LETO XLIV, ŠT. 42
Ptuj, 24. oktobra 1991
CENA 22 TOLARJEV
Jesenski darovi
UVODNIK
Danes
sami\
s svojo
vojsko
Po predvidevanjih naj bi se
danes ladja Galeb vrnila še po
preostanek nekaj nad tisoč vo-
jakov bivše jugoslovanske voj-
ske, ki tako (vsaj upamo) za
vedno zapušča Slovenijo. Po-
novno eden od dni, kijih bomo
zabeležili v zgodovini, saj je hi-
ti popoln gospodar na svojem
ozemlju bistven pogoj za sa-
mostojnost dežele.
Počasi izginja občutek stra-
hu pred ponovno agresijo in se
z večjo močjo pojavlja upanje
po čimprejšnjem priznanju sa-
mostojne Slovenije s strani Ev-
rope in ostalega sveta, pri če-
mer pa vprašanje, ali še v času
nizozemskega predsednikova-;
nja v dvanajsterici ali ne, ni ?
več toliko pomembno. Že raz- j
mišljamo o svojem nadaljnjem |
življenju in razvoju, o odprtih \
problemih brezposelnosti, last-
ninjenja, gospodarske rasti in
tudi o svoji bodoči vojski.
Realno moramo vedeti, kdo
so oziroma lahko postanejo
morebitni agresorji na našo
deželo in v zvezi s tem načrto-
vani tudi obrambo, kajti voj-
ska, ki nas je pravkar zapusti-
la, se je pripravljala in dodo-
bra oboroževala za zunanjega
sovražnika, s slepimi naboji
streljala na plavega z vzhoda
in z zahoda, prava borbena
sredstva pa uničujejo življenja
in domove tudi tistim, ki so da-
jali prevelike denarje za to
oboroževanje.
Preuranjeno je razmišljati o
Sloveniji brez vojske. Razmiš-
ljamo pa o tem v Ptuju kot me-
stu muzeju, da prek Združenih
narodov oziroma UNESCA
dosežemo, da nas le-ta uvrsti
na seznam svetovne kulturne
dediščine. Vprašanje je, ali bo-
mo izpolnjevali pogoje oziro-
ma ali bomo prepričali sloven-
sko obrambno ministrstvo, da
se odpove vojaškim objektom v
naši bližini. Škoda, da Du-
brovnik nima takšnega statu-
sa; ali pač...
F. Lačenj
Foto: M. Ozmec
Svobodni sindikati Slovenije za Hrvaško
Pri nudenju humanitarne pomoči od vojne razdejani Hrvašlti so bili hitri in uspešni Svobodni sindikati Slove-
nije, ki so v ta namen izpeljali tri večje akcije. Kot je povedal Milan Utroša, dan predsedstva SSS, potekajo
vse akcije pod naslovom Svobodni sindikati Slovenije za Hrvaško, izvajajo pa jih v dogovoru s Samostojnimi
sindikati Hrvaške.
Pomoč je potekala v treh sme-
reh. Prva akcija je bila na simbo-
lični ravni, saj so na predsedstvu
SSS sprejeli deklaracijo za mir
na Hrvaški in jo ponudili v pod-
pis po Sloveniji in v tujini. V
enem tednu so zbrali več kot
90.000 podpisov. Med drugim so
listino podpisali vsi člani sloven-
skega predsedstva, pa tudi mno-
gi znani Avstrijci, Italijani, Mad-
žari in Čehi, Slovaki, za nameček
pa še evropska konfederacija sin-
dikatov.
Druga večja akcija je bilo zbi-
ranje denarne pomoči prek de-
lavske hranilnice Slovenije na
posebnem žiro računu, ki so ga
ustanovili SSS. V tednu dni je bi-
lo zbranih že več kot 500.000 to-
larjev in so jih že nakazali na Hr-
vaško.
Ena največjih akcij pa je zago-
tovo zbiranje oblačil, živil, zdra-
vil in sanitetnega materiala. Mi-
nuli petek, 18. oktobra, je iz Slo-
venije krenilo na Hrvaško kar 13
kamionov te pomoči, ki so jo
zbrali člani SSS v svojih delov-
nih organizacijah. Trije tovornja-
ki so krenili iz Ljubljane, devet
5a iz Podlehnika s pomočjo de-
ovnih organizacij severovzhod-
ne Slovenije. Skupna vrednost
vseh pošiljk v 12 tovornjakih je
bila več kot 4 milijone tolarjev,
od tega je bilo za okoli 2,5 mili-
jona tolarjev živil, več kot 1,5 mi-
lijona tolarjev pa so vredna obla-
čila in obutev, medtem ko so
zdravila in sanitetni material
ocenili na okoli 200.000 tolarjev.
-OM
pomočjo SSS, namenjeni Hrvaški, pred odhodom iz Podleh-
nika,	M. Ozmec)
Srednješolski
center
za pomoč
hrvaškim
beguncem
Učenci in profesorji Srednješol-
skega centra v Ptuju so solidar-
nost z begunci iz Hrvaške izrazili
že nekajkrat. Prepričljivi so bili
minuli četrtek, 17. oktobra, ko so
v športni dvorani Center organizi-
rali zanimive tekme v košarki in
malem nogometu, in sicer med
ekipami učencev in učiteljev. To,
da so bili v obeh primerih zmago-
valci učenci, sploh ni tako po-
membno kot dejstvo, da so z
vstopnino nabrali kakih 80 tisoč
tolarjev in jih nakazali občinski
organizaciji Rdečega križa Ptuj
za pomoč hrvaškim beguncem.
Lepa poteza, vredna posnemanja!
M. Ozmec
Milka Avguštin je srečna ob novi Marlesovi hiši.
RADGONI CELIJO RANE
Pomembna pomoč
ptujske občine
Prejšnji četrtek je solidarnost v Gornji Radgoni zacelila
še dve vojni rani. Milka Avguštin, ki ji je podivjana yu-vojska
popolnoma porušila hišo, je dobila novo, Marlesovo. Hiša je
rezultat zbiranja solidarnostnih sredstev, Marles sam pa je
primaknil še končnih sto tisočakov.
Predstavniki ptujske občine s predsednikoma skupščine
in izvršnega sveta na čelu pa so na Kerenčičevem trgu formal-
no izročili v uporabo obnovljeno dvoetažno stanovanjsko hi-
šo, v kateri lahko znova živi Olga Zamuda z družino. Tudi ta
del stavbe, ki je v neposredni bližini mejnega prehoda, je zelo
poškodovala jugoslovanska vojska. V obnovi objekta so sode-
lovala tale podjetja in obrtniki: Gradis-Gradnje Ptuj, Komu-
nalno podjetje. Projekta inženiring, Metalka, Emona Merkur,
TGA, Metod Senčar, Vlado Trstenjak, Kleparstvo Bauman,
Franc Hvaleč, Adem Makič. Obnovo je vodila direkcija za go-
spodarsko infrastrukturo občine Ptuj, skupščina pa je za ob-
novo namenila tudi sredstva, ki so jih v ta namen združili po-
samezniki in stranke v Ptuju. Vrednost obnove omenjenega
objekta znaša nad milijon in 200 tisoč tolarjev.
JB
Takšen je bil objekt na Kerenčičevem trgu takoj po vojni.
Predstavniki občine Ptuj so formalno predali objekt stanovalcem.
Dvoetažna hiša po obnovi.
2 — DOMA IN PO SVETU
24. oktober 1991 - XEDNIK
TOVARNA RUSTIKALNE FASADNE OPEKE S
SVETOVNO BANKO ZA RAZVOJ
Ptujskim opekarjem
se jasnijo obzorja
Kaže, da je Opekarni Opte iz F^tuja uspelo prebroditi težave.
Med osmimi slovensicimi opekarnami so po ustvarjenem bruto pro-
metu prvi, po kakovosti pa drugi. Pismo o namerah je podpisano,
projekti izdelani, v pripravi pa je še investicijski program za širitev
proizvodnje. Gre za tovarno rustikalne fasadne opeke, ki naj bi jo
gradili s francoskim partnerjem, s katerim v nadaljevanju sodelovanja
načrtujejo ustanovitev mešanega podjetja. To naj bi jih stalo 400 mili-
jonov tolarjev, kredit pa naj bi dala svetovna banka za razvoj. V to-
varni bi izdelali 30 milijonov kosov fasadne rustikalne opeke, to pa
pomeni poleg sedanjih 230 še novih 40 delovnih mest.
Zelo uspešni pa so tudi pri izdelavi vinotekarjev, kijih izdelujejo
pet različnih vrst. Prodajati jih bodo pričeli v trgovini Žabica na Slo-
venskem trgu v Ptuju. Pa ne samo vinotekarje, prodajali bodo tudi ar-
hivska in druga buteljčna vina družbenih in zasebnih kletarjev, pa še
izdelke domače keramične obrti, spominke in kozarce.
NaV
ZDRAVSTVENI DELAVCI PTUJSKE IN
ORMOŠKE OBČINE POZIVAJO
Pomagajmo ranjeni
Hrvatski!
Zdravstveni delavci iz Hrvatske, ki živijo in delajo v Ptuju in Or-
možu, so strnili svoje vrste, da bi čimbolj konkretno pomagali ranjeni
Hrvatski. Dr. Djurdja Sokolič jim je prenesla klic v sili zagrebških
zdravnikov, ki jim primanjkuje zdravil in sanitetnega materiala.
Kot sta povedala dr. Nikša Mudnid in dr. Ivo Soda, so se odločili,
da bodo pomagali s sanitetnim materialom. Pričakujejo, da jih bodo v
njihovem humanem dejanju podprli občani m podjetja. Denar za na-
kup pre^trebnega materiala bodo zbirali na žiro računu Zdravniškega
društva Ptuj, številka:
52400-678-83034, s pripisom: za ranjence na Hrvatskem.
Za podobne akcije so se odločili tudfi zdravstveni delavci v Mari-
boru, Celju, Portorožu, Novi Gorici in drugih krajih.
Z zbranim denarjem bodo kupili sanitetni material v eni sloven-
skih tovarn ter ga odpeljali prosilcem.
MG
OB 35-LETNICI ZVEZE DRUŠTEV ZA BOJ PROTI SLADKORNI
BOLEZNI SLOVENIJE
Več priznanj za Ptujčane
Zveza društev la boj proti sladkorni bolezni Slovenije je pred krat-
kim praznovala 35-letnico uspešnega dela. Ob tej priložnosti je s plake-
tami in pisnimi priznanji nagradila društva in posamezne člane. Ptujsko
društvo je bilo med tistimi, ki je prejelo največ priznanj. Že nekaj let je
med najbolj dejavnimi v Sloveniji, zato mu je zveza dodelila zlato plake-
to. Priznanje je toliko dragocenejše, ker ga je med 33 društvi prejelo le
ptujsko.
Zlato plaketo sta prejela tudi
Alojz Cucek in Martin Vegan.
Srebrno je dobila Marija Urbas,
enako priznanje si je za vzorno
skrb za sladkorne bolnike pripel
ptujski diabetološki dispanzer. Pi-
sni priznanji pa sta prejeli dr.
Marta Simonič in Angelca Špen-
dija.
Oktobrske aktivnosti bo ptuj-
sko društvo za boj proti sladkor-
ni bolezni z okrog 1100 aktivni-
mi člani — vseh diabetikov je v
ptujski in ormoški občini že bli-
zu 4000 - obogatilo s predava-
njem, ki bo v soboto, 26. oktobra,
ob 9. uri v Narodnem domu v Ptu-
ju. Dr. Lidija Trop bo predavala
o zdravljenju sladkorne bolezni
v kriznih razmerah, dr. Josip
Cačkovič pa o zapletih na očeh,
ki so posledica sladkorne bole-
zni.
Mesec boja proti sladkorni bo-
lezni bodo ptujski diabetiki kon-
čali z obiski članov v Domu upo-
kojencev. S skromnimi darili se
bodo spomnili najtežjih sladkor-
nih bolnikov.
Skupaj z Zvezo bodo skušali
javnost po najboljših močeh ob-
vestiti o vseh tragičnih posledi-
cah sprejema nove zdravstvene
zakonodaje, če ne bo prišlo do
sprememb. Osnutek zakona o
zdravstvenem varstvu in zdrav-
stvenem zavarovanju je obšel
sladkorno bolezen. Po novem
naj bi diabetiki plačevali zdra-
vljenje bolezni in vseh njenih po-
sledic ter vsa potrebna zdravila.
Sladkorni bolniki so upraviče-
no prizadeti, saj si, če bo zakon
sprejet v predloženi obliki, ne
bodo mogli več privoščiti ne
zdravil ne zdravnika ne diete . . .
Vprašujejo se, ali je cilj nove
zdravstvene zakonodaje njihova
večja umrljivost, povečanje inva-
lidnosti? Vztrajali bodo, da Re-
publika Slovenija sprejme določ-
be evropske deklaracije, ki se
opira na Santvincentsko deklara-
cijo in Evropsko diabetološko fe-
deracijo, ki konkretno govori o
zdravljenju sladkorne bolezni. V
Avstriji, Italiji in na Madžar-
skem pa tudi v sosednji Hrvaški
je zdravljenje sladkorne bolezni
in njenih posledic brezplačno,
prav tako zdravila.
V Sloveniji je trenutno 60 tisoč
sladkornih bolnikov.
MG
PTUJSKI GRADBENIKI O POMOČI SOSEDNJI HRVATSKI IN
O SVOJIH TEŽAVAH
I
Oblikovanje skupne ponudbe
Ptujski gradbeniki in proizvajalci gradbenega materiala želijo sodelovati pri obnovi porušene Hrvatske.
Zavedajo se, da so pravočasne priprave že polovica uspeha. Pogovor gradbenikov, na katerem so sprejeli zelo
konkretne sklepe, je sklical občinski izvršni svet.
Dogovorili so se, da bodo v
štirinajstih dneh posamezni no-
silci oblikovali ponudbi za viso-
ke gradnje z zaključnimi deli in
za nizke gradnje z vsemi podatki
o zmogljivostih v ljudeh in stro-
jih družbenega in zasebnega
gradbeništva. Sele na osnovi teh
podatkov bo mogoče oblikovati
skupno ponudbo. Z njo bodo se-
znanili mesta ob Dravi v Hrvat-
ski. Ptujski gradbeniki v prizade-
tih mestih ne želijo delati samo
za denar, podobno kot že Ormo-
žu in Gornji Radgoni po julijski
vojni želijo pomagati tudi Hrvat-
ski.
Ptujski gradbeniki in proizva-
jalci gradbenega materiala tre-
nutno poslujejo z velikimi teža-
vami. Polletni rezultati so izrazi-
to neugodni in odstopajo od dru-
gih dejavnosti. Ocenjujejo, da se
najhujše šele približuje. Hudim
finančnim težavam, presežkom
delovne sile, pomanjkanju del se
pridružujejo še velika izsiljeva-
nja investitorjev, ki kolikor se le
da izkoriščajo krizo gradbeni-
štva.
Na posvetu so tudi ugotovili,
da si gradbeniki pri delu poma-
gajo med seboj, ne poznajo pa
milosti, ko si pridobivajo delo.
Zato so sprejeli kot izziv izdela-
vo poslovnega kodeksa.
MG
V ormoški občini še vedno več kot 50 beguncev
Na občinskem odboru Rdečega križa Or-
mož so nam povedali, da je v občini še vedno
več kot 50 beguncev iz sosednje hrvaške. V
zadnjem času jih je prišlo največ z območja
Vukovarja, Vinkovcev, Borovega naselja in
Siska, vračajo pa se tisti, ki so prišli iz Zagre-
ba in okolice. Med begunci je 16 šoloobvez-
nih otrok, trije srednješolci in 13 predšolskih
otrok. Nastanjeni so pri sorodnikih in prija-
teljih v Ormožu, Središču ob Dravi, Veliki
Nedelji in Šalovcih.
Na seji predsedstva občinskega odbora
Rdečega križa Ormož, ki je bila v torek, so se
dogovorili o zbiranju pomoči — hrane in
oblek — za ogrožena območja sosednje Hr-
vaške in za hrvaške begunce. V akciji, ki sta
jo organizirala ADRA in Karitas od Tomaža
pri Ormožu, ko so v sosednjo Hrvaško prepe-
ljali večjo količino Hrane, je sodeloval tudi
občinski odbor Rdečega križa.
VT
cA
, I SLOVENSKA nSKOVNAAGENCUA
SLOVaJlANPBESSAGENCr
Od nedelje
do nedelje
Minuli teden so zaznamovala zelo razgibana družbena
dogajanja na celi vrsti področij. Nadaljevanje osamosvo-
jitvenih korakov po izteku moratorija na monetarnem,
carinskem in drugih področjih ter prvi učinki le-teh so za-
poslovali tako slovensko kot mednarodno javnost. Pred-
vsem odmevajo monetarni ukrepi, na katere je reagirala
tudi Narodna banka Jugoslavije in je prepovedala ves
plačilni promet s Slovenijo, hkrati pa poskuša preprečiti
tudi poslovanje slovenskih bank v tujini.
Sicer pa prilagajanje novemu denarju in drugim spre-
membam, predvsem novemu režimu na slovenski južni
meji poteka hitro, vendar ne brez težav, ki jih obč^utijo
predvsem posamezna podjetja.
Notramepolitično življenj'e je zaznamoval dokončen
razkol v Slovenski demokratični zvezi, ki je očitno odprl
globlja vprašanja strukturiranosti slovenskega politične-
ga prostora.
Po dobrem tednu dni stavke so se na delo vrnili zdrav-
stveni delavci. Sicer niso dosegli vseh zastavljenih ciljev,
so pa spodbudili iskanje rešitev za težak položaj zdrav-
stva in pri tem zamajali tudi stolček ministrici za zdrav-
stvo dr. Katji Boh.
18. oktobra se je iztekel rok za dokončni umik jugoslo-
vanske armade iz Slovenije. Jugoslovanski vojaki so sicer
še v Sloveniji, toda na splošno zadovoljstvo so se pred-
stavniki republike in jugoslovanske armade sporazumeli
o nadaljnjem umiku vojakov pa tudi o nekaterih drugih
vprašanjih, ki so pomenila potencialni vir sporov.
Manj uspešna pa so zaenkrat politična pogajanja in
dogovarjanja o lastninski zakonodaji, ki je slovenska
skupščina nikakor ne more sprejeti. V enern od treh skup-
ščinskih zborov namreč vladajoča koalicija nima večine,
zaradi česar je zbor združenega dela tarča ostrih napa-
dov. ki se jim je minuli teden pridružil tudi predsednik
vlade Lojze Peterle. Zaenkrat je sicer videti, da so vsaj
glede nove ustave najhujše razlike presežene, toda tudi tu
ni mogoče izključiti blokade, zato nekateri že iščejo reši-
tve v morebitnem referendumu ali pa predčasnih voh<-
vah.
SPREMEMBE V SLOVENSKEM
POLITIČNEM PROSTORU
Razkol v Slovenski demokratični zvezi bo politična do-
gajanja v Sloveniji vsekakor pospešil. Večinska desničar-
ska frakcija, ki je na minulem kongresu zmagala, izvolila
za novega predsednika dr. Rajka Pirnata ter pri tem spre-
jela nov program in preimenovala SDZ v Narodnodemo-
kratsko stranko, je namreč ostala brez cele vrste vplivnih
članov, med katerimi so predsednik skupščine dr. France
Bučar, ministri dr. Dimitrij Rupel, Igor Bavčar, Janez
Janša ter vrsta delegatov ih ustanoviteljev stranke. Pri
tem ne gre le za to, da bo nova politična skupina, ki se je
že registrirala kot Demokratska stranka SJLpvenije, zaplet-
la odnose v vladajoči koaliciji, v kateri sicer želi sodelo-
vati, ampak tudi za tp, da bo Demos brez glasov poslan-
cev, ki so že prestopili k novi stranki, v skupščini težko
dosegal prepričljivo večino. Le-to pa še kako potrebuje
predvsem pri sprejemanju lastninske zakonodaje, prav to
vprašanje pa je tudi eno izmed pomembnih točk razkola
med Pirnatovo desničarsko in Ruplovo sredinsko strujo,
ki ni želela -več igrati vloge glasovalnega stroja za predlo-
ge, ki so v glavnem nastajali znotraj Krščanske demokrat-
ske stranke. Seveda so v ozadju razkola še druga vpraša-
nja, tako idejna, na primer glede naroda, kot boli prakti-
čnopolitična, na primer gleae rekonstrukcije vlade.
Razkol v Slovenski demokratični zvezi, ki je bil nekoli-
ko presenetljiv predvsem zaradi dokaj velikega števila
vplivnih posameznikov, ki so zavrnili zasuk v desno, pa
bo vplival tudi na dogajanja v nekaterih drugih strankah
Demosa, znotraj katerih prav tako poteka vse bolj očitno
ločevanje med sredinsko in desničarsko strujo.
Praktične politične posledice razkola se bodo seveda
pokazale pri mnogih vprašanjih, najbrž tudi v nadaljeva-
nju skupščinske razprave o lastninski zakonodaji. Minuli
teden je o tern spet razpravljala tudi delovna skupina
zbora združenega dela, ki edini še ni sprejel vladnega
predloga o lastninjenju, vendar ni dosegla bistvenega
premika.
Drugo pa je seveda tudi vprašanje nove ustave in z njo
povezanih morebitnih novih volitev. V dosedanjih pogo-
vorih v okviru ustavne komisije je doseženo soglasje o
mnogih vprašanjih, sporna pa se naprej ostaja pravica do
umetne prekinitve nosečnosti, vprašanje regionalizma in
lokalne samouprave, sestava parlamenta ter izrecno loče-
vanje cerkve in države.
KONEC STAVKE IN NAPOVED NOVIH
Sicer pa je pozornost slovenske javnosti v minulem
tednu zaposlovala tudi stavka zdravstvenih delavcev. Po
dobrem tednu dni seje v soboto končala, saj so predstav-
niki sindikatov podpisali kolektivno pogodbo, čeprav so
zagotovljene plače nižje od zahtevanih, prav tako pa ni
rešeno vprašanje pokrivanja materialnih stroškov, ki so
zdravstvu nakopali velikanske izgube, bolnikom in javno-
sti pa strah, da v bolnišnicah ne bodo dobili ustreznih
zdravil ali nege. Predlagano rešitev je stavkovni odbor
sprejel kot začasno, do konca leta.
O položaju zdravstva bo 23. oktobra razpravljala slo-
venska skupščina, ki ji je stavkovni odbpr, tako kot resor-
nemu ministrstvu, očital indiferentnost in s tem odgovor-
nost za nastale težave. Ministrica za zdravstvo dr. Katja
Boh je, v skladu z zahtevami stavkajočih, ponudila svoj
odstop. Zaenkrat se predsednik vlade Lojze Peterle še m
opredelil do predlaganega odstopa. Kot kaže. se s kon-
cem stavke zdravstvenih delavcev stavkovni val še ni kon-
čal. Stavko so namreč že napovedali železničarji, ki prav
tako zahtevajo zvišanje plač in podpis kolektivne pogod-
be.
UMIK JUGOSLOVANSKE ARMADE
IZ SLOVENIJE
v petek, 18. oktobra, je potekel rok za dokončni umik
jugoslovanske armade iz Slovenije. Seveda je bilo že prej
lasnOj da se armada do tega dne ne bo dokončno umakni-
la, saj je prišlo do zastojev, ker slovenske oblasti niso do-
volile umika težkega orožja, ki bi ga armada lahko upora-
bila v bojih na Hrvaškem. Minuli teden je tako napetost
naraščala, še posebej zato, ker je obrambno ministrstvo
vnaprej napovedalo, da bo po omenjenem datumu pri-
padnike jugoslovanske armade obravnavalo kot tujo voj-
sko, vojašnicam pa bo odvzelo vodo in elektriko.
Toda zadnji trenutek je le prišlo do novega dogovora
med slovensko delegacijo, ki jo je vodil namestnik notra-
njega ministra Miran Bogataj, in delegacijo Zveznega se-
kretariata za ljudsko obrambo na čelu z admiralom Lju-
bivojem Jokicem. Dogovorili so se, da se bo preostalih
2400 vojakov umaknilo prek luke Koper, od tega 1200 do
21. oktobra, preostali pa do 25. oktobra. S seboj bodo
vzeli osebno oborožitev in opremo, ostalo vojaško orožje
in opremo pa bodo do delitve premoženja nekdanje Ju-
goslavije shranili v treh vojašnicah: na Vrhniki, v Cer-
kljah in Mačkovcu. Objekte bo varovala Republika Slo-
venija.
Prav tako so se dogovorili o vračilu vse oborožitve in
vojaške opreme, ki je bila last slovenske teritorialne
obrambe, razrešili pa so tudi vprašanje zdravstvenega
varstva vojaških zavarovancev in pokojnin vojaških upo-
kojencev v Sloveniji.
VOJNA NA HRVAŠKEM
čeprav se s tem strah pred vojno v Sloveniji umika v
ozadje, so grozote vojne, ki divja na Hrvaškem, v sloven-
ski javnosti in zavesti ljudi nenehno prisotne. Nanjo opo-
zarja tudi vse več beguncev s kriznin območij, saj je nji-
hovo uradno število v Sloveniji že preseglo 20.000. Bolj
kot zanimivost omenimo, da se je begunski reki pridružil
tudi znani črnogorski pisatelj Jevrem Brkovič.
Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, ali bo novi miro-
vni sporazurn, že deseti, ki so ga v petek v Haagu podpi-
sali vsi člani nekdanjega predsedstva Jugoslavije vklju-
čno z dr. Janezom Drnovškom, res končal boje na Hrva-
škem. Le-ti so namreč divjali ves minuli teden.
KONEC JUGOSLAVIJE
Mirovne konference v Haagu sta se udeležila tudi
predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan in zuna-
nji minister dr. Dimitrij Rupel. Ocenila sta, da je bila
sklepna značilnost konference dejstvo, da so vse republi-
ke razen Srbije priznale, da Jugoslavije ni več. Da to dej-
stvo vse bolj sprejema tudi Evropa, pa naj bi bilo razvid-
no iz tep, d^a je predsedujoči konference lord Carrington
odvzel besedo Branku Kostiču, ki je želel govoriti v ime-
nu predsedstva Jugoslavije. Poslej naj bi na konferenci
sodelovale samo republike. Slovenska delegacija je tudi
podprla pripravljeni dokument lorda Carringtona v točki,
ki govori o priznanju republik, v razpravi o drugih točkah
dokumenta, ki bi morda lahko pomenile tudi uresničeva-
nje nekega tipa konfederacije, pa delegacija ni sodelova-
la. Osnova za takšno ravnanje so bili sklepi predsedstva
Slovenije, ki je obravnavalo predlog lorda Carringtona in
pri tem sprejelo stališče da naj se republike organizirajo
takOj kot same želijo. Slovenija pa bo z morebitno skup-
nostjo republik sodelovala neinstitucionalno, v skladu s
svojimi interesi, pogojno tudi s statusom pridruženega
člana.
BLIŽNJI VZHOD: Datum
bližnjevzhodne mirovne konfe-
rence, od katere svet veliko pri-
čakuje, so konec tedna le določi-
li. Ta bo 30. oktobra v Madridu.
Pred konferenco je še posebej
aktivna Sirija, ki bo tik pred kon-
ferenco sklicala še mali arabski
vrh, na katerem se bodo odločili
o skupnem nastopu na konferen-
ci. Največ ugibanj je o tem, ali
bo Izrael na konferenci sodelo-
val in predvsem s kakšnimi stali-
šči se bo v Madridu pojavila nje-
gova delegacija. Na nedeljskem
zasedanju izraelske vlade so se
odločili, da bodo poslali svojo
delegacijo. Res pa je, so si mne-
nja članov vlade zelo nasproto-
vala in so v njej porabili ure in
ure, da so do tega sklepa prišli.
Znano je, da je zagrizeni naspro-
tnik te odločitve bil Ariel Šaron.
Največ naj bi na konferenci
pridobili Palestinci, čeprav ko-
mentatorji opozarjajo, da so pri-
stali na zelo sramotne pogoje.
Precej težav so imeli predvsem
zaradi svoje neenotnosti. Šele te
dni so se odločili, kdo bo v nji-
hovi delegaciji. V njej bo 14 čla-
nov, vodil pa jo bo 72-letni dok-
tor z okupiranega območja Gaze
Haidar Abdel Šafi. Skupaj z
arabskimi državami Palestinci
pričakujejo, da bo konferenca
sprejela sklep o brezpogojnem
umiku Izraela z zasedenih oze-
melj in pravico Palestincev do
samoodločbe in lastne države.
• • •
TURČIJA: V nedeljo so se na
volitvah predstavniki šestih
strank potegovali za 450 sedežev
v turškem parlamentu. Največ
uspeha so doživele doslej vlada-
joča desničarska Domovinska
stranka, populistična Socialno-
demokratska stranka in konzer-
vativna Stranka pravice. Nobena
stranka pa ni dobila prepričljive
večine, za katero je zaradi pro-
porcionalnega sistema dovolj že
28 odstotkov glasov. Čeprav je
opozicija napovedovala, da bo-
do te predčasne volitve odnesle
že od leta 1983 vladajočo Domo-
vinsko stranko, se to ni zgodilo.
• • •
AZERBAJDŽAN: V petek je
ta republika razglasila neodvis-
nost. V izjavi parlamenta so zapi-
sali, da je to samo ponovna
vzpostavitev nekdanje samostoj-
nosti Azerbajdžana. Ta je na-
mreč že bil samostojen v letih od
1918 do 1920. Parlament je v pe-
tek razveljavil tudi odlok, po ka-
terem je leta 1922 ta republika
postala del Sovjetske zveze.
• • •
JAPONSKA: Presenetljiva na-
poved dosedanjega premiera Ja-
ponske Tošikija Kaifuja, da ne
bo kandidiral na volitvah za
predsednika, je na Japonskem že
skoraj pozabljena. Zajel jo je val
ugibanj, kdo od treh kandidatov,
ki kandidirajo na njegovo mesto,
ima največ možnosti. Premiera
bodo na Japonskem volili 27. ok-
tobra. Vsi trije kandidati so iz
vrst Liberalnodemokratske stran-
ke. Poznavalci japonskega politi-
čnega življenja napovedujejo, da
ima največ možnosti bivši pre-
mierov namestnik, 72-letni Kiiči
Mijazava.
• • •
MADRID: Na nedavni tisko-
vni konferenci je generalni sekre-
tar NATO Manfred W6rner
podprl zamisli o ustanovitvi ev-
ropskih oboroženih sil, češ da bi
lahko delovale tam, kjer Nato ne
deluje ali pa ne more delovati.
Vendar je dodal, da se ob tej
nemško-francoski pobudi zasta-
vlja vrsta vprašanj, vezanih na
njen obseg in pooblastila. Fran-
cosko-nemški predlog so v Nem-
čiji že pričeli komentirati. Tako
je na primer vodja nemške opo-
zicijske SPD že izjavil, da je ta
predlog protiustaven, ker ga ne
podpira večina poslancev v nem-
škem parlamentu. Potreba po ev-
ropskih oboroženih silah se je
pojavila predvsem zaradi naveli-
čanosti Evropejcev zaradi nad-
vlade ZDA, hkrati pa tudi kot
poskus, da bi se pripravili na ne-
predvidljive dogodke v srednji in
jugovzhodni Evropi.
pnpravila: d. 1.
TEDNIK - 24. oktober 1991
POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3
IZVRŠILNI ODBOR ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA PTUJ-ORMOŽ O NOVI ZDRAVSTVENI ZAKONODAJI
Premalo upoštevana stroka
»v slovenskem zdravniškem društvu je okrog štiri tisoč zdravnikov. To je armada, ki bi mo-
rala imeti svoje mesto v družbi,« je k ponedeljek na seji izvršnega odbora Zdravniškega društva
Ptuj—Ormož povedal predsednik dr. Ciril Korpar. Slovenski zdravniki si prizadevajo, da bi dose-
gli najvišjo možno stopnjo zdravstvenega stanja prebivalstva, da bi približali zdravstveno varstvo
občanom, skratka da bi bili zadovoljni tisti, ki denar dajejo, in tisti, ki uporabljajo zdravstvene
storitve.
Razprava o novih zdravstvenih zakonih, ki
postavljajo novi sistem zdravstvenega varstva
in uvajajo novi sistem financiranja, je poka-
zala, da so pripravljalci gradiva le malo upo-
števali predloge zdravniške stroke. Zato je to-
liko pomembnejše, da so prisotni sedaj, ko
republiški zbori razpravljajo o osnutkih za-
konov (zdravstvenega varstva in zavarovanja,
zdravstvene dejavnosti in lekarniške dejavno-
sti). Republiškim delegatom (Anki Osterman,
Janezu Žampi, Borisu Gerlu in Francu Pia-
ninšku) so naložili, da v parlamentu predsta-
vijo njihove pripombe, s katerimi želijo pri-
spevati h kvalitetnejšemu zdravstvenemu var-
stvu. Sredstev za zdravstvo naj ne bi siroma-
šili, trenutno dajemo za te namene sramotni
delež. Manj kot 5 odstotkov nacionalnega
proizvoda naj ne bi dajali v nobeni državi.-
Zdravstvo naj bi bilo organizirano po načelih
pravne enakosti, eden od ciljev pa je tudi
prehod od ekstenzivnega k intenzivnemu raz-
voju.
Vlada Republike Slovenije je ob sprejemu
paketa zdravstvene zakonodaje poudarila, da
so v osnutkih smiselno upoštevani vsi predlo-
gi iz javne razprave. Upoštevali so pripombe
glede zdravniške zbornice, razjasnjeno pa je
tudi vprašanje konkurenčne klavzule: zdrav-
nikom, ki bodo polno zaposleni v zdravstve-
nih ustanovah, ne bo dovoljena zasebna po-
poldanska praksa. V osnutku zakona o
zdravstvenem varstvu in zavarovanju ostaja
obvezno in prostovoljno zavarovanje, o pri-
spevni stopnji pa bo odločala republiška
skupščina na predlog Z;ivoda za zdravstveno
zavarovanje.
Osnutek zakona o zdravstvenem varstvu in
zavarovanju je predolg in zapleteno napisan,
menijo Ptujčapi. Svet za zdravje mora biti ko-
ordinator med državo in stroko, njegovo se-
stavo pa predlaga zdravstvo in ministrstvo za
zdravstvo. Vprašanje je tudi, kako bo občina
lahko uresničevala svoje naloge, opredeliti je
potrebno vire, njena pa naj bi ostala razširje-
na reprodukcija.
Pri doplačilih zdravstvenih storitev iz na-
slova obveznega zavarovanja (21. člen zako-
na o zdravstvenem varstvu in zavarovanju) bi
bilo potrebno namesto odstotkov navesti
konkretne cene, ki se valorizirajo, sicer se bo
administriranje v zdravstvu še povečalo.
hujčani so prepričani, da je potrebno »go-
spodarske možnosti«, ki so med merili za po-
stavitev mreže javne zdravstvene službe, črta-
ti (4. člen osnutka zakona o zdravstveni de-
javnosti). Predlagajo enotno (usklajeno) fi-
nanciranje v republiki na osnovi povprečnih
normativov. S tem bi dosegli izenačene mož-
nosti vseh delov, ne bi pa ovirali razvitejših,
da nekatere oblike razvijajo ob dodatnem fi-
nanciranju. Ptujčani smo po porabi zdrav-
stvenega dinarja na prebivalca med zadnjimi
v Sloveniji, dosegli pa naj bi vsaj povprečno.
Glede zasebnega dela v zdravstvu menijo,
da bi tudi s popoldansko zasebno dejavnost-
jo redno zaposlenih zdravnikov razbremenili
javno (dopoldansko) zdravstveno službo, za-
gotovili pa bi tudi prosto izbiro zdravnika.
Zato predlagajo, da naj bi v prehodnem ob-
dobju treh let veljale prehodne odločbe glede
zasebnega popoldanskega dela, ki ne bi one-
mogočale dela v rednem delovnem razmerju.
Glede stavke v zdravstvu so povedali, da je
do nje pripeljalo nerazumevanje problemov
in da v njej ni šlo le za osebne dohodke.
MG
Govori se. ..
. . . da se vsakdo boji umreti, ta
strah pa je v ptujski občini še bolj
izrazit. Ko se duša poslovi od tele-
sa, postane le-to predmet vojne
med državnim in zasebnim po-
grebnim podjetjem. Zaenkrat
zmaguje državna komunala, ki jo
z žegnom oborožuje občinska vla-
da.
. . . da je občinska ministrica za
zdravstvo zdrava. Če bo zbolela,
bo verjetno iskala pomoč v Švici,
po vzoru iz republike. Domačim
zdravstvenim delavcem se je za-
merila, sicer pa so po njenem in
podpredsednikovem mnenju ti ta-
ko brez etike. Zdravstvene etike
seveda. Ministrov pa menda tako
ne veže nobena etika . . .
. . . da občinska vlada gradi na
nekaj desetletij starih izkušnjah.
Namerava nacionalizirati nekda-
njo mestno hišo na Slovenskem tr-
gu. Občani jih zato dobrohotno
obveščajo, da je sedaj na vrsti de-
nacionalizacija ...
. . .sicer pa je občinska oblast
doslej razrešila številne naloge:
preselitev občinskih služb, njihova
nova organiziranost, nov delovni
čas upravnih organov. In sedaj so
menda na vrsti občani s svojimi
problemi.
... da mariborski general Delič
in radgonski junak Popov še ved-
no komandirata Slovencem. To-
krat sta z vojaške posegla na sta-
novanjsko oblast. V Ptuju se neki
j. brat v njunem imenu bori za
dvoje stanovanj. (I ja trebam ne-
što učinit za svoju decu. majku
vam slovenačku!)
Prepričevanje prepričanih je bila ponedeljkova razširjena seja ptujskega izvršnega sveta, ki je zasedal z
eno samo točko dnevnega reda: Analiza kulturnih dejavnosti v obdobju 1981—1990 in razvojne usmeritve. Žu-
pan in predsednik vlade sta sejo kmalu zapustila (razlog je bil več kot opravičljiv, pa vendar...), drugi člani
izvršnega sveta pa so prisostvovali v polovični zasedbi. Polnoštevilni so bili le izvajalci kulturnih dejavnosti;
tudi vabljeni predsedniki strank so bili skromni po udeležbi (v predvolilnih programih pa so imele vse stranke
tudi kulturne programe).
Prvič je izvršni svet razpravljal
o gradivu 10. oktobra. Do pone-
deljkove seje je bilo to gradivo
dopolnjeno tudi na osnovi ugo-
tovitev skupnega sestanka člani-
ce izvršnega sveta za kulturo z iz-
vajalci. Tokrat je gradivo odkrilo
več problematike kulturnih de-
javnosti, dodan je bil seznam
župnij v ptujski občini (seznama
ljubiteljskih društev npr. ni) in
stališča Kulturnega foruma, ki so
tudi bila zgolj prepisana, saj še
govorijo o tem, da bi namenili za
revitalizacijo mestnega jedra de-
nar, ki ga dajemo za obnovo Čr-
ne gore...
V razpravi smo slišali, da bo
potrebno revalorizirati vrednost
kulturnozgodovinskih danosti in
skozi to oceniti, koliko naj bi bil
dejanski delež republike. Denar-
ja za revitalizacijo mestnega je-
dra najbrž ne bo več, saj je vpra-
šanje, ali bodo novi lastniki sta-
novanj še naprej pripravljeni da-
jati 60 odstotkov amortizacije za
revitalizacijo. Slišali smo tudi, da
je mariborski sekretariat za druž-
bene dejavnosti že objavil razpis
za programe, ki naj bi se financi-
rali iz občinskega proračuna, v
ptujski občini pa se še za prihod-
nje leto ne ve nič. Predstavnik
osnovnjh šol je menil, da v gradi-
vu ne vidi zagotovil za neposre-
den dvig kulturne ravni osnovno-
šolcev. Predstavnica srednjih šol
je opozorila, da že doslej s kul-
turnimi institucijami dobro sode-
lujejo, v usmeritve pa bi vendar
veljalo to tudi zapisati. Gradivo
še tudi ni usklajeno z zakonoda-
jo, ki sega v pristojnost drugih
sekretariatov. Ker je bil to že
drugi sestanek o tej temi, je bilo
pričakovati, da bo v dopolnje-
nem gradivu to že usklajeno.
Eden od pogojev, to pa je tudi
edini, za katerega vemo v ptujski
občini, da se uvrsti Ptuj v Unes-
cov seznam kulturnih spomeni-
kov, je, da v mestu ni nobenega
vojaškega objekta. Že res, da so
poslanci ptujskega parlamenta
sprejeli odločitev o demilitarizi-
ranem mestu, vendar so vojaški
objekti v Ptuju last republike, ki
zaenkrat ne misli tako kot po-
slanci in drugi Ptujčani. In če
gradivo govori tudi o dolgoro-
čnih usmeritvah razvoja kulture,
bi bilo prav, da preden zapiše-
mo, da si želimo na Unescov se-
znam, poizvemo, kakšni so prav-
zaprav pogoji, da lahko kandidi-
ramo. Od pristojnega sekretaria-
ta pa bi pričakovali, da bo ven-
dar pripravil konkreten program
s prioritetami in natančno opre-
deljenimi finančnimi zagotovili,
da ga bo mogoče uresničiti krat-
koročno ali dolgoročno.
Napisati, da bomo končali v
naslednjih letih obnovo grajske-
ga kompleksa, uredili knjižnico v
malem gradu, prestavili pošto,
postavili obnovljeno minoritsko
cerkev in še kaj, je dolgoročno si-
cer potrebno, vendar ob denar-
nih možnostih, ki že lani niso za-
gotovile uresničevanje progra-
mov, pa tudi letos ne, ni dovolj
resno načrtovanje razvoja kultu-
re.
Poslanci parlamenta, ki bodo
prihodnji mesec razpravljali o
kulturi, ne bodo imeli lahkega
dela. Ptujska občina je po kultur-
ni razvitosti med slovenskimi ob-
činami med prvimi desetimi, po
bogastvu kulturne dediščine pa
kar pri vrhu. Nemogoče je, da bi
lahko za vse to skrbela sama. De-
lež republike, vsaj tako zdaj ka-
že, pa v bližnji prihodnosti ne bo
kaj večji kot doslej. Ohraniti, kar
imamo, ob tem pa ne zanemariti
tako imenovane žive kulture (pri-
reditve, ljubiteljska društva) je
seveda želja vseh, zapisana tudi
v gradivu, napovedi pa niso opti-
mistične, če vemo, kje sta občin-
sko in republiško gospodarstvo.
Že res, da lahko del kulture po-
nudimo tudi na trg, vendar v da-
nem trenutku ni pričakovati, da
bi bili ljudje pripravljeni za kul-
turo dati kaj več kot del, ki ga
dajejo zdaj z davkom za občinski
in republiški proračun.
NaV
-pismo »od blizu«-
Nedvomno je osrednji dogodek tedna po-
novna »osvoboditev« Slovenije. »Zvezna« voj-
ska odhaja po morju in malo je možnosti, da hi
se v naslednjem stoletju spet vrnila. Umik je za-
nimiv še posebej z beograjske percepcije, ki je
Slovenijo od 1918 naprej »percipirala« kot os-
vojeno ozemlje. V Beogradu so namreč tudi re-
sni analitiki bili prepričani, da je Slovenija na
nek način vojni plen srbskih vojščakov ter da je
ozemlje, kamor ni stopila srbska noga, ostalo
pod »germansko« jurisdikcijo.
Srbija in armada ravnata pragmatično, saj jima je jasno, da z
vojaškim strojem v tem stoletju pač ne moreta obvladovati celotne-
ga ozemlja ranjke Jugoslavije, temveč si memorandumski strategi
postavljajo bolj rninimalistične cilje, kol je na primer »velika« Srbi-
ja. Načrt zaenkrat uspeva v popolnosti, saj je memorandumska črta
praktično zaokrožena, manjka samo .še Bosna in Hercegovina, kjer
tamkajšnji Srbi pripravljajo referendum, s katerim bi se priključili
Srbiji.
Zanimivo je, da Cyrus Vance prvi človek od zunaj, kije dejan-
sko dojel vso težo balkanskega problema, saj je napovedal do kon-
ca leta skoraj pol milijona beguncev, naša ocena pa je. da bo mir
zahteval še prav takšno število žrtev, če svet ne pogasi požara. Pla-
men hi zmanjšala že popolna naftna blokada. Najbolj posrečen
opis jugoslovanske .scene je pred dnevi na hrvaški fV dal nek žup-
nik. kije menil, da smo sedaj v sedmem krogu pekla ter da nam do
tistega najhujšega manjkata samo še dva kroga. Takrat bomo v
končnem, devetem krogu, medtem ko smo bili v prvem krogu celih
45 let.
Težko je reči. kje je trenutno Slovenija: svetopisemsko verjetno.
v vicah. Vsi tokovi, tako gospodarski kot politični in nenazadnje
kulturni, z vzhodnim delom države so prekinjeni tudi z monetarno
izolacijo Slovenije s strani centralne oblasti. Seveda sosednja Hrva-
ška ni nič manj prizanesljiva, menda so na Hrvaškem celo sklenili,
da poravnajo vse obveznosti do Slovenije z veliko količino dinarjev
oziroma s posojili njihove centralne banke. Slovenija si z veliko ko-
ličino dinarjev .seveda nima kaj početi, razen da hi po Jugoslaviji
odkupovala velike vsote deviz. Slovenija je sicer čez noč prisiljena
na radikalno preusmeritev na zahodne trge. kar bi bila lahko usod-
no. Ne bom spominjal na zgodbo o ciganu in kunju. ko je cigan
svojega ljubljei:'-a že skoraj odvadil jesti, nakar mu je crknil. Slove-
nija ne more dovoiiti sebi razkošja, da bi balkanska scena, ki ho
apokaliptične pnknpala vvc akterje državljanske vi>jne, pokopala
tudi njo.
Vladimir Vadušek
Iniciativni odbor
v Ptuju
21. oktobra so člani razpadle SDZ ustanovili iniciativni odbor za
pripravo kongresa oziroma konference nove stranke, katere temelj je
program SDZ, sprejet na II. kongresu SDZ v Ljubljani v letu 1990.
Tudi v Ptuju že deluje iniciativni odbor. Njegova naloga je, da pripra-
vi kongres nove stranke, na katerem bo sprejet program, statut in iz-
voljeno novo vodstvo. Kongres bo predvidoma 16. in 17. novembra v
Cankarjevem domu v Ljubljani. I ideležili se ga bodo tudi delegati ini-
ciativnega odbora Ptuj.
Člani iniciativnega odbora Ptuj so sprejeli sklepe, da v ptujskem
parlamentu delujejo v okviru koalicije DfiMOS po načelih avtonom-
nosti, strokovnosti in politične smotrnosti. Za koordinatorja odbora
in vodjo je bil imenovan Ivan Lovrenčič. Odbor bo deloval pri pripra-
vi kongresa in v ta namen organiziral več sestankov tudi v okviru po-
mursko-podravske regije, potekajo pa tudi že priprave na ustanovno
skupščino, ki bo v Ptuju predvidi.ma konec no-^mbra.
i an Lovrenčič
V Ormožu ponovno
sadijo drevesa
V uničujoči nevihti, ki je 1«. avgusta letos prizadejala velik del
ormoške občine, je bilo \ zahodnem delu mesta porušenih in izruva-
nih veliko dreves, ki so nekatere več kot 100 let krasile okolico bolniš-
nice in drugih hiš v neposredni okolici. Največ med njimi je bilo
smrek.
Turistično društvo Ormož seje kmalu po neurju lotilo popisa po-
škodb parkovnih nasadov. Našteli so več kot 200 poškodovanih dre-
ves. Skupaj z vrtnarijo iz Murske Sobote in dipl. ing. vrtnarstva Albi-
nom Šiftarjem so naredili načrt za ponovno zasaditev dreves. I uristi-
čno društvo je odštelo 32.000 dinarjev. Na razpolago imajo še 30 raz-
nih okrasnih dreves in grmovnic, ki jih bodo zasadili in s tem polep-
šali videz mesta.	Vida lopolovec
- mammmmBBmmmmmmmmmmmm
icomunata ptuj
^ OBVESTILO
Komunalno podjetje Ptuj p o ^ ■	_
iščemo najugodnejše kooperante za pluženje snega s
traktorji na cestah v Ptuju, Kidričevem in Majšperku. Inte-
resenti naj se javijo do 31/10-1991 na telefon 771-641, int.
24, ali osebno na Komunalno podjetje Ptuj, Žnidaričevo
nabrežje 3.
Dom upokojencev Ptuj Muretinci
razpisuje
dela in naloge računovodja, ki mora imeti izobrazbo VI.
stopnje — smer ekonomija in 5 let delovnih izku.šenj.
Mandat za razpi.sano delo traja 4 leta. Kandidati vložijo
prijave v 8 dneh po razpisu z dokazili na naslov: Dom upo-
kojencev Ptuj—Muretinci, Volkmerjeva 10, Ptuj.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po
sklepu SVETA zavoda.
PROD.-\JALNA KA DROENO ^ov odpiralni čas od 20. okto-
»GU-jiG-^i«	bra dalje:
Ar.a Tcskač	vsak dan od 8. do 12. in od
622D0 Ptuj, Arbajtorjeva 4 14. do 18. ure, V SObotO od 8.
Telefon: (uC2) 775-302 do 12. in v nedeljo od 8. do
11. ure.
Po najbolj konkurenčnih cenah vam nudimo živila, pijače — ak-
cijska prodaja sirupov, čistil ter gospodinjskih potrebščin.
Vsak dan sveži kruh: beli po 21 SLT, polbeli 17SLT, rženi
26 SLT.	Pri nas so cene najnižje.
Priporoča se prodajalna Grega.
NOVO! NOVO V PTUJU!
Kozmetični salon
Panonska 5, Ptuj
vam nudi po zelo ugodnih cenah naslednje storitve:
NEGO OBRAZA, ODPRAVA GUB NA OBRAZU, MAKE UP (poro-
čni, klasični), DEPILACIJE, TRAJNO ODSTRANITEV DLAK NA
OBRAZU, ANTICELULIT TRETMANE, ESTETSKO OBLIKOVA-
NJE NOHTOV, IZDELAVO UMETNIH NOHTOV, SVETOVANJE
ZDRAVNIKA SPECIALISTA — KAKO SE NEGOVATI V DOBI NO-
SEČNOSTI, DIETNE NASVETE!.
