matajur UN AN NO Dl IMPEGNO FECONDO novi OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM H IIGIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR tednik Slovencev videmske pokrajine v dreSkem kamunu za veliko NUOČ... ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 18 (1667) Čedad, četrtek, 6. maja 2010 nas casopu tudi na-spletni strani S www.novimatajur.it Ob srečanju Tondo - Žekš na Deželi v Trstu Slovenska manjšina je dodana vrednost Odnosi med Italijo in Slovenijo, med Deželo Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo so se v zadnjih časih precej ohladili, manj je bilo obiskov in srečanj, zastala je marsikatera pobuda na bilateralni ravni, zaustavila se je obravnava skupnih razvojnih vprašanj. Zato je toliko bolj pomembno in spodbudno srečanje med predsednikom dežele Ren-zom Tondom in slovenskim ministrom Boštjanom Zekšem prejšnji torek na sedežu Dežele v Trstu. V središču pozornosti je bila slovenska manjšina. Predstavnika Dežele FJK in republike Slovenije sta vzela v pretres vse odprte probleme, od nujnosti ureditve ustreznih prostorov v Spetru za dvojezično šolo do vprašanja financiranja dejavnosti slovenske manjšine, od težav Slovenskega Stalnega gledališča v Trstu do vidljivosti slovenske televizije. Oba sta poudarila predvsem pomen, ki ga v bilateralnih odnosih odigrava slovenska manjšina, saj predstavlja, kot je dejal predsednik Tondo, dodano vrednost v tem prostoru. Na srečanju sta Tondo in Žekš tudi napovedala, da se bo 18. maja sestala v Ljubljani mešana komisija za obravnavo skupnih razvojnih vprašanj, ki naj bi sprožila delovanje tehničnih bilateralnih omizij, med njimi je tudi manjšinsko. To je pozitivna izkušnja iz prejšnjega obdobja, ki se je s plenarnim zasedanjem v Čedadu pred tremi leti ustavila. Vmes so bile volitve v naši deželi in v Sloveniji, potem pa je vse zamrlo. Zato pozdravljamo vest, da naj bi v kratkem delo ponovno steklo. Zelo pomembno je bilo tudi zagotovilo predsednika dežele Tonda, da bo rešen problem dvojezične šole v Spetru, kije - kot je dejal - zelo prestižna za vso deželo FJK. II presidente Tondo ha assicurato al ministro Žekš Timpegno per il suo futuro La scuola bilingue e un’istituzione di prestigio per la Regione FVG Per la Regione Friuli Ve-nezia Giulia la scuola bilingue di San Pietro al Natiso-ne rappresenta un fiore al-1’occhiello e un’istituzione di prestigio proprio per la sua impostazione bilingue. Lo ha dichiarato il presidente Ren-zo Tondo, martedi 4 maggio a Trieste, durante un incon-tro con il ministro sloveno Boštjan Žekš al quale, assie-me alTassessore Roberto Mo-linaro, ha dato ampie assi-curazioni sul futuro della scuola. LTncontro ha messo in lu-ce la volonta della nostra Regione e della Repubblica di Slovenia di confermare e consolidare i reciproci rap-porti istituzionali, con parti-colare riferimento al ruolo delle minoranze. “Vi e un in-teresse reciproco a rafforza-re la cooperazione bilaterale e, in questo percorso, - ha ri-levato Tondo - le minoranze rappresentano un valore ag-giunto”. La riunione fra Tondo e Žekš ha permesso in partico-lare di esaminare in modo approfondito la situazione dopo aver completato il la-voro preparatorio condotto dalPassessore Seganti, sara formalizzata la nuova presi-denza della Commissione bilaterale tra Regione Friuli Venezia Giulia e Repubblica di Slovenia, alPinterno della quale verra istituito uno spe-cifico Ufficio di presidenza per meglio coordinare i di-versi Tavoli tecnici. segue a pagina 