THE OLDEST AND MOST: POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
Amerikanski
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.	" ~ ~ ~	—--
> GESLO: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!'
GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI ____IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
»NAJSTAREJŠI* IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
STEV. (No.) 207.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 24. DECEMBRA -— THURSDAY, DECEMBER 24, 1925.
LETNIK XXXIV,
Spor
Francijo
MUČNI BOJ, KI GA JE ZAČEL V FRANCIJI PROTI KATOLIŠKI CERKVI W VATIKANU RADIKALEC HER-
RIOT, JE KONČAN--KATOLIŠKA CERKEV STOJI
KREPKEJE KOT KEDAJ, HERRIOTOVA VLADA PA JE ŽE ZDAVNO PADLA.	v
Pariz. — V francoskih katoliških krogih vlada veliko veselje. Sv. Oče je te dni imenoval kardinalom papeškega nuncija v Parizu, Mgr. Ceretti-ja, kateri je imel tekom Her-riotove radikalne vlade v Franciji velike sitnosti in težave. Radikalec Herriot je kljuboval zastopniku sv. Cerkve na vse načine, kjerkoli je mogel. Toda vsaka stvar samo en čas trpi. Vlade prihajajo, pa zopet padajo. Katoliška cerkev pa stoji na skali in Spasitelj nam pravi: ... in peklenska vrata jo ne bodo premagala!" Te besede se uresničujejo že skoro dva tisoč let. Bili so boji, bile so težave, bilo je sovražnikov kot listja in trave, a cerkev je prešla preko vseh teh bojev
ODPRAVA DELAVSKEGA ODBORA ŽELEZNIŠKIH USLUŽBENCEV.
Načelniki železniških zvez so na konferenci v Chicago sklenili, da bodo odpravili delavski odbor železniških uslužbencev.
Chicago, III. — Načelniki že-.? lezniških zvez so imeli v Blacky stone hotelu v Chicagi konferenco, na kateri se je predlagalo, da bi se odpravilo delavski odbor železniških uslužbencev.
Kot rezultat mnogih sej med odsekom načelnikov, katerim na čelu je W. W. Atterbury od
Vatikanom poravnan.
i
SPREJ EM SLAVNEGA SOUSA V O MAHA.
i