NaroČite se lahko po telefonu 773-176 od 15. do 19. ure.
f^^^	NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
^ ZLATARNA / \
Emil Ogrizek
Jadranska ulica 6, Ptuj
Popravilo, izdelava, predelava in emajliranje ZLA-
TEGA in SREBRNEGA nakita
ZAGOTOVUEHA KAKOVOSTNA IN HITRA IZDELAVAI
^^^ S^_ON POHIŠTVA
I ^A/T^BDO^fe
AKCIJSKA PRODAJA
STOLOV IN MIZ
PROIZVAJALEC JAVOR PIVKA
VELIKO ZNIŽANJE CEN STOLOV IN
MIZ
OSTANKI IZVOZNIH MODELOV
STOLI ZE OD 995,00 SLT DALJE
POHITITE, ZALOGE SO OMEJENE.
PREŠERNOVA 1, 62000 MARIBOR, TEL.: (062) 222-450, 222-2891
- - \
4 - OD TU IN TAM
24. oktober 1991 - TEDNIK
V PTUJSKI BOLNIŠNICI ODPRLI NOVE PROSTORE NEVROFIZIOLOŠKE AMBULANTE
»V domačem okolju najboljše možnosti
za vsestranski razvoj...«
v petek, drugi dan stavke v zdravstvu in socialnem skrbstvu
Slovenije, je bila v ptujski bolnišnici, v prostorih bivše izolirni-
ce, majhna, a prisrčna slovesnost ob odprtju novih prostorov ne-
vrofiziološke ambulante. Pripravili so jo v okviru prireditev ob
tednu otroka.
Dr. Lojze Arko, vršilec
dolžnosti direktorja splošne
bolnišnice dr. Jožeta Potrča
Ptuj, je povedal, da so bili za-
četki nevrofiziološke obrav-
nave skromni. Želeli so po-
magati prizadetim otrokom
in njihovim staršem, da jih
ne bi bilo treba voziti v Mari-
bor. Danes so ponosni, da so
se pred leti ogreli za idejo in
jo tudi realizirali. Z reorgani-
zacijo ptujskega zdravstva so
se pokazale možnosti, da se
tudi bivši prostori skupnih
služb namenijo za zdravstve-
no dejavnost. Nova javna
zdravstvena zavoda sta si
stavbo razdelila. Spodnjo po-
lovico je bolnišnica namenila
za nove prostore nevrofizio-
loške ambulante.
Dr. Tončka Potočnik, spe-
cialistka pediatrije, je govori-
la o strokovnih razsežnostih
nove pridobitve in o prizade-
vanjih za celovito pomoč
otroku s cerebralno paralizo.
»Tudi v Ptuju si že nekaj
let prizadevamo, da bi lahko
nudili čimbolj celovito po-
moč otroku s cerebralno pa-
ralizo oziroma z motnjami, ki
so lahko nastale zaradi ne-
pravilnostgi v razvoju mo-
žgan ali njihovih okvar, do
katerih lahko pride pred roj-
stvom, med porodom ali v
zgodnjem otroštvu. Te mot-
nje se najpogosteje kažejo v
gibanju in drži, kar označuje
ime cerebralna paraliza, lah-
ko pa ima otrok tudi težave z
vidom, sluhom, govorom,
epileptične napade in je bh-
ko tudi umsko manj razvit.
Zgodnja možganska okvara
je nenapredujoča, a če jo od-
krijemo dovolj zgodaj, je
mnogo manj izražena in
zdravljenje bolj uspešno. S
terapijo skušamo usposobiti
zdrave dele možgan, da prev-
zamejo funkcijo prizadetih
centrov.
Osnovna obravnava pri ce-
rebralni paralizi je nevrofi-
zioterapija, s pomočjo katere
pomagamo otroku pri nor-
maliziranju mišičnega tonu-
sa, vzpostavljanju normalnih
gibov, ravnotežnostnih reak-
cij in razvoju osnov v motori-
ki. Ta terapija mora biti red-
na, vsakodnevna, vklopljena
v otrokov dnevni program.
Če je pri otroku izražena še
katera druga motnja, je po-
trebno dovolj zgodaj vključiti
v obravnavo še logopeda, de-
lovnega terapevta, defektolo-
ga, psihologa, ortopeda ozi-
roma po potrebi še druge
strokovnjake. Če je le mogo-
če, si prizadevamo, da ostane
otrok v domačem okolju, v
družini, kjer ima najboljše
možnosti za vsestranski raz-
voj. Kadar pa zdravljenje in
vzgoja doma nista možna ali
zaradi težje otrokove priza-
detosti ali drugih razlogov, je
nujna obravnava v zavodih.
Na otroškem oddelku ptuj-
ske bolnišnice že več kot de-
set let spremljamo otroke po
rojstveni ogroženosti (kom-
plikacije v nosečnosti, pre-
zgodnji ali težak porod, zla-
tenica in podobno). Pri red-
nih kontrolah skušamo čim-
bolj zgodaj odkriti znake, ki
kažejo na to, da bi lahko na-
stopile pri otroku motnje v
razvoju oziroma kasneje ce-
rebralna paraliza. Od leta
1984 imamo v bolnišnici tudi
nevrofizioterapijo, ki jo izva-
jajo za potrebe teh otrok do-
datno usposobljene nevrofi-
zioterapevtke. V nekaj letih
so bili doseženi vzpodbudni
rezultati. Več kot 50 odsto-
tkov otrok, ki so potrebovali
nevrofizioterapijo, je odpušče-
nih kot ozdravljenih, kar po-
meni, da so otroci pravilno
shodili in da tudi niso imeli
več drugih patoloških nevrolo-
ških znakov. Rezultati so do-
bri predvsem pri otrocih, ki so
bili zajeti v obravnavo zgodaj,
posamezni /e praktično od
rojstva naprej. Kljub prizadev-
nemu delu nevrofizioterapevtk
morajo biti v obravnavo vklju-
čeni starši, da po navodilih
strokovnjaka izvajajo vaje do-
ma. Trenutno prihaja na ne-
vrofizioterapijo okrog 65
otrok, od teh je sedem nepo-
kretnih.
V ptujski in ormoški občini
je evidentiranih okrog 60
oseb s cerebralno paralizo v
starosti do 20 let. Za starejše
še vedno nimamo točne evi-
dence. Pogostnost javljanja
cerebralne paralize je pri nas
enaka kot v Sloveniji, pribli-
žno trije primeri na tisoč ži-
vorojenih otrok. Predvsem
zaradi zmanjšane umrljivosti
huje nezrelih nedonošenčkov
se število otrok s cerebralno
paralizo bistveno ne zmanj-
šuje. Zadnja leta. opažamo
manj težkih oblik, predvsem
manj spastične tetrapareze.
K temu gotovo prispeva
zgodnja in pravilna obravna-
va, pa tudi boljše perinatalno
varstvo.
Nevrofizioterapija je do-
slej delala v neprimernih pro-
storih. Z novimi so dane bolj-
še razmere za delo. Z denar-
nim prispevkom Zveze prija-
teljev mladine občine Ptuj
smo kupili več novih pripo-
močkov, ki so za izvajanje
nevrofizioterapije nujno po-
trebni. Po potrebi bomo ne-
katere teh pripomočkov lah-
ko posojali tudi na dom.
Vsi, ki obravnavamo otro-
ke z omenjenimi težavami,
smo za pridobitve hvaležni
vodstvu bolnišnice in Zvezi
prijateljev mladine občine
Ptuj. Upamo, da bodo potre-
bam teh otrok prisluhnili tudi
v vodstvu ptujskega zdravstva,
saj bi lahko pomagali, da dobi
otrok doma pomoč tudi tistih
strokovnjakov, h katerim jih
je zaenkrat še potrebno napo-
titi drugam, to je predvsem na
področju psihohigiene.«
Na petkovi slovesnosti sta
govorila tudi Gabrijel Berlič,
predsednik občinske Zveze
prijateljev mladine Ptuj in
Milan Klajnšek, predsednik
Društva za cerebralno parali-
zo občin Ptuj in Ormož. Sled-
nji je še posebej poudaril
nujnost približevanja fiziote-
rapije šoli s prilagojenim
programom in vrtcu. MG
Novi prostori iievrofi/ioluške ambulante
(Posnetka: Lanjjerholc)
INa slovesnosti sta o novi pridobitvi govorila tudi Gabriel Berlič (skrajno
levo) in Milan Klajnšek.
Centrovod, gostilne, ravnatelji. . .
... so teme, ki so minuli torek najbolj razv-
nele poslance v lenarški občinski skupščini. Ži-
vahno je bilo že kar od vsega začetka — pri
obravnavi zapisnika minule seje in pri poslan-
skih pobudah. V zvezi z zapisnikom je poslan-
ka združenega dela Inge Markoli protestirala,
češ da sklepi niso zapisani tako, kot so jih
oblikovali na seji. Da ne bi prihajalo do nespo-
razumov, so zato v skupščini sprejeli sklep, da
mora predsednik jasno formulirati sklepe, taj-
nik pa mora pri vsakem glasovanju jasno pre-
šteti glasove in tudi povedati izid glasovanje.
Živahno je bilo tudi pri poslanskih pobudah.
Poslanec iz Zgornje Ščavnice je opozori! na
urbanistično neurejenost tega naselja, posebej
njegovega središča, v katerem promet ovira
starejše gospodarsko poslopje. Po sklepu
skupščine mora zato upravni organ z lastni-
kom najti kompromis in mu ponuditi nadome-
stno zemljišče.
SEJNINA ZA HRVAŠKO
Med drugimi je nekaj pobud dal tudi žu-
pan Jože Škrlec. Predlagal je, da bi po kra-
jevnih skupnostih zbirali pomoč za Hrvaško,
dokler bo pomoč še potrebna. Prvi tovornjak
s hrano so iz Lenarta poslali minuli petek,
namenili pa so ga za pomoč prebivalcem .Si-
ska. Poslanci so se pobudi župana pridružili
s predlogom, da bodo sejnino (24 tisoč tolar-
jev) podarili za nakup hrane za Hrvaško. Jo-
sip Lukač iz Centra za socialno delo je pred-
lagal, da bi morali okoli 100 beguncev, ki so
v Lenartu, obiskati ali jih povabiti na pogo-
vor, saj bi tako dobili občutek, da v stiski ni-
so sami.
O GOSPODARSTVU
Pri rezultatih lenarškega gospodarstva v
prvem polletju se lenarški poslanci niso pre-
več dolgo zadrževali. Podatki govorijo o iz-
redno neugodnem položaju. Izguba je kar 24
krat večja od akumulacije in obsega kar
17,6% vrednosti občinskega prihodka. Fizi-
čni obseg je v povprečju za 8,3 % manjši kot
lani, največje zmanjšanje je pri nosilcih le-
narške industrije — Klemosu in Centrovodu.
Vzrok je predvsem izguba južnih tržišč, blo-
kada plačilnih tokov in krhanje poslovnih ve-
zi s tujimi partnerji. Blokad žiro računov je
vse več, zaposleni pa prejemajo v povprečju
za 0,5 % odstotka nižje osebne dohodke od
lanskih.
Poslanci se niso mogli izogniti razpravi o
položaju Centrovoda. O tem smo obširneje
že pisali. Zanimiva je bila predvsem pobuda,
da naj bi lenarška podjetja ponudila svoje
proizvodne prostore in sprejela nekaj delav-
cev Centrovoda, da bi tako zadržali proiz-
vodne programe in strokovni kader.
V razpravi o gospodarskih težavah lenar-
ških podjetij je podpredsednik skupščine Bo-
jan Knuplež predlagal, da mora izvršni svet
narediti več, kot je sprejemljanje kazalcev go-
spodarske uspešnosti. Lahko bi na primer
razmišljal, kako pritegniti nove, perspektivne
programe in razen sklada za šolanje kadrov
oblikovati tudi še razvojni sklad.
KDAJ ZAPRETI GOSTILNE?
Zelo je poslance lenarške skupščine ogrela
razprava o zapiralnem času gostiln. Zdelo se
je, kot da ima vsak pred očmi svojega najbliž-
jega gostilničarja in razmišlja samo o tem, da
ga kdo ponoči ne bo rnotil, ali o tem, da ima-
jo nekateri čas posedati po gostilnah, zjutraj
pa se težko odpravijo na delo. Ob tem se je
razvnela še razprava o alkoholizmu. Le malo-
kdo med poslanci je razmišljal, da je pravza-
prav stvar gostilničarjev, kdaj imajo odprto,
in je njihov cilj pač zaslužek. Nekateri raz-
pravljalci so predlagali, naj bi različno obrav-
navali navadne bifeje in gostišča, kjer je mo-
goče dobiti tudi hrano . . ., na drugi strani pa
naj bi vse enakopravno obravnavali. Razpra-
ve o odpiralnem času gostiln, ki so se je lotili
predvsem s stališča javnega redu in miru, ni-
so končali; odločili so se, da bodo o vseh pri-
pombah na osnutek odloka o poslovnem ča-
su še premislili.
RAVNATEUI NA REŠETU
Poslanci so se ogreli tudi v razpravi o tem,
kdo bodo ravnatelji osnovnih šol v Gradišču,
Voličini in Zgornji Ščavnici. Delegati niso
dali soglasja k imenovanju ravnatelja v Gra-
dišču in so za vršilca dolžnosti izvolili Darka
Škergeta. Imenovali so še vršilce dolžnosti
ravnatelja v Zgornji Ščavnici — to je postala
Sonja Filipič, za vršilko dolžnosti ravnatelja
v Voličini pa so imenovali Alenko Knuplež.
d.l.
CH MILENA TURKZZI
družina in
starostnik
(4. nadaljevanje)
Najbolj pogosti pomisleki, ki jih imajo stari lju-
dje proti skupnemu življenju s poročenimi ali
odraslimi otroci, so naslednji: stari in mladi ne
spadajo skupaj, ker imajo različen način življenja
in različne navade, pri čemer starejšega človeka
utesnjujejo in odrivajo, otroci morajo biti samo-
stojni, starejši jim nočejo biti v napoto in podob-
no. Torej vidimo, da si starejši ne želijo kdove ka-
ko živeti skupaj s svojimi odraslimi otroki. Znači-
len je podatek, da je manj starih ljudi, ki bi želeli
stanovati pri svojih otrocih, a ne morejo, kot tistih,
ki stanujejo z njimi, a bi radi šli stran, pa nimajo
kam. Dejstvo je, da skupno življenje starih in mla-
dih danes ni več posebno zaželeno (le 15 % starih
si to iskreno želi, pa še ti to potem večinoma razo-
čarani). Poleg vsega drugega prinaša tako življenje
številne spore. Ne smemo pozabiti, da živijo v
72 % takih primerov otroci v stanovanju ali v hiši
staršev.«' Predvsem pa se je spremenila današnja
vzgoja otrok in odnos staršev do otrok (manj stro-
gosti, veliko večja popustljivost. . .), posledica če-
sar je tudi drugačen odnos otrok do staršev (manj-
ši občutek obveze, dolžnosti do staršev). Skratka
odnosi med generacijami so dandanes drugačni,
kot so bili nekoč, bolj svobodni in manj določeni z
moralnimi normami, vedenjskimi obrazci ipd.
4. LJUBEZEN NA DAUAVO
Podatki kažejo, da živi sicer veliko število starih
ljudi ločeno in neodvisno od svojih otrok, a imajo
z njimi dokaj pogoste in tudi čustvene stike. Otro-
ci ali vsaj kateri od njih se navadno ne odselijo da-
leč od staršev.
Nad 60 let stari ljudje, ki imajo žive otroke
(77 %), se z njimi razmeroma pogosto videvajo. Po
podatkih za Jugoslavijo se dnevno videva z enim
ali več otroki 70 % starih ljudi, vsak drugi dan 6 %,
vsaj enkrat tedensko 10%, enkrat mesečno 8% in
enkrat letno ali še redkeje 6 %. Po podatkih za Slo-
venijo obišče 30% staršev, ki živijo ločeno od
otrok, vsaj en otrok vsak dan, 30% vsaj enkrat te-
densko, 20 % vsaj enkrat mesečno in 5 % le zelo
redko ali nikoli.
Poleg oddaljenosti (čim dalj stran živijo otroci,
redkeje obiščejo svoje starše, pri čemer je kritična
meja nekako pri 6 urah; pri tej potovalni razdalji
obiščejo otroci starše v povprečju le še dvakrat let-
no) vplivajo na pogostnost obiskov še številni dru-
gi dejavniki.
Tako se npr. otroci in starši v mestu pogosteje
obiščejo kot na podeželju, otroci tudi bolj pogosto
obiskujejo ovdovele, razvezane ali bolne starše.
Stiki so bolj pogosti, če imajo starejši in mlajši po-
doben način življenja, podobne vrednote in pogle-
de, če so čustveno navezani drug na drugega in če
si lahko med seboj pomagajo. Najbolj pogosto
obiskujejo starše hčerke (navadno tista, ki živi naj-
bližje), posebno če živijo same.
V tem pogledu so bolj prizadeti ljudje iz spod-
njih slojev.
Navajamo nekaj podatkov iz neke domače razi-
skave:
-	Med starejšimi ljudmi s podpovprečnimi
osebnimi dohodki je 39% takih, ki nimajo niko-
gar, ki bi jih negoval med boleznijo. Med starejši-
mi ljudmi z dobrimi dohodki je takih le 17%.
-	Otroci iz delavskih družin redkeje obiskujejo
svoje starše kot otroci uslužbencev.
-	Otroci iz delavskih družin mnogo bolj redko
z denarjem pomagajo tistim staršem kot otroci
uslužbencev.
Beg mladih s podeželja v mesto vodi do tega, da
se revščini staršev pridružijo Še osamelost, zapuš-
čenost in socialna osamitev.
Raziskave so pokazale, da si vsi stari ljudje ne
želijo enako obiskov otrok. Tako imajo npr. stari
ljudje, ki imajo pogosto stike s prijatelji in znanci,
manj stikov z otroki in jih tudi toliko ne pogrešajo.
Nasprotno pa se bolj pritožujejo nad domnevno
redkimi obiski otrok tisti stari ljudje, ki živijo
osamljeno, brez prave družbe, zanimanja, hobijev
in privlačnih ciljev. Mednje sodijo tudi tisti, ki so
vse življenje živeli le za družino. Nič čudnega ni,
da opažamo pri starejših ljudeh z nizko izobrazbo
in nizkim socialno-ekonomskim položajem večjo
željo po stikih z otroki kot pri tistih, ki imajo več
šol, več izobrazbe in višji sociahio-ekonomski po-
ložaj. In končno je pri tem pomembnd tudi zdra-
vje. Zdravi ljudje po 65. letu stan sti so zadovoljni
tudi z nekoliko redkejšimi stiki z otroki, medtem
ko bolehni bolj tožijo in so mn^ri zadovoljni s po-
gostnostjo stikov, čeprav jih imajo veliko.
Nadaljevanje prihodnjič
' Hubert Požarnik, Umetnost st;i:anja, Ljubljana 1991,
str. 55- 58.
TEDNIK - o><*ot>er 1991
OD TU IN TAM - 5
NA PROCESUSKE ORGLE IZ LETA 1739 JE IGRAL MILKO BIZJAK
Slovenci radi poslušamo orgle
Pokrajinski muzej Ptuj je prejšnji teden predstavil enega restavriranih instrumentov glasbene zbirke —
procesijke orgle iz leta 17.19. Izdelal jih je celjski mojster Janez Frančišek Janeček. restaviral jih je k letih
I9H9—9i) Andrej Lenarčič. Sa obnovljenih orglah je minuli četrtek koncertiral znani slovenski organist Mil-
ko Bizjak.
Milko Bizjak je I9S4 diplomiral na Clasbeni akademiji v Zagrebu z najvišjo oceno iz orgel in z diplom-
sko nalogo »Baročne orgle in orglarstvo na Slovenskem.« Kot organist se je izpopolnjeval v Pragi, .\astopa
kot solist na orglah in čembalu aH » komornih zasedbah, posnel je 15 plošč, je redaktor notnih izdaj, med nji-
mi tudi not iz ptujske notne zbirke, ki jo hrani ptujska knjižnica. Milko Bizjak je imel že več kot 4(H) solisti-
čnih koncertov tudi > Italiji, IKemčiji, Avstriji in na Madžarskem. !\a četrtkovem koncertu se nam ni predstavil
samo kot virtuoz na orglah, ampak kot resnični ljubitelj instrumenta samega. Prijazno seje odzval naši proš-
nji za klepet v grajski kapeli, kjer naj bi poslej stale procesijske orgle, pravijo muzejski delavci.
Ali Slovenci radi poslušamo or-
gle?
Milko Bizjak: Da, orgle so
skoraj v vsaki cerkvi pri nas. Cer-
kva je čez 2.500, vsaj 900 jih ima
orgle, se pravi, da Slovenci očit-
no radi poslušamo orgle.
Ste avtor monografije o orglah
na Slovenskem, kakšne orgle ima-
mo in koliko jih še sploh upora-
bljamo?
Milko Bizjak: Kot sem že re-
kel, jih imamo 900, vendar to ni
natančno število, težko ga je ugo-
toviti, saj se še mnogokje na
kakšnem cerkvenem podstrešju
ali tudi v kakšnem muzejskem
depoju skriva kakšen instrument.
Tako smo na primer v Zapicah
pri Kranju odkrili portativ, za
katerega ni nihče vedel. Najsta-
rejše ohranjene orgle so iz sredi-
ne 17. stoletja, čeprav je dokaza-
no, da smo na področju današ-
nje Slovenije imeli orgle že v 13.
stoletju. Zelo veliko imamo baro-
čnih orgel iz 18. stoletja, tudi iz
19. stoletja - iz klasicizma, ro-
mantike, pa tudi iz tega stoletja.
Najbolj dragocene so baročne,
najstarejše orgle; pa ne samo za-
radi starosti, ampak tudi izredno
kakovostne izdelave.
So orgle samo cerkveni instru-
ment?
Milko Bizjak: Četudi so orgle
samo v cerkvi, ne pomeni, da so
samo cerkveni instrument, ker
kot vemo, so najstarejše ohranje-
ne orgle našli na Madžarskem,
poznali so jih že Rimljani, še
preden se je uveljavilo krščan-
stvo, uporabljali so jih na dvorih,
šele v 9. stoletju so orgle »prodr-
le« v cerkev.
Kaj vas je pritegnilo pri orglah,
kdaj ste začeli igrati nanje?
Milko Bizjak: Orgle sem začel
igrati s petnajstimi leti kot samo-
uk, kasneje pa sem šel na akade-
mijo. Mislim, da so orgle eden
najbogatejših instrumentov glede
zvočnih možnosti, različnih
barv . . . Procesijske orgle iz va-
šega muzeja imajo sicer samo šti-
ri registre, drugače imajo lahko
orgle 100, 150 registrov. En sam
glasbenik lahko naredi največ
ravno na orglah, ker ima še pe-
dalno klaviaturo, več manualov,
možno je dobiti veliko različnih
barvnih kombinacij zvoka, orgle
lahko v bistvu imitirajo pravi or-
kester . . .
Je na orgle težko igrati?
Milko Bizjak: Ne morem reči,
da je težko. Mogoče je videti tež-
ko, odvisno od tega, s kakšnim
pristopom človek igra. Mislim,
da tistim, ki to počnejo z vese-
ljem, ni težko.
Kako pa je igrati na star instru-
ment, na procesijske orgle iz leta
1739, ki jih hrani ptujski muzej?
Milko Bizjak: Velika razlika.
Prvič imajo ti historični instru-
menti zelo kratke tipke, dolge sa-
mo devet centimetrov, medtem
ko je ena oktava veliko širša, kot
je danes standard. Na novo je
treba prilagoditi tehniko igranja,
prstni red, ker s palcem ni mogo-
če prijeti malih tipk, saj so pre-
kratke. Imajo le tri oktave in pol
tipk, zato je treba prilagoditi tudi
program.
Koliko vas je organistov v Slo-
veniji?
Milko Bizjak: Veliko, vedno
več, in upam, da jih bo tudi na-
prej vedno več, tudi zaradi tega,
ker v zadnjih letih veliko resta-
vriramo stara glasbila, in če bo-
do vsi ti instrumenti imeli orga-
niste, ki bodo na njih igrali, po-
tem so obvarovani pred propa-
danjem. Problem je v tem, da so
po vojni začeli organisti nekako
izginjati, orglarska šola — zdaj
je spet začela delati — je bila ta-
krat ukinjena in veliko instru-
mentov je bilo, na katere ni nih-
če igral, kar je pomenilo njihov
propad. Tako smo zaradi lastne
neumnosti izgubili veliko, veliko
krasnih instrumentov.
Vsi organisti ne igrajo radi na
stare instrumente ...
Milko Bizjak: Čeprav pravim,
da ni težko igrati na orgle, je
igranje na takem starem instru-
mentu, ki ima klaviaturo zunaj
vsakih norm zelo težko. Ne na-
porno, ampak je zelo težko »či-
sto« igrati na teh instrumentih,
ki niso narejeni za virtuozne pa-
saže. Treba se je potruditi in na-
rediti, kar se da. Je pa tudi res,
da se marsikateri organist ne upa
takih orgel niti dotakniti . . .