5 della minoranza slovena in Friuli Venezia Giulia. NelPincontro con il rap-presentante del Governo sloveno, Tondo era affiancato dagli assessori per le Rela-zioni internazionali e comu-nitarie Federica Seganti e al-la Cultura Roberto Molinaro, mentre Žekš era accompa-gnato dal sottosegretario Boris Jesih e dal console di Slovenia a Trieste Vlasta Valenčič Pelikan. Ha parteci-pato alla riunione anche il consigliere regionale Igor Gabrovec. Nel corso dell’incontro e stato confermato che il pros-simo 18 maggio a Lubiana, Glasbena matica S peter v soboto, 8. maja, ob 18.80 Liesa, v telovadnici BREMENSKI GODCI Glasbena pravljica za orkester, zbor in solisle go riškega sedeža Glasbene malice v ponedeljek, 10. maja, ob 20.30 lllodie, v Plavi dvorani Občine BROADWAY PARTY Koncert sol o pevcev V evropskem projektu iCON ima SDGZ ključno vlogo Za spodbujanje konkurenčnosti, inovativnosti in kooperativnega podjetništva V zadnjem Deželnem uradnem listu Furlanije Julijske krajine je bila objavljena dokončna prednostna lestvica strateških projektov Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007-2013. Kot smo že poročali, je bil med izbranimi v okviru tretje prednostne naloge projekt Jezik, pri katerem bo važno vlogo odigral Inštitut za slovensko kulturo iz Spetra v sodelovanju s krovnima organizacijama Skgz in Sso. Projekt Jezik pa na čezmejnem območju ni edini, pri katerem bo pomemben prispe- vek slovenske narodne skupnosti v Italiji. V sklopu druge prednostne naloge je bil sprejet tudi projekt iCON - Konkurenčnost MSP - Inovativnost in kooperativno podjetništvo, katerega vodilni partner je Razvojna agencija ROD iz Slovenije, na italijanski strani pa ima pomembno koordinacijsko vlogo Slovensko deželno gospodarsko združenje, kije, kot nam je povedal Andrej Sik, k sodelovanju pritegnilo ostale italijanske stanovske organizacije. beri na strani 7 Nova konvencija med italijansko vlado in državno radiotelevizijsko družbo RAI, ki naj bi končno omogočila vidljivost slovenskih televizijskih programov RAI tudi v videnski pokrajini, ima končno tudi finančno kritje, saj jo je prejšnji teden podpisal tudi minister Tremon-ti. Izvajati pa se bo začela takoj po potrditvi računskega sodišča. Doslej so bili slovenski televizijski programi RAI, katerih oddajanje se je začelo leta 1995, vidni le v večjem delu tržaške in goriške pokrajine, odslej pa naj bi bila njihova vidljivost zagoto- La Valnatisone chiude i conti, ochera in Promozione Con anticipo la Valnatisone chiude i conti e, grazie alla vittoria sul Riviera, vince il campionato di Prima categoria garan-tendosi un pošto in quel-lo di Promozione. E stata una lunga ca-valcata dove tutti, dai gio-catori alPallenatore ed ai dirigenti, si sono spesi per riuscire ad ottenere un ri-sultato ambito, e che for-se ad inizio campionato non pareva cosi a portata di mano. Nella foto giocatori e dirigenti festeggiano dopo la vittoria di domenica. leggi a pagina 10 Vlada je zagotovila finančno kritje Slovenska Tv tudi v videnski pokrajini vljena na celotnem ozemlju, kjer prebiva slovenska jezikovna skupnost v Italiji. V Benečiji bo to mogoče preko oddajnika na Karkošu. Novica o novi konvenciji, ki stajo podpisala vodja urada za založništvo in medije pri predsedstvu vlade Elisa Grande in predsednik upravnega sveta Rai Paolo Ga-rimberti je prišla v javnost sredi aprila. V njej so osvojili servisno pogodbo, ki že določa vidljivost slovenskih televizijskih programov Rai povsod tam, kjer živi slovenska