Iz Jugoslavije
JUBILEJ PRELATA ANDREJA KALANA IN KRATEK ŽU VOTOPIS JUBILANTA, KI POKAZUJE NJEGOVO LJUBEZEN DO SIROT. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. -o-
zmagovita in vedno močnejša Pennsylvania želežniške druž — peklenska vrata jo niso premagala.
Pri velikih cerkvenih cere-
Slika nam predstavlja John Philip Sousa, največjega amerikega godbenika in kapelni-ka, kateri je prišel v Omaha, Neb., kjer je bil sprejet od godbe "Father Flanagan's Home for Boys." Mr. Sousa je rekel, da še ni bil nikjer tako lepo sprejet kakor tukaj od teh dečkov iz sirotišnice. Dečki vsako leto napravijo kakšno predstavo in tudi igrajo po drugih mestih. Kar dobijo denarja, gre za vzdrževanje doma, v katerem je 400 sirot, ki nimajo starišev.
be in voditelji štirih unij železniških delavcev, se je skovala ..	ideja za omenjeno odpravo,
monijah, ki so se vršile te dni treba le še nekatere malenko-v Ehsiski palači, ko je kardinal sti „a prihodnjih tozadevnih
Ceretti uradno sprejel imenovanje kardinalom, sta bTla navzoča tudi predsednik francoske republike,Doumergue in predsednik ministrskega sveta Briand.
To, da sta se udeležila teh ceremonij najvišja francoska državna zastopnika, je znamenje, da sedanja francoska vlada hoče prijateljskih odnoša-jev z Vatikanom in da se ne o-zira na to, kar je povzročil ra-
konferencahf opiliti. nakar
bo predložila predloga predsedniku Coolidge in kongresu.
Kot nadomestilo za delavski odbor se namerava določiti nov odsek, ki bo posredoval pri u-rejanju delavskega stališča železniških delavcev kakor tudi njih mezde.
-o-
TUDI V RUSIJI BOŽIČNI
KRVAVA VOJNA KITAJSKEM.
NA
se Na tisoče je bilo mrtvih v rreči bitki, ki je divjala v okolic* Tientsina. — Štirindvajset ur so neprestano streljali s topovi.
PRAZNIKI.
... . TT . , , . . . . Kiga, Latvija. — Prejšna le-dikalec Herriot kot ministrski ta je bilo y sovjetski Rusiji pre_
London. —Na Yangtsun bojni črti so topovi pokali neprenehoma 24 ur. Feng Yu-Hsiang, načelnik državne ljudske armade je zaman poskušal
KRIŽEM SVETA.
— Buenos Aires. — Med tem ko se ml tiščimo gorke peči, je
tukaj velika vročina. V nedeljo je bilo 93 stopinj. Petnajst o-seb je iskalo zdravniške pomoči radi onemoglosti od vročine, ena oseba je podlegla. V Ro-sario, ki je drugo večje mesto v republiki, je bilo v soboto 101 stop. vročine, v okraju Santiago del Estero pa celo 110 st. i — Chicago. 111. — Evanston
LABORITI ZAPUSTILI ZBORNICO.
Britiski parlament je na zborovanju odobraval odlok lige narodov, ki je določila Mosul Angliji. — Poslanci glasovali za mandat 239, proti 4.
Petindvajsetletnica prosta Kalana.
Prost Andrej Kalan je obhajal petindvajsetletni jubilej, odkar vodi zavod Maiijanišče v Ljubljani. Premnoge zasluge, ki odlikujejo visokospoštovane-ga jubilanta v našem javnem življenju, prepletajo njegovo plodonosno delovanje tudi v zavodu, kateremu je sko,zi 25 let posvečal vso skrb in ljubezen.
12. novembra 1882 je sprejel rajni ljubljanski škof dr. Janez Gogala v dograjeno stavbo "Collegium Marianum" prvih 11 sirot. Z vsakim letom se je število pomnožilo in tako v dobi 43 let obstoja Marijanišča ni župnije sirom Slovenije, iz katere ne bi ta ali ona sirota našla v Marijanišču svoj dom.
Zločin pijanih seljakov.
Na cestir pri Vukovarju so štirje pijani seljaki, vračajoči se s sejma domov, napadli z noži delavca Josipa Buzerja in ga zabodli. Pokojni je zapustil ženo in štiri otroke. Storilci so pobegnili.
-o-
' Smrtna kosa.
Dne 3. m. m. je na Golniku pri Tržiču preminul g. Franc Učak, tiskarni strojnik. ■ Imel je staro tiskarsko bolezen — sušico.
-o-
Strašen
Ja-
vihar v južnem dranu.
Zadnje dni je vihral na južnem Jadranu strahovit vihar. Parobrodi so se zakasnili za 48 ur. Najhujše je bilo 1. decem-
bra zvečer. Valovi so se gnali Sirotam toli dobremu očetu je kakor gore in preplavljali oba-sledil po njegovi smrti (leta lo. Po lukah so bile poškodova-
in so bili j niso tej.
Linga iz Chihli okraja. Fengo-ve čete so strašansko veliko trpele in število mrtvih je veliko. Poročilo pravi, da je bila vsa planjava pokrita s trupli mrt-
p red se dni k v dobi svoje vlade. povedano delavcem ostajati
Kardinal Ceretti je silno doma na božični dan mnogo prestal v boju z radikal- ka2novani vsi>
ki se
cem Hemotom kot zastopnik|odredbi pokoriH Za letošnje:vih vojakov. Vatikana. Splošno mnenje je, ,et(/je določen dan 25 in 26 |	J p	mQČ
da ravno zato, v znak prizna- i ' k	i	moc popušča
nia ie imenovan kardinalom december za Pocltek P° vseJ in general sam je že naveličan Je imen°Va" kardinalom- Rusiji. V tozadevnem odloku vojne, tako tudi njegovi zavez-
PET UR TRAJAJOČI GOVOR sovJetske^a ljudskega komisar-|niki ne kažejo več tistega na-
ja se pa spretno ogibljejo ime- vdušenja. Feng je izdal letake, na Božič, kakor tudi prazniki, v katerih izjavlja, da njegovo
STALINA.
Moskva, Rusija. — Joseph naveden~0 j
1884) nepozabni blagopokojni dr. Frančišek Lampe (1885 do 1900). Stotine sirot so vedele prav tako ceniti njegovo nežno skrb in ljubezen, kot zna ceniti slovenski narod njegove zasluge na literarnem in znanstvenem polju.
15. novembra 1900 pa je prišel v zavod sedanji ravnatelj g. prost Andrej Kalan.—Z njemu lastno dobrohotnostjo in ljubeznivostjo si je pridobil ta-
koj srca otrok, v katera je se-
London. — Poslanska zbornica v Londonu je glasovala za akcijo Chamberlaina in kolo-
- --------------- . .... . m- t> .nijskega tajnika Amery, ker
pregnati čete gen. Li Ching- ska P^ija je na 111.6 Brum- K	-ela darilo K naro_
Lin™ iz fhihli	mel cesti vdrla v hiso kjer so doy _ mandat nad Mosulom>
našli pravo pivovarno. Kadi za kateri jim bo prinesel velike'jal najžlahtnejša semena, ki varenje piva so obsegale 3o00 dobičke ra(J. Qljnih mlceVu _ so bogato vzklila in rasIi so
galon Aretirali so celo druži- Rezultat glasoVanja je bil 239 troci v fante in mladeniče, od-no, obstoječo iz štirih oseb	4 Cjani delavske stranke hajali iz zavoda kot . abituri
r T l ? r' t ~ f^na so pa v protestu zapustili zbor-Frederick J. Lovatt je v bližini
Georgia obali zgorela. Koliko
je človeških žrtev še ni znano.
— New York. — Tatovi so
odnesli zlatnino in draguljev
v vrednosti do $100,000 i5 sta
e le "dnevi za poči- srce krvavi radi tolike izgube ,jnovanja Mrs' wmiar^ T- Starr,
nico.
Mr. Baldwin, ministrski predsednik, si veliko prizadeva, da bi se ne prišlo s Turki v nasprotje radi liginega odloka
jetnje in pa kot vajenci za razne obrti in poklice. Marijanišče je postalo premajhno za premnoge prosilce in misliti je bilo na povečanje zavoda. Brez denarnih sredstev in tuje pod-
Stalin, tajnik ruske komuni- f_i, »» d -5„0 „	> * .	,
stične stranke je v svojem net \• ^rejsna ^J*0 dob,h de" * dasi se zaveda, da je pravica ur trajafočem'irovoru ki ^za ie laV"' S° b°ŽlČni Praznik "Jegovi strani, si vendar želi
strfnke delali CeH da°' b°nUS' & tako	Nasprotniki smatrajo to
marsUc a j z animh^ga povedal mal° Št6ViI° SG jih je ^lasil°' ^javo kot znak oslabelosti ge-marsikaj zanimnega povedal. da go komunisti uvideli, da se'nerala* pričakuje se da se bo O Združenih državah je rekel, ^	hu „oJS	Li,. J	PricafuJe se» se bo-
da so vplivne radi svoje «- ^^Tj^^Z '™ ^SrP,"aVe " """
noffoii da delaio in ii nlačuieio J	preganjanjem poročilo, da je bila položena
obresti * Rusija je pa voHvna °d strani bojjševikov, prazno- bomba v poslopju Foo Chow
ker^fe1 ^SZlgK Liu SV0J ' P° Starem	je odbor zavo-
pokriva eno šestino zemeljske \	Ma Anirlp5k(imlda ameriških misijonarjev, ki
oble a ie prosta kapitalistov-', ^ondo1n- _ Na,. AnSleskei? ,je eksplodirala in napravila ve-oDle, a je prosta kapitalistov- bo(Jo nekatera podjetja ustavi- Hko škode- Predsednik AmP skih tekmecev. Govor Mr. Sta- lo	„0	^	'	„;. fieaseaniK» Ame-
.	, . . , , la obrat za celi teden o bozic- rikanec William HpnrH ma
na je zavzel v nekem lokal-	Tl	i j L-, ^ f 'J ma*
nem listu celih 17 kolon. Naj-	d«" ^ ^	°d dr°bCa'
več se je govornik bavil s teo- srede dne 23 dec do prihod_
soproge prekupčevalca. Policija pridno zasleduje storilce.
krogi zanikujejo vest o Musso-i liniju, da ima pripravljen načrt za proglasiti Italijo
perij. Pravijo, je
tev bila nameni.
objavljena s
glede Mosula. Baldwin je zatr-jpore, se je g. prelat zaupajoč jeval v zbornici, da Velika v božjo pomoč lotil težavnega iBritanija ne misli obdržati dela in tako je 1. 1908. pove-. jmandat nad Mosulom^celih pet- čal domačo kapelo in leto kasneje je začel z zgradbo dijaškega konvikta. Dne 2. septembra 1910 je ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič posvetil ob asisten-krškega škofa dr. A. Mah-
~ Rim;,.~ ,TukalŠni Jladni' indvajset let, kakor je to določeno, temveč le toliko časa, da bo Irak sposoben za vstop k lijo v lm- L. . narodov> kar gotovo ne bo taka trdi-', fU	____
7 r. . toliko časa vzelo, slabimi!	. ,
njo stranke, a se je tudi dotak- njega pondeljka. v petek in ml smernice katero bo sovjet- goboto ne bo izšel noben Ust ska vlad vzela za naprej,^ kar _ Chicago> I1L __ v snegu je važno zlasti zato ker je te pred hišo na 1237 Sinnott ceste smernice začrtal Stalin, ki je SQ nafiU mrtvega izdel0valca vladajoča osebnost v stranki, kanditov Frank Qibbija. ■ Imel katera določuje in rešujej vpra- je prebito glavo> kar znač'if da
sanja, ki se tičejo notranje ka- e zločinec udaril z nekim
kor tudi zunanje politike.
Prva točka je vse hvale vredna, v kateri nasprotuje vojni, kultivira mir in je za to, da bi se prišlo do prijateljskih odno-šajev s kapitalistovskimi državami. Lokarnsko konferenco in Ligo narodov pa obsoja kakor pač zasluži. V splošnem, cel govor Mr. Stalina je jedrnat in
trdim predmetom po glavi je bil na mestu mrtev.
in
OSEBNI VLAKI, KI BODO VOZILI Z BRZINO AERO-PLANOV.
Frank H. Alfred iz Detroit, 'Mich., predsednik Pere Mar-(quette železniške družbe, je na seji ameriških železniških družb v Blackstone hotelu v Chicagi rekel, da je izdelan načrt, po katerem se bo gradilo osebne vlake, ki bodo vozili z nemškem listu se čita, da je brzino aeroplanov. vendar eden, ki se zaveda, v Ker se železniške družbe'boje kakšnem položaju je danes.konkurence letal in drugih Nemčija Ta je ekonomični prevoznih prilik, zato si mora-
NEMCI ZADOVOLJNI Z EKONOMISTOM.
Berlin, Nemčija. — V nekem
Carigrad, Turčija. — V An-
goro je prišel na obisk P. K-a-meneff, ki je vplivna osebnost v komunistični stranki v sovjetski Rusiji. Konferiral bo s pašo Mustafa Kemal, ki je predsednik turške republike. Ta sestanek je velike politične važnosti.
Belgrad, Jugoslavija.— Semkaj je prišel Ruchdy Bey, tur-
ci
niča novo stavbo, ki je sprejela še isto jesen novih 120 dijakov.
ne neštete ladje in čolni, pa tudi parnikL V splitski luki so se na vseh straneh razlegali klici mornarjev na pomoč. Valovi so pljuskali do hiš in oblivali Maruličev spomenik. Takega besnega morja ne pomnijo najstarejši ljudje.
-o-
Kap je zadela
21 letnega Franca Urbanca, trgovskega akademika v Milanu. Imenovani je bil edini sin Franca Urbanca, solastnika tvrdke Feliks Urbane v Ljubljani.
-o-
Umrli so v Ljubljani.
Ivan Pokovec, mizarjev sin, 2 leti in pol. — Franc Šare, železniški uradnik, 44 let. — M. Galjot, novorojenka, hči zidarskega polirja. — Terezija Blatnik, žena čevljarskega mojstra in hišnega posestnika, 49 let. Jerica Kovič, žeha železniškega delovodje, 55 let. — Josip Pokovec, mizarjev sin, 6 let.—• Ivan Povšnar, delavec, 34 let.
Denarne pošiljatve.
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, ' AVSTRIJO, itd.
Naša banka ima svoje lastne rreze
V delavnosti in ljubezni, ki i 8 pošto in zanesljivimi bankami ▼
ekspert. Seymour Parker Gilbert, kateri je v svojem letnem
jo nekaj izmisliti, kar bo dalo prednost vlaku za transporta-
obeta veliko, tako da se lahko sploh ekonomično reče, da predno poteče leto dni, Nemčije, bodo razmere med sovjetsko : vlado v Rusiji in ostalimi drža-)
.poročilu reparacijski komisiji"cijo. Iz tega se je rodil tudi ta jpokazal, da razume težnje in načrt, katerega je izumil in-
orkl AVI	ol-nMAIVM'rtwA	' V__
jo izkazuje g. jubilant naši mladini, zlasti tudi našim akademikom, ki imajo V Marijanišču svojo menzo, naj nam ga ohrani dobri Bog še mnogo let!
-o-
Duhovniške novice.
— Denver, Colo. — Tukaj
Ker se Človeka sodi po druž- ne in hitre vožnje, kar ji bo vami povsem drugačne kakor j bi v katero zahaja je najbrže lahko dal, ko pride ta novi iz-so danes, _ _ —.u*jmLŠt yzro^> da nočemo biti sami, um y promet. — - ..
. ■ , . , . Umrla sta gg. Jožef Probst,
ški zunanji minister, s katerim j yp župnik z Mute>> ^ y GracU
je podpisala jugoslovanska ^ ^ Janez Koz[nCf župnik na vlada prijateljsko pogodbo, a Slivnici blizu Celja> dne 2i, m. razpravljalo se je tudi o trgov- m __ G Qblak JaneZj kapelan
ski pogodbi.	pri Sv Benediktu v Slov. gori-
cah je nastopil s 1. dec. župnijo Sv. Lavrencija na Pohor-so neki brezveštneži po trgovi-'ju; g. Ferdinand Pohraški, ka-nah, ko je bilo vedno veliko pelan pri Sv. Rupertu v Slov* odjemalcev za praznike, razpe- goricah, pa župnijo Sv. Križa (.
čavali ponarejeni denar. Koli- v Trbonju. G. MarUn Vrzelak.g^L^E POSiLJAMO MI TUDI
ko so ga razpecali se ni znano.] je pnsel 1. aec. 1925 kot kape- y jugoslavijo in sicer
O sleparjih ni sledu, le toliko lan k Sv. Lavrenciju na Pohor- PO POSTI KAKOR TU-
kapelan Anton v DI BRZOJAVNO.
1	pošiljatve naslovite na SLO*
starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom aH n* zadnjo pošto točno in brez vsakeg* odbitka.
Naše cene za poiiljke v dinarjih lil lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500 — Din. 1,000 — Din. 2,500 — Din. 5,000 — Din. 10,000 — Din. 100 — Lir _ 200 —■ Lir _ 500 — Lir „
$ 9.55 $ 18.75 $ 4475 $ 93.00 $185.00 $ AJ0 $ 9.05 $ 21.75
1,000 — Lir__$ 42.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. al! nad 2000 lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejme-«
stališče ženjer Paul Chipman.
Dalje je tudi Mr. Alfred: po-	H I I	.
vdarjal, da hoče publika var- je znano, da je med njimi tudi, ju, dosedanji ----- -------, Vs€	^ na8i0vite
MM 'neka ženska, ki je prav pridno Somrek na Vransko, g. Ignacij VENSKO BANKO
kupovala in plačevala s pona- Brvar pa z Vranskega k Sv. zakraj5ek CeSarek rej enim denarjem.	_ I Benediktu v Slov. goricah, 455 w. 42nd St, New York, N, Yt
'	K ..