Niste samo organist, skrbite tu-
di za notni material, ste redaktor
vrste notnih izdaj...
Milko Bizjak: Veste, ko sem
začel študirati stare instrumente
na zagrebški glasbeni akademiji,
sem pripravil diplomsko nalogo
Baročne orgle na Slovenskem, to
ni bilo prepisovanje iz nekih ob-
stoječih pisanih virov, ampak de-
lo na terenu. Profesor Šaban, s
katerim sem nalogo delal, me je
opozoril, naj pogledam tudi sta-
ro glasbo. Marsikje se je »valja-
lo« ogromno stare muzike, po-
vsem neznane. Tako sem nabral
ogromno notnega materiala v
Sloveniji in na Hrvaškem, veliko
skladb za orgle, čembalo, za ko-
morne zasedbe, zbore, orkestre.
To je bila glasba, ki je ponavadi
hranjena samo v enem rokopis-
nem primerku, neobjavljena, ne-
znana . . .
Do zdaj sem izdal tudi kot sa-
mozaložnik, več kot 12 zvezkov
orgelske, čembalske glasbe, zdaj
tiskam s, Tadejem Zupanom za
zbor in orkester timpane orgle. V
pripravi pa je tudi že osmi zve-
zek ptujske notne zbirke, sedmi
je izšel letos spomladi. Vzpored-
no objavljam tretji in četrti zve-
zek zbirke Baročna orgelska
glasba Slovenije in Hrvaške. Le-
tos je bila zaključena zbirka šti-
rih zvezkov za čembalo solo iz
novomeškega arhiva - glasba
18. stoletja, posneta pa je bila tu-
di laserska plošča s temi skladba-
mi. V pripravi so naslednji trije
zvezki iz ptujske zbirke za čem-
balo in tudi plošča.
Orgle običajno niso prenosne,
čeprav ste v Ptuju igrali na preno-
sne, procesijske orgle. Kako se
človek počuti — veliko nastopate
doma in v tujini — ko se vedno
znova sreča z »novim« instrumen-
tom?
Milko Bizjak: Dobesedno so
vsake orgle instrument zase, ni
dvoje orgel, ki bi bile popolno-
ma enake, in izvajalec se mora
pred koncertom prilagoditi in-
strumentu akustično glede števi-
la registrov, dimenziji pedala,
pedalnih manualnih tipk ... Je
pa veliko prenosnih orgel — ne
takih procesijskih, manjših - - na
katere pa ponavadi solisti ne
igramo, da bi jih nosili s seboj,
kot na primer čembalo . . .
Pogovarjala se je:
Nataša Vodušek
(foto: Kosi)
RISBA S TUŠEM MARTINE ŽNIDARIČ
V MEDNARODNEM MUZEJU OTROŠKE
UMETNOSTI V OSLU
Agonija živali
Ve'č kot prijetno presenečenje je bilo, ko je pred dnevi na naslov
Martine Žnidarič iz Goričaka 14 pri Za vrču prispelo pismo iz Norve-
ške, iz Mednarodnega muzeja otroške umetnosti Oslo. Pismo je najprej
prišlo na osnovno šolo » Cirkulane. Martina je marca skupaj z učiteljem
likovne vzgoje Izidorjem (inilškom poslala risbo » tušu na mednarodni
natečaj Otroškega sklada za zgodovino, umetnost in kulturo » Oslu na
temo Katastrofe. Oba sta že skoraj pozabila na to, ko je pismo prineslo
vest, da je Martina dobila posebno nagrado tega sklada, kar pomeni, da
bo njena risba potovala po svetu po najrazličnejših razstavah, hranil in
skrbel zanjo pa bo Mednarodni muzej otroške umetnosti v Oslu.
In kaj pravi Martina Žnidarič
sama: »Na šolo smo dobili do-
pis, da naj bi otroci, ki želijo, ne-
kaj narisali na temo katastrofe.
Izidor Gnilšek, ki me je učil liko-
vno vzgojo, me je kar določil in
najprej sem na temo Agonija ži-
vali, kot ima tudi naslov moja
risba, narisala risbo s svinčkom
in nato s tušem: poginule živali v
porušenem hlevu. Zdaj, ko sva
že skoraj pozabila, pa to prese-
nečenje, ki ga sama nisem priča-
kovala in tudi tovariš verjetno
ne.«
Motiv je Martina dobila iz re-
vije Start, seveda pa njena risba
ni goli posnetek fotografije, am-
pak je risbi dodala tudi nekaj
svojega. Risbo je poslala na na-
tečaj kot osmošolka osnovne šo-
le Maksa Bračiča Cirkulane, da-
nes pa obiskuje gimnazijo na
ptujskem Srednješolskem centru.
S slikanjem se ukvarja tudi se-
stra, ki študira na Pedagoški aka-
demiji likovni pouk. Martina
ima zdaj bolj malo časa za risa-
nje, je pa pred kratkim vendarle
narisala nekaj jesenskih motivov.
Po osemletki je Martina želela
na srednjo šolo za oblikovanje,
pa ji je pri sprejemnem izpitu
spodletelo. Želimo ji, da bi ji
uspelo po končani srednji šoli na
likovni akademiji, in upamo, da
kljub pomanjkanju prostega časa
ne bo pozabila na papir in svin-
čnik. Iskreno čestitamo za poseb-
no priznanje za risbo Agonija ži-
vali, ki ga je prejela iz Osla kot
edina Slovenka.
NaV
(Foto: OM)
Odprtje Tomažičeve sobe
Odbor za spomenike pri Zvezi
kulturnih organizacij Slovenska
Bistrica pripravlja jutri odprtje
prenovljenih prostorov drugega
nadstropja slovenjebistriškega
gradu. Ob tej priložnosti bodo
odprli stalno razstavo — »Toma-
žičevo sobo«, posvečeno pisatelju,
gledališčniku in šolniku Jožetu
Tomažiču, tinjskemu rojaku (ro-
dil se je 9. marca 1906. leta).
O njem pravijo, da je bil vese-
ljak, šaljivec, rad je pel in igral
na klavir, bil je velik ljubitelj na-
rave, rad je imel rože in je v času
svojega učiteljevanja na Tinju
šolski vrt spremenil v cvetličnjak,
ni pa se odrekel tudi gobarstvu.
Rad je fotografiral in slikal pri-
zore s Pohorja.
Idilično Trnje je s svojo razgi-
bano pokrajino od Visol, Turiške
in Jurišne vasi, Urha, Repa in
starodavnega Keblja do Modriča
in Malega Tinja močno vplivalo
na mladega Tomažiča. Tu je ži-
velo vse polno pravljičnih in ba-
jeslovnih zgodb, ki so močno pri-
tegovale vedoželjnega mladeni-
ča.
Oče, nadučitf^lj na tinjski šoli,
je nadarjenega sina poslal na
učiteljišče v Maribor. Prva služ-
bena leta je prebil v Prekmurju,
kjer se ga ljudje še danes s hva-
ležnostjo spominjajo. V začetku
tridesetih let je nadaljeval študij
na visoki pedagoški šoli v Zagre-
bu, nato pa je kot profesor služ-
boval v raznih krajih Slovenije.
Medvojna leta je preživel v Lju-
bljani in bil honorarno zaposlen
v dramskem gledališču, kjer je
končal tudi igralsko akademijo.
Pisateljevanje je pričel med
vojno, njegova Literarna dela pa
so posvečena Pohorju.
Umrl je 1970. leta; pokopan je
v Slovenski Bistrici, pod zelenim
Pohorjem.
Povojni čas njegovi literaturi
ni bil naklonjen, saj so njegova
dela nastala v času kulturnega
molka, zato njegove knjige širši
javnosti niso bile dosegljive.
Tomažičeve zgodbe odlikujejo
solidna zgradba, razgiban dialog
in občuteni, lirično navdihnjeni
orisi pohorske pokrajine, zlasti
gozdov in voda. Njegov ustvar-
jalni opus, ki je bil sicer nezaslu-
ženo potisnjen v pozabo, sedaj
po dolgih desetletjih mogoča, da
ga uvrstijo med vidnejše sloven-
ske pravljičarje.
Veliko reči, za katere javnost
sploh ni vedela, da obstajajo, so
za stalno zbirko, ki so jo v Slo-
venski Bistrici posvetili njemu,
darovali njegovi številni še živeči
sorodniki. S tem je tudi izrečena
javna rehabilitacija človeku, ki
so ga povojna oblast in nekateri
»literarni mogočnik« obsodili na
anonimnost.
Vida Topolovec
Nagradno turistično
vprašanje
Pred štirinajstimi dnevi smo vprašali, kako seje nekoč imenovala
Prešernova ulica v Ptuju. Pravilno je odgovoril vsak, kije napisal: Žit-
na ulica ali Gosposka ulica (Herrengasse). Med številnimi o<^ovori
se je žreb odločil za Marijo Šeruga iz Trubarjeve 13 v Ptuju. Čestita-
mo.
Danes vprašujemo, katerega leta so namestili uro na Mestnem
stolpu: leta 1735, 1376 ali 1912?
Nagrada za pravilen odgovor so: muzejske publikacije, družin-
ska vstopnica za ogled muzejskih zbirk in oljenka.
Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do
sobote, 2. novembra.
Nagradno turistično vprašanje
Katerega leta so namestili uro na Mestnem stolpu'
a)	leta 1735
b)	leta 1376
C) leta 1912.
Naslov: ___
Značilna ilustracija Tomažičevih pohorskih pravljic.
Za promocijo gre!
Okrogla miza o razvoju turizma v Ptuju in Sloveniji, ki je bila 16.
oktobra v jedilnici ptujskega minoritskega samostana, je razdelila ude-
ležence. Eni so agencije za promocijo turizma videli kot strošek, drugi
kot profitne organizacije. Republiškemu ministru za turizem in gostin-
stvo Ingu Pašu, ki ga f Ptuju ni bilo, so naložili, da do konca leta v nje-
govem ministrstvu pripravijo zakon o organiziranju turističnih centrov
na ravni Slovenije in posameznih krajev ter uredijo financiranje, ki naj
bo vsaj takšno kot v sosednji Avstriji. Zavzeli so se tudi za poenotenje
informacijskega sistema v turističnih centrih. Priporočili so uporabo si-
stema TINA, ki ga ponekod že uporabljajo.
Turistično promocijo je po-
trebno začeti že v kraju, kjer naj
za te potrebe ustanovijo agencije
ali centre. Glede na interese naj
se doseže povezovanje v regijske
in republiške centre. Centri naj
bi poskrbeli za predstavitev vseh
gospodarskih subjektov, ne samo
turizma. V celjski turistični zvezi
so prepričani, da Slovenija po-
trebuje strategijo turizma in
ustrezne pravne osnove. Dokler
tega ne bo, bodo zaman vsi po-
govori o organiziranosti turizma,
saj bodo občine delale po svoje.
V mozirski občini na primer že
dolgo razmišljajo o ustanovitvi
turističnega informacijskega cen-
tra. Pripravili so dva predloga.
Kot neprofitna organizacija naj
bi center denar za svoje delo do-
bil iz proračuna, iz turistične tak-
se oziroma iz prispevkov vseh tu-
rističnih subjektov v občini. V
primeru ustanovitve turističnega
informacijskega centra na eko-
nomski osnovi bi denar za njego-
vo ustanovitev prispevali vsi, ki
bi se želeli vanj vključiti. Iz Ma-
ribora prihaja predlog, da bi re-
gija enotno nastopila pri načrto-
vanju promocije. Turističnim
društvom pa dajejo v premislek
predlog o tem, da bi center za
promocijo Maribora opravljal
profesionalno delo za društva,
da bi ta lahko še vnaprej razvija-
la ljubiteljsko dejavnost.
Za promocijo na lokalni ravni
se je zavzela tudi Majda Dekleva
z Urbanističnega inštituta Ljub-
ljana. Pohvalila je zamisel o de-
lovanju turistično-kulturnega in-
formacijskega centra v Ptuju.
Predlagala pa je, da bi delo na
tem področju zasnovali tako, da
bi center imel svoje podružnice
tudi v drugih turističnih krajih
ptujske občine.
Nekateri udeleženci okrogle
mize so razmišljali o tem, da so
zdajšnji časi neprimerni, da bi
turizem lahko računal na kakšna
sredstva iz proračuna, zato bi bi-
lo najboljše, da bi se poskušali
nasloniti na agencije, ki so se ali
pa se še bodo specializirale na
določene vrste turizma. Ob tem
naj ne bi zanemarili prizadeva-
nja za ustanovitev nacionalne
agencije za razvoj turizma.
Srečko Lovrenčič iz ptujskega
Pokrajinskega muzeja se je zav-
zel za to, da bi v F*tuju naprej
uredili ponudbo in poskrbeli za
sprejem turistov, šele potem naj
bi razmišljali o promociji. Prepri-
čan je, da center za promocijo
potrebuje le zagonske stroške, po
enem, največ dveh letih pa bi
moral preživeti sam sebe. Tudi
direktor podjetja Super Li Mar-
tin Lisjak je za to, da so agencijt
za promocijo profitne organiza-
cije.
V drugem delu okrogle mize je
bil poudarek na izdelavi celovi-
tega turističnega izdelka Ptuja, ki
izhaja iz identitete Ptuja. Pred-
stavnik studia Marketing mag.
Zlatko Jančič je povedal, da je
dosedanje delo pokazalo, da so
Ptujčani množično pripravljeni
sodelovati pri izdelavi integral-
nega turističnega izdelka. Anketa
je pokazala, da jih kar 37 odsto-
tkov vidi svojo prihodnost v tu-
rizmu, 22 v industriji in 20 v
kmetijstvu.
Cilj projekta je, da bi bil ptuj-
ski turizem v bodočnosti deset-
krat močnejši, kot je danes.
MG
Nekaj udeležencev, ki se
okrogle mize niso udeležili, je
poslalo pisne predloge za raz-
voj turizma v Pti4ju in Sloveni-
ji. Iva Curk predlaga, da hi i'
ptujskem turizmu morali dati
večji poudarek arheologiji in
različnim prireditvam. Marjan
Rožič se zavzema, da bi v izto-
čnicah za delo turističnih dru-
štev in zvez zapisali, da ho leto
1993 leto turizma v Sloveniji.
Za Sonjo Čerčič je pomembno,
da bi se v Ptuju odločili za
aktiven turizem in aktivne ob-
čane. Ptuj naj bi gradil videz
zdravega mesta, pri tem bi mu
pomagali občani in turisti.
Ptujčani naj bi se na delo vozi-
li s kolesi.
6 — OD TU IN TAM
24. oktober 1991 - TEDNIK
Ptujčani pred mogočnim spomenikom Mariji Tereziji na Duna-
ju-
Ptujcani na Dunaju
Znano je staro pravilo, da tisti, ki hoče potovati na Du-
naj, mora pustiti trebuh zunaj. Skupina Ptujčanov, ki je pred
nedavnim v okviru krajevne skupnosti Borisa Ziherla potova-
la z avtobusom v to velemesto, tega pregovora sicer ni upošte-
vala dobesedno, vendarle pa se s polnimi trebuhi s tega mesta
vendarle ni vrnila. Šele na naši domači prekmurski strani so si
pozno zvečer v domačem gostišču krepko privezali slovensko
dušo.
Bilo pa je na Dunaju, kjer se je v bližnji in daljni prete-
klosti zapisalo v njegovo zgodovino več znanih Slovencev, bo-
gato poskrbljeno za kulturnozgodovinsko »hrano«.
Seveda je nekaj ur premalo za ogled samo enega izmed
tamkajšnjih muzejev, kaj šele za ogled celotnega mesta. Zato
bi potrebovali kar nekaj dni in nekaj »polnih trebuhov«. Ven-
darle pa je Dunaj potrebno in vredno videti in občutiti, seve-
da z ustrezno strokovno razlago in vodenjem. Jože Maučec,
vodja skupnih služb KS mesta Ptuja, se je v vlogi vodnika iz-
kazal ne samo kot odličen zgodovinar, pač pa tudi poznavalec
celotne poti po sosednji Avstriji, kjer si je ptujska popotoval-
na skupina ogledala še nekaj drugih zanimivosti.	JOS
Kaj z vojaško zapuščino
Za nami so časi, ko smo se ba-
li Jugoslovanske armade v slo-
venskih vojašnicah, pred nami
pa časi, ko razmišljamo, kaj z vo-
jaško zapuščino. Ali jo ponovno
uporabiti za vojaške namene, to-
krat slovenske vojske, ali name-
niti prostore za civilne namene?
Zagotovo je vojašnic po Sloveni-
ji preveč, da bi bila v vsaki voj-
ska, vprašanje pa je, katere iz-
med teh vojašnic bodo služile
slovenski vojski.
Slovenska Bistrici) ima vojaš-
nico v središču mesta (12,57 ha)
in ob stnnjenem naselju okrog
nje. Že zaradi njene lokacije se
sliši skoraj neverjetno, da bi bila
ravno Slovenska Bistrica primer-
na za vojašnico.
Kaj z vojašnico, da ne bi ob-
jekti propadli, in kdo je njen pra-
vni naslednik, so zdaj vprašanja,
ki burijo misli Bistričanov.
Filip Leščak: »Vojsko Sloven-
ci še potrebujemo, vendar ne v
središčih mest. Slovenska Bistri-
ca je majhno mesto in vojašnica
v njej zavzema že skoraj polovi-
co središča mesta. Ravno zaradi
neprimerne lokacije ne želimo
ponovno vojašnice v Slovenski
Bistrici. Pravni naslednik teh ob-
jektov je občina, ki bi, če je v nje-
ni pristojnosti, morala ukrepati.
Ozemlje in objekti nekdanje vo-
jašnice naj služijo le v civilne na-
mene. Na tej lokaciji bi bila pri-
merna tudi avtobusna postaja.«
Tanja Pravdič: »Zdaj si še ne
moremo privoščiti, da bi bili brez
vojske. O tem lahko začnemo
razmišljati nekoliko kasneje, ko
se bodo stvari dokončno umirile
in bomo šli mirno po svoji začr-
tani poti. Ne želim pa vojašnice
v Slovenski Bistrici. V teh objek-
tih bi lahko bil mladinski dom,
ozemlje naj bi uporabili izklju-
čno za civilne namene. V njih bi
lahko bila tudi šola ali pa bi jih
dali v najem podjetjem in obrtni-
kom, ki so pripravljeni objekte
vzdrževati. Mislim pa, da je pra-
vni naslednik teh objektov obči-
na.«
Drago Bukvič: »Bistriška vo-
jašnica naj bi služila v civilne na-
mene, za gospodarstvo. Zemljo
ali objekte bi dali v najem podje-
tnikom ali zasebnikom, ki so
voljni te objekte vzdrževati. Ker
niso uničeni, bi bilo potrebno le
malo popravil. Objekti bi bili ne-
kakšni inkubatorji za delo podje-
tnikov. Ozemlje je zdaj last nas
vseh in želimo, da se upošteva
tudi naše mnenje. Ce pa bi vojaš-
nica morala biti v naši občini,
naj bi bila na Ložnici, ki je odda-
ljena od središča mesta, pa ven-
dar še vedno dovolj blizu.«
Sandi Trunki: »Sem proti vo-
jašnici v Slovenski Bistrici, ki bi
bila potemtakem v samem središ-
ču mesta. Objekte bi lahko pora-
bili za kakšne nakupovalne cen-
tre. Ker jih je dovolj, bi lahko
imele tukaj svoje prostore tudi
tuje firme, ki bi delale konkuren-
co domačim firmam, da te ne bi
imele monopola. V teh prostorih
bi lahko bili kakšni obrati zaseb-
nega sektorja. Tudi avtobusna
postaja ni slaba zamisel. Name-
sto vojašnice v središče mesta bi
lahko bila ta v Brinju ali na Lož-
nici.«
Elizabeta Orešič: »Ne želim si
vojašnice v središču Slovenske
Bistrice. Nisem nasprotnik TO
ali naše vojske, vendar je kasar-
na grajena preblizu naselja. Pro-
store bi lahko porabili za obrtne
dejavnosti ali pa dali v najem
podjetnikom. Uredili bi lahko
tudi šolo. Mislim, da bi bilo bo-
lje, če bi objekte prodali ali dali
v najem za kakšne obrate, da bi
lahko naša mladina dobila služ-
bo. Pravni naslednik teh objek-
tov pa je občina.«
Nataša Pogorevc
Vojašnice civilom ...
... in na zemlji mir, je bilo ge-
slo bistriških študentov, ki so s
podpisovanjem listine protestira-
li proti ponovni vojašnici v Slo-
venski Bistrici. Pa ne samo v Slo-
venski Bistrici, temveč proti
vsem vojašnicam po Sloveniji, ki
bi bile v središčih mest. Njihovo
mnenje je, da vojašnica ne spada
v središče mesta, saj je dosti časa
s ponesrečeno lokacijo zavirala
razvoj mesta. Želijo si večji go-
spodarski razvoj kraja in s tem
tudi zmanjšanje števila nezapo-
slenih, ki v občini narašča. Zago-
tovo je dovolj ustvarjalnih Bistri-
čanov, ki bi znali te objekte s pri-
dom izkoristiti. Skupščina obči-
ne pa bi morala poiskati najopti-
malnejše rešitve. Če ni denarja
za graditev novih vojašnic zunaj
mest, naj prodajo objekte in
zemljišča starih, s tem pa se bo
zagotovo zbralo dovolj denarja.
Na taksni lokaciji, kot je bistri-
ška vojašnica, bi zagotovo hitro
zrasla nova podjetja, saj moramo
poleg tega, da potrebujemo
obrambo Slovenije, nujno spra-
viti na noge tudi gospodarstvo,
ki mladim ne kaže velike perspe-
ktive.
Akcija je bila uspešna in po
podjetjih še zmeraj traja, mnenja
pa bolj ali manj podobna, zato
so mimoidoči pred bistriškim
Marketom in cerkvijo v nedeljo
radi podpisali, čeprav se še
premnogi bojijo vsega, kar je po-
vezano s politiko.
Nataša Pogorevc
Foto: Nataša Pogorevc
Robert Šarman in Janja Rakuša pred cerkvijo v nedeljo zjutraj. »Bera«
je bila uspešna: okrog 850 podpisnikov.
Veliko prošenj za državljanstvo
Na sekretariatu za notranje zadeve skupščine
občine Ormož so nam povedali, da je zadnje čase
velika gneča pri vlaganju prošenj za dodelitev slo-
venskega državljanstva. Do sedaj jih je vložilo več
kot 400 ljudi, ki so v glavnem občani občine Or-
mož.	VT
TEDNIK ~
ŠPORT - 7
Gorišnica ni več presenečenje
PET DRŽA VfSIH PRVAKOV M A MLADimKEM PRVEN-
STVU V SLOVENSKI BISTRICI
NOGOMET
Stojnci
premagali
Aluminij,
Drava
izgubila
Značilnost osmega kola v prvi
medobčinski ligi so zmage go-
stov. Edino zmago za domače so
dosegli Stojnci. Ti so v derbiju
premagali Aluminij ter prevzeli
vodstvo pred Kidričani in Gereč-
jo vasjo, ki je v Ptuju presenetlji-
vo ugnala Dravo. Prvenstvo bo
še zelo zanimivo!
Rezultati 8. kola: Hajdina—
Preskrba Boč 3:4, Pragersko —
Slovenja vas 2:3, Bukovci —Go-
rišnica 1:2, Dornava —Skorba
2:3, Drava —Gerečja vas 2:3 in
St^nci —Aluminij 3:2.
Š^e rezultati osmega kola v dru-
gi ligi: Leskovec—Zgornja Pol-
skava 2:0, Rogoznica —Podvinci
3:1, Spodnja Polskava —Grajena
0:1, Hajdoše —Markovci 2:2,
Apače—Videm 2:2 in Tržeč—
Mladinec 6:1.
V območni ligi so Središčani
doživeli že sedmi poraz. Tokrat
jih je v Središču z 2:0 premagalo
Pohorje, Impol pa je v Slovenski
Bistrici s 4:2 premagal Korotan s
Prevalj.	I ^
ROKOMET
Čuden poraz
Ormoža
v četrtem kolu prve slovenske
lige so Ormožani v Celju proti
domači Pivovarni Laško (druga
ekipa) v drugem polčasu vodili z
19:16, tekmo pa izgubili s 25:19!
Velika Nedelja je v svoji dvorani
s 20:18 premagala Emens Dol.
Mladi igralci Drave so v drugi
slovenski članski ligi v Ptuju s
27:24 premagali Mladinec iz
Murskih Črncev.
ORMOŽ: Valenko, Praprotnik
1, Antolič, Fridrih, Djarmati,
Praprotnik 2, Grabovac, Rajh 10,
Potočnjak 3, Zabavnik 3, Hedžet,
Šulek.
VELIKA NEDELJA: Korpar,
Ranfl, Zorli 3, Gregorič 5, Ivanu-
ša 1, Marin 2, Šoštarič, Sok, Bok-
ša 3, Lah 2, Kumar 4, Kovačec.
DRAVA: Mlakar, Mešl 7,
Kramberger 5, Ribič, Lovrec,
Pšajd 1, Mikulič 2, Debeljak,
Planine, Belšak 5, Žuran 7, Belič.