manjšina. Z zagotovitvijo finančnega kritja, naj bi bil torej problem končno rešen. V naši deželi bomo jeseni z analognega prešli na digitalni sistem oddajanja, digitalizacija pa prinaša tudi nekatere prednosti, kot sta ugotavljala tudi predsednik deželne vlade Renzo Tondo in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš na neuradnem sestanku v torek, 4. maja, v Trstu. Na celotnem območju FJK, kjer živijo Slovenci, bi se lahko hkrati videlo slovensko televizijo RAI in slovensko nacionalno televizijo (za to so seveda potrebni pri- merni dekoderji za MPEG4). Zadevo naj bi olajšalo tudi to, da bo imela Dežela Furlanija Julijska krajina na podlagi zadnje konvencije med italijansko vlado in RAI večje in konkretnejše pristojnosti na tem področju. V Speter, obisk komisije Predsedstvo in nekateri člani VI. stalne komisije deželnega sveta za šolstvo in jezikovne skupnosti bodo v ponedeljek, 10. maja prišli na obisk v Špeter. Na licu mesta se bodo seznanili s položajem dvojezične šole, z njeno specifiko in predvsem s problemom potrebnih ustreznih prostorov, ki jih je treba določiti in urediti do začetka prihodnjega šolskega leta. Obisk komisije, ki ji načeljuje Pie-ro Camber, bo seveda tudi priložnost za pogovor z vodstvom šole in špetrskimi občinskimi upravitelji. Četrtek, 6. maja 2010 II Comune di S. Pietro al Natisone adira a vie legali nei confronti della Banca Po-polare FriulAdria. Lo ha an-nunciato il sindaco Tiziano Manzini nel corso delFulti-mo consiglio comunale. La vicenda e quella nota del-l’operazione di finanza derivata attuata dalPammini-strazione comunale tramite 1’istituto bancario, operazio-ne che ha portato ad una perdita di circa 70 mila eu-ro. A suo tempo il Comune aveva aderito ad un’inizia-tiva appoggiata dalla Regio-ne per chiedere una valuta-zione dei termini del con-tratto stipulato con la banca, alla quale si imputa 1’am-manco. “Abbiamo cercato un accordo - ha fatto sape-re Manzini - ma non abbiamo trovato risposta, ora an-dremo in tribunale, anche se e chiaro che i tempi per una definizione del contenzioso si allungano.” La perdita pesa anche sul bilancio comunale, del qua-le 1’assemblea ha discusso il consuntivo del 2009: il do-cumento contabile chiude con un avanzo di 278 mila euro, dei quali pero solo circa 80 mila sono quelli reali. Giuseppe Marinig, consi-gliere di opposizione, con un lungo intervento si e soffer-mato su quella che ha defi-nito “la differenza di pro-grammazione dello sviluppo del territorio rispetto alle precedenti amministrazio-ni” riferendosi in particola-re alla politica per la zona industriale e per gli insedia-menti produttivi. Marinig La vertenza del Comune contro un istituto bancario Derivati, S. Pietro si affidera ai giudici ha anche criticato il ritardo nell’adozione ed approva-zione del Piano regolatore, che data ormai cinque anni, la totale assenza di vincoli urbanistici gia decaduti e mai reiterati, 1’assenza di proposte per la statale 54, per la forra del Natisone e per la cava di Vernasso, in- fine la mancanza di idee ri-guardo il futuro degli enti lo-cali. Hanno replicato il sindaco Manzini, che ha solo in parte risposto ai rilievi, ed il vicesindaco Mariano Zuf-ferli, che ha tra 1’altro chia-rito come lo slittamento della presentazione del Piano regolatore sia dovuta all’in- serimento, nel progetto, di un nuovo studio geologico sul territorio. Dal sindaco, infine, Pallarme per il pros-simo festival delle mario-nette e dei burattini nelle Valli del Natisone, “una