-erai.;-



Prri tfl hlLJli «ibven»ki list t Ameriki.
► UtUhdVljen leta 1891.
Izhaja Vsift dan ruuh nedelj, pon-deljkor ta dbem 90 pn mikih.
CO
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING
Naslov uredništva in uprave:
184» W. 22nd St., Chicago, I1L
■ Ttlefon: Canal 0098»
Naročnina:
Za celo leto ___$5.00
Za pol leta _ 2.5G
Za Chicago, Kanado in Evropo Za celo leto -t	r.. i ur« 6.00
a pol leta — — — — — - 3.H
i
Slovenec
firrt tndl lih*
Veni an Mwbptper in AmtfSca.
Established 1891»
Isauad daily, except Sunday, Monday. and the day after holiday«.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO
Addrfess of publlcatidA officfe: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. . 'Phone: Canal 0098.
For one year , ,	00
For half a year_ 2.50
Chicago, Canada and Europe:
Fbr one ytar	---- 6.00
gorjatf a	__	_ 100
POZO RŠtevilka poleg Valega nislova na listu anači, do fcfedaj imate list plačan. Obnavljaj« naročnino točno, ker a teto Veliko pomagate lisHL
DOPISI vaJbtega pomena *a hitro Objavo morajo biti doposlanl tia
uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Z* zadnjo fttevtikoi v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa ae Bo ozira.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois. unjjE.r_.tlig AcL oL Marsh. S>_ljZ9. .. .._
Porodna kontrola in delavsko gibanje.
Keitierer* Wyt>.
iz pota. — Danes tukaj jutri tam, to je moja pot- Keme-rer se nahaja nekakih 80 milj
od slovenske naselbine Rock Springs. Mestece je majhno in Šteje komaj kakih 1600 prebivalcev. V naselbini je precej Slovencev ih Vsi jako prijafchi in gostoljubni. Naš list je tuk'aj precej dobro rafcširjen. Kako miljo od Kemerera se nahaja pa slovenska naselbina Dia-tnondville. Slovenci so raztreseni v obeh mestih. Tovaren v teh krajih ni, le premogorovl so. Premogorovno polje je v tem kraju štelo bogato^ SSemlja ha površju je pa zelo nerodo^ v itn a ha več tisoč akrov ni dru-zega* kakor golo kamenje in pesek.
Za pomoč pri agitaciji ter
Bog naj Vam stotero poplača, V Anacondi je bolj malo Slo-
prej, a bil je pretih tam, kjer bil moral povzdigniti svoj glas. Had pa je vodil boje doma, kar j« bilo katoličanom v Škodo. A ifedaj je V njegovih kolonah drugi duh, pravi duh. Kadar se katoliški list boji povedati nasprotnikom v brk kar jim gre, je to slabo znamenje. Vi morate nas katoličane varovati^ Vi morate sovražnikom , povedati kar jim gre, kadar se za-
njihovi Člani izstopili iz mini-j strttva in se pribliiali Žaglul, paši.	i
to zbližanje med zag{uHDVci in liberalno. ter uetaVho-libe-ralno stranko, ki sta doslej podpirali Zivar pašo, je prineslo usodne posledice. Vsa egip-