1. k.
JUDO
v soboto se je na mladinskem dr-
žavnem prvenstvu v Slovenski Bistrici
pomerilo 17 slovenskih klubov. JK
Gorišnica je zastopalo pet tekmovalk
in pet tekmovalcev.
V konkurenci mladink so že rutini-
rane tekmovalke Renata Bezjak, Smi-
Ijana Petek in Lidija Marin brez težav
opravile z nasprotnicami in postale
prve državne prvakinje samostojne
Slovenije. Bernarda Horvat je dose-
gla 2. mesto, Božena Kelenc pa 3. Iz-
gubila je z izkušeno Slobodanko !Vla-
tarugič z Jesenic, ki je zasedla 1. me-
sto.
Pri mladincih je Rajko Muršič po-
kazal izredno borbenost. Kljub po-
škodbi, ki mu je zadnji mesec onemo-
gočila treninge, je dosegel odlično 3.
mesto. Tretji je bil tudi Mitja Ko-
stevc, ki je po sodniški odločitvi izgu-
bil le eno borbo, po svojih sposobno-
stih pa bi prav gotovo lahko dosegel
1. mesto.
Damjan Petek je z 18 leti z lahkoto
potrdil naslov lanskoletnega prvaka,
sicer pa je tudi članski prvak Sloveni-
je v svoji kategoriji.
19-letnemu Jožetu Marinu, ki je tu-
di nosilec Članske medalje, je resnejši
odpor nudil le njegov klubski soborec
Miran Plošenjak v finalni borbi. Ta je
dosegel drugo mesto.
J K Gorišnica ni več presenečenje,
saj z zelo mlado ekipo (povprečje pod
19 let) posega po najvišji uvrstitvi v
prvi državni ligi. Presenečenje tudi ni
iz naslednjih razlogov: odkar obstaja
(klub je bil registriran leta 1987), so
dosegli 64 republiških medalj, 7 dr-
žavnih medalj (v bivši Jugoslaviji).
4-krat so bili tekmovalci na državnem
prvenstvu bivše Jugoslavije tudi v ne-
posredni borbi za medaljo in osvojili
peto mesto. Na turnirjih zveznega in
mednarodnega ranga so dosegli več
kot 250 medalj. Do letos so imeli čla-
na v prvi mladinski ekipi Jugoslavije
in dva člana v prvi ekipi Slovenije.
Njihovi tekmovalci so nastopali že v
Avstriji, Nemčiji, Italiji, Franciji in
Romuniji.
Judo klub Gorišnica je eden redkih
klubov v Sloveniji, ki ima v svojih
tekmovalnih vrstah vse kategorije:
pionirje, mladince, člane, mladinke in
članice in vse tudi enakovredno
obravnava.
Največji korak naprej je v klubu
zraven ekipe mladincev dosegla ekipa
mladink, ki pa je v senci moških kole-
gov. Krivda za to ni v klubu, ampak
bolj v zgrešeni politiki vodstev drugih
klubov, pri ženskemu judu posvečajo
premalo pozornosti in imajo zato tudi
premalo tekmovalk.
Sedanjih pet naslovov državnih pr-
vakov v mladinski kategoriji za Goriš-
nico torej ni nobeno presenečenje ali
zgolj naključje, temveč plod trdega
treninga, odrekanja in načrtnega de-
la, pravilne politike vodstva kluba, ki
omogoča tekmovalcem in tekmoval-
kam vse ustrezne priprave doma in
tudi v tujini, prav tako pa tudi stro-
kovnega dela obeh trenerjev — Fran-
ca Naska in Rudija Blažiča.
Judo klub Gorišnica je v zadnjem
času že tolikokrat presenetil, da v Slo-
veniji ne more več nikogar »presene-
titi«.
Prvi državni prvaki (stojijo od leve): Lidija Marin, Renata Bezjak, Smi-
Ijana Petek, Damjan Petek in Jože Marin. Drugi nosilci medalj (od le-
ve): Božena Kelenc, Mitja Kostevc, Bernarda Horvat in Rajko Muršič
(manjka Miran Plošenjak). (Foto: Laura.)
Celje-Ozon 1:3 (10, 2, 7, 9)
ODBOJKA
Celje, dvorana TSS, 200 gledalcev.
Ozon: Jamšek, Gojkošek, Knez,
Razboršek, Rajh, Murko, Golob,
Marta Emeršič, Godec, Marjeta
Emeršič, Jug.
Igralke Ozona "so pričele odločno
in si hitro priigrale veliko prednost,
kar sedem točk (5:12), vendar so sicer
izkušene igralke naredile nekaj zače-
tniških napak in domačinke so nani-
zale kar 10 točk zapored ter prvi niz
zasluženo odločile v svoj prid. Pozne-
je pa so se igralkam Ozona nekoliko
resneje upirale v četrtem nizu, ko so
osvojile 9 točk.
V nedeljo, 27. oktobra, ob 10. uri
bodo igralke Ozona v športni dvorani
Center gostile Kamnico.
1. Z.
STRELSTVO
Začetek
nove sezone
v soboto, 19. oktobra, so ptujski
strelci pričeli sezono v streljanju z
zračno puško 91/92. Na strelišču
Mladika so se pomerile 10-članske
ekipe.
Vrstni red: 1. SD Turnišče - 1665
krogov, 2. SD Jože Lacko — 1599
krogov, 3. SD Dornava - 1589 kro-
gov, 4. SD Opekar — 1585 krogov, 5.
SD Kidričevo — 1489 krogov; sledijo
SD Trnovska vas, SD Železničar in
Agis.
Najboljši posamezniki: 1. Izidor
Pulko, Turnišče — 183 krogov, 2. An-
drej Pulko, Turnišče — 180 krogov, 3.
Marjan Zupanič, Turnišče — 180 kro-
gov, slabša serija.
Janko Horvat
Ob prvem državnem
šahovskem naslovu
Veselje takoj po zaključku zadnje partije na prvenstvu, IPAVEC—LI-
ClNA.
Sodniška trojka ob razglasitvi rezultatov: desno glavni sodnik prvenstva
Boris Rojic, sedita namestnika Boris Žlender in Jože Voglar.
Od leve: drugouvrščena Simona Orel, zmagovalka Anita Ličina in tret-
jeuvrščena Narcisa Mihevc.
Prva »poteza« državne prvakinje.
8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
24. oktober 1991 - TElHIflK
TOMAŽ PRI ORMOŽU
Ustvarjalni nemir
šolarjev
37 učencev obeh četrtih razredov na tomaževski šoli se je pri spo-
znavanju narave minuli teden dodobra seznanilo z gozdom. V projektni
nalogi, ki so ji dali naslov Šumijo gozdovi domači, so ves teden obravna-
vali gozd.
Ves pouk v obeh četrtih razredih je bil podrejen osnovni temi. Otro-
ci so delali z veliko volje in \neme.
Alenka Čurin, vodja projektne
naloge, pri katerem ji pomagajo
še drugi učitelji, je povedala, da
so se za gozd odločili, ker njihov
kraj oziroma kraje na območju
njihovega šolskega okoliša obda-
jajo gozdovi.
Delo pri projektu je potekalo
ves teden, od ponedeljka do pet-
ka, sodelovalo pa je šest učite-
ljev. »Ker vsega dela ne bi zmo-
gla, sem si poiskala sodelavce,
pomagala sta nam tudi dva zuna-
nja sodelavca, gozdar in lovec,«
je povedala Alenka.
»V ponedeljek smo si z učenci
ogledali televizijsko oddajo o
gozdovih, njihovi razširjenosti,
vrsti in tudi onesnažensoti. S tem
smo učence motivirali za projekt-
no delo. O oddaji smo se pogo-
varjali in si razdelili delo oziro-
ma določili posamezne naloge. V
torek zjutraj smo se dobili z goz-
darjem, šli v gozd in si ob njego-
vi razlagi ogledali naše gozdove.
V sredo in četrtek je delo poteka-
lo samostojno po skupinah. Uči-
telji in učenci so se sami odloča-
li, kaj in kako bodo delali, na
podlagi osnovne vsebine.
V glavnem je delo potekalo na
terenu, s televizijo in seveda s
pomočjo velikega števila knjig.«
Raziskovali so v šestih skupi-
nah: ena je raziskovala ptice in
njihovo življenje, druga gozdna
tla in življenje v njih, tretja gr-
movnice, spet naslednja razširje-
nost gozdov pri nas, njihovo last-
nino in izkoriščanje, zadnja sku-
pina pa je vse skupaj zapisala in
ustvarila glasilo, ki so ga pred-
stavili na zaključni prireditvi v
petek. Vso delo je bilo preplete-
no z glasbo in športom.
»Bistvo projekta je vključeva-
nje vseh učencev, da k skupni
nalogi prispevajo vsak po svojih
močeh,« je povedala Alenka in
dodala, da je bilo delo sicer zelo
naporno, vendar prijetno. Ni ji
žal za ves trud, ki ga je skupaj z
učitelji in učenci vložila v pro-
jekt, kljub temu da je bila na šoli
»zmešnjava«, ker pač pouk ni
potekal po utečenih normah.
Enako so mislili tudi učenci, s
katerimi smo se pogovorili. V
tem tednu so se na višji stopnji
lotili nove projektne naloge, o
polju. Tudi tej nalogi so dali
poetičen naslov: Polje, kdo bo
tebe ljubil.
Vida Topolovec
Učiteljica Alenka daje učencem še zadnje napotke pred pripravo glasila.
V gozdu je več vrst gnezd ...
Ingo Paš na Maleku
Na svoji poti po štajerski vinski cesti se je republiški minister za
turizem Ingo Paš, minuli petek ustavil tudi na Maleku, v osrčju ormo-
ško-ljutomerskih goric. Z njim so prišli Špela Terpin iz republiškega
ministrstva za kmetijstvo, Janez Jerman, ki pri mariborski Turistični
zvezi skrbi (in sanja) o vinski cesti, Milan Razdevšek iz Centra za turi-
stično promocijo Maribora in ministra za kmetijstvo in gozdarstvo ter
trgovino in turizem pri mariborski vladi. Na Maleku jih je sprejel or-
moški župan dr, Jože Bešvir, prisotni pa so bili tudi predsednici Turi-
stične zveze Ormož in Podgorci Majda Lukner in Marta Bombek ter
lastnica zasebne turistične agencije TURA Alenka Žličar in predstav-
nik skupščine občine Ljutomer.
Na Maleku so Inga Paša čakali dve debeli uri. Prispel je že v-
mraku, ko so se v dežju lahko obrisi okoLižkih gričev le slutili. Po po-
kušnji vina so mu predstavili ormoško vinsko cesto, možnosti razvoja
turizma v občini s poudarkom na kmečkem kot dopolnilni dejavnosti
usmerjene kmetije.
Ingo Paš je prevzel obvezo, da bo zaradi »teh lepih krajev« (ki jih
zaradi obilnega deževja ni mogel videti) in demografsko ogroženega
območja na republiki za potrebe ormoškega turizma izvrtal denar.
Ormožani se bojijo, da bo ob obilici vseh obljub, ki jih je ta dan
izrekel, na ormoške pozabil. Pa bi lahko bolj v podrobnosti spoznal
posebnosti kmečkega turizma v vinorodnih gričih, ki je dopolnilna
dejavnost tamkajšnjih kmetov. Tako bi mogoče svoje velike želje in
misli o »velikih projektih«, ki so verbalno mogoče povsem v redu, v
praksi pa daleč od hitrega uresničevanja, postavil bolj na realna tla.
Resnično je škoda, da si ni vzel več časa; Ormožani bi mu bili
hvaležni.
Vida Topolovec
Delavska univerza Ormož v novi izobraževalni sezoni
Pri ormoški delavski univerzi, ki se trenutno otepa predvsem s kadrovskimi težavami, so si za izobraževalno
sezono 1991/92 zadali ambiciozen program izobraževanja.
Pri izobraževanju za poklic so razpisali četrto
stopnjo šole za voznike, nadaljevalni program
obratnega strojnega tehnika (peta stopnja), šolo za
skladiščne delavce in drugo stopnjo šole za kmetij-
ske proizvajalce. Razpisali so tudi osnovno šolo za
odrasle. Pri tečajih in seminarjih uvajajo nove s po-
dročja informatike in podjetništva, poleg teh pa so
razpisali že ustaljene oblike tečajev varstva pri delu,
požarne varnosti, za delavce varovanja, voznike vi-
ličarjev, seminar za delovodje in skupinovodje ter
za prodajalce in poslovodje.
Za prosti čas organizirajo vrsto tečajev tujih jezi-
kov za mladino in odrasle, poslovne konverzacije,
specializirane tečaje za podjetja, tečaje tujih jezikov
za otroke od 6. do 9. leta. tudi letos so razpisali te-
čaje krojenja in šivanja po novem programu, mod-
nega pletenja in kvačkanja ter strojepisja.
Tečaji, predavanja, pogovori po željah so name-
njeni univerzi za tretje življenjsko obdobje. Na po-
dročju svetovanja so se lotili šole za starše in življe-
nje ter ekološke problematike.
Razpisali so plesni tečaj za odrasle, specialne te-
lovadbe za izboljšanje telesnega počutja, transcen-
dentalne meditacije in joge, sodobnega ličenja in
nege telesa ter zdrave prehrane. V kuharskih teča-
jih, ki bi jih organizirali v zimskem času, pa bi pre-
izkusili dobre, stare recepte naših babic. Ves ta
sklop so imenovali s skupnim imenom razgibajmo
življenje.
Zapisali smo, da se ormoška delavska univerza
otepa s kadrovskimi težavami. Nimajo direktorja,
to delo opravlja vršilec dolžnosti, so pa tudi brez
izobraževalca. Delovna organizacija, ki je sestavlje-
na iz treh enot (izobraževanje, knjižničarstvo in lo-
kalna radijska postaja) je pred tem, da se preobliku-
je v tri javne zavode. Odloki o tem so že prešli v os-
nutku obravnavo v izvršnem svetu in skupščine ob-
čine Ormož, dokončen predlog vseh treh odlokov
pa bodo obravnavali na prihodnji skupščinski seji.
»Ne moremo čakati na razplet teh odlokov, ker
je potem izobraževalno leto hitro pri koncu,« so po-
vedali na ormoški delavski univerzi, ki se bo z ob-
činskim odlokom o ustanovitvi javnih zavodov ime-
novala ljudska, ker bo izobraževala za potrebe lju-
di. In prav so imeli, da so kljub kadrovskim teža-
vam razpisali vse omenjene oblike izobraževanja,
ker je tudi na tem področju konkurenca velika.
Vida Topolovec
ŠTUDENTSKI PEVSKI ZBOR JURIJ VOOOVNIK IZ SLOVENSKE BISTRICE
Samostojni celovečerni koncert
»Skrbeli bomo, da bo nov rod Slovencev še prepeval slovensko narodno pe-
sem,« je na samostojnem celovečernem koncertu študentskega pevskega zbora Ju-
rij Vodovnik iz Slovenske Bistrice povedal povezovalec programa.
Pevski zbor, ki šteje okoli 50 mla-
dih pevcev, dijakov in študentov, je
minulo soboto pripravil v viteški dvo-
rani bistriškega gradu celovečerni
koncert v počastitev dvestote obletni-
ce rojstva Jurija Vodovnika, čigar ime
nosi.
»Čeprav je od njegove smrti minilo
že 132 let, sta njegov duh in njegovo
delo še živo med ljudmi vse od Vita-
nja, Slovenj Gradca, Slovenskih Ko-
njic, Slovenske Bistrice do Maribora.
Bil je klen slovenski kmečki duh, so-
dobnik škofa A. M. Slomška in celo
njegov dobri znanec. Njegov spomin
se je obdržal predvsem zaradi njego-
vih pesmi, čeprav je bil znan tudi kot
tkalec, coklar, mežnar in igerc. Še da-
nes, četudi z drugo lokalno obarva-
nostjo in melodijo, njegove pesmi
prepevajo na vsem območju južnega
Pohorja in verjeti je, da kaj kmalu ne
bodo utihnile. S posebnim ponosom
pa je njegovo ime prevzel študentski
pevski zbor. Vse to dokazuje, da se
mladi vračajo h koreninam slovenske-
ga ljudskega in avtentičnega izroči-
la,« je bilo povedano v prvem delu
koncerta.
Zbor deluje že četrto leto, sedanje
ime pa je dobil na kulturni praznik
1989. leta, ko se je prvič predstavil
širšemu občinstvu. V teh letih je zbor
zrasel v enega najboljših na tem kon-
cu Slovenije. Za sabo ima več samo-
stojnih koncertov in nastopov na raz-
nih srečanjih. Na letošnjem srečanju
odraslih pevskih zborov severovzhod-
ne Slovenije v Ormožu je prejel laska-
ve pohvale.
Za samostojni celovečerni koncert
minulo soboto so pripravili široko
zasnovan in kvaliteten umetniški pro-
gram. Izvajali so vokalno glasbo razli-
čnih stilnih obdobij, od renesanse,
baroka, klasicizma do romantike, po-
segli pa so tudi po skladbah novejše
dobe ter partiturah črnske duhovne
pesmi. Pohvalijo se lahko, da pojejo v
slovenskem in še v petih drugih jezi-
kih.
Posebno težo koncertnega večera
so predstavljale slovenske ljudske pe-
smi, ki jih je zbor izvajal v priredbah
znanih slovenskih skladateljev.
Mladostna svežina, kvalitetni zbo-
rovski zvok ter razgiban repertoar so
zadovoljili občinstvo, še posebej ko
so koncert sklenili z italijansko razgi-
bano pesmijo »Me pizzica, me mozzi-
ca«, ki je izzvenela prešerno, veselo
in razposajeno, kot je vesela in razgi-
bana mladost.
Vida Topolovec
Foto: Samo Brbre
Ormoška glasbena šola v novih prostorih
Glasbena šola Ormož, ki deluje že več kot 30 let, se je z novim šolskim letom preselila v nove prostore.
Vzhodni del ormoškega gradu, kjer so bile vse prej kot dobre razmere za delo, so zamenjali za svetle in tople
učilnice na osnovni šoli Stanka Vraza v Ormožu (šola s prilagojenim predmetnikom), ki ima veliko manj učen-
cev kot prva leta.
Na razpolago imajo štiri velike učilnice, ki so jih
preuredili v sedem manjših, potrebnih za individu-
alni pouk. Ti prostori so povsem njihovi, popoldan
pa imajo na razpolago še ostale prostore na osnovni
šoli Stanka Vraza.
Učitelji in učenci so se v novih prostorih dobro
znašli in se prijetno počutijo.
Letos je v ormoški glasbeni šoli vpisanih 153
učencev, 36 se jih je vpisalo v prvi razred. 24 učen-
cev je v mali glasbeni šoli, ki poteka v vrtcu. Pouk
glasbene šole poteka delno tudi v prostorih osnov-
nih šol Ivanjkovci, Središče ob Dravi, Tomaž in Ve-
lika Nedelja. Daleč pred vsemi instrumenti je pou-
čevanje klavirja, za katerega se je odločilo kar 71
učencev. Sledijo harmonika (36), kitara (17), klari-
net (II), flavta (7), trobila (6), saksofon (4), en uče-
nec pa se uči tolkala.
Vpis v glasbeno šolo so morali letos omejiti, ker
je šola fmansirana samo za 150 učencev. Tako letos
niso vpisali v prvi razred nikogar z območja ptujske
občine. V višjih razredih pa tisti, ki so pričeli šola-
nje v glasbeni šoli v Ormožu, to obliko izobraževa-
nja tu tudi nadaljujejo.
Letos imajo nekatere kadrovske probleme. Pred
pričetkom novega šolskega leta sta delovno razmer-
je odpovedala dva učitelja klavirja. Ker se na razpis
ni prijavil nihče, so zaposlili učiteljico klavirja za
določen čas, zaradi velikega števila učencev pa bi
nujno potrebovali še enega. Že vrsto let imajo tudi
probleme pri učitelju kitare. Tudi na razpis tega de-
lovnega mesta, ki ga razpisujejo že nekaj let, se ni
nihče prijavil. Tudi tu kadrovski problem rešujejo s
pogodbenim delom.
V okviru šole deluje pihalni orkester, ki ima širšo
podporo. Vključuje 51 godbenikov, sedanjih in biv-
ših učencev ormoške glasbene šole. Svoje prostore
so (končno) našli v nekdanjem grajskem bifeju
Mercatorja Zarje. Prostore si poskušajo urediti ta-
ko, da jim bodo funkcionalno služili.
Na glasbeni šoli odkrivajo in razvijajo poklicne
interese učencev, vendar v minulem šolskem letu ni-
so usmerili v nadaljni študij glasbe nobenega učen-
ca.
Urnik na šoli je do neke mere prilagojen pred-
vsem učencem vozačem, urejen pa je tako, da ti
učenci prihajajo v šolo manjkrat.
Tudi v tem šolskem letu posvečajo posebno skrb
nadarjenim učencem, glasbena šola pa se podobno
kot vsa leta povezuje in sodeluje z okoljem.
Vida Topolovec
Picko in Packo ujameta v vrečo hrošče ...
... in z njimi prestrašita gospoda, ki bere časopis.
V zasedi čakata na pečene piške. ki bodo odšle »v svet« skozi dimnik.
Picko in Packo
za male gledalce
Vzgojiteljice ormoškega vrtca so se v lanskem novembru lotile
zahtevnega projekta: lutkovne igrice, v kateri ob lutkah nastopajo
pravi igralci. Naslov igrice je PICKO in PACKO. V njej je združenih
več drobnih zgodbic, vse pa pripovedujejo o dveh porednih fantičih,
o Picku in Packu, ki sta polna simpatičnih vragolij. S svojo pored-
nostjo jo zagodeta marsikomu, vse pa delata tako spretno, da mali
gledalci ob igrici neznansko uživajo.
Igrico, ki so jo odgirali v tednu otroka kar štirikrat, si je ogledalo
veliko število malih gledalcev — malčkov iz vrtca in učencev prvih
razredov ormoške osnovne šole.
Nameravajo še igrati, je povedala Ljuba Fišer, režiserka, tudi za
šolarje v ormoški občini, odšli pa bodo tudi na gostovanje. Medse so
jih povabili šolarji iz Luč v Gornji Savinjski dolini.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
TEDNIK - 24. oktober 1991
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 9
Srednje dober letnik 91
!\a vinorodnih gričih Haloz in Slovenskih
goric je trgatev tako rekoč končana. Če odmi-
slimo še nekaj grozdja v vinogradih Kmetijske-
ga kombinata Ptuj, kjer bodo trgali še do kon-
ca meseca. Od zasebnih pridelovalcev so letos
prevzeli 50 vagonov grozdja; to kaže na razme-
roma obilno letino, ki pa je bila med letom
spremljana s številnimi vremenskimi nenaklo-
njenostmi vinogradništvu, pred trgatvijo pa je
mnogokje izbruhnila še gniloba.
Franc Travnikar, upravnik posestva KK v
Zavrču, ocenjuje, da je bilo vreme vseskozi
nenaklonjeno vinogradništvu. Spomladi se je
začelo z zapoznelo vegetacijo in nadaljevalo
s pozebo. Kljub temu je vse kazalo na dober
pridelek, pa gaje med letom marsikje oklesti-
ia še toča. Ce ne drugega so ob dozorevanju
poškodovane jagode pokale in gnile. To je
marsikoga prisililo v predčasno trgatev.
Letošnje leto je prišla do izraza strokov-
nost na področju škropljenja. Že majhne za-
mude so imele velike škodljive posledice v iz-
bruhu peronospore in oidija. Prav na območ-
ju Zavrča so imeli srečo in seveda tudi preCej
znanja pri škropljenju. Tako še te dni trgajo
razmeroma zdravo grozdje laškega rizlinga in
šipona. Prvi vsebuje 15 do 16 odstotkov slad-
korja, drugi 14 do 15.
»Za kletarje so pomembni sladkor in skup-
ne kisline v moštu«, je povedal magister Tone
Skaza. »V predelavo smo letos prejeli lepo,
zdravo grozdje ranih sort (rizvanec, muškat
otonel) s sladkorjem med 14 in 15 odstotki.
Sladkor sicer lahko dodamo, pomembne so
skupne kisline, ki so pogoj za dobro vino.
Rano grozdje je potrebno zato potrgati takoj,
ko kisline padejo na najnižjo dopustno stop-
njo.
Pri poznejših sortah so nastopile težave za-
radi gnilobe. Srednje pozne sorte je bilo po-
trebno potrgati še zelo kisle in tako to groz-
dje ne bo dalo vina pričakovane kakovosti.
Na srečo pa sta laški rizling in šipon po 15.
oktobru dosegla razmeroma visoke stopnje
sladkorja in optimalne količine kisline. Iz te-
ga grozdja, ki prevladuje v naših vinogradih,
bomo taico dobili kar dobro vino.«
Lani je imelo precej zasebnih kletarjev te-
žave zaradi nizkih vsebnosti kislin. To je te-
žava dobrih letin. Letos bo kletarjenje lažje,
zaradi prezgodnjih trgatev pa bo vino kar
precej kislo. Kljub vsemu vemo, da vino ne
bo ostalo v sodih. Je pa tudi res, da ga stati-
stiki ne bodo zapisali med vina vrhunskih le-
tnikov, ampak zgolj med tiste srednje slabe
oziroma srednje dobre letnike. J. Bračič
Letos je bilo težko doseči zdrav in dovolj sladek pridelek grozdja '	^ ., ^
'	J F 6 J	p^j^. ^ ozmec
Vzdušje, kot ga znajo
napraviti le otroci
Otroci so naše bogastvo, radi
rečemo, ampak ali se kdaj vpra-
šamo, koliko si vzamemo resni-
čno časa za njih? Premalo? Do-
volj?
Prav je, da smo se otrok ob
njihovem tednu še posebej
spornnili. Vzgojiteljice VVO Oto-
na Župančiča iz Slovenske Bi-
strice so malčkom — vabljeni so
bili tudi tisti, ki ne hodijo v vrtec
— organizirale pravljične ure,
ustvarjalne kotičke, kjer so otro-
ci pokazali svojo kreativnost, iz-
vajale so lutkovne igrice, otroci
pa niso bili prikrajšani niti za ri-
sanke. Imeli so še dan odprtih
vrat, v petek, 11. oktobra, pa so
povabili na kostanjev piknik tudi
svoje starše. Tam so kratkohla-
čniki in kratkohlačnice pokazali
svoje telovadne veščine. Se pose-
bej so uživali, ker so jih pri nji-
hovem početju gledali starši, in
so se zato še posebej izkazali. Po-
zabili niso niti na siv asfalt na
dvorišču vrtca, ki je s pomočjo
kred postal mavrica barv. Neka-
teri so risali svoje mame, drugi
očke ali brate in sestrice.
Koliko jim je ta dan zares po-
menil, smo opazili po njihovi
razposajenosti in lesku v očeh.
Nataša Pogorevc
(Foto: Samo Brbre)
Razstava gob v leskovški šoli
Naravoslovni dnevi so bili za
učence že od nekdaj privlačni.
Pa ne le zaradi tega, ker je takrat
odpadel redni pouk; predvsem
zaradi zanimivosti in posebnosti
raziskovalnega dela v naravi.
Učenci petih in osmih razredov
osnovne šole v Leskovcu sredi
Haloz so svoj jesenski naravoslo-
vni dan v celoti posvetili razisko-
vanju gob v svojem bližnjem
okolju.
Razdelili so se v pet delovnih
skupin in se napotili v okoliške
gozdove. S pomočjo svojih uči-
teljskih mentorjev Antona Ro-
škarja, Štefke Zagoranski in bio-
loga Štefana Murka so zbrali več
kot 100 vrst užitnih, še posebej
pa strupenih gob in jih razstavili
v šolski avli oziroma hodniku.
Seveda so vsako gobo opremili z
ustreznim napisom, na ogled pa
so poleg učencev povabili še
starše in ravnatelje vseh ptujskih
osnovnih šol, ki so v tem času se-
stankovali na šoli.
Foto: M. Ozmec
Za krmilo pri sedemdesetih
v izpitnem centru Ptuj—Or-
mož so pred kratkim proslavili
nevsakdanji dogodek, saj so izro-
čili vozniško dovoljenje doslej
najstarejši kandidatki, 70-letni
upokojenki Pavli Vobič iz Tovar-
niške ulice v Kidričevem. Vodja
izpitnega centra Franček Hajduk
je to opravil ob navzočnosti nje-
nega inštruktorja Zlatka Kam-
pla, lastnika zasebne avtošole
Amater.
Kot je povedala vedno nasme-
jana Pavla, ki ji sedem križev ni-
koli ne bi prisodili, je prvič sedla
za volan sredi vojne vihre v Slo
venije. Skoraj bi obupala, pa jo
je njen inštruktor prepričal, naj
vztraja do konca. Po 84 urah
praktične vožnje je nabrala do-
volj izkušenj za izpit — in ga pr-
vič uspešno opravila. Kidričani
poznajo gospo Pavlo pod priim-
kom Hojnik, saj je dolga leta
službovala v tamkajšnji pekarni
in slaščičarni, v prvem zakonu
pa je rodila kar pet otrok. Žal je
ostala vdova, a ni obupala. Kma-
lu se je znova poročila in sedanji
mož Ivan ji je v tesno oporo. Za-
radi bolezni pa ni mogel več za
volan, zato se je za to odločila
ona. Pa srečno vožnjo, gospa
Pavla!
-OM
Predsednik izpitnega centra Franček Hajduk izroča vozniški izpit naj-
stareiši kandidatki, Pavli Vobič. (Foto: L. Cajnko).
Nič več kot
preživetje!
Stavka delavcev v zdravstvu je začasno prekinjena. Parafirana je
panožna kolektivna pogodba, pogajanja o 58. členu pogodbe (tarifnem
delu), ki določa osebne dohodke delavcev v zdravstvu in socialnem skrb-
stvu, pa se bodo nadaljevala do konca leta, ko naj bi tudi ta člen kole-
ktivne jfogodbe zadostil prvotno postavljenim zahtevam sindikata, da
znaša izhodiščni osebni dohodek toliko, kot je 58 odstotkov povprečnega
osebnega dohodka v gospodarstvu.
Zdravstvo in socilano skrbstvo je s stavko tudi doseglo, da se bo;
do povečala sredstva iz proračuna za zdravstvo. Do konca leta naj bi
za materialne stroške dobilo 700 milijonov SLT, na račun osebnih do-
hodkov pa še okrog milijardo. Večina sredstev, ki se za zdravstvo zbe-
rejo v proračunu, naj bi se tudi za te namene porabilo. Letos bo tako
zdravstvo dobilo okrog 15 milijard SLT od okrog 16,7 milijarde SLT,
ki se za to dejavnost zbere v proračunu.
Zadoščeno je tudi zahtevi, da skuf^ščina Republike Slovenije raz-
pravlja o problematiki zdravstva. Skupščinski zbori so razpravo priče-
ti včeraj in jo danes nadaljujejo.
Ministrica za zdravstvo, družino in socialo dr. Katja Boh in njen
namestnih dr. Tone Košir sta Lojzetu Peterletu ponudila svoj odstop.
Stavkovni odbor bo redno spremljal uresničevanje zahtev in stav-
ko nadaljeval, če ne bodo uresničene.
Ptujska stavkovna odbora bosta pripravila analizo poteka stavke.
V njej bosta predstavila vse pozitivne in negativne strani. Predvsem
pa želijo s podatki dokazati, aa se je delo v zdravstvu zmanjšalo že ve-
liko prej in da stavka ni kriva za to. Ce smo odkriti, se bo stavkovni
obseg dela nadaljeval, saj denarja ni več kot za preživetje.
Ptujske zdravstvene delavce po vsej verjetnosti čaka tudi pogo-
vor z občinsko vlado. Ta je s stavkajočimi vzpostavila le pisni stik, ko
jim je napisala:
»Z dosedanjimi stavkovnimi aktivnostmi in nadaljevanjem stav-
ke so presežena merila zdravniške etike. Stavkovne zahteve so v
zdravstvu izpolnjene v večji meri, kot je doseženo v drugih družbenih
dejavnostih. Z nadaljevanjem stavke se dela dodatna škoda prebival-
stvu in gospodarstvu obCme F^uj.
Izvršni svet meni, da se naj stavka zaključi in se naj nadaljnja po-
gajanja izvajajo po demokratični poti.«
Stavkovna odbora zdravstvenega doma in bolnišnice sta vladi ta-
kole odgovorila:
»Na današnjem delovnem sestanku stavkajočih delavcev v obeh
zdravstvenih zavodih v Ptuju je vzbudil veliko ogorčenje dopis ptuj-
ske vlade v zvezi s stavko. Vzroka za razburjenje sta bila dva:
1.	dejstvo, da se je ptujska vlada oglasila prvič šele 8. dan stavke
in s tem pokazala popolnoma ignorantski odnos do ptujskega zdrav-
stva in do same stavke
2.	drugi razlog pa je bila sama vsebina dopisa, kjer gre za stališ-
če, ki je ukazujoče in kaže na popolno nerazumevanje ciljev in smisla
te stavke. Ker so bili cilji natančno opredeljeni in že večkrat objavlje-
ni, jih ne bomo ponavljali.
Trditev, da smo presegli merila zdravniške etike, ni resnična. Ze-
lo smo ogorčeni, da o tem sodi nekdo izven stroke, ki ob vsem tem ni-
ti ni seznanjem s potekom in obliko stavke.
V	dopisu je napisana tudi trditev, da bo z nadaljevanjem stavke
nastala »dodatna šlcoda«. Javno vprašujemo, naj nam vlada pove,
kakšna škoda je že nastala in kakšna bo ta »dodatna škoda«, ki jo bo
povzročila stavka. Poudarjamo, da je delo v zdravstvu ves čas poteka-
lo, vendar v omejeni obliki. Oskrbljeni so bili vsi nujni in na novo
oboleli bolniki, vsi bolniki, ki so zaradi narave svoje bolezni med tra-
janjem stavke postali nujni. Vsi bolniki, ki niso bih oskrbljeni, pa de-
jansko niso bih odklonjeni, ampak prenaročeni na čas po stavki. Svo-
je delo bomo prisiljeni opraviti v celoti, zato je trditev o povzročanju
škode prebivalstvu m gospodarstvu ptujske občine neresnična in žalji-
va.
V	zadnjem delu dopisa priporoča IS nadaljevanje pogajanj po
demokratični poti. Poudarjamo, da so pogajanja ves cas stavke tekla
in da je ena od demokratičnih poti tudi stavka. Vprašanje je le, ali to
priznavamo.
Delavci obeh zdravstvenih zavodov smo prepričani^, da z razpra-
vo o gmotnem položaju o zdravstvu v republiški skupščini, s posledi-
čnim rebalansom proračuna v korist zdravstva opravljamo tudi del
dela, ki bi ga v vseh normalnih družbah moralo opravljati ministrstvo
za zdravstvo.«
Šolski zvonec nam je zaupal...
MIKLAVŽ PRI ORMOŽU • 24. oktobra bo-
do odšli učenci nižje stopnje vseh treh enot — iz
Miklavža, Ivanjkovec in Koga — na razstavo
malih živali, ki je v dvorani Tabor v Mariboru.
Učenci četrtih razredov pa bodo v okviru nara-
voslovnega dne odšli v Lovrenc na Pohorju, kjer
si bodo ogledali gozdno učno pot.
0RM02 • V minulem tednu so na tej šoli
potekali naravoslovni dnevi v 6. in 8.' razredih, v
drugem razredu je potekal pouk v naravi, minu-
lo sredo je bila organizirana okrogla miza za
starše na temo »Aktiven prosti čas naših učen-
cev«. V okviru družbenokoristnega dela so po-
skrbeli za ozimnico (jabolka). Delo bodo nada-
ljevali tudi v tem tednu. Urejali bodo okolico šo-
le in na Runču čistili buče.
VELIKA NEDELJA • Veseli so bili obvesti-
la, da se je učenec 7. razreda Damjan Meško
uvrstil na republiško tekmovanje iz logike, ki je
potekalo minuli petek v Ljubljani.
SLOVENSKA BISTRICA • V minulem ted-
nu so imeli učenci petih, sedmih in osmih razre-
dov naravoslovne dneve, pripravili na so tradi-
cionalno razstavo gob, ki jo pripravljajo že pri-
bližno 12 let. Obiskovalci so lahko občudovali
185 vrst raznih gob.
V tem tednu si bodo učenci 3. in 4. razredov v
okviru meseca požarne varnosti ogledali gasilski
dom, učenci osmih razredov pa se oodo udeležili
odprtih vrat policije.
SLOVENSKA BISTRICA • Danes so si
učenci 7. in 8. razredov osnovne šole Pohorski
odred ogledali v Celju gledališko predstavo Škr-
latni otok v izvedbi cel)skega gled^ališča.
TINJE NA POHORJU • V minulem tednu
so na igrišču šole Pohorskega odreda v Slovenski
Bistrici organizirali občinsko tekmovanje v ma-
lem noeor^etu.
STOPERCE • Na tamkajšnji šoli bodo v tem
šolskem letu raziskovali stare običaje in obrti v
Stopercah, svojemu delu pa so dali naslov Pra-
šne poti. Prejšnjo sredo so tako že kožuhali po
starin običajih. Na četrtkovem športnem dnevu
so nabrali kostanj za KB Maribor — enoto v
Ptuju, ki ima patronat nad šolo in jim kostanj
poplača z obrestmi vred.
LESKOVEC • Minuli četrtek sta se na šoli z
učitelji ptujske občine srečala direktor Zavoda
za šolstvo Srečko Zakrajšek in vodja sektorja za
plan in finance republiškega sekretarita za šol-
stvo Niko Žibret. Pogovarjali so se o odnosih os-
novna šola —republika—občina.
DORNAVA • Šolska gasilska vrsta je na ne-
davnem tekmovanju zmagala v konkurenci sta-
rejših pionirjev. Minulo nedeljo so zbirali hrano
za izboljšanje prehrane v šolski kuhinji.
JURŠINCI • Starši tamkajšnjih učencev so
imeli prejšnjo sredo skupni roditeljski sestanek,
na katerem so jim predstavili trimestre. Učenci
od 1. do 4. razreda so imeli izredno uspešno ak-
cijo nabiranja kostanjev, ki so jih proaali Kme-
tijski zadrugi še po 25 tolarjev. Minuli torek so
učenci 4. razreda obiskali hidrometeorološko po-
stajo v Rakičanu in ABC Pomurko v Murski So-
boti. Učenci 7. in 8. razreda so danes v Ljubljani
na razstavi Narava, zdravje.
PTUJ • Jutri bo osnovno šolo Toneta Žnida-
riča obiskalo 34 učiteljev iz različnih dolenjskih
osnovnih šol. Imeli bodo hospitacije na razredni
in višji stopnji, ogledali pa si bodo kulturnozgo-
dovinske znamenitosti Ptuja.
PTUJ • V Domu učencev lahko učenci os-
novnih šol naročijo malo kosilo za 65 tolarjev.
Blok za kosilo je treba kupiti dan prej, lahko pa
naročijo kosila za teden ali mesec vnaprej. Veli-
ka kosila za srednješolce stanejo 90 tolarjev. Ko-
silo strežejo od 11.30 do 15. iire.
SREDIŠČE OB DRAVI • V okviru naravo-
slovnih dni so učenci 4. razredov obiskali ormo-
ško vinsko klet, tovarno sladkorja in knjižnico. V
torek so odšli vsi neplavalci na kopanje v ptuj-
ske toplice.
ŠPORTNA DVORANA SLOVENSKA BI-
STRICA • V soboto, 26. oktobra, bo ob 10. uri
pričetek prvega slovenskega državnega prven-
stva v akrobatiki za vse kaiegorije moških in
žensk. Nastopilo bo tudi 30 učencev osnovne šo-
le Pohorski odred.
MARKOVCI • Prejšnjo sredo so se učenci
pripravili na srečanje s kamniškimi koledniki v
kulturnem dnevu, ko so se seznanili s slovenski-
mi glasbili, pesmimi in glasbo. Učenci 4. razreda
trgajo v vinogradih Kmetijskega kombinata, de-
nar lim bo še Kako prav prišel. Učenci 2. in 3. ra-
zredna pa v tem tednu obiskujejo plavalni tečaj v
Ptujskih toplicah.
MAKOLE • V okviru naravoslovnih dnevov
bodo d^nes odšli učenci od 1. do 5. razreda v
mariborsko dvorano Tabor, kjer je razstava ma-
lih živali. Učenci 8. razreda pa imajo danes kul-
turni dan. Odpeljali so se v Celje, kjer si bodo
ogledali gledališko predstavo Škrlatni otok v iz-
vedbi celjskega gledališča.
10 - NEKOČ IN DANES
24, oktober 1991 - TEDNIK
Slovensko društvo Sava pojasnjuje
v zvezi s člankom »SAMOI-
NICIATIVNA AKCIJA FRAN-
CA LAŠICA«, ki je bil objavljen
v Tedniku 18. julija 1991. vas po-
zivamo, da objavite odgovor Slo-
venskega kulturno-prosvetnega
društva SAVA v Frankfurtu:
Slovensko kulturno-prosvetno
društvo Sava v Frankfurtu odlo-
čno zavrača trditve, objavljene v
članku »Samoiniciativna akcija
Franca Lašiča«, češ da je, ko je
vodna ujma pustošila po Halo-
zah in vojna nesreča v Sloveniji,
društvo Sava popolnoma odpo-
vedalo. Pomoč da naj bi vzeli v
roke posamezniki. Tako vsaj trdi
Franc Lašič, ki je poskrbel za
klevetanje Save s člankom
»Zdomsko društvo pa nič« v ma-
riborskem Večeru in »Sava pa
kar teče proU Beogradu« v Slo-
venskih novicah Plus.
Akcija zbiranja zdravil in sani-
tetnega materiala za ptujsko bol-
nišnico, ki jo je izvedel gospod
Franc Lašič, je brez dvoma hvale
vredna in bi mu glede tega šlo
vse priznanje. Ne moremo pa
sprejeti njegovih trditev, da v Sa-
vi ni bilo glede pomoči nobenega
odziva. Take izjave gospoda La-
šiča nam nehote vzbujajo misel,
da želi s klevetanjem Save in s
samohvalno publiciteto povzdi-
govati samega sebe, kar po vsej
verjetnosti kaže na prvo plemeni-
tost njegovih akcij.
Resnica pa je, da je Slovensko
kulturno-prosvetno društvo Sava
sledilo pozivu Ministrstva za zu-
nanje zadeve Republike Sloveni-
je z dne 30. junija 1991. Ta po-
ziv, naslovljen na slovenska dru-
štva in klube, je poziv na pomoč
za zbiranje denarnih prispevkov
Sloveniji za odpravo posledic
vojne agresije na Slovenijo. V ta
namen je bil pri LHB banki v
Frankfurtu odprt poseben račun
»za pomoč Sloveniji«. Vodstvo
društva Sava se je nemudoma lo-
tilo dela. Takoj je razposlalo pi-
sni poziv za zbiranje pomoči Slo-
veniji Slovencem, članom in neč-
lanom, na 830 naslovov v Frank-
furtu in okolici ter v ta namen
izvedlo široko propagandno ak-
cijo. Predsednik društva se je
udeležil razširjenega sestanka pri
hessenski vladi v Wiesbadnu, ka-
terega rezultat je bila pomoč v
zdravilih v vrednosti 300.000
DEM, člani društva pa so se
udeležili demonstracij v Wies-
badnu, Frankfurtu in Bonnu,
kjer so prav tako zbirali prispev-
ke za pomoč Sloveniji. V občini
Ptuj in zlasi prizadeti Haložani
edini lahko povedo, kolikokrat
jim je društvo Sava iz Frankruta
priskočilo na pomoč.
Upravni odbor Slovenskega
kulturno-prosvetnega društva
Sava obsoja tak način pisanja in
obveščanja slovenske javnosti o
delovanju društva, pri čemer se v
tem svojem odgovoru niti ne
spušča v druga podtikanja in kle-
vete Franca Lašiča.
Upravni odbor
Slovenskega kulturno-
prosvetnega
društva Sava
Frankfurt/M.
Davki in nezadovoljni obrtniki
Strokoma služba Obrtne zbor-
nice Slovenije je pripravila zahte-
ve slovenskih obrtnikov do skup-
ščine in^ vlado Republike Sloveni-
je, jih zapisala f brošuri in to bro-
šuro na letošnjem mednarodnem
obrtnem sejmu v Celju izročila tu-
di slovenskemu ministru za malo
gospodarstvo, kii je pohvalil stro-
kovno podkrepljene zahteve obr-
tnikov in obljubil njihovo uresni-
čitev.
V tem članku ne bom našteval
oziroma se ukvarjal z vsemi pro-
blemi, zahtevanimi in predlagani-
mi rešitvami na raznih področjih
obrtne dejavnosti, temveč le s ti-
stimi > omenjeni brošuri zapisani-
mi zahtevami, ki se tičejo davčnih
predpisov.
I.
Kateri predpisi sedaj urejajo
davčne obveznosti zasebnikov,
med njimi tudi obrtnikov
To je predvsem Zakon o do-
hodnini (skrajšano ZD, Uradni
list RS, št. 48/90). Ker členi
1 — 12 ZD veljajo tudi za obrtni-
ke in ker sem vsebino teh členov,
ki se tičejo dohodnine, to je dav-
ka od skupnega dohodka iz vseh
njegovih virov, že opisal in ko-
mentiral v svojem članku »Do-
hodnina in davek od dohodka iz
kmetijstva« (Tednik št. 31 in
33/91), sedaj o dohodnini ne
bom pisal, temveč samo o določ-
bah o davku od dohodka iz obrt-
ne dejavnosti.
Kdo je zavezanec za davek od
dohodka iz dejavnosti
Po 22. čl. ZD je to:
a)	zasebnik, ki dosega dobiček
z opravljanjem dejavnosti in je
vpisan v register na območju Re-
publike Slovenije (obrtnik, advo-
kat itd.)
b)	fizična oseba, ki dosega do-
biček z opravljanjem dejavnosti
na območju Republike Slovenije
in ni vpisan v register, če je vpis
pogoj za opravljanje dejavnosti
(to so n. pr. tisti zavezanci, ki so
fiktivno prijavljeni in registrirani
v drugih republikah)
c)	družba z neomejeno solidar-
no odgovornostjo članov, ki do-
sega dobiček z opravljanjem de-
javnosti in je njen sedež vpisan v
sodni register na območju Repu-
blike Slovenije.
Člen 33 ZD pa določa, da je
zavezanec za davek od dohodka
iz dejavnosti tudi tisti, ki dosega
dohodek z rejo perutnine in dru-
gih živali, če reja ni vezana na
doma pridelano krmo, dalje tudi
tisti, ki dosega dohodek z ribolo-
vom ter gojenjem rib in školjk, in
tisti, ki dosega dohodek s trsni-
čarstvom, drevesničarstvom, s
proizvodnjo vrtnin, cvetja ter
gob.
Čeprav, kot čitamo, niso dav-
čni zavezanci od dohodka iz de-
javnosti samo obrtniki, vendar v
tem članku želim obravnavati le
v Sloveniji registrirane obrtnike.
Pri tem želim opozoriti, daje sta-
tus obrtnikov, dejavnost, s katero
se smejo ukvarjati, itd. reguliran
v Obrtnem zakonu (Ur. list RS,
št. 35/88, 24/89), s katerim pa so
obrtniki, kot je to zapisano v
omenjeni brošuri, v glavnem za-
dovoljni in menijo, da ni prav
nobene potrebe, da bi v paketu
osamosvojitvenih zakonov spre-
jemali nov obrtni zakon. Pripom-
nim naj še, da tudi za druge v
omenjenih členih ZD navedene
davčne zavezance veljajo v glav-
nem iste določbe kot za obrtnike.
Vodenje poslovnih knjig oziro-
ma evidence
Obrtniki so dolžni voditi po-
slovne knjige oziroma evidenco,
in to na način, kot je predpisan s
pravilnikom o vodenju poslov-
nih knjig (Ur. list RS, št. 9/91),
sicer so lahko kaznovani za stori-
tev prekrška z denarno kaznijo.
Izstavijenje računov oz. odrez-
kov blagajniškega traka
Obrtniki oz. pri njih zaposleni
delavci so dolžni za prodano bla-
go ali opravljeno storitev izstavi-
ti račun oziroma prihodek evi-
dentirati prek registrske blagajne
in odrezek blagajniškega traka
izstaviti kupcu. Ce tako ne dela-
jo, storijo prekršek, za katerega
so lahko takoj na kraju storitve
kaznovani z denarno kaznijo.
Kaj je davčna osnova za davek
od dohodka iz dejavnosti
Davčna osnova je dobiček.
Kako se ugotovi dobiček obrtni-
ka
Ugotovi se tako, da se od pri-
hodkov, ustvarjenih v koledar-
skem letu, odštejejo odhodki. Za
ugotavljanje ustvarjenih prihod-
kov in odhodkov se uporabljajo
predpisi o računovodstvu, ki ve-
ljajo za pravne osebe, če ni z ZD
drugače določeno.
Priznanje odhodkov
Odhodki se priznavajo v obra-
čunanih zneskih, razen pri na-
slednjih postavkah:
1.	amortizacija se priznava
največ do višine, ki za 50 % pre-
sega amortizacijo izračunano na
podlagi osnov in stopnje, ki so
predpisane z zakonom;
2.	obračunana nadomestila
stroškov največ do višine, ki je
določena v skladu s splošno ko-
lektivno pogodbo;
3.	reprezentančni stroški v viši-
ni 30 % teh stroškov.
Nadaljevanje prihodnjič
Ob robu zdravstvenega brezna
človek skoraj ne more verjeti,
še manj doumeti, da se gre ob-
činska vlada v Ptuju igro slepe
miši, ko hoče ptujske zdravstve-
ne delavce prepričati, da naj pre-
kinejo stavko in pričnejo lepo
delati...
