Dare Gabrijel uspešno krmari grosupeljsko šolsko barko
DareGabrijel
Šolski ravnatelj je bil, tako kot uS-telj, v starih časih zelo spoštovana oseb-nost v svojem kraju, čeprav je bilo delo veliko lažje kot zdaj. Danes je ravnatelj zunaj šole povsem normalen človek, občan, ki pač nekje služi svoj kruh, v šo-li pa se ga učenci po možnosti vsaj malo bojijo. Predvsem pa je danes šolski rav-
natelj človek, ki ima na ramah vso težo gospodarske krize, pomanjkanja denar-ja za šolske rekvizite in popravila, plače učiteljev, šolske reforme... Da je vedno teže biti ravnatelj, občuti tudi Dare Ga-brijel, ki »krmari« grosupeljsko osnov-no šolo od leta 1985.
Znotraj šoiskih zidov je pravzaprav svojo delovno pot tudi začel — kot uči-telj telovadbe na šmarski osnovni šoli. Po devetih letih učiteljevanja, vtnes pa je bil še pri vojakih, so ga zasnubili na občini, kjer je najprej vodil občinsko te-lesnokulturno skupnost, nato je bil dve leti na občinskem štabu z teritorialno obrambo....
Ker ima grosupeljska osnovna šola skupaj 1750 učencev, 145 delavcev in pet podružničnih Sol, je ravnateljevanje še malo drugačno od tistega na šoli z eno samo zgradbo in učiteljskim zbo-rom v eni zbornici. Tudi za šest ali se-dem zgradb, raztresenih po občini, re-cimo, ni treba skrbeti.
Koje bil Dare Gabrijel še na telesno-kultumi skupnosti, se je naprej zavzel za to, da bi ljudje, mlajši in starejši, dobili več povrfin za telovadbo in rekreacijo — odprtih in zaprtih. V prvi etapi prav-zaprav najprej telovadnic v osnovnih šolah, v večjih krajih v občini pa tudi povrtine za širši krog mladine in obča-
nov. Tako so Grosupeljčani dobili novo strelišče in prostore za nogometaše in tabornike, veliko je sodeloval tudi pri gradnji telovadnice v Višnji Gori... Po-leg tega pa se je zavzemal za to, da bi vse športne panoge dobile enako možnost za vadbo — pač tiste panoge, ki so jth Grosupeljčani (v vsej občini in ne le občinskem srediiču) gojili.
Ceprav se zdaj marsikateri starši drži-jo za glavo, ko zvedo, koliko bo stala šo-la v naravi za četrtošolce oziroma peto-šolce, ob njeni ustanovitvi teh težav še ni bilo. Dare Gabrijel je začel v občini najprej z uvajanjem letne, nato pa še zimske šole v naravi.
Kadar mora človek skrbeti za vzdr-ževanje svoje hiše, včasih ne ve, kje bi začel. Ravnatelj grosupeljske osnovne šole pa mora skrbeti za šest ali sedem hiS — in vsaka je, kot bi bila njegova. Predvsem zgradbe podružničnih šol so bile, ko je priSel za ravnatelja, v zelo slabem stanju, zato so na šoli pripravili petletni načrt za sanacijo teh stavb. V Podtaboru sta bili ofcmovljeni fasada in kritina na strehi, opraviti pa je bijo treba tudi redna vzdrževalna dela. V Žalni so lani obnovili šolske sanitarije, razrede, fasado in uredili šolsko okolico. Na Po-lici je prav tako prišla na vrsto fasada, uredili so igriSče, ki je sicer za zdaj še peščeno — je pa le. V Šmarju je bilo prav tako narejeno igrišče, okrog njega je bila postavljena visoka ograja, zraven pa tudi novo teniško igrišče. Najpo-membnejša pa je seveda nova telovad-nica, ki je bila lani povsem dokončana. Za šmarsko šolo pa je to šele prvi del poti do uresničitve načrtov. Druga eta-pa je prizidek k šoli z osmimi učilnica-mi, načrti pa so narejeni. Tudi šola na Kopanju je dobila nekaj novega — po ložen je bil asfalt, ograjeno igrišče in urejena okolica. Največji zalogaj pa je bila zidava nove telovadnice pri stari šo-li v Grosupljem, ki je narejena z denar-jem krajevnega samoprispevka in de-narjem šole. Za to šolsko poslopje pa imajo v Grosupljem v načrtu še gradnjo prizidka z jedilnico in zbornico. Precej obsežni načrti so narejeni tudi za šolo na Polici, kjer je treba obnoviti kritino, in-
štalacije, hidroizolacijo, učilnice in ku-hinjo.
Na centralni šoli v Grosupljem pa so bili v tem času narejeni novi parkirni prostori, potrebni predvsem zaradi zu-nanjib gostov. Šola je namreč po-membna ustanova v kraju, saj se večina proslav in drugih stvari dogaja prav v njeni dvorani in učilnicah. Na šoli so namreč uredili tudi računalniško učilni-co in v začetni tečaj je vpisanih kar 120 učencev. Poleg tega to učilnico uporab-ljajo tudi grosupeljska podjetja za uva-janje svojih delavcev v računalništvo — ali za njihovo izpopolnjevanje.
Poleg vseh teh vidnih in otipljivih stvari, s katerimi se — vsaj posredno ukvarja Dare Gabrijel kot šolski ravna-ttlj, so tu še stvari, ki jih ni mogoče vide-ti, so pa pomembne tako za učence kot tudi za delavce na šoli. V prvi vrsti je to ločitev obeh šol na dve pedagoško sa-mostojni šoli — predvsem zaradi iz-boljšanja učnega uspeha, vedno bližje uvedbe evropskega delovnega časa, ve^jih možnosti za pestrejše zunajšolske dejavnosti. Šoli sta pravzaprav zasedeni od jutra do večera — od 7. do 19. ure.
Kar pa zadeva učni proces, pravi Da-re Gabrijel, da si bo (in si že) prizadeval za humanejšo šolo, za pouk, od katere-ga bodo učenci res nekaj odnesli. Ne nazadnje si bo prizadeval za uvedbo tu-jega jezika že v razredih na razredni stopnji, najkasneje v tretjem. Na šoli imajo namreč tečaje angleškega in ne-mškega jezika, za katere je veliko zanimanja.
Sicer pa za Grosuplje pravi, da bi bilo treba razmišljati o gradnji šole z večna-mensko športno dvorano, ki bi služila vsem. Po njej je tudi velika potreba, saj se Grosupeljčani premalo gibljejo in analiza je pokazala, da veliko mladih fantov ne pride mimo naborae koraisije.
Prav na koncu pa naj še nekaj pri-znam: vse te stvari je bilo iz Dareta Ga-brijela kar težko izvleči. Je pač raje tiho — in dela. Ce to kdo opazi, je seveda v redu, če pa ne, pa ravno tako. Glavno je pač, da so stvari narejene.
MOJCA KAUČIČ