Mimogrede ima velik nos iif
vse zašnofa. Ni6 takega se no
tovska politična javnost je pri- d- y Chicagi) aa bi Mimo. čela sedaj z največjo vnemo ^fede ne zavoha]. »Napredni"
vencev. • Imajo pa le|>t> eetkev[*letujeje v nas. Kako zanimivi in katoliško šolo> za kar žašlU-' so Članki Rev. Father Trunka! žijo pohvalo.,	I Kako ta gospod temeljito za-
Mesto Anaconda je malo. Zi- vrača protiverske sovražnike! me Še doslej ni bilo prehude,1 Tako, je prav, tako se mora!
zahtevati povratek k ustavnosti in parlamentarizmu; posa
gospodje so dali na okni dvorane posebne zavese, da bi na-
mezne korporacije so se obra- ihanemu Mimogrede zakrili čale na kralja FUada s prošnjami in pozivi na sklicanje
parlamenta ali na volitve. To-
pogled v dvorano. Zakaj, kadarkoli gre Mimogrede v svo-
hajbrže zato, ker je pretej v dolini. Hribf so pa Vsi pobeljeni S snegom.
Vsem rojakom po navedenih naselbinah, kakor tudi vsem naročnikom sirom « Amerike, želim prav vesele božične prat-nike in srečno zdravo Novo leto 1926!
Lee Mladič, pot. zastop.
-o--
Wsukegan, tlK
Tem potom se uljudno na^ žnanja vsem članom društva Vitezov sv. Jurija, da naj se udeležijo v polnem številu prU hodnje redne mesečne seje v nedeljo dne 2T. decembra toč^ ho ob 1, uri popoldne v navadnih prostorih, Kdor se te seje ne bo vite le žil, bo plačal $1*00
Razširjevalci porodne kontrole so načeli zadnje čase zanašati svoj škodljivi nauk med delavske mase. V ta namen razširjajo raznovrstno tozadevno literaturo, katere namen je med delavske družine razširiti ta nesrečni nauk. Tako je te dni bil raznesen med delavce neki pamflet, ki navaja delavce h temu I
vauku. Ta pamflet, ki nosi naslovUnemployment and Birth pofttreibo se imam zahvaliti v Control" (po naše: Neaaposljenost in porodna kontrola) pravi: Keteererju Mrs. Motoh, naši "Človeška družba ni organizirana tako, da bi nudila, Vsa- navdušeni tukajšnt zastopnici kemu deloljubnemu delavcu dovolj veliko plačo, ki bi jo potre- ter njehemU starejšemu sinu boval za vsakdanje potrebe v svojem življenju, da bi mogel skr- Johnih Hvala Vam za gosto-beti zase in svojo družino do časa,-ko začne delati pa dO hjego- ljubnost in pomoč pri razširje-1 ve smrti..."	.	Jnju lista. Hvala tudi Mr. Hoj^
Jasno je kot beli daji, kaj hočejo ražširjevalci porodne cu jn Mr. Korenu za pomoč in kontrole s tem povedati.(Hočejo namreč povedati, da manjše gostoljubnost, družine bi lažje shajale itd. Toda ta naUk je pa napačen, kajti | jz Kemererja sem odšel na-človeka Uči posluževati se takih sredstev, do katerih človek ni- prej v Montano v Butte, kamor iria nobene pravice. Obenem pa tira človeško družbo v obup. ge^ dospel drugo jutro zara-Ako je temu tako, da družba ni organizirana tako, je dol- rto ter se ustavil takoj pri Rev. žnost družbe, da, se organizira tako, da bo za vse dovolj dela M. Pirnatu, kjer sem bil prija-!to, zato še enkrat vsem, vsi na pa tudi dovolj kruha. To je pač dolžnost človeške družbe, ne leljsko sprejet. Dobil sem sta- sejo*
pa, posegati po naravnost obupnih samorilnih sredstvih.	Jnovanje in dobrega sprem l je- Oni, ki niso zadnjič plačali
Slabo znamenje je za človeško družbo ako se jo navaja, da \alca iz dobre Špeharjeve dru- svojega mesečnega asesmenta, sega po samomorilnih sredstvih. To je znamenje skrahiranega žine, mladehič* ki se je z vese- ,prosim, da poravnajo. Zakaj 1 obupanega človeškega življenja. Delavske mase se s takimi yem trudil z menoj, da sva ta- jžato, da ho mogel nas brat taj-sredstvi ne bodo prav nič opomogle, pač pa prišle bodo se v k0 obiskala vse rojake v tej,nik pravilno zaključiti svoje Obupnejši položaj. Kajti kadar bo delavstvo obupalo, da bo naselbini za katoliško časopis-j knjige. Pri društvu imamo vsi segalo po takih samomorilnih sredstvih, tedaj bo zgubljeno in je> Zato sem dolžan žahvale v .enake pravice, a zavedajmo se
Moj dopis se je ie zavlekel in bo morda romal v koš* zato naj končam. Vsem čitateljem pa Vesele pražnlke in srečno Novo leto!	Naročnik.
NOVA POOMTEY SITUACIJE ¥ EGIPTU,
Ko je moral dne 24* novenv-bra 1924 Zaglttl paša* ministrski predsednik Egipta, podatf dehiisijo in je takoj nato Zivar paša sestavil novo vlado, je bi-
, ■ ■ . tlt "" , " ' v jem fraku in s svojo "spacir da Vse ni pomagalo. Zlvat pasa ^ ^ pazduho mimo
predne" dvorane, ti zlomek
lo jasno, da mora ta konflikt
t angleškim predstavništvom' novembr^. Ko pa je policija
.... • . 1	___* Y J____1__JL____1 1-- ...i^ J „U „
ie vztrajal v svojem režimu.
Tedaj se je Zaglul paša odločil k energični akciji, Dne 13. decembra je k Voditelji in poslanci treh največjih egiptovskih strank vdrl v parlament, dasi ga je imela policija zastra-ženega* in imel tamkaj velepo-memben političen govor* Nato so se vršile velike manifestacije, v katerih so tisoči in tisoči zahtevali obnovo parlamentarizma. Ali ko vse ni nič zaleglo, so stranke proglasile* da se sestane razpuščeni parlament kljub vladni prepovedi dne 21.
v Egiptu dovesti tudi do razpu-j vojaštvom zasedla vse dohode sta parlamenta, v katerem je do zbornice, so krenili poslan-imela fcaglulova stranka abso-
lutno večino. In res je že 23.
vselej kaj vidi, ko radovedno škili v dvorano. Pa pustimo to; Mimogrede se te razvade na bo odvadil, je škoda vsake besede. Poglejmo rajši, kaj je Mimogrede videl zadnjič skozi oknO v ^napredni'* dvorani? Kaj takega Mimogrede Se zlepa ni dofetvel in morda tudi nikdar več ne bo.
Mimogrede dobro ve, da so Slovenci iz "naprednega" tabora vročekrvni in korajžni. A da so tako ''napredni," da v dvajsetem stoletju, v dobi politične in splošne emancipacije nežnega spola, ne prizaneso ni-
či, 180 po, števila, v neki hotel ti bitjem nežnega spola, pa ni ih tamkaj proglasili konstitui- vedel do nekega večera zad-
kazni v bolniško blagajno. Iz- decembra 1924 sHdll raipust ranje parlamenta. Za predsed-j njega tedna, ko je videl skozi Viseti so samo oni* ki morajo ' egiptovske zbornice ter razpis nika so izvolili Zaglul pašo, za' okno "napredne" dvorane, v
prvega podpredsednika člana kateri oČa Zafrknik in ujee ustavno-liberalne in za druge- Molek večkrat o "afnah" pre-ga podpredsednika člana libe- davata* da je bila pravcata voj-' ralne stranke. Vlada si ni upa- ska. Frčalo je'vse po zraku, pa-
delati v tovarni, na ta dan in bolniki. Zapomnite si to, da ne bo potem nobenih nepotrebnih lagovorov.
Na tej seji bo treba rešiti več važnih stvari za prihodnje le
se bo samo umorilo. To naj si le zapomnijo vsi tozadevni novodobni zagovorniki porodne kontrole.
Nekaj o molitvi.
Stare slovenske šege so med ameriškimi Slovenci že marsikje zginile iz javnega življenja. Tisti, ki ste prišli iz starega kraja v to novo domovino se brezdvomno spominjate, kako so se ljudje odkrivali, bodisi na cesti, na potih in poljih, kadarkolil di nekaj livarn, katere pravico, 5e je oglasil zvon. Posebno pa skoro tii bilo hiše, ki bi ne bila da začho kmalu tudi s polnim molila pred jedjo in po jedi.
prvi vrsti g. župniku č. g. M. Pirnatu in zatem pa vrli Špe-harjevi družini za pomoč in gostoljubje. Bog plačaj!
Dela se po teh krajih približno dobro in brezposelnih po teh krajih ni. Zaslužek pa je odvisen od prostora ža ohe, ki /delajo v rudnikih. Tukaj je tu-
V Ameriki se to lepo navado le najde tupatam. V velikih' večih krajih pa celo tam, ki pravijo, da so katoličani sedajo h jedi brez molitve. To je žalostno. Kjer se pred jedjo irt po jedi ne moli, tam v era na klinu visi ih taki se nimajo pravice imenovati, da so katoličani.
Koga naj se sramujemo pri molitvi. Ali je nam več kak brezverec kot Bog sam, katerega smo dolžni Častiti in moliti ?
Visoki gospodje so, pa molijo in jih hI sram, pa naj bo sram ubogega slovenskega delavca, da bi klohil svojo glavo pred svojim Stvarnikom ?
Na letošnji Zahvalni dan, za katerega je izdal govertief države Ohio običajno proklamacijo na narod pravi V njej to le: "Krasna navado molitve pred jedjo in po jedi je nekaj vzvišenega. Poleg tega, da ustvarja v človeških srcih nekako vzvišeno disciplino hvaležnosti, povečuje moralo in pušča zlasti na mladini nesmrtni spomin, da človek je le orodje božjih rok In da kot tak je dolžan za vse zahvale svojemu Stvarniku. Zato oživljajmo molitev pred jedjo in po jedi. Bodimo hvaležni kar prejemamo in prosimo Boga še za večji blagoslov, da bomo bili še bolj hvaležni na prihodnji Zahvalni dan.'*
Tako torej govori sam guverner! Krasne besedo šo, kajti malo je drzavhikov na svetu v današnji dobi, da bi svoje državljane navajali h molitvi. Čast velikemu možu!
obratom. V feutte je nekaj klo-vehskih in hrvatskih trgovin — po veČini groceristi in me-
tudi, da imamo tudi vsi enake dolžnosti.
Obenem tem potom želim v«em članom dr. Vitezov sv. Jurija prav vesele in zadovoljne božične praznike ih srečno Novo leto'
L 2upee, predsednik.
—--o—'—
novih volitev.
Tudi kljub najsrditejši volilni borbi vlada vendarle ni mogla Zaglulove strahke potisniti V manjšino. Ko se je dne| la ražgnati energične zbornice. 23. marca 1925 otvorila novo! Vidi se iz navedenega, da se
dale so pesti* da so se krivili in mečkali nosovi, da so se delale
izvoljena zbornica, je dobil pri je položaj v Egiptu zopet zelo	iskre in zvezde. Zakaj ravno volitvah zborniškega predsed- poostril* Toda Angleži so trdo-	so se ongavili tako ljubeznjivo, nika Zaglul paša l2o glasov, glavi in prav taki njihovi egip-	Mimogrede ni mogel natančno tako da je ostal vladni kandi-' tovski pristaši in služabniki,	dognati. Nekaj se ni dalo dodat! s Bo glasovi v manjšini. —' žaglulovci pa so morali že pre-	gnati zato, ker je v ta izvau-Toda vlada ZiVar paše še hf često uvideti, da ni mogoče z	redni "pušter tanc" naprednih
vdala: še istega dne je sledil, glavo skozi Zid. razpust novoizvoljene zbornice
rojakov prehitro posegla roka postave, drugič pa tudi zato* ker je ljubeznivo padanje pe-. sti na mah spremenilo marši«
PitUbut-th, Pa.
Cenjeni g. uredhikr—* Priloženo pošiljam naročnino za pri* hodnje leto, kef mi s prvim ja-„ . __TJI L 1. nuarjem poteče. List se mi je safji, ki pa Uspešno vodijo svo-^take prikupil, da ga komaj ča- uradnik, ki ni deloval za vlad-je trgovine.	j kom, da ga dobim. Zelo mi u- »o stranko, je bil brez usmiljc-
Kakor sem Čul, mislijo tUdI gajajo Vaše lepe povesti. Dol- odpuščen. S posebnimi od-tukaj sklicati prihodnje leto'gi roman "Gladiatorji" sem redbami se je pričelo najhujše katoliški shod, kar bo č. g. žup-j prebral od Začetka do konca in nasilje Zoper wafdovsko časo-nik pravočasno objavil in spo-|rečem Vam, da romah čttatelja !pfeje, tako zoper ifcdnjatelje ročil širši javnosti. Tudi zapad marsikaj pouči in pokaže Čita* 'kakor zoper sotrudnike. naroč-se mora prebuditi, zato Cast'telju jasno sliko krščanskega j nike in prodajalce. Zaglulovo mu.	'	in ne krščanskega sveta v tefla- 'časopisje je zelo močno in raz
Tudi slovensko naselbino v nji rimski dobi. V jesen sem jširjeno, Anacondi sem obiskal kjer prejel Vaše pismo* a ker sem župnikuje Č. g. J. Pirhat, brat imel tedaj naročnino še plača-Rev. M. Pil-nata in Še dveh Rev. no, zato tedaj nisem odgevorii. Pirnatov bratov, ker so štirje J Nasvetov pa tudi nisem hotel bratje duhovniki. Tudi tU sem j dajati, ker mehi list popolno-bil prav iskreno sprejet in do^ma ugaja. Ta list "A. S." imam bil Vsestransko pomoč pri agi- že nad 25 let iti ga bom im«l
in hkrati šo se razpisale nove! MARCONIJEVO BOŽIČNO volitve na dan 23. maja. Novi POROČILO AMERIKI, parlament bi ae imel aestati 1.' London. — Senator Gugliel-j kak obraz. Eni so bili odlikova-junija t. L	%	j n0 Marconi, i2najditelj brez-| ni s polumeseci pod očmi* ne-
Toda volitve se ob napove- žičnega brzojava in oče radio, katerim se ie utisnilo kaka danem terminu niso vršile. Zi-' Je poslal ameriškemu ljudstvu drugo znamenje in kot pripo-var paša je vladal povsem sa- voščilo k praznikom po nekem vedujejo okrog ljudje, da so molastno, opirajoč se na stran-; časniškem poročevalcu, ki ga je tudi neki "napredni" ženi ke, nasprotujoče Zaglul paši in'je obiskal, da bi zvedel kaj no- pripetil izvanreden slučaj* da njegovi stranki vrafd, v upa-vega ima Marconi za povedati.! je dobila v tem ljubežnjivem nju, dae se mu posreči sčasoma Iznajditelj je dejal, da bo novo biksanju lep spomin na svoje streti hjeno moč v narodu. V leto prineslo presenečenje sve- Gko, ki ga je vesela in ga bo
1 H,	i-oiHKo	veseIaf kadar se bo Jla te
beznjive dogodke spomnila.
svojem boju zoper Zaglulovo tu nova iznajdba, "television stranko je Eivar paša dosleden1— pošiljale se bodo slike brez-in izredno brezobziren. Vsak Jžično, tako, da se bodo potom
te iznajdbe lahko videli dogod-
taeiji, za kar se g. župniku najlepše zahvaljujem. Hvala tudi družini Fr. Pangrc za pomoč in prenočišče ter gostoljubnost.
dokler bom živel.
A mer. Slovenec se je mnogo zboljšal odkar je V Vaših rokah. Čital sem ga rad tudi po-
toda Zivar paša ima sistem v svojem terorju.
Proti wafdu so Zivar pašo podpirale Vse ostale egiptovske 3tranke; nekateri njih člani so vstopili celo v ministrstvo. Toda ko je Zivar izdal naposled iž^ redne odredbe tudi zoper politične stranke, pri Čemer je meril seveda na Zaglulovo stranko, so se čutile ogrožene tudi ostal^ stranke, tako da so
Mr. Molek kot velik "reshi-
ki po celem svetu istočasno ko coljub naprednega" elementa se bodo dogodili.	I v Chica^' bo t0 Prav gotovo
Marconi dalje pravi, da je'Prfnesel v svojem žarkometu. velik napredek zaznamovati v Takih dogodkov menda ja ne razvijanju brezžične telegra- 2amol*al ? ? N*3 servira svo-fije in telefonije v zadnjih 30	"*aprednjakom" enkrat letih, a pravi, da je to Vse šelej take^a- kar resnično itd. začetek, in da se bo razvilo V Ene in lste *"lhte se U^dje na-najkrajšem času še v nekaj Ču- vehc*Jo. Samo o farovških ku-dovitega, za sedaj še neverjet- m drugo razno pre-negrn žvekavahje ljudje ne berejo že _o_ več radi. Torej, Molek servira j
—	Tokio. — Tudi v Sinmin- jim originalnost! Samo ob-fu se bije boj med voditelji Ki- javi 111 P°^Piši se kakor hočeš, tajske za kontrolo nad Man- »žPo^danega ali neizpove-džurijo.	danega grešnika.
—	Salem, Mass. — Prof. Edward S. Morse, znameniti profesor zoologije, je v 8?, letu svoje starosti preminul.
To reach the advertise in Slovenec1" .........»ti i i
best customers "Amerikanski
"ENA IZMED NJEGOVIH NAJMANJŠIH."
Rev. J. Plaznik.
-o-
"Je vse res; če so tako delali, so delali zelo napačno. Le pustite, bom že jaz napravila ogenj za vas. Kar všedite se; trttdni ste." Žena jo je ostro pogledala* nekoliko osupno* nekoliko nezaupno. čudno! Mlada dekle naj se zanima za staro, prežirano žensko l Kaj neki pričakuje ? Nikdo še ni ničesar nikoli prej storil Za njo. Dekle je, ali svetnica, ali pa ni pri pravi pameti. Ker je toliko prestala vsled zlobnih jezikov, ni mogla zapopasti, da bi kdo imel reš pravo* krščansko ljubezen.
Ogenj je kmalu veselo plapolal In Helena je stegnila svoje roke proti peči* da jih ogreje. Stara kočara je bila mrzla in Čudno, da hi žeha v njej zmrznila.
Žena je vstala In potegnila iz police star lonec za kavo. Lonec je postavila na mizo in pričela jemati s police malo kruha in zavitek, katerega je odvila.
"Grdoba! Kje je moj šir T Podgane so ga požrle. Ničesar ne morem imeti v tej kolibi. Čudno, da še kruha niso požrle. Ponudila bi Vam ga, pa vi niste vajeni takih reči. Dva d|ii je štar in ga imam premalo; dva kosa zk nocoj in dva ža jutri. Skopa sem, ampak poštena. Ničesar ne jem, če prej ne zaslužim.H
Ko je bila kava segreta, jo je stara žena vlila v oSkrbljeno skodelico.
''Kje je sladkor in mleko?" je vprašala Helena. "Bom jae poiskala."
"V prodajalni je še," pravi žena suho-parUO, Ali mislite* da morem kupiti mleko in šladkor za nekaj centov, katere zaslužim?" Zdelo se je, da ima žena samo eno Stvar v mislih i da do k a še da je poštena.
"Noge "me bole*" je godrnjala ter grizla kruh, katerega je zalivala s kavo. "Sezuti se moram." Sklonila se je> da bi odvezala trakove, pa Al mogla.
"Moj križ! Ne morem se skloniti, kakor bi rada. Nekoč se rtiBem sezula cel teden, ker se nisem mogla skloniti."
Deklica je videla v duhu, kako Odrese*-nik Umiva noge sVojim učencem.
"Jih bom jaz odvezala namesto vas," je rekla in hitro skočila pokoncu. Zena je zmajevala ž glavom med tem, ko je dekle odvezovala, kar bi morali biti čevlji.
HNe morem razumeti, zakaj ste tako prijazni z menoj. Nihče me ne mara. Kaj mislite, da bote dobili od mene* «e vem." / "To vam pa lahko povem, zakaj se^ me ne morete znebiti, Domotoftje me muči*. Če najdem koga ie Minonka, ae mi ■«!(, da Je narejen te zlata."
"ties? Teg« bi pa jaz ne rekla. Kako se godi očetu in materi ?"
"Mrtva sta * zato sem takoeamai Ničesar drugega nimam v Miflonku, kakor grobo«-
je mislili* da niste pri pravi pameti."
"Briga me, kaj mislijo! Našla sem domaČega človeka. To je doVolj."
"Le nikar, nikar! Taka mlada, lepa gospodična naj bi hodila V tako smrdljivo luknjo! Nikar!"
4,Ker mi ne pustite priti, kot prijateljica, bom pa prišla po tisti cent. Ne pozabite, da ste mi dožni en cent." Po dolgih letih se je žena zopet nasmejala.
"Ce ste se pa Že tako odločili, pa pridite ; ga bom imela pripravljenega."
Kakor navadno* tako je Helena drugI dan najprej obiskala Zi^eličarja V taberna-
za Tebe."
V svoji gorečnost je celo pozabila* da kar stori enemu izmed njegovih najmanjših, njemu stori, Blagoslovila se je z blagoslovljeno vodo* pohitela po stopnica in ravno k stari ženici lia tlaku.
"Lejte! Lejte V' je rekla ženica presene-čeha.
"Gospa Kane l Ravno sem na potu doli k vam. Bom nesla košarico namesto vas.."
trudna sem* trudita?" je rekla, brefc da bi se zahvalila, 'fKaj ste delali tam ?" Pokazala je na cerkev.
"Sla sem malo na obisk k Bogu," m "Kako ste neumni! Kaj «e on briga za
Menda je res
kelnu, predno je šla obiskat staro ženo. Bi-ve/ Helena je nepremično gledala v ogenj la je vesela in šla je lahkih korakov, ker je katerega izmed nas, Večkrat misiim*"da Hi in dve debele soiZe SO Se pocedtle po nje- vede!a*da bo prinesla Veselje in tolažbo ža- Boga."
losthi in potrti duši. Ničesar se ni V celem življenju tako veselila* Njen obisk v cerkvi je bil nekoliko krajši, da brž pokaže dobre stvari, katere je nakupila' o poidahskem premoru.
"Veš, dragi Gospod," je rekla jetniku ljube sni V cerkvi^ "moram Obiskati eno izmed tvojih malih* katera potrebuje okrep-čila in pouk«, Pbmagaj mi, da jo pridobim
nem obrazu;
"Pa le nikar ne jokajte, še eno dobro srte na,svetu," * ;
Če pol ure se je Helena ločila od svfcje nove prijateljice,	'
"Ali vas smem še jutri večer obiskati ?" je Vprašala, ko je odhajala.
"V to Umazano šmrdljivO bajto fia$ bi prišli t Le doma ostanite, da ne bodo *ose.d-
'Kako pa to veste?"
"Če bi bil Bog in če bi imel kaj Čustva* kako bi me pustil živeti v teki revščini ? 8a-mo delam dan Za dnevom sa skorjo kruha in to brez upa* da bi bilo ked&j kaj boljše."
4 Ali šte ga že kedaj prosili* da bi vam pomagal?"
(Dalje sledi,)

Pismo it WaukegaiMu
WAJNIUI- NAVDUUNJE 2A LASTNO FAftNO DVORANO. — LEP UittM 4fw UHHt POIOINOITL - JASNA SLiKA M^IH PIV SLtolC, Ki JIH PUŠČA ZA SK^^o TI vSuS
Waukegan, 111. .tako se Je tudi isgfrdllo. Nfcprn* (fcnjem urednik: — Proalm vile so $689.00, Jn to morama malo prodora v nam priljubijo* J reči, je iavanredno dobro Le nem listu "Amer. Slovencu." — tako naprej žene, zakaj dela Zadnjič sem poročal, da se Je je še pred vami veliko vršil bazar v tukajšni župniji. I Hvaležni moramo pa tudi bi-Knko se je baZar obnesel* tega ti Čaatitemu gospodu župniku*
ni nihče poročal in to hočem storiti sedaj jaz, čeprav Že tnalo pozno. Boljše enkrat kot ni^ koli.
Bazar se je obhesel prav dobro, ako pogledamo številke,
ker še je teli bazar Vrtil pod njihovim vodstvom in so Imeli veliko dela in opravila. Vedno smo jih pa videli na pravem mestu.
Ne bilo bi pa prav, če bi pO'
kt enačijo pet tisoč pet sto £i-:žabil na Dramatični Klub, kt
•tega dobička! To mora vsakdo priznati, da se Je dobro obnese!.
£di se mi, da me veže nekoliko dolžnost kot šolskega odbornika, da se na tem mestu zahvalim v imenu cerkvenega Ih šolskega odbora vsem onim, kateri so na eni ali drugi način pripomogli, da se je ta bazar tako dobro obnese!. Najprej gre hvala onim, kateri so bili na kohtestu, ki so tako pridno hodili od hiše do hiše in zbirali denar skupaj. Poseb-
je nam priredi! krasno predstavo "Strte v Toplicah" v nedeljo popoldne, 22. novembra, zakaj predstava je bila skozinskoz jako zanimiv* in polna humorja. Igralci so bili tudi vsi na pravem mestu; vs! so rešili naloge jako izvrstno, posebno pa "Stric v Toplicah". Tako je prav, le tako naprej Dramatični Klub, ampak tukaj ne smete izpustite prilike, katera se Vam bo nudila prihodnje leto. Ko se bo zidala nova šola, morate vsi kakor eden zahtevati,
pridigo, litanijami vseh svet-j bin bi že lahko imele svoje iup-
ui_ i	- xT„i nije, ajco ne k« kjjo tega proti-
verskega časopisja. Druge na-selblnev kjer imajo svoje župnije, a nimajo pa Ste svojih župnijskih šol, bi jih že tudi lahko imele, ko ne bi bilo tega protfverekega in breeverakega časopisja,
nikov, blagoslovom z Najsvetejšim in zahvalno pesmijo. — Vddili KO jo č. g. J. &kur il
Pittsburgh * Pa., pri spovtdova-nju jim je pa pomagalo še več drugih slovenskih duhovnikov. Vdeleiba vernikov je bila pa tudi poVoljna, zakaj ljudje so prihajali vsak dan v velikem številu v cerkev, zjutraj k mašam, ki so bile vsaki dan tri: prva ob petih, druga ob šestih in tretja ob osmih. Prihajali so
A v koliko škodo je nam Slovencem to protiversko in brez-verako časopisje v trgovskem ožiru. Zakaj se jud najraje na
tudi čet d«, v <*rkev in »večer!*'1 n-cd1 S,»v'"ce « «'«*> tr**
k pridigam. Veliko ljudi je tu-lV,h0'. ker	mcd S1°-
di opravilo evojo adventeo «po- V*??*?™ ^ ln *fuP»»-j • uu • x u • isti ih je tudi neka navošč jivost, ved in obhajilo in se tako pn-;. . * ^ . .	. ■ .
, ; , L, i katere med njegovim'. Abraha-
S tem so zopet pokazali tukajšni Slovenci, da v njih srcih še
no se je pa pri tem odlikoval da dobi župnija tudi krasno John Grčar, kateri je nakolek- (prostorno dvorano. Zakaj v tej tal $411,97. Zakaj on je šel v dvorani boste zamogli šele va-vsako slovensko hišo ne glede še dramatične moči popolnoma ali spada k župniji ali ne in porabiti in s temi močmi vell-vprašal če hoče kaj darovati;ko koristiti župniji, ali pa poza novo šolo. Ob zaključku sameznim podpornim društvom bazarja so kontestmani vsak ali pa celi naselbini. Dramatii-svoj nabrani denar prinesli, in nI Klub, rečem Vam, v mesecu ko so ga cerkveni odborniki januarju, ko se bo vršilo letno prešteli, je znašal $1877.00.— cerkveno zborovanje in se bo Hvala gre tudi naši cerkveni tia tem zborovanju odločevalo, orkestri, ki je svirala krasne ali dobi župnija dvorano ali komade v dvorani ob vseh ve- ne, ako se zavedate vašega čerih bazarja brezplačno.	dramatičnega stališča, takrat
Zadnjič sem poročal, da se morate nastopiti vsi, kakor vrši bazar v sledečem redu: jedeh, da dobi župnija dvorano, Prva nedelja otroška, druga f.akaj v tej domaČi dvorani bo fantovska in dekliška, tretja ta klub dobil pravo življenje, nedelja za žene, četrta pa za Hočem tudi poročati, da se može. Kekli smo. sedaj bomo je vršila štiri deset urna pobož-
pa videli, na kateri nedelji se
nost v naši župniji.
bo naredilo največ dobička, in Pričetek te pobožnosti je bil 8. kakor smo že poprej slutili, da decembra in zaključek 10. de->odo žene nalveč napravile, cembra ob pol osmih zvečer s
■	i ..	, ■	, ,.',-mi9iI nt"« ■^■r.-.-.iri	j.«, i
živi inr gori ljubezen do svoje vere in do Boga Stvarnika, Gotovo pa, če bi kdo sodil po pro-tiverskem in brez Verskem časopisju, bi gotovo mislil, da so v tej slovenski naselbini že kar vsi rudeče pobarvani, kar pa ni takoi Ampak res je, da so nekateri vero potisnili na stran, sedaj pa živijo v temi zmote, a te ljudi pa ne smemo ti, ampak so bili zapeljani po slabem časopisju. Gotovo, krivi so bili sami toliko, da so se na taki časopis naročili in brali; ker pa gotovo vsi dobro vemo, kako je to časopisje prihajalo v slovenske hiše, da je prihajalo v ovčjih oblačilih,.ko se je pa enkrat nekoliko vdoma-čilo
ljivi volk in sedaj jih pa v svojih krenrpljih, in ti ljudje nimajo lastne svoje moči toli- ^ ko> da bi se jim mogli iztrgati, in zato pravim, so pomilovanj«! vredni. Ta zgrabljtvi volk je, brezverski in proti verski tisk.
Ako pogledamo nekoliko po širšem obsegu, videli bomo, v kolikšno škodo je nam Slovencem to slabo protiversko časopisje. Koliko slovenskih nasel-
PREMOGARJI DOfcUO DELO
Premogorov dela vsak dan in v rovu ni plina. Rov je odprt, i Zaslužek dober.-	j (f
Jefferson & Indiana Coal Co., Iseliit, Pa.	č.p.
j vse to prihaja, kdo more reči, da ne od brezvert*kega in pro-! ti verskega časopisja ^ In nadalje, ako pogledamo na politično stran, vidimo ravno to. Koliko bi lahko dosegli mi Slovenci tUdI pri politiki, ako ne
naobratho, zakaj vzemi človeku vero in vzel mu boš tudi narodni značaj. Sedaj se pa vprašajmo, kje se bo nafca slovenska
krasne stenske kole* DARJE ZA LETO 1926
smo razposlali n« vse naše lo»
«a gevoriea najdalj Ctta oN1 ^	* **
drž... tukaj v tej detel!. jUJ l	kollkor
mislim, da mi nihče oporekati, če rečem, da tam, kjer so slovenske župnije in župnijske šole. Da bo to res, si lahko vzamemo za dokaz naše

ev, KoiiKor je
naročnikov Amer. Slovenca v ne more naSe|Wfti ysi nafočMikj jih do_
bijo brezplačno. Gg. zastopni-ki(ce) jih bodo razdelili naroč* nikom, kateri ga še nj dobil,
sosede Poljake. Zakaj oni so| "aj SG zg,asi pri naŠBm lvkiih
prišli v to deželo sto let pred nami in so še danes dobri Po-! Uaki, ih pa ne samo Poljaki, ampak tudi dobri katoličani. Irci in Nemci istotako. In zato rečem, da mi Slovenci tudi ne! ( > moremo biti samo eno; mora-! mo biti Slovenci in katoličani,! j in Čisto brez skrbi rečem, da t kdor vničuje vero Slovencem, ta tudi vničuje narodnost. In zato Slovenci katoličani, proč z brezverskim in protiverskim časopisjem, ne dajmo mu pro-!

itemu zastopniku v £a bo dobil. V naselbine kjer nimamo lokalnega zastopnika
bodo prejeli naše stenske koledarje naročniki po pošti.
Povejte trgovcem in obrtni* kom, ki oglašajo v "Amer. Slo«, vencu", da je to Vaš list, » katerem oglašajo.

»
bi oviral In razdiral brez verski ,stora v naših hišah še manj! T in protiverski tisk. Nadalje če'p?.	denarja, da bi se ž'
pogledamo tudi v družinsko njim vzdrževal, ker uničuje in1 življenje, tudi tam vidimo po- framoti» k/nr J'e "am najljubše sledice tega brezvenskega in in najdražje, in to je naša sve-zmous:	časopisja. Zakai ta vertt in miitl slovenska govo-f
°*J v«emi človeku vero in vzel mu rica Naročimo se pa na kato-j boš tudi ljubezen. Ce pa gre iz !iški	"Amer. Slovenec,"
hiše Vera in ljubezen, gre tudi m ho nas krepil in podpiral mnogokrat upanje, zakaj vera, upanje in ljubezen, te tri čednosti so tako tesho združene, da ena sama ne obstoji dolgo, in vse to pa dela brezver-*ko in protiversko časopisje.
ilo ootem ie na nastalo zirrabJ Pri Vsej tej ******* ae pa Še j	_o-
^Tolk in ^ThVSaSf?'-1!«1 ^ .^v m^ n ALWAYS PAYS TO AD
" I	VKRT1SE IN °AMt]RlKAN
SKI SLOVENEC".
da liomo postali trdni v zna-; čaju, veri in narodnosti in bomo enkrat s ponosom gledali j nazaj na našo preteklost.
!	I
Andrew Košir,
šolski odbornik.
krat radi pobahajo, kako dela-za narod, kar ie pa ravno

Hart Schaffner & Marx
in druge boljše izde-Ijave oblek z dvojnimi hlačami in zimske suknje iz čiste volne, razne barve in najmodernejše oblike za mlade moške, kakor tudi za bolj odrasle in starejše.
POSEBNA CENAl
$23.50; $28.50; $33.50; $38.50
in dalje.
FRlDlTt IN PREPRIČAJTE-SE!
Ali vam je ljubo vaše zdravje?
The BOSTON Special,
Ala« V"am j*-, tedaj tu- zaiit-niarjajlt- V aših z<il>. XIi imamo
najbolj-TPtra spccijališla a ^loščt
• državi, ki deta v našem uradu. \	delo jamčimo. Krona i it
umetno zobovje za polovično cetio.—t'ridile in tie odlašajte.
Boston Dental Co. 3009 East 92nd Street So. Chicago, III.
Phone: Canal 1787
CVETLICE
so ifcraZ vsega, žalosti in veselja. — Za praznike ue razveselite svojih dragih z nobeno stvarjo bolj, kot z lepimi sveiiftii* duhtečimi cvetlicami.
Ko Vaš prijatelj(iea) leži (bolan(a), nesite mu (ji) šop svežih cvetlic in razveselite ga (jo).. Ob rojstvu, ob bolezni, ob praznikih, ob posebnih dneh veselja* je cvetlica onh čtVfer, ki izrazi najbolj Vaša srčna Čutila,
Kadarkoli rabite »veže ali umetne cvetlice, pridite k Vašemu domačemu cvetličarju, ki Vam bo najbolje postregel. Pri nas dobite vedno najlepše krisanteme, gartrože, nagelje in "Sweet Peas.*
Frank Jindrich
CVETLIČAR 212? Welt 22nd Street,	Chicago, III,
:
M. H. JELINEK, lastnik VOGAL BLUE ISLAND IN 1», ULICA. CHICAGO, ILL. Odprto: torek, četrtek in soboto zvečer. Odprto: ob nedeljah dopoldne.
......IM«/jf	K^V« M
□
»iiiilla^ip
ČUDOVITO ZNIŽANJE CEN!

ifn/t
Izgubila $3.000
Chica«^* je jednostaVAO polha »loparjev m p rog nan ih raftpečevafaev neveljavnih vrednostnih papirjev. Njihove žrtve so Mvadiio ljudje, ki vsakemu vrjamejo in si puhtijo odvzeti svoje prihranke.
Ako poslujete s takimi ljudmi, »te fct>to*o »a izgubi.
Neka vdova, katera je težko delala, da je prebrafttla svoje trfotroke, jt poleg vsega se prihranila #3000 ca slučaj starosti. Neki brezVefttftf prodajalec jo je nagbvoril, ntj *vt>je prihranke vložt v investatijo, katero ji je naslikal kot zelo dobičkanosno. V resnici ni bil6 ničesar vredno, tako je revica prišla db vet denar.
To je tudi za Vas primer, da «4 ga zapomnite in daste prednost banki, katera tiolgo Vrsto let pošteno in na temelju izkušnje posluje v vsestransko zadovoljnost.
* i
Zapomnite si, tla Ufcluzbenci največje bax*ke na zapadni strani mm* sta Chicago, katera je Kaspar American State Batak, it. 1900 Blue Island Avenue, Chicago, III., so vedno pripravljeni Vam svetovati brezplačno glede zanesljivega vlaganja denarja,—35letno Solidno po-slovanje je napravilo to banko tigurno za Vase stedenje in investatijo.
Najsrčnejša Voščila k božičnim praznikom in srečno Novo leto želi Mr. & D. TELSER, predsednik Hankan Jewelry Co.
Ne zamudite prilike.
Proti gotovemu plačilu ali na obroke.
NA OftKOKE JE RAVNO ISTA CENA KAKOR PfcOT! GOTOVEMU
PLAČILU.
Ne čakajte zadnjega dne — pridite takoj! Zbrano blago Vam shranimo do praznikov, da le nekoliko takoj plačate.
Dem at ni prstan za ženske z modrim demantom, 18-k ar at ni, belo zlato prej $150.00
$135.00
Tudi velika izbira demantnih iil drugih prstanov od $13.00 naprej.
Ženska zapestna ura 18-karatna, obrobljena s platinom, okrašena z demanti od
$40.00 naprej
Druge ženske zapestne ure, 14 in 18 karatov, zlate s 17 dragulji, od $20.00 do $35.00.
Zanesljive trpežne ure za žen&ke po $S.50» $10.00, $12.00.

16 draguljev, belo poz lačene, posebno fine vrste, za katere jamčimo. Prej $26.75
$21.50
Moške zapestne ure — lepo darilo ža moške — 17 draguljev, zelene in belo zlato, — z Bulovia tekom, posebno fine od
$28.00 naprej
Drb£u vrste po «4,50, $8,80, »10.00, «12.00

HANKAN JEWELRY CO., Inc.
Mr. S. D. TELSER, predsednik
2209 West 22nd Street	pj«**: ca»a* 5490	Chicago, Hlin ois
v "Dvoje vrat zapadno od Metropolitan State Banke."	_	|
^lllll^lllllimillllllllllBill^žMMM^
uidl
mmr L



^ KRIZEV POT %
ROMAN ČEŠKEGA DUHOVNIKA.
_
prevedel vojteh hy
BASEK.



Vedno jih je imel pred očmi in niso mu šli iz spomina. "Dvigniti jih na to kulturno višin^, na kateri sam stojim/' je iskreno želel v svojem- srcu. Olajšati jim življenje, dati jim ključ do tega, čemur se pravi "veselje življe-ja"; ppmagati jim naprej gmotno, preskrbeti jim kruha, rešiti jih revščine — in potem tudi duševno jih oblažiti, dvigniti — to si je goreče želel mladi duhovnik . Šel je v graščino prosit, naj zvišajo mezdo, okrajšajo delovni čas, naj pazijo, da ne bodo ti berači okradeni radi krivične mere tam zunaj na grofovskih njivah, kadar se jim je oddajalo delo "na a-kord" pri pesi, košnji in drugače.
Napeljeval jih je tudi k treznosti in varčnosti, ko je ustanovil posojilnico, in k snagi s predavanji, v katerih jim je dejal cele razprave in higijene. Hotel je biti vsem vse.
Drugo, kar je z bridkostjo gledal, je bila njihova cerkvica. V njegovi duši se mu je neprenehoma prikazovala podoba semeniškega oratorija in cerkve; visele so tam slike kapel in cerkva praških in drugih, kar jih je že kje videl pri vsaki se je vzradostil in našel nekaj krasnega v njej. V tem svetišču, tukaj v svoji cerkvi pa je rdel in zapiral oči, ker je videl, da mora to cerkev obesiti na zadnje mesto. . . Kako ga je to v dušo mrazilo!
"To tudi mene muči, to me tare," je tožil žalostno gospod župnik, "toda ni mogoče pomagati, ni mogoče. Cerkvica je revna kakor jaz — gospod patron ne da," niti slišati noče. . In župljani ? No, saj jih bodete spoznali. . ."
Obupna bolečina je trgala Juriju srce.
"Pa kaj ta patron, ali morda nima ? Ali mu ta pristava ne nese?'*
"Ohoho, ne nese ? Prijatelj! Osemnajst tisoč čistih roma za njim na Dunaj. Tam živi in zapravlja, tukaj ga niti ne poznamo. . ." se je bridko glasilo iz ust sivolasega duhovnika.
V Jurijevi duši je vstala predstava zaje-davca. Kakor omela na hrastu, tako živi ta gospod patron iz mozga in žuljev drugih. Cerkvi je~pobral pred leti premoženje, za nekaj stotakov je kupil graščino z vsemi pravicami in dolžnostmi, za dan dela, težkega dela, da moškemu pol goldinarja in ženski dvaj-setico; nima niti toliko čuta, da bi poskrskrbel tem ljudem za spodobno stanovanje in prijazno'cerkvico, kjer bi se oddehnili in si osvežili dušo. Samo denar, denar jemati! Denar, katerega se drži zdravje, pot in kletev toliko ljudi. . . Za svoje konje je dal sezidati nove konjušnice, za živino nove hleve, prezidal žit-nico —^ za delavska stanovanja in patronatno cerkev pa nima groša. . .
Toda cerkvico si bodo popravili, četudi brez gospoda patrona — ali ga pa prisilijo.
In čez nekaj časa se je res ustanovilo "Društvo za popravo farne cerkve". . .
Tu se je gospod župnik ustrašil prvič. Doslej je molčal — in kadar je kaplan kaj novega vpeljaval, je vselej le pripomnil: "I, v ime-mu božjem — toda name ne računajte, sem že star, imam rad mir." Ko mu je pa Jurij prišel s tem, se je ustrašil.
"I, kaj se pa Vi v to spuščate? Hujskate župnijo -proti gosposki. Uradništvo Vas po-črni pri gospodu patronu, in ko bodete prosili čez nekaj časa za župnijo, Vas bodo brcnili. In čemu Vam je tega treba, čemu ?"
Toda pred Jurijevimi očmi je trdovratno stala podoba prenovljene cerkvice, polne pojočih vernikov — vsaj v cerkvi srečnih, zadovoljnih. . .
A tu je posegel vmes sam gospod ravnatelj veleposestva in poslal župnijskemu uradu dopis, nad katerim je gospod župnik vil roke. Go .spod ravnatelj se je pritoževal nad kaplanom, da si škoduje na časti, ko se poteguje za grajske posle, da se meša v-stvari, ki mu niso prav nič mar (n. pr. da opozarja urade na stanovanja graščinskih hlapcev — izbe za posle, da ustanavlja društvo za popravo cerkve itd.), kar seveda patronskemu uradu ne more biti vseeno — in zato odvzame župnijskemu uradu ves "precarium" — namreč užitek cerkvenih njiv za majhno najemščino in dvajset metrov drv. . .
To je bila kratka vsebina dopisa, ki je gospoda župnika tako preplašil. "In on — samo on je tega kriv! Samo on — kaplan — rogovi-lež — tudi v pridigah jih je prijemal. Z nobeno rečjo ni bil zadovoljen, niti s tem, da so ob nedeljah orali, sejali, s parnim strojem mlatili, peso vozili. . . Pa kaj je storiti? Kako naj reši "precarium"? Mora se poboljšati — nehati." In z dopisom v roki je odšel razburjeni župnik v kaplanijo.
"Nesreča, gospod kaplan, nesreča!" — je razdraženo spregovoril takoj na pragu.
"Kaj pa se je zgodilo?" — je poskočil Jurij od mizice.
"Preberite tole, le berite, berite! In Vi, samo Vi ste tega krivi! Tak svet mir sem imel tukaj, dokler mi Vas ni sem prinesel hud veter. Sama društva, same knjige, sami časopisi! In čemu Vam je bilo tega treba? Cemu? Tole nam je vse to prineslo. Razdražili ste mojo poprej tako mirno župnijo — in zakaj ? Zakaj pa niste tak kakor drugi? Kaj pa so Vam- mar ljudje v graščini? Naj jim plačajo, kolikor hočejo, naj stanujejo, kjer hočejo! Zakaj ne greste z gospodo? Zakaj vpeljujete novotarije? Storite svojo dolžnost, pa je dovolj ! Ali nimate dovolj šol, pridig, obhajil ? Čemu si še pomnožujete delo? Zakaj ne pustite vse pri starem?
Juriju so se tresle noge. Bilo mu je, kakor da ga stari župnik tepe in biča s svojim napol žalostnim, napol očitajočim glasom. Mislil je, da se mora vsak trenutek zgruditi na tla. Ne
razume ga, ne umeva njegovih teženj--.
Jurij je molčal; ni oporekal, samo z obema rokama se je držal mize.
"Pa Vas morda razumem, gospod," je ra-daljeval sedaj starček hitreje, bolj pogumno, in iz njegovega glasu je nekako odmeval ton jeze in zlobe — "hočete si pri nas zaslužiti odlikovanj, hočete pokazati, kaj Vi znate, o-sramotiti hočete svojega župnika, — to hočete Vi.--- Toda zmotili ste se, zmotili! Doslej sem molčal. Dvajset let sem na patro-natu in živim v miru z gospodo. In sedaj na stara leta mi hočejo odtrgati več kakor dvesto radi Vas ? Zdaj šele ne bom dobil ničesar, niti za cerkev, niti za kuhinjo, niti voza. In če bi prosil za drugo faro? Bog mi bodi milost-Ijiv! In to zavoljo Vas — radi Vaših muh!"
Jurij si je zakril obraz z obema rokama in
jokal--. Stresal ga je ta jok kot šibo na
vodi. . .
samo materielne.
^pisano POLJE;%
- J. M. Trunk___
...... II H ii il I ill Bm m HM IM ipmj^i.-T^
Trunkove muhe, Trunkove zmote, zdaj — Trunkove pridige.
Pridige bodo seve prav za nič, saj morajo g. Moleka prijemati pravi srčni krči, ako le kaj o kaki pridigi sliši. Sicer je pa srčnih ran sam kriv, ako govori o pridigah.
Hudo zatrjuje, da "je duh voljan, a meso . . hočem reči, evidenca je slaba. Ne, ni slaba, sploh ni je, kvečemu le staroveška ali srednjeveška "Pridigar" Trunk se radi tega ne bo zjokal pač pa še dalje — evidenciral, posebno ker g. Mole k sam še — pridigo zahteva. Pravi namreč: "Moj point glede evidence iz 20. stoletja je, da mi vi, g. Trunk, dokažete obstoj vsega supernatur-nega na temelju astronomije, geologije, fizike, kemije, biologije, fiziologije in drugih pri-rodoslovnih ved, potem bom vam pa rad verjel." G. Molek, bodimo malo pošteni. Ali ste vi malo premislili, kaj ste s tem
Trunk.

*> *
-O S
misli samo delo možganov, a večina ljudi vsaj se z vami ne strinja, ker bi potem tudi oslu morali pripoznati duševno delovanje, ko ima možgane, in vi sami govorite o "duševnem" delu, naporu, plačilu za duševno delo itd., a že označba "duševno delo" priča, da je misel nekaj izven (materielne) narave, v katero vi edinOle verujete, dasi misli niso prav nič su-pernaturnega." Vse, kar je, je v naturi," pravite, toraj bi ne bilo niti kakih misli, ker so nekaj duševnega. Ali je taka trditev vaš lastni "duševni" proizvod, ali le "naturni" prepis iz kakega "znanstvenika?"
Opetovano se sklicujete na nepoznane sile v naravi, in ka-žete s tem, na kako slabih no-
Pa zopet se zažene g. Molek in skoči v — praznino. Takole zamožakari: ". . . vsi poizkusi, kar jih je bilo do danes, vsi resni poiskusi za spravitev naravnih zakonov, sil in procesov v skladje z vašo metafizično "superstrukturo" so bili zaman." Mit Verlaub, oprostite, to je zelo možato povedano, a bo vredno komaj počenega groša.
Prvič. Kako so se delali ti poiskusi? S pomočjo geografije so hoteli najti pekel, s toplomerom ,kakor še ne dolgo od tega Glas Svobode, nebesa, s kemijo angelce . . . prav kakor bi kdo na tehtnici hotel zmeri-ti, koliko je vredna Molekova filozofija. Taki poskusi so seve — zaman. To stoji.
Drugič. Kdo je delal take poizkuse? Morda kaki špiriti-sti slovenske krvi in pameti v Collinwoodu ? Ali znani Sir Conan Doyle s svojimi "fajer-berkarji," s katerimi vlači pri-'iskalce" supernatur-nos? Verjamem, da
gah stoji vaša argumentacija, smojene ker se naslanjate na' nekaj, kar nega za
še ni znano. Ni treba. Mi ve- so bili taki poizkusi, najti "sumo, da je dvakrat dve štiri, in perstrukturo" zaman, vemo tudi, da z geografijo ne Tretjič. G. Molek se bo pa pridemo do supernaturnega, da skliceval na "znanstvenike". S v naravi nič ni nadnaravnega, temi bote imeli križ, ali pa bo-stavkom zapisali? Ali bi se mi ker je narava materija, vemo te pošteno nasedli, ako se z vi ne smejali in mi pokazali pa tudi, da se potom mišljenja, njimi podate na polje metafi-pot tam menda nekam v Kala- metafizičnega sklepanja in žične "superstrukture." Kar mazoo ,ko bi jaz prišel v vaše špekulacije po naravi lahko nekaj vrst spodaj, na kar še uredništvo z — vatlom in zah- pride' do supematurnih poj- pridem, pokažete sami, kakšen teval od vas, da mi na vatlu mov, ki s kemijo, biologijo, fi- znanstvenik ste z vašo — več-zmerite, kako dolga ali kako ziologijo nimajo prav ničesar no materijo. 2e na torišču bolj
Sami opraviti. Naturalist, ki dela sa-nad- mo s kemičnimi ingredijanca-
kratka je vaša pamet? pravite "supernaturno
naravno, kar je toraj nad na- mi, meri na mile, opazuje živ-ravo, in evidenco za take poj-|čevje, študira kri, opazuje neme hočete imeti potom geogra-|bo, bo ostal v okviru narave, a fije, kemije . . ., to bi se reklo bo prišel do drugih, toraj su- morda pred par leti slišal vrab-misli basati v žaklje. No, glavo pernaturnih pojmov, ko bo sto- ce čivkati! Kaj potem šele na
naravnih" ved, n. pr. paleontologije so nekateri prave — smešne kapacitete, ki proglasijo vsako kost za milijon let staro ropotijo,, dasi je njen lastnik
na vrat, saj menda niste na pil na pot raz motri van j a, skle-glavo padli.	|panja, modrovanja, recimo
Izjavite dalje: "Jaz se stri- kratko metafizike. Tudi jaz njam z znanstveniki (?), ki'verjamem, da v vseh še nezna-pravijo, da izven natjure ni nih naravnih silah in procesih nič, in vse, kar je, je v naturi." samo na sebi ni prav nič super-
Sicer bote trdili, da so človeške naturnega, ker so vse skupaj bi je ne bilo, saj ne bo noben
pameten človek trdil, da ni severnega tečaja, ker ga še nihče ni videl.
Gosh, bo pridiga dolga. Zdaj, Mr. Molek, pa resno
polju — metafizike?
Ako taki "poizkusi" in taki "znanstveniki" niso spravili v sklad naravnih zakonov z metafizično superstrukturo, potem še prav dolgo ne sledi, da
Slovenskim gospodinjam
je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju :
Math Kremesec
SLOVENSKI
MESAR

Katoliška
u
Tiskarna
se priporoča v naklonjenost
——▼sem slovenskim društvom in organizacijam, —vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom,^ —za vsakovrstna tiskarska naročila.
—Naročila izdeljujemo lično, točno in hitro, —nase cono so vedno med najnižjimi, —poizkusite in prepričajte as,
—Nala specijaliteta so zlasti društvena delay —društvena pravila, in vse druge tiskovine, —izvršujemo prestave na angleško in obratno.
KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN* PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO:
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
besedo. Pišete: "To (namreč, da bi ne bilo nobene superstrukture, nič nadnaravnega, toraj nič nebes, Boga, pekla) veste tudi vi, toda nočete vedeti, nočete priznati javno, in j razumem, zakaj nočete." Zabrusite mi toraj v obraz, da sem jaz hinavec. Ali imate za tako predrzno trditev tudi le najmanjši dokaz ? Kako morete vi kategorično trditi, da sem jaz drugega prepričanja, kakršno kažem na zunaj ? Ali ste
v	vaših modroslovnih študijah že tako daleč napredovali, da prekosite prav največje modrijane, ker dozdaj še ni trdil prav noben resen človek ,da vidi drugim v srca? Malo mi je na tem, kakšno mnenje ima kdo o meni, a če kdo o meni trdi, da sem hinavec, potem naj blagovoli to tudi dokazati, ako je mož, ki stoji za svojo besedo in ni samo prazen blebetač. Ljudi, ki samo nekaj trdijo,1 česar nikoli ne morejo dokazati, gre pri nas med borovci cel tucat in še več na eno muho.
Jaz rešpektiram vaše zagotovilo, ko pravite, da vam volje ne manjka, samo evidence ne najdete, a vi trdite, da jaz vem, a nočem pripoznati, in da
vi	razumete, zakaj nočem. Toliko značaja mi pa že lahko prisodite, da bi jaz takoj vrgel kolar, ko bi notranje pre-
pričanje prišlo navskriŽ ščem mojega poklica in dela
Sledi nekaj Molekove m«
fizike. Ali je lastna, ali posneta, nočem razmotrivat Naletel sem tudi na druge,
so tu telebnili, kakor so širol
Iz nič ni nič. To stoji. Ako je nekaj, ki se ni pričelo, mori biti to večno in se ne sme spreminjati, in to je le — Bog. Svet, narava in vse v naravi tudi obstoji, a se neprestano spreminja, razvija, vršijo se procesi, sa j sami govorite o teh i ni verujete v evolucijo. Kar pa: se spreminja, pa ne more biti večno, to uči zdrava pamet, in ni znamenje zdrave pameti, ako trdite, "da naravni procesi ne morejo imeti začetka in ne konca." Ker se razvijajo, so se morali nekoč začeti razvijati* toraj ne morejo biti brez začetka, to je contradictio in se, samemu sebi nasprotuje. Ker obstaja in se vršijo v njem procesi, ta postanek in začetek procesov ni prišel iz nič, temveč ima svoj početek in razvi-tek v — Stvarniku, ki je edino-le, ker večen, brez začetka in konca. Iz nič ni nič, če je, mora biti večno, toraj Bog; narava z menjujočimi procesi nikoli ne more biti večna, bila je — ustvarjena. Iz nič ni nič in Genesis sta pri meni v najlepši harmoniji. Ni treba posebne metafizike, tudi priprost človek sodi Čisto naravno, ko pravi: "Odktod je pa potem vsa narava prišla," če se pri tem ne ustraši — Boga.
Še nekaj o — morali, da človek lahko krade, goljufa . . . ( če ni posmrtnega življenja in odgovornosti. Pravite : "To je bunk A No. 1". Krasna argu-■ mentacija. Vredna paglavcev na cestir
Mr. Molek se hoče nekoliko zagovarjati, češ: "Tri četrtine človeške nravnosti in vesti u-stvarjajo materielne razmere, v katerih vzraste in živi." Pri-poznam, da nekaj vplivajo, a ne ustvarjajo vesti in odgovornosti niti "zboljšane ekonomske razmere," saj se največji goljufi vozijo čestokrat v najlepših avtomobilih. Pripoznam tudi? da "je človek lahko dober, če je neveren, in slab, če je veren," a to ne dokazuje prav ničesar, ker je človek lahko od narave nekako dober, vera pa tudi ne sili, temveč daje samo navodilo.
Infamnost prve vrste pa je trditev, da bi bila glasom moje trditve duhovščina brezvestna in ne poznala odgovornosti, ker "dela baje le business in goljufa ignorantne ljudi." To je zelo stara in škrbinasta sablja in znamenje najtemnejše ignorance, v resnici strastne zlobnosti.
Glede vojne pa kar jezik za zobe. Katoličani kot taki niso delali, svetovne vojne, papež, kot reprezentant katoliške vesti, je pa opetovano povzdignil svoj glas, a je našel gluha ušesa. Zdaj naj pa pride katoliška vest in odgovornost pred sodni stol ? Na Koroškem se je Pri socijalistih njih antimilita-ristična vest vzbudila šele, ko je splavalo vse po Dravi. Amen.
Širite "amer. Slovenca.-
DVVMM 1 lUiirn/u
priporočam se
rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni.
fr. pengal,
R. PAVLOSKI
Slovenski fotografist 719 No. Chicago St.
JOLIET, ILL.
priporoča slovenskemu občinstvu s naklonjenost!
Pripeljem na dom premog, drva, led po dnevnih cenah.
Razvažam pohištvo ob času selitve.
Pokličite me na telefon: Canal 2686.
Priporočam se rojakom v na klonjenost.
joe papesh
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljem na dom. Prevažam pohi-»tve ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu!
2018 W. 21st Pleče
CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221,