ma-nifestazione che rischia di saltare per mancanza di fondi.” (m.o.) Dalla Protezione civile 200 mila euro per Mezzana L’assessore regionale alla Protezione civile, Ric-cardo Riccardi, assieme al presidente della Provincia di Udine, Pietro Fontanini, ha consegnato giovedi 29 aprile al sindaco di S. Pietro al Natisone, Tiziano Manzini, il decreto urgen-te di Protezione civile che stanzia 200 mila euro, a cui si aggiungono 25 mila euro da parte della Provincia, per intervenire nella fra-zione di Mezzana, abitata stabilmente da non piu di una ventina di residenti, tutti fortemente radicati al proprio territorio e alle proprie origini. Mezzana ormai da 2-3 anni sconta una forte caren-za d'acqua che veniva attinta, tramite un piccolo acquedot-to locale, da una vicina sor-gente che negli ultimi anni e andata via via esaurendosi. L'unica possibilita di riforni-mento idrico della piccola Un’immagine di Mezzana frazione sta dunque, se-condo i tecnici, nella co-struzione di un nuovo ac-quedotto a valle che si al-lacci quindi alla rete esi-stente. L’ulteriore problema e rappresentato dalle condizioni deli’unica strada di collegamento dalla val-lata, circa 2,8 chilometri in pessime condizioni. Sono necessarie soluzioni radi-cali, con opere di drenaggio delle acque piova-ne e di conteni-mento dei fenomeni franosi, accanto al ripristino del-1‘asfalto della strada, oggi in una si-tuazione veramen-te pericolosa per 1'incolumita delle persone e la sicu-rezza del transito dei veicoli. ima \ Stojan Spetič Pravijo, daje prva republika propadla pod težo korupcijskih afer in preiskave »čiste roke«. Bo že res, toda kakšna je potem bila druga republika? Zanjo je značilen propad velikih množičnih političnih strank, ki jih je nadomestil televizijski populizem, skrajna manipulacija dejstev, prezir za javno mnenje. Najbrž ni naključje, da se je nova oblast zagnala proti sodstvu in mu še sedaj grozi, da ga bo podredila. Njeni nosilci so celo razglašali, da so sodniki rakasta rana države in da bi morali prestati psihiatrični pregled. Premier se je dolga leta trudil, in še se trudi, da bi se izognil sodnim preiskavam in razpravam. Izmislil sije posebne norme, da bi postal dvakrat, tri- krat imun. Imuniteto je, ne da bi jih vprašal, ponudil še predsedniku republike in predsednikoma obeh vej parlamenta. Ko mu je ustavno sodišče zavrnilo zakon, medtem pa se je skregal s Finijem, je v parlamentarno proceduro poslal novo inačico, brez predsednikov senata in zbornice. Za svoje ministre ni mogel poskrbeti. In vendar bi bili potrebni Alfanove posebne norme! Poglejmo samo ministra Claudia Scajolo in njegovo vpletenost v afero, ki je že spravila v težave šefa civilne zaščite Bertolasa in njegove prijatelje. Ni mu preostalo drugega kot odstop. Scajola je znan po tem, da nima dlak na jeziku. Ko so rdeče brigade ubile Marca Biagij a, strokovnj aka za delovno pravo, je o njem rekel, da je bil nadležen in da je »lomil jajca«, ker je prosil za potrditev policijske zaščite... No, Scajoli naj bi zdaj skupina grad- benih podjetnikov, ki so mastno služili na račun civilne zaščite in popotresne obnove Abrucev, kupila luksuzno stanovanje s teraso nad rimskim Kolose-jem, vredno vsaj poldrugi milijon evrov. Minister trdi, da je vse le konstrukt laži starih lastnic in njegovih nasprotnikov. Parlamentu, pravi, ne bo poročal, niti drugim političnim organom. In, zanimivo, branijo ga domala vsi v desni sredini. Medtem pa se Finijevi in Berlusconijevi pristaši medijsko