Človek ne more razumeti, da
ima republiška vlada z Lojzetom
Peterletom na čelu in z dr. Katjo
Boh, ministrico slovenskega
zdravstva, tako bore malo poslu-
ha za že dalj časa trajajočo ago-
nijo slovenskega zdravstva,
vštevši tudi zobozdravstvo, da
kratko malo ni sposobna dokon-
čno razrešiti zdravstvene proble-
matike. Spomnimo se samo, da
so morali ptujski zdravstveni de-
lavci že enkrat stavkati, da so si
naposled priborili regres. In res-
nica je, da niti ta stavka ni pred-
ramila ptujske občinske vlade z
Brankom Brumnom na čelu, da
bi iz občinske malhe namenili
več denarja za potrebe ptujskega
zdravstva.
V agoniji ni samo ptujsko
zdravstvo, ampak je val nezado-
voljstva zadnji teden zajel kar ce-
lotno Slovenijo. Zdravstveni de-
lavci so že desetega oktobra pred
slovensko skupščino v Ljubljani
opozorili slovensko vlado, da
mora poskrbeti za prepotrebne
tolarje, ki so potrebni v zdrav-
stvu (pa ne samo za plače!). Po-
gajanja niso obrodila sadov. Vla-
da oziroma dr. Katja Bohova je
»pogruntala«, da je v zdravstvu
zaposlenih preveč ljudi. Nekoč
smo dejali: »Vsak izgovor je do-
ber, pa četudi ga pes na repu pri-
nese . ..«
Vlada pa se po tednu dni ni
streznila.
NIHČE NE POSTOPA V
BREZDEUU
Naj mi bo dovoljeno, da pi-
šem o tem, ali je v zdravstvenih
ustanovah res zaposlenih preveč
ljudi. Spomladi letos sem bil na
operaciji na kirurškem oddelku
Splošne bolnišnice v Ptuju. Ne-
kaj dni sem lahko opazoval delo
zdravnikov, medicinskega osebja
in bolniških strežnikov, kako so
z vso odgovornostjo pomagali
človeku v njegovi stiski oziroma
bolezni. Nikoli nisem videl, da bi
se osebje po belih hodnikih spre-
hajalo v brezdelju, kot nas hoče
prepričevati naša zdravstvena
ministrica . . . Sama pa je na vrat
na nos odhitela na zdravljenje v
Švico, ni zaupala priznanim
zdravnikom v UKC-ju v Ljublja-
ni, da bi jo operirali in ozdravili.
To njeno zdravljenje v Švici nas
je veljalo najmanj 20.000 švicar-
skih frankov — preračunano v
tolarje bi to zneslo približno
740.000 tolarjev. Da ne bo kakš-
nega nesporazuma: nič nimam
proti zdravljenju naše zdravstve-
ne ministrice, le da ni bilo po-
trebno, daje odšla v Švico. S tem
je hudo omadeževala naše zdrav-
stvo in zato bi morala že zdavnaj
odstopiti, ne čakati na prisilo
javnosti. Nobena skrivnost na-
mreč ni, da bi bili naši kirurgi za
svojo ministrico še posebej skr-
beli.
Naši vladi je potrebno name-
niti še druge očitke. Ministru voj-
ske Janezu Janši nikoli ne pri-
manjkuje tolarjev za potrebe TO,
kajti nihče ne bo nikoli zvedel či-
stih računov, koliko je Janša že
porabil denarja za oborožitev, za
obleke, pa še druge izdatke za
vojsko v pisanih uniformah. Za
nakupe orožja, vojaške opreme
ne zmanjka denarja, čeprav voj-
ska ni nič drugega kot formacija
za ubijanje ljudi. Če je od voja-
ške krogle kdo ranjen, pa že mo-
ra poskrbeti naše zdravstvo, da
ga reši smrti, bolečin. Kakšno
nasprotje!
Res, da še moramo biti voja-
ško pripravljeni, vendar bi že bil
čas, da bi Janša le sprevidel, da
našo vlado to stane ogromno de-
narja. Mnogi teh Janševih fantov
bi lahko delali, ustvarjali, name-
sto da po nepotrebnem postopa-
jo po mestih, na položajih. Ce že
moramo imeti ljudi pod orožjem,
bi bilo nedvomno prav, da bi bili
pod orožjem tisti, ki danes nima-
jo dela, so na čakanju, kajti tudi
v tem je kanček dobrega gospo-
darjenja. Vsi, ki še ustvarjajo,
morajo delati toliko več in bolje,
da lahko naša vlada del tega de-
narja namenja za vojaške zade-
ve; za zdravstvo in šolstvo pa je
potem gluha ...
Ne morem tudi razumeti, da
občinska vlada v Ptuju hoče naše
zdravstvene delavce prepričati,
da naj za mizerne plače delajo
naprej, kajti druga resnica je, da
ima občinska vlada vedno dovolj
denarja za ne tako nizke plače
svojih ministrov in administra-
tork, zdravstvo in šolstvo pa jim
je deveta briga, kajti vsi so zdra-
vi, pa tudi že izšolani...
Franjo Hovnik
Jesenska akcija vakcinacije
lisic proti steklini
Po sklepu komisije za koordinacijo peroralne vakcinacije lisic proti steklini bo jesenska akcija vakcinaci-
je lisic potekala 26. oktobra. Akcija, programirana v okviru dežel Alpe-Jadran, bo poleg občin Ormož in Ptuj
zajela še območje 41 občin države Slovenije.
V soboto, 26. oktobra, bodo lovci v svojih lovi-
ščih polagali vabe s cepivom za cepljenje lisic pro-
ti steklini. Na 1 km' lovišča položijo 16 vab s cepi-
vom. Vabe dimenzij 5 x 5 x 1,5 cm zaradi inten-
zivnega vonja po sestavinah (loj in ribja moka)
privabljajo lisice, pri katerih se po zaužitju ustvari
odpornost proti steklini.
Vaba je kužna še 14 dni od dneva polaganja. Če
jo pojedo druge mesojede živali, jim ne škoduje,
vendar je manj možnosti, da jo najde lisica, kateri
je namenjena. Zato bo v času od 25. oktobra do 19.
novembra poostren kontumac (prepoved prostega gi-
banja psov in mačk), ki se zaradi nevarnosti stekli-
ne že dalj časa izvaja. Lovci bodo v tem času stro-
žje nadzirali lovišča ter pse in mačke, ki se bodo
prosto gibali, ustrelili.
Nepoklicani naj se ne dotikajo vab. Če se bo,
kdo dotikal vab, si mora temeljito umiti roke, če
pa bi zaradi pritiska iztekla iz vabe cepilna tekoči-
na po roki z ranami ali pa bi brizgnila v oči, mora
takoj poiskati zdravniško pomoč.
Na steklino je bilo v tem letu oz. do I. oktobra
preiskanih v občini Ptuj 46 živali, od tega 22 lisic
— pozitivnih na steklino je bilo 16 lisic, v občini
Ormož 4 živali, od tega 3 lisice — 2 sta bili »ste-
kli«.
Iz navedenega je razvidno, da je lisica glavni
prenašalec stekline z divjih na domače živali in
ljudi.
Akcijo cepljenja lisic s polaganjem vab bomo
ponovili še spomladi 1992 in ima preventivni na-
men, da se zaščiti celotna populacija lisic. S tem
stekline ne bomo zatrli, vendar se za dalj časa pre-
kine nevarnost in naglo širjenje bolezni.
Veterinarski inšpektor
Jože BOJNEC, dipl. vet.
nPOVSKA KRMA
V KEMSKI
VOJSKI
9. nadaljevanje
Tako so Sovjeti počasi uresni-
čevali tisto, kar je trdila nacisti-
čna propaganda. Trpeli in umira-
li pa so ljudje, ki jih je v blazen
bojni metež poslala zločinska
ideologija.
Nemški vojaki, s civilisti ta-
krat nisem mogel imeti stikov, so
sklepno tragedijo pri Stalingradu
doživljali z veliko čustveno pri-
zadetostjo. Sam pa sem to doži-
vljal v tihem zadovoljstvu, saj je
to pomenil prvi resen korak k
porazu nacistične Nemčije. V ra-
zgovoru z Nemci je bilo treba to
skrbno prikrivati.
ČETA SAMIH SLOVENCEV
Intenzivni vojaški dril in pouk
je trajal nekako do sredine mar-
ca, ko so bile sklepne vaje in je
bilo treba pokazati usposoblje-
nost in vzdržljivost na kopnem
in vodi. Vaje je spremljal pove-
ljujoči general iz Stuttgarta. Nje-
govega imena si nisem zapomnil,
kar sem po vojni obžaloval, saj
me je osebno zanimalo, kakšno
usodo je doživel.
Ta general se je posebej zani-
mal za Slovence in nazadnje
odločil, da bomo Slovenci mora-
li usposabljanje ponoviti. Iz nje-
govega govora sem razbral, da je
bilo praktično nemogoče, da bi
lahko vojaki, ki niti nemškega je-
zika ne obvladajo, v treh mesecih
dojeli vse tisto, kar mora vedeti
in znati frontni vojak.
Drugi dan se je začela selitev.
Nemci so šli v »marš« bataljon,
to je enoto za pohod na fronto,
Slovenci pa smo se preselili v
pritličje srednjeveške trdnjave, ki
je zapirala zahodni del glavnega
kasarniškega dvorišča pionirskih
vojašnic v Ulmu. V naslednjih
dneh je prišlo precej Slovencev
iz pionirskih enot v drugih me-
stih.
Tako so iz nas ustanovili po-
sebno četo samih Slovencev, se-
veda razen vaditeljev — od sob-
nih starešin in poddesetnikov
navzgor. Četi je poveljeval poro-
čnik, po poklicu v civilu profesor
na neki poklicni šoli. Tudi obna-
šal se je kot dober pedagog, le
kadar so prišli »spremljat« delo
nadrejeni, je znal bf»i kar krepko
»pasji«, vendar smo to sprejema-
li z razumevanjem.
Novost je bila tudi v tem, da je
pri četi bil nastavljen uradni tol-
mač. Bil je to neki Hartman, do-
ma iz Zasavja. Po njegovih izja-
vah je bil baje narednik v kralje-
vi jugoslovanski vojski, po oku-
paciji pa se je kot poklicni vojak
prijavil v nemško vojsko. Čina
do takrat še ni imel. Imeli smo
ga za »špicija« vojaške obvešče-
valne službe in bili v razgovorih
z njim zelo previdni. Sam pa je
rad govoril o odporu v Jugoslavi-
ji. Šele pozneje sem ugotovil, da
nam je poskušal posredovati
predvsem četniške ideje odpora.
Kaj je dejansko mislil in kakšna
je bila njegova nadaljnja usoda,
mi ni znano.
Tako se je začelo vse znova.
Nekoliko manj časa se je posve-
čalo začetnemu vojaškemu drilu,
saj smo to že kar dobro obvlada-
li, zato pa je bilo toliko več stro-
kovnih predavanj in praktičnih
vaj v telesnih spretnostih, vzdr-
žljivosti in raznih tehničnih
znanj.
V prostem času — tako v so-
bah kot na vežbališčih — nikoli
nisem od nobenega od vaditeljev
slišal pripombe zaradi tega, če
smo se med seboj pogovarjali po
slovenski. Čeprav je večina bila
narodno zavednih, čeprav je
vsak po svoje razmišljal, kako bi
se po najkrajši poti izognil služe-
nju v tuji vojski, smo tak odnos
do Slovencev cenili s tem, da
smo poskušali biti kar najbolj di-
sciplinirani in v praksi dokazo-
vati, da obvladamo znanje, zlasti
pri gradnji mostov, prehodih čez
reko in podobno.
Ena od desetin na vežbališču
za zidovi srednjeveške trdnjave v
Ulmu. Od leve na desno, zgoraj:
Kučan, doma iz Prekmurja.
Njegovi starši so imeli dve kme-
tiji, eno tostran Mure pob občino
Križevci pri Ljutomeru, zato se
je družina odločila, da bo raje ži-
vela pod nemško kot pa madžar-
sko okupacijo. Kakšna je bila
njegova usoda, mi ni znano. Po
vojni se tudi nisem, zanimal, ali
je bil morda kak sorodnik star-
šev našega sedanjega predsedni-
ka.
Banko, doma nekje iz Savinj-
ske doline. Po vojni nisem mogel
ugotoviti, ali je vojno preživel.
Kovačič, doma iz okolice Gor-
nje Radgone. Večkrat ranjen, po
vojni se je baje preselil v ZR
Nemčijo.
Premožič, doma nekje v Drav-
ski dolini pri Radljah. Njegova
usoda mi ni znana.
Franc Fideršek, avtor te nada-
lejvanke.
Druga vrsta spodaj:
Ventur, doma iz okolice Ma-
kol. Iz vojne se je vrnil kot borec
prve jugoslovanske brigade,
ustanovljene v Sovjetski zvezi.
Sedenik, prav tako iz okolice
Makol. Padel na sremski fronti
kot borec prve jugoslovanske
brigade, ustanovljene v Sovjetski
zvezi.
Korotaj, doma iz ene od hrva-
ških vasi, ki so bile takrat pripo-
jene Nemčiji. Padel na vzhodni
fronti.
Veselko, doma nekje iz Slo-
venskih goric. Padel na vzhodni
fronti.
Lojze Križanič-Miro, doma Iz
Borecev pri Križevcih. Bil parti-
zan-aktivist na ljutomerskem ob-
močju. Februarja 1945 ranjen na
Kamenščaku od vlasovcev, ki so
ga potem na trgu v Ljutomeru
ubili (baje razčetverili).
Spodaj v sredini: Pulko iz Zla-
toličja, ki se že aprila 1943 ni vr-
nil z dopusta. Prišel je v skupino
Melaherjevih skrivačev na Drav-
skem polju, ki so pozneje usta-
novili četniško-plavogardistično
skupino. Ob koncu vojne je baje
pobegnil na Koroško. Njegova
nadaljnja usoda mi ni znana.
Opis življenjskih poti fantov
na fotografiji zgovorno kaže, ka-
ko razfične so bile usode ppsa-
meznih mobilizirancev v nemško
vojsko.
Dalje prihodnjič
TEDNIK - 24. oktober 1991
NASVETI — 11
ZA PSE IN MUCE
Za vitko pasjo postavo
Ste morda opazili, da je \aš ljubljenec preteč »debel«? In ali ste ukrenili kaj, da bi to preprečili? Morda
ga napačno hranite, morda ga dodatno hranite tudi med obroki? Tudi premalo gibanja Je tzrok, da se pes kaj
kmalu preveč zredi. Če se to zgodi, ne pomaga prav nič drugega kakor hujšanje, ki pa naj bo postopno \ dalj-
šem časovnem obdobju.
Zelo pomembni pri hujšanju
so redni sprehodi. Vzemite si čas,
ki bo koristil tudi vam, in pojdite
vsaj enkrat na dan na daljši spre-
hod. Kaj kmalu bosie zelo zado-
voljni z rezultati, ki bodo v korist
vam in vašemu ljubljencu.
Druga pomembna stvar so
majhni obroki in nemastno me-
so. Dnevne obroke zmanjšajmo
za deset odstotkov. Psu ponudi-
mo raje štiri manjše obroke na-
mesto dveh večjih. Držite se tudi
pravila: nikoli ne dajajmo hrane
psu (pa če še tako žalostno cvili
in vas proseče gleda!) med kosi-
lom, še posebej če je naš kuža
prej jedel.
Hrana, ki jo psu ponudimo,
naj bo:
— pusto meso, npr. kokošje,
ki ga psi dobru prenašajo
- ribe, ki jih v prehrani zago-
tovo premalo uporabljarno, če-
prav so nekatere vrste vsaj po ce-
ni dovolj dostopne. Ribe namreč
vsebujejo veliko kalcija in fosfor-
ja ter joda in beljakovin. Ribe je
potrebno prekuhati, ker surovo
ribje meso vsebuje antivitamin
H.
drobovina, kot so jetra, ki
so dragocena beljakovinska pre-
hrana, potem so tu še srce, ledvi-
ce, ki jih po kakovosti lahko pri-
merjamo z jetri
dušena zelenjava je nujen
dodatek hrani za pse. S tem dobi
štirinožec večino potrebnih \ita-
minov v naravni obliki. Zelenja-
va, ki ugodno vpliva na prebavo,
je: peteršilj, korenje, česen, čebu-
la, zelena (vse seveda dušeno).
Ce psa hranimo s konzervira-
no hrano, jo tudi kaže odmeriti.
Za hujšanje je zelo primerna tudi
tekoča oziroma redkejša hrana.
Finkrat na teden psu pripravimo
jogurt in vanj nadrobimo kruh.
Seveda pa moramo pri hujšanjui
našega ljubljenca imeti precejš-
njo mero potrpljenja, saj hujša-
nje pri psu traja dalj časa kot pri
človeku.
Branka Kosenburger,
dipl. vet.
Agility — mogoče pa se boste navdušili za ta šport, ki je vedno bolj po-
pularen tudi pri nas. To je šport za staro in mlado ter za pse vseh pasem
in velikosti.
Dober Jen vsen povprek, malin, vejkin, bogatim, revnin, skreganim
in mirohljuhnim, žalosinin in veselin, storin in mlodin, črnin in hlond-
tnin, sivin in plešastin, zaposlenin in hrezposlenim, pošienin in harahan,
zelenim in rdečin, sivin in žutin . . . Toto pismo van pisen v petek, 18. vi-
notoča. Vuni tak dež leje, kak da hi hija po učinki plačani. Pa smo si tak
želeli lepo vreme, da hi lehko p.šeničko do kunca vsejali, runkl spipali in
še marsikaj drugega naredili. Samo daje pač tak, da so eno želje, drugo
pa resničnost. Udje si želimo po svojen, hogec in stranke pa drgačik obr-
nejo. Tu se pač nič ne do pomogati. Včosik smo partijo preklijali, če je
kuj narobe šlo, zaj pa je tejko strank in zvez, da več ne vemo, gdo je za
kaj kriv. Ja,Ja, cajti se spremijajo, včosik na hojše, včosik na slabše. Sa-
mo mir da hi hija, te homo nekak že pregurali tote težove in otroški vrtec
demokracije. Potli bomo šli v malo šolo, za malo šolo pride osnovna šola,
te pa srednja in na kunci univerza . . . Tak pač to gre po vrsti, ne do se z
vejko žlico demokracijo jesti, se fejst iti politiko in malo delati. Rečen
van, če hode crknolo gospodarstvo, hode crknola tudi demokracija. Zaj,
ko smo samostojni in neodvisni, moremo vsi vkuper feJst v roke pluniti in
možgane napeti, pošteno delati in marsikaj potrpeti, da homo toto samo-
stojnost in neodvisnost tudi obdržali. Naš novorojenček tolar se dobro
drži v družbi vejkih penezov in mu želimo, da hi skoro ta provi moški gro-
ta in po možnosti še teto marko naskoča . . .
Pa smo na kunci totega pisaja. Želin van vse lepo in napište mi, kak .se
kaj mole. Lehko hvolite in lehko šinjlete, samo resnica naj ho. Pa srečno
in po možnosti ne za večno. Vas pozdrovla čez hribe in doline vaš.
LUJZEK
M vrtu
V SADNEM VRTL' smo pos-
pravili pridelek, sadno drevje se
pripravlja na zimsko mirovanje,
sadjar pa se že pripravlja na sad-
jarjenje v prihodnje. Med zim-
skim mirovanjem moramo opra-
viti mnoga redna oskrbovalna
opravila, da bi nam sadno drevje
v naslednjem obdobju dobro
uspevalo; varujemo ga pred
škodljivci, gnojimo z organskimi
in trajno delujočimi rudninskimi
gnojili, globoko obdelujemo tla,
pričnemo pa lahko tudi rez sta-
rejšega.
Ce nameravamo nasad obno-
viti ali opraviti podsajanje, pa bi
nekatera opravila, kot je pripra-
va zemljišča in odločitev za odbi-
ro sadnih vrst in sort, že morala
biti izvedena. To zlasti velja za
sajenje v jeseni, ki ima mnoge
prednosti pred pomladanskim.
Drevnine, posajene v jeseni, so v
zemlji do začetka vegetacije spo-
mladi že dovolj vležane, ker pa
zemlja v globini ne zmrzuje, pri-
čno že pozimi rasti vegetativne
korenine, zaradi česar sadno dre-
vo že v prvem letu rasti mnogo
pridobi na prirastku.
Za ureditev sadnega vrta ali
njegovo obnovo moramo upošte-
vati nekaj osnovnih napotkov:
—	V sadjarstvu nam je na vo-
ljo toliko sadnih vrst in sort, da
se ni težko prilagoditi razpolo-
žljivim ekološkim razmeram in
rastnim dejavnikom in lahko na
majhni vrtni površini ustvarimo
ustrezne talne in tudi podnebne
razmere.
—	Glede na velikost vrta izbi-
ramo sadne vrste in sorte tako,
da bomo imeli celo leto sveže sa-
dje.
—	Ce je le mogoče, naj bo
sadni vrt ločen od zelenjavnega
zaradi lažjega oskrbovanja in
škropljenja.
—	Pri izbiri sort smo pozorni
na opraševalne okoliščine, saj se
pri neupoštevanju tega pojavlja,
da drevo obilno cveti, ne zaveže
pa plodov.
— Upoštevati velja podlago,
bujnost sorte in vzgojno obliko,
kadar gre za število dreves in do-
ločitev meddrevesne razdalje.
- Za zdrav razvoj sadnega
drevja in kakovost sadja je po-
membna svetloba, zato pri načr-
tovanju sadnega vrta največ po-
zornosti posvetimo temu rastne-
mu pogoju.
V OKRASNEM VRTU je ena
ko kot v sadnem vrtu primeren
čas za sajenje okrasnih drevnin.
Okrasna drevesa sadimo po ena-
kem postopku kot sadna: skopa-
ti moramo globoko in široko sa-
dilno jamo, pripraviti potreben
kompost, hlevski gnoj in šoto. Za
sajenje trajnih grmovnic, ki jih
sadimo v skupinah, in živih mej
zemljo zrigolamo ali globoko
prekopljemo, da v globino, kjer
bodo rastle korenine, namestimo
rodno plast ali žjvico.
Sadike okrasnih dreves vzgaja-
mo večinoma v okrasnih dreves-
nicah in jih sadimo čim mlajše,
sadike okrasnih grmovnic mno-
gih vrst, kot so japonska kutina,
forsitija, kolkvicija, dojcija, kali-
na in druge pa si je mogoče pri-
dobiti z razdvajanjem starejših
grmov. Starejše grme je pripo-
ročljivo v jesenskem času zaradi
potrebnega pomlajevanja izko-
pati, korenine z dobro razvitim
mladim poganjkom pa razdvoji-
mo od matičnega grma. Dobili
smo krepko mlado sadiko za pre-
sajenje ali obnovo nasada okras-
nih grmovnic.
V ZELENJAVNEM VRTU
pulimo korenje za hrambo prek
zime. Puljenje korenja moramo
opraviti še pred prvo zmrzaljo,
če pa bo ob vlažnem vremenu
predolgo ostalo v zemlji, bo ne
glede na mraz začelo pokati. Pu-
liti ga moramo z vso pozornost-
jo, da ga ne poškodujemo, saj
polomljeni, odrgnjeni in koreni
brez repkov v shrambi naglo se-
gnijejo, z gnilobo pa okužijo tudi
zdrave. Za puljenje je najprimer-
nejše orodje vilasta lopata ali
vrtne vile, s katero korenov ne
poškodujemo. Listja ali cime ne
odtrgujemo, ker s tem povzroči-
mo v glavo korena poškodbo,
temveč obrežemo tik ob osnovi.
Shranjujemo samo zdrave in
nepoškodovane korene v zaboje
ali plastične posode v plasteh
med pesek, šoto ali žaganje tako,
da se koreni med seboj ne doti-
kajo. Posodo, v katero smo vloži-
li korene, postavimo na hladno
mesto, kjer ne bo zmrzovalo.
• • •
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi lista, od 20.
do 23. in od 29. do 31. oktobra,
rastline, ki jih pridelujemo zara-
di nadzemnih plodov, od 23. do
25. in 31. oktobra, zaradi pod-
zemnih plodov 25. in 26. oktobra
ter rastline zaradi cvetov in zdra-
vilna zelišča 28. in 29. oktobra.
Nedelja je že po svoji naravi de-
la prost dan, 27. oktobra pa je tu-
di po biokoledarju neugoden čas
za kakršno koli deln na zemlji in
z rastlinami.
Miran Glušič, ing. agr.
Sladkorna bolezen
v izrednih razmerah
Med izredne razmere prišteva-
mo: poplave, neurja, potrese,
ogenj, vojno!
Osnovno zdravilo pri sladkor-
ni bolezni je sladkorna dieta. V
mirodobnih časih naj bi bilo raz-
merje: beljakovin 20%, maščob
30 % in ogljikovih hidratov 50 %.
V izrednih razmerah diabetik
uživa hrano, kakršna je v domači
hiši na zalogi, in bo verjetno opi-
sano razmerje porušeno.
Osnovno pravilo naj bo: Nih-
če naj ne zaužije hrane do občut-
ka sitosti. Priporočamo uživanje
večje količine juhe ali pa tekoči-
ne po obroku hrane, kar daje ob-
čutek sitosti. V primeru pomanj-
kanja vode in uporabe iz neure-
jenih rezervoarjev morate vodo
prekuhati!
Ob visokem krvnem sladkorju
kljub upoštevanju sladkorne die-
te moramo zdravljenje dopolnje-
vati s tabletami različnih učin-
kov, ki sproščajo insulin in tako
znižajo sladkor. Tablete so slad-
korni bolniki uživali glede na ra-
ven sladkorja v krvi različno: ne-
kateri zjutraj in opoldan, drugi
opoldan in zvečer, tretji trikrat
na dan. Naše izkušnje so pokaza-
le, da je važno uživanje tablet ob
največjem obroku, ki je na na-
šem območju opoldan, ker se si-
cer rade pojavijo komplikacije
na ledvicah.
V primeru nezmožnosti zauži-
tja rednega obroka naj pacient
ne vzame tablet v določenem ča-
su, mapak 1/2 tablete takrat, ko
dobi občutek višjega krvnega
sladkorja (večkratno odvajanje
vode, žeja, občutek suhih ust, vr-
toglavica). Vemo, da krvni slad-
kor rad naraste ob stresnih situa-
cijah (strah, jeza, vzporedna bo-
lezen), zato so priporočljiva tudi
pomirjevala v nižji dozi (do dva-
krat pol tbl. apaurina na dan).
Ob zaužitju polovice posamez-
nega obroka vzemite le polovico
predpisanega zdravila! Važno je,
da vzamete zdravilo takrat kot
hrano. Ce bo možno zaužiti le
tretiino obroka, naj tudi doza
zdravila znaša le tretjino predpi-
sane doze. Enaka pravila naj bo-
do tudi za insulinsko terapijo.
Primer: Ce pacient jemlje ob
normalnem obroku zjutraj 16 E
insulrapa in 32 E insulonga, naj
ob polovičnem obroku vzame le
8 E insulrapa in 16 E insulonga.
Jutranjo dozo pa je potrebno
znižati tudi tedaj, če je diabetik
pred težjim fizičnim ali psihi-
čnim naporom. Priporočam vse-
kakor, da pacient najprej zaužije
hrano in presodi zaužito količi-
no, takoj zatem pa naj dobi
injekcijo.
Tablete za prekrvavitev lahko
znižate do trikrat eno na dvakrat
eno na dan.
Osebno higieno morate zelo
poostriti, zlasti umivanje nog,
posebno pa rok!
Ob opeklinah potopite priza-
deti del telesa v mrzlo vodo, naj-
bolje pod tekočo, za 15 min., da
toplota ne prodira v globino. Ob
opeklinah uživajte mnogo ohla-
jene prevrete vode, v kateri naj
bosta na 1 liter 2 žlici sladkorja
in pol žlice soli.
V primeru rane na koži: naj-
prej izperemo s fiziološko razto-
pino (lahko z že prej pripravlje-
no prekuhano vodo s pol žlice
soli), še bolje s cetavlonom, nato
dezinficiramo z alkoholom (žga-
nje) in kot tretje uporabimo suh
sterilni povoj, v sili pa povijemo
s prelikano platneno tkanino.
Ob večjih krvavitvah iz arterije
(svetlo rdeča kri) je potebno stis-
niti žilo nad mestom krvavitve s
trdim predmetom, zavitim v
ustrezno ruto. Po 1—2 urah je
potrebno občasno zrahljati obve-
zo, da se obnovi pretok krvi za
nekaj sekund, če še ni ustrezne
zdravniške pomoči.
Možno je tudi, da nastopijo
driske. Takrat morate uživati
prekuhano vodo, v kateri razto-
pite pol male žličke soli ali nekaj
bikarbone.
Pazite na možnost uši, ki pre-
našajo pegavi tifus.
Ob bolečinah v hrbtenici je
primernejša stoja ali sedenje le
na stolu, ki ima od sedišča nav-
zgor ravno oporo. Ponoči ob bo-
lečinah spremenite lego v polo-
žaj, ko ni bolečin.
Ob glavobolih sklonite glavo
proti tlem za nekaj sekund.
Ob bolečinah v sprednjem de-
lu prsnega koša vzemite nitrogli-
cerinski preparat pod jezik, ob
zelo visokem krvnem tlaku pa ni-
fecard pod jezik.
Primerno je, da imate za pri-
mer sile pripravljeno vrečko, v
kateri so tablete za zdravljenje
sladkorne bolezni, insulin, bri-
zgalke, igle, pripomočki za dolo-
čanje krvnega sladkorja, sladkor
za primer hipoglikemij, nekaj so-
li, vsaj liter prekuhane vode, ba-
terija, tranzistor, povoj ali preli-
kana tkanina, prepečenec, topel
pulover, itd.
Pripraviti si morate tudi bival-
ni prostor za zaščito pred neur-
jem, zračnim napadom, čeprav
upamo, da ga ne bo, vendar naj
stojijo v njem pitna voda, odeje,
nujna hrana.
Prosim, da nosite diabetične
izkaznice v zdravstveni knjižici
in ob osebni izkaznici ter obeske
SOS.
V izrednih razmerah je važno,
da ohranimo mirno kri.
Pripravimo hladnokrvno vse,
kar je mogoče, že prej in si poj-
mo pesem: »Kar bo, pa bo«.
Včasih višje sile odločajo o naši
usodi — upajmo, da najboljše,
dr. LIDIJA TROP,
dispanzer za diabetike Ptuj
Siouxie and the Banshees
v Ljubljani
v sredo, 9. oktobra, so v hali Tivoli v Ljubljani
nastopili Siouxie and the Banshees. Koncert je bil
napovedan za torek, pa tudi do zadnjega se ni ve-
delo, kdo bo nastopil kot predskupina. Nastopil je
LET3, že kar pogost v svojem koncentriranju po
slovenskih odrih (nastopil je tudi na letošnjem
Novem rocku). Let3 je predvsem žurerski band in
kot takšen ne najbolj posrečena uvertura misti-
čnim Siouxie and the Banshees.
Skupina Siouxie and the Banshees, ki je leta
1976 prodrla na punk festivalu v glasbenem klubu
100 CLUB in se pozneje priključila novemu valu
(v tem svojem obdobju, leta 1982, je gostovala tudi
v Ljubljani), se z novim albumom SUPERSTATl-
ON predstavlja v sprejemni podobi in sledi svojim
»vzporednikom«, kot so THE CURE.
Koncert v sredo je eden redkih pri nas, ki je po-
nudil tako odlično in inteligentno sintezo zvoka,
svetlobe in koreografije. Lynchovske figure na
odru s svojo patetično barvitostjo oblačil in nasto-
pa sodelujejo v koreografiji (so muzikantje in
igralci hkrati), le da s cinizmom, značilnim za Da-
vida LVNCHA, ne spodbijajo sporočila nastopa v
sarkazem, ampak ga potrjujejo. »Ledena kraljica
punka« Siouxie Sioux se »odtaja« v zapeljivko, ki
poje o misteriju ljubezni. Platno v ozadju s kubisti-
čnimi potezami izrisuje spolni akt črncev (dveh in
različnih spolov) in daje pojmu ljubezen bolj dolo-
čno vsebino.
Razsvetljava ni postavljena naključno zgolj za
razsvetljevanje odra; je natančen medij podajanja
občutij, ko glasbila prižigajo luči. Za to ne potre-
buje kičastih efektov, dovolj so rellektorske žarni-
ce, vkljopljene pravi trenutek.
Kvaliteta izvedbe in samega zvoka je izredna.
Poleg običajnih instrumentov ročk skupin so zvok
dopolnili s harmoniko in tolkali.
Ce ne bi pevka s komentarji med komadi po-
vsem nepotrebno zbujala občinstva iz zamaknje-
nosti, bi nastop izpadel kot v celovitost povezana
ročk predstava, ki ne potrebuje navijaških tehnik v
smislu »Kako ste? Jaz sem v redu, ker sem z va-
mi . . .,« da bi vzpostavila stik z občinstvom.
Še podatek, da je bila dvorana le napol polna, a
verjetno ne zaradi 450 tolarjev vstopnine ali nezve-
nečnosti imena - Siouxie and the Banshees so le-
g«ijida. Pač pa smo pogrešali naše severne in južne
sosede Avstrijce in Hrvate, ki so tako pogosti
obiskovalci ljubljanskih koncertov. Le kako je or-
ganizator prepričal nastopajoče, da so prišli igrat
na krizno področje? Vsekakor lahko ŠKUC
R.O.P.O.T.-u in Cankarjevemu domu le čestitam.
Slavko PODBREŽNIK
12 — TV SPOREDI
24. oktober 1991 - XEDNIK
TEDNIK - oktober 1991
ZA RAZVEDRILO - 13
14 - OGLASI iN OBJAVE
24. oktober 1991 - TEDNIK
TEDNIK - 24. oktober 1991
OGLASI IN OBJAVE — 15
AVTOCESTA ŠENTIU —ZAGREB
V rokah poslancev?
Posvet o gradnji slovenskega dela pyhrnske magistrate, ki je bil minulo sredo v Ptuju, je bil
le eden številnih pogovorov o tej cesti, ki so jih Štajerci, predvsem Mariborčani in Ptujčani, pri-
praviti v zadnjem času. Nezadovoljni s počasnim odločanjem slovenske vlade o dodelitvi koncesije
bavarsko-avstrijskemu konzorciju so tudi Ptujčani želeli še enkrat opozoriti na nujnost gradnje te
avtomobilske ceste.
Pyhmski konzorcij je 14. junija v viteški
dvorani ptujskega gradu uradno predal po-
nudbo za koncesijsko gradnjo slovenskega
podaljška pyhrnske ceste. V imenu slovenske
vlade jo je prevzel minister za promet in zve-
ze Marjan Krajnc, v imenu hrvaške pa hrva-
ški minister Josip Božičevič. Odločitev o tem,
ali bo konzorcij lahko dobil koncesijo za
gradnjo, naj bi slovenska vlada sporočila do
15. oktobra. Kot je na posvetu povedal mini-
ster Marjan Krajnc, je vlada ponudbo kozor-
cija obravnavala 6. oktobra in sklepanje o
tem preložila. Resnici na ljubo-vlada sklepa
o podelitvi koncesije ne more sprejeti, ker je
podeljevanje koncesij po naših zakonodaji v
rokah republiške skupščine. Nedvomno pa bi
lahko vsaj pospešila sklepanje o tem v slo-
venskem parlamentu.
Ker na posvet ni bilo podpredsednika slo-
venske vlade Andreja Ocvirka, so udeleženci
bolj ali manj ugibali, kje so vzroki za odlaga-
nje odločitve vlade. Slišali smo namreč nekaj
namigov, da naj bi ponudbi konzorcija nas-
protoval predvsem Andrej Ocvirk, ki naj bi
imel pomisleke glede finančnega dela ponud-
be, nekateri v vladi pa naj bi zagovarjali raz-
ličico te ceste čez Dramlje in Rogaško Slati-
no. Nekateri razpravljalci so slovenski vladi
očitali, da se vede neodgovorno do ponudbe
tujega kapitala in da Štajercem daje občutek,
da ta del Slovenije zanjo ni pomemben.
V sklepe posveta so tako udeleženci zapi-
sali pobudo, naj vlada nemudoma p^onovno
uvrsti odločanje o koncesiji na svojo sejo in k
razpravi povabi predstavnike mariborskih in
ptujske občine. Poslancem s tega dela Slove-
nije so naložili, naj v parlamentu zastavijo
vprašanje odgovornosti za tako početje in
zahtevajo razpravo o podelitvi te koncesije.
Kot kaže, bo odločanje o tem vsekakor
moralo na poslanske klopi. Drži pa, da je to
zelo pozno in da je vtis o resnični želji po do-
toku tujega kapitala, ki ga imajo bavarski in
avstrijski poslovneži o Sloveniji, sedaj najbrž
zelo klavrn. Pa o tem, kako zelo nujna je so-
dobna avtocesta zaradi voznikov, pešcev in
prebivalcev ob njej, niti ne govorimo.
Še to: Hrvati so na svoji strani z avtocesto
že precej blizu slovenske meje. Ravno te dni
naj bi namreč dobili mednarodni bančni kre-
dit za gradnjo odseka Zabok -Krapina.
D. Lukman
Namesto reke je nastalo morje.
Muhasta Dravinja
Narava je ponovno ponagajala ljudem, ki živijo ob reki Dravinji,
saj je ta ob močnem deževju prestopila bregove. Medtem ko republi-
ški možje še zmeraj jadikujejo nad finančno nezmožnostjo in ugota-
vljajo nujnost regulacije Dravinje, pričakujejo in upajo ljudje ob tej
reki, da bo regulacija stekla, saj je brez dvoma potrebna. Dravinja je
poplavila njihove njive in s tem uničila pridelek in ves trud, ki je bil
vložen, da je v teh že tako siromašnih krajih kaj zraslo.
Tudi cesto Poljčane-Makole je pošteno namočila reka.
Nataša Pogorevc
(Foto: Samo Brbre)
OD PONEDEUKA V TRŽCO
Zasebna prodajalna Hvac
Kaj in kje je Hvac, dobro vedo
prebivalci Tržca in okoliških kra-
jev. Za druge pa naj podamo, da
je Hvac staro ime za del območja
ob Dravinji v Tržcu. Hvac pa je
tudi ime nove zasebne prodajal-
ne, ki sta jo v ponedeljek odprla
zakonca Katarina in Dušan Per-
nek. Prodajalna je v prostorih
nekdanje daleč okoli znane go-
stilne Pri Poldeku in ob staroda-
vni in mogočni lipi, ki je na poti
Novost v Tržcu — prodajalna Hvac.
Orgelski
koncert
Glasbeni dogodek, vreden po-
sebne pozornosti, je bil koncert
na procesijskih orglah v viteški
dvorani ptujskega gradu prejšnji
četrtek. Koncertiral je Milko Biz-
jak, Andrej Lenarčič, ki je proce-
sijske orgle iz leta 1739 obnovil,
pa je ob diapozitivih predstavil
opravljeno delo. Koncert je pri-
pravil Pokrajinski muzej. fsjav
iz Ptuja proti Podlehniku pač ni
mogoče spregledati.
Nova prodajalna nudi mešano
blago, tako rekoč vse za gospo-
dinjstvo: živila, pijače, kozmeti-
ko, čistila. Tudi tekstil, belo teh-
niko in železnino. Zaenkrat nu-
dijo le tista živila, ki so v origi-
nalni embalaži, kmalu pa bodo
ponudbo razširili še na vsa druga
živila.
Prodajalna Hvac je odprta
vsak dan od 8. do 18. ure, ob so-
botah do dvanajstih in v nedeljo
od 13. do 15. ure. Šefica in zaen-
krat edina prodajalka Katica vas
vabi in obljublja konkurenčne
cene.	SB
(Kosi)
V Cerkvenjaku
brez
strokovnjakov
Minulo soboto, 19. oktobra Je bila
dvorana kulturnega doma v Cerkve-
njaku prizorišče sedaj že tradicional-
nega šestega srečanja ansamblov do-
mače zabavne glasbe Cerkveniak 91.
Pripravilo ga je domače Kultumo-
umetniško arustvo Jožeta Lacka sku-
paj z Zvezo kulturnih organizacij ob-
čine Lenart in Radiom Maribor.
Prireditve, ki je bila tekmovalnega
značaja, se je od desetih prijavljenih
udeležilo le osem ansamblov, in sicer:
Vigred iz Laškega, Slovenskogoriški
kvintet, ans. Ediia Potrča iz Maribo-
ra, Mladi prijatelji, ans. Jožeta Ekarta
iz Prepolja, ans. Simona Legnarja iz
Vinske Gore, Ptujski instrumentalni
ansambel in Ptujslcih pet. Vsak od na-
štetih se je številnemu občinstvu pred-
stavil s po tremi skladbami. Prvo, ta-
ko imenovano »segrevalno«, je lahko
izbral iz kateregakoli že znanega re-
pertoarja, drugI dve, tekmovalni, pa
sta morali biti lastni. Ker je tokratno
cerkvenjaško srečanje ansamblov po-
tekalo zal brez strokovne komisije, je
za razdelitev treh praktičnih nagrad
odločalo z glasovanjem le občinstvo.
In tako so prvo nagrado prejeli Mladi
prijatelji, drugo ans. Simona Legnar-
ja m tretjo ans. Jožeta Ekarta. Dva
najboljša na tem srečanju, to sta Ptuj-
ski instrumentalni ansambel in Ptuj-
skih pet, pa je občinstvo kratko malo
spregledalo. Strokovna komisija jih
prav gotovo ne bi!	I C.
MOPEDIST PADEL PO CE-
STIŠČU
V ponedeljek, 14. oktobra, ne-
kaj po 18. uri seje po lokalni ce-
sti iz Muretincev skozi Stojnce
peljal na kolesu z motorjem
78-letni Peter Horvat, Muretinci
68, KS Gorišnica. Blizu prodajal-
ne Lipa v Stojncih je zapeljal na
desni rob asfaltnega cestišča,
kjer ga je spodneslo, izgubil je
oblast nad vozilom in padel po
cestišču. Pri tem seje hudo ranil;
posledice so bile hujše zato, ker
ni uporabljal varnostne čelade.
Prepeljali so ga v ptujsko bolniš-
nico.
V AVTU PUSTIL HUDO RA-
NJENEGA SOPOTNIKA
Po magistralni cesti od Zgor-
nje Polskave proti Slovenski Bi-
strici je v ponedeljek, 14. okto-
bra, nekaj pred polnočjo vozil
osebni avto Zdravko Štandeker
iz Maribora. Za naseljem Klopce
pri Slovenski Bistrici je avto v
nepreglednem ovinku zaneslo v
levo čez rob cestišča, kjer je trčil
v nasip in obstal v obcestnem
jarku. Voznik Štandeker je avto
zapustil, v njem pa pustil hudo
ranjenega sopotnika 33-Ietnega
Renata Volčiča iz Maribora. Po-
beglega voznika so policisti kma-
lu izsledili, še prej pa so poskrbe-
li, da so ranjenega sopotnika
prepeljali v mariborsko bolnišni-
co.
JUGO CELNO TRCIL V STO-
ENKO
V torek, 15. oktobra, nekaj po
16. uri je po lokalni cesti od Gra-
dišča (Sv. Trojica v Slovenskih
goricah) proti Oseku vozil stoen-
ko Ivan Mrzel iz Lenarta. Z njim
je bil sopotnik Anton Lorenčič iz
Vitomarcev. Zunaj Gradišča se
jima Je nasproti pripeljal Sebasti-
jan Žižek iz Maribora. S svojim
j-ugom je nenadoma zapeljal na
levo stran ceste in čelno trčil v
stoenko, da jo je odbilo na trav-
nik, kjer se je prevrnila. Pri tem
se je sopotnik v Mrzelovem avtu
Anton Lorenčič hudo ranil in so
ga prepeljali v ptujsko bolnišni-,
co. Oba voznika sta jo odnesla le
z nekaj odrgninami.
UMRLA MED PREVOZOM V
BOLNIŠNICO
Po magistralni cesti od Ormo-
ža proti F^uju je v sredo, 16. ok-
tobra, ob 17.50 vozil osebni avto
Ludvik Pšajd iz Ptuja. Ko je vo-
zil skozi naselje Borovci, je pri
hiši št. 56 z njegove leve strani
prečkala cesto 79-letna Marija
Klinger iz Borovcev 53, KS Mar-
kovci. Pšajd je s sprednjim des-
nim delom avtomobila zadel že-
nico, vrglo jo je na pokrov mo-
torja, v vetrobransko steklo, od
tam pa je padla na cestišče. Pri
tem se je tako hudo ranila, da je
umrla že med prevozom v ptuj-
sko bolnišnico.
NEZGODA KOLESARJA
Franc Juršič iz Vitana, KS
Kog, se je v petek, 18. oktobra,
nekaj pred 6. uro zjutraj peljal s
kolesom po krajevni cesti proti
Godenincem v KS Središče ob
Dravi. V bližini hiše Godeninci
št. 13 se mu je na prednjem kole-
su snel plašč. Zaradi tega je pa-
del in se močno ranil. Prepeljali
so ga v ptujsko bolnišnico.
NAŠLI MRTVEGA V KLETI
V nedeljo, 20. oktobra, zjutraj
so v Ilovcih (blizu Miklavža pri
Ormožu, vendar spada pod obči-
no Ljutomer) našli mrtvega
60-letnega Ivana Vergana, Ilovci
31. Ugotovili so, da je Vergan
padel po stopnicah v klet, z gla-
vo udaril ob gantar, si zlomil
vratno vretence in na kraju ne-
zgode umrl.
FF
Karitas za mir
v prizadevanje, da bi prebudi-
li vest Evrope, ki ob brezumnem
nasilju v naši sosednji republiki
sicer veliko govori, naredi pa
skoraj nič, se je vključila tudi
župnijska KARITAS sv. Ožbalta
na Ptuju. Izdala je plakat z likom
izgubljenega otroka, ob katerem
je napis: EVROPA! ZAKAJ SA-
MO GOVORIŠ? NAŠE OTRO-
KE ŠE VEDNO MORIJO! HR-
VAŠKI IN KOSOVSKI NA-
ROD.
S pomočjo avstrijske Karitas
so bili plakati razposlani v drža-
ve Zahodne Evrope s prošnjo, da
jih razobesijo na pomembnejših
krajih in z njimi seznanijo tudi
javna glasila. Plakati so bili po-
slani tudi parlamentom Evrope
in OZN.
Župnijska KARITAS sv. Ož-
balta je pred kratkim izdala tudi
plakat s pozivom k solidarnosti:
KO VAS POKLICE UUBE-
ZEN, JI SLEDITE! (Kahhl Gi-
bran).
V preteklem tednu je izročila
ptujski bolnišnici in domu osta-
relih 14 likovnih del, nastalih na
likovnem srečanju junija letos,
na katerem so sodelovali likovni-
ki Maribora in Ptuja z okolico in
niso bila prodana v času prodaj-
ne razstave.
Maks Menoni
Kulturni križemkražem
SLOVENSKA BISTRICA • 25. oktobra ob 18.30 uri bo v vite-
ški dvorani slovenjebistriškega gradu koncert kvarteta Zven. Peli bo-
do slovenske narodne in ponarodele pesmi.
PTUJ • Jutri, 25. oktobra, bo v galeriji Florijan ob 17. uri otvo-
ritev razstave del Slavka Koresa iz Maribora TIHOŽITJA IN KRAJI-
NE.
radio tednik i? ptuj
tslafoni (0621 77123«. 771-22}
lUlčava «
S2250 PIUJ
NAROČILNICA ZA TEDNIK
Ime m priimek: ___________
Kraj, ulica: __
Pošta:____
Podpis
osebna kronika
RODILE SO: Marta Pintarič,
Brezovec 89, Cirkulane — Sa-
njo; Jožica Jernejšek, Polenšak
14 — Lauro; Alenka Rošker,
Mota 26, Ljutomer — Melanie;
Frančiška Muršec, Biš 48, Trnov-
ska vas — deklico; Sonja Kelc,
Predava 17, Podgorci — Roka;
Silva Sernec, Ivanjkovci 71 —
Manuelo; Zdenka Miklašič, To-
maž 20 — Sama; Janica Mileč,
Križovljan, Petra Preradoviča
b.b. - Nikola; Helena Skok,
Cvetkovci 5, Podgorci — Tama-
ro; Marija Nedeljko, Ul. 1. maja
I, Ptuj — dečka; Jagica Lukav-
ski, Strajna 2, Podlehnik — Ta-
maro; Ivanka Tomažič, Muretin-
ci 25, Gorišnica — dečka; Zden-
ka Kamenčki, Dobrice Cesariča
b.b., Zadar — Laro.
POROKE - PTUJ: Branko
Širovnik, Zgornja Hajdina 166,
in Silva Breznik, Zgornja Hajdi-
na 166; Miran Gajser in Zlatka
Malinger, Gerečja vas 75/a;
Srečko Kmetec, Lancova vas 18,
in Valerija Vaupotič, Hajdoše
85; Anton Polanec, Vareja 25, in
Brigita Kozel, Zgornji Leskovec
14; Srečko Erhatič in Alenka Pe-
trovič, Zgornja Hajdina 123; Bo-
jan Fettich Frankheim, Ptuj, Ci-
ril-Metodov drevored 12, in Vera
Kelenc, Ptuj, Volkmerjeva cesta
9.
POROKE - ORMOŽ: Milan
Vlašič, Senežci 36, Velika Nede-
lja, in Slavica Šučur, Ljub 31,
Bosna in Hercegovina.
UMRLI SO: Konrad Ceh,
Spuhlja 15, roj. 1926 - u. 16. ok-
tobra 1991; Franc Blagovič, Or-
mož, Za kolodvorom 4, roj. 1915
— u. 15. oktobra 1991; Alojz
Veldin, Ptuj, Kajuhova ul. 5, roj.
1944 - u. 16. oktobra 1991.
NOVO V BRUCU
PIZZA
tel.: (062) 775-201
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko In časopisno dejavnost
RADIO-TEDNIK PTUJ.^
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in gl. urednik), Ludvik Ko-
tar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji)-
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov RADIO-TEDNIK, Raičeva
6, 62250 Ptuj, p. p. 99; tel. (062)
771-226; faks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 1.100,00 to-
larjev, za tujino 1.990,00 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj:
52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
Oproščeno prometnega davka
po obvestilu Izvršnega sveta
Skupščine Republike Slovenije,
številka 3132 z dne 28. 2. 1991.