi mo- rala teči iz pipe. "Cev je spet prazna. Le kdo mi jo vedno znova puli iz potoka? Še dobro, da sem vzela kanistre s seboj," je sama sebi godrnjala nezadovoljna gospodična. Iz avta je vzela plastični posodi in poklicala psičko. "Hov, hov, saj se mi je zdelo, da ne bo miru! Jaz bi rada počivala in se grela na toplem, vauuu," je ta za vsak slučaj še malo zacvilila. Vendar gospodinje ni prepričala. Čeprav nera- da, se je torej dvignila s svojega ležišča in jo pač pospremila po vodo. Kajti na Pravljičarijo je že legal mrak, gospodična pa se je zelo bala teme. Še sreča, da je bila Dixie pogumna. Nazaj grede si je gospodična zapela pesmico. "Dekle je po vodo šlo na visoke planine. Vodo je zajemala, je ribico ujela. Ribica jo je prosila: daj pusti mi živeti. Dekle je bila usmiljena, je ribico spustila. Ribica je zaplavala, je dekle po- škropila," je veselega srca prepevala slovensko narodno in s polnima kanistroma v rokah sto- pala vštric psa. Dixie pa si je mislila: "Dobrota je res ena velika sirota. Če bi mi bilo mar le zase, bi se grela pri peči, ker pa sem tako zelo usmiljena, da spre- mljam svojo gospodinjo k vodi, me v zahvalo prav nemarno zebe v tace, vau, vau, vauuu!" Se nadaljuje. m Hiška se je že po nekaj urah ogrela in ko sta se na vratih res pojavili Dixie in gospodična, je stara Polha, ki so jo medtem minile že skoraj vse bolečine z išiasom vred, tako trdno spala, da ju sploh ni slišala. Ilustracija: Jernej Kovač Myint PLANINSKI VESTNIK maj 2020 45 45 maj 2020 PLANINSKI VESTNIK