obmetavajo z očitki, kako naj bi se ta ali oni okoristil. Finiju očitajo posle družinskih članov. Druga žena Daniela je bila vpletena v afere s klinikami, sedanja tašča pa naj bi imela mastne pogodbe v RAL V odgovor pa Finijevi pristaši s prstom kažejo na Berlusconija in njegove sodelavce, češ, kdor je brez greha, naj vrže prvi kamen. Slika, ki se riše, je naravnost sramotna. Vodilni oblastniki so skrbeli predvsem za lastno korist in zaslužek, medtem ko Italija tone v krizi. Grčija pa sploh ni daleč. V Sloveniji so se odločili za bolj napreden Mpeg-4 Še sedem mesecev je v Sloveniji ostalo do izklopa analognih televizijskih oddajnikov. S prvim decembrom bodo morali imeti gledalci ustrezen televizor ali zunanji sprejemnik (deco-der) ali pa ne bodo več videli slike. Rezultati izvedene ankete nakazujejo, da lahko kljub dobri obveščenosti lahko nastanejo težave. Dobra petina vprašanih namreč ni znala povedati, kako se bo prilagodila digitalnemu signalu. Samo pet odstotkov anketirancev je spraševalcem inštituta za raziskovanje medijev in trga Mediana povedalo, da še ni slišalo o prehodu na digitalno televizijo. Ker se je v zadnjih letih o tem obširno pisalo, država je pred meseci končno začela oglaševalsko kampanjo na televizijskih programih, ki že oddajajo digitalno, in o tem vsaj nekaj vedo trgovci, to niti ni presenetljivo. In hkrati je spodbudno, čeprav o digitalni televiziji govorijo tudi različni operaterji, predvsem kabelski, kar pa s prehodom na digitalni prizemni signal nikakor ni povezano. Kot pravijo v zvezi potrošnikov, je bila odločitev o tem prehodu sprejeta in objavljena že pred leti, a ji takrat ni nihče posvečal ustrezne pozornosti. Z bližanjem datuma ukinitve analogne prizemne televizije ter ob upoštevanju dejstva, da bodo letošnje zimske olimpijske igre in svetovno prvenstvo v nogometu še dodatno spodbudili prodajo televizorjev, pa se zanimanje za DVB-T med potrošniki veča. Vendar pa žal med potrošniki glede nakupa nove opreme vlada zmeda. Svoj delež k temu prispeva tudi to, da seje Slovenija pri digitalni televiziji odločila za naprednejši video standard MPEG-4, medtem ko večina drugih evropskih držav, ki je digitalno pri-zemno televizijo že uvedla, uporablja starejši MPEG-2 (med njimi je tudi Italija). Če slovenski potrošnik kupi nov televizor v tujini, mora zato pri prodajalcu posebej preveriti, če podpira potrebne standarde. Zaradi vsega tega so se v zvezi potrošnikov odločili za informiranje z namenom, da se ne bi potrošniki ob prehodu na DVB-T znašli v položaju, ko televizijskega signala zaradi neustrezne opreme ne bi mogli sprejemati ah bi ga z motnjami. Tako svetujejo, naj naprej preverijo, na kakšen način sprejemajo televizijske programe. Če ga prek navadne antene, potem naj premislijo, ali potrebujejo nov televizor ali pa jim bo zadoščal le pretvornik (dekoder). Ker so televizorji običajno v uporabi več let, zveza pro-trošnikov kupcem novih televizijskih sprejemnikov priporoča, da kupijo takšne, ki podpirajo tudi visoko ločljivost (Full HD) in prostorski zvok (Dolby Digital). Tako jim bo omogočal prikaz najboljše slike in zvoka vsaj naslednjih pet do deset let. Gospodinjstva, ki televizijski signal sprejemajo prek antene, morajo zato do takrat nabaviti ustrezno opremo. V tem prehodnem obdobju bo v omrežju oziroma tako imenovanem multipleksu A, ki ga upravlja RTV Slovenija, mogoče spremljati že vrsto slovenskih programov. To pa bo mogoče zato, ker je pristojno ministrstvo v sodelovanju z agencijo za pošto in elektronske komunikacije, RTV Slovenija kot operaterjem prvega multipleksa ter izdajatelji televizijskih programov (POP TV, Kanal A, TV 3, TV Pika, RTS, Vaš kanal in TV Primorka) sklenilo dogovor o oddajanju v digitalni tehniki DVB-T v mul-tipleksu A. (r.p.) kratke.si Giornalisti e pubblicisti: in Slovenia poca pluralita II 3 maggio, giornata mondiale della Eberta di stampa, 1'Associazio-ne giornalisti e pubblicisti ha rilevato che crescono le pressioni politiche. Nella maggioranza, il partito con piu influenza e Zares, ma nelTultimo periodo anche i democratici Hberali. II Circolo dei giornalisti invece auspi-ca un maggior coinvolgimento dei suoi membri e di quelli del Sindacato nella lotta per i propri diritti. Dalla nuova legge sui media si attendono invece piu garanzie per 1'autonomia redazionale e dei giornalisti. II 6 giugno il referendum sullaccordo di arbitrato II 6 giugno i cittadini sloveni sa-ranno chiamati ad esprimere il loro consenso ali’accordo di arbitrato che dovrebbe definitivamente risolvere il contenzioso sul confine con la Croazia. Secondo il sondaggio svol-to dal quotidiano Delo a fine aprile, il 46% e favorevole alTaccordo, il 38% contrario, mentre il 16% dei cittadini e ancora indeciso. Lappoggio ali'arbitrato rimane dunque alto, ma continua a scendere. A gennaio avrebbe votato si il 63,8% degli in-tervistati, a maržo il 50%. La Slovenia alla guida della Nato in Macedonia II brigadiere sloveno David Humar e dal 3 maggio per un an-no al comando della Nato in Macedonia. L'ex repubblica jugosla-va soddisfa tutte le condizioni per diventare membro ufficiale del-1'Organizzazione del Trattato Nord Atlantico, ma a causa del contenzioso con la Grecia sul no-me dello Stato ne e al momento ancora esclusa. La Macedonia e stata un alleato fondamentale della Nato durante la missione nel Kosovo. La Kobilarna Lipica ha 430 anni Sabato il festival della cavalleria NelTambito dei festeggiamenti per il 430. anniversario della Kobilarna Lipica e in programma sabato 8 maggio il primo festival della cavalleria slava. L'obiettivo degli or-ganizzatori era riunire 430 cavalie-ri, ma sembra che il numero dei par-tecipanti alla manifestazione sara addirittura superiore. NelTarco della giornata che, come gli ultimi tre sabati, iniziera con la pittura degli steccati, ci saranno oltre ad una sfi-lata solenne, anche numerose gare ed altre manifestazioni. Aiuti alla Grecia: dalla Slovenia arrivano 384 milioni di euro L'Unione Europea ed il Fondo monetario internazionale aiute-ranno la Grecia ad uscire dalla cri-si mettendole a disposizione nei prossimi tre anni un prestito di 110 miliardi di euro (80 l'UE e 30 il FMI). Tra i paesi europei la Slovenia contribuira con il 0,48% equivalente a 384 milioni di euro. Quasi del 28% (22,4 miliardi) invece sara la quota della Germania, prima tra i paesi dellTJE. Seguono Francia e Itaha con un contributo di 16,8 e 14,7 miliardi di euro. Un intenso maggio culturale nella Slavia A Liessa, San Pietro al Na-tisone e Lusevera verra rea-lizzato nel mese di maggio un ricco programma di iniziative culturali coordinate dalFIsti-tuto per la cultura slovena ed organizzate insieme al circolo culturale Rečan di Liessa, al Beneško gledališče, al Centro di ricerche culturali di Lusevera e alla Glasbena matica di S. Pietro al Natisone. II primo appuntamento e per sabato 8 maggio, alle 18.30, nella palestra di Liessa dove la Glasbena matica di Gorizia proporra un concerto che trae ispirazione dalla fa-vola ‘I musicanti di Brema’. ‘Bremski godci’ e il titolo del-l’opera in tre parti per orche-stra, coro e quattro solisti che anche grazie alFutilizzo di marionette metteranno in scena la favola dei fratelli Grimm. Due giorni piu tardi, lune-di 10 maggio, alle 20.30, nella Sala blu del municipio di Gri-macco e in programma ‘Bro-adway party’, concerto della classe di canto della Glasbena matica di S. Pietro con una scelta dei piu famosi brani dei musical americani. II sabato successivo, 15 maggio, alle 20, sara Lusevera lo scenario di un evento mu-sicale ed artistico che unisce la tradizione culturale e la nuo-va creativita della Val Torre, delle Valli del Natisone e di Resia. Nel BAR-DO, hiša ljudi, muzike anu kulture (la ex Nuova coop), ci sara 1’apertu-ra della mostra di quadri di Barbara Tomasino ‘Nas se čujem nevezana - Oggi mi sen-to libera’, seguira un concerto animato dai citiravci di Resia, dai fisarmonicisti Loris Cher e Ivan Michelizza, dal gruppo Evil Kevil di Livek in Slovenia e diversi musicisti delle Valli del Natisone. L’iniziativa e sta-ta organizzata in collabora-zione con gli sportelli lingui-stici della Provincia di Udine e della Comunita montana del Gemonese, della Canal del Ferro e della Valcanale. Domenica 16 maggio e in-vece in programma un’escur-sione a Most na Soči, Tolmino e Caporetto a completamento del ciclo delle conferenze dei Beneški kulturni dnevi sulla storia. Guidati dalFarcheologo Miha Mlinar, gli escursionisti visiteranno il museo archeo-logico di Tolmino, 1’itinerario storico culturale di Most na Soči ed i siti di interesse storico presso Caporetto come linsediamento romano-antico del Gradič (S. Antonio) ed il sito archeologico di Tonocov grad. Venerdi 21 maggio, alle 20.30, serata dedicata al teatra sloveno. Nella palestra di Liessa, il gruppo teatrale Vigred di Šempolaj - San Pelagio (TS) presentera la commedia ‘Nič ni tako kot zgleda - Nul-la e come sembra’, scritta e di-retta da Tatjana Malalan. Domenica 23 maggio, alle 18, questa volta nel Centro culturale sloveno di S. Pietro al Natisone, ancora teatra sloveno. II gruppo teatrale Igralci šempetrskegaplaca presentera la commedia ‘Posebni gost prihaja - E in arrivo 1’ospite speciale’, scritto e diretto da Dominik Hanžič. Lo spettaco-lo, che si inserisce nel programma di iniziative collega-te alTincontro dei San Pietro del prossimo 5 giugno, e or-ganizzato in collaborazione con 1’ A m m i ni s t r a z i o n e comu-nale. II mese prossimo infine, dal 4 al 27 giugno, ci sara una grande mostra di Loretta Dor-bolo che esporra a Cividale, nella Chiesa di S. Maria dei Battuti, e a S. Pietro al Natisone nella Beneška galerija. ‘Lo decidera il vento - Odločil bo veter’ e il titolo della ras-segna che verra inaugurata il 4 giugno ed e realizzata dal Comune di Cividale in collaborazione con il circolo Ivan Trinko, la Beneška galerija e 1’Istituto per la cultura slovena. Kaj bo s Slovenskim stalnim gledališčem? Leto 2009 z dobičkom, težave pa ostajajo Skupščina Slovenskega stalnega gledališča je soglasno o-dobrila obračun za leto 2009, ki sta ga predstavila komisarja Andrej Berdon in Paolo Marchesi. Obračun seje zaključil celo z rahlim dobičkom. Je torej vprašanje SSG, ki je lansko jesen močno burilo slovensko javnost v Italiji in v Sloveniji rešeno? Kdor pobližje pozna stvarnost, lahko vsaj sumi, da ne. Komisarja sta v bistvu izpeljala sezono z nekaterimi olajševalnimi okoliščinami, ki jih upravni odbor, kije moral septembra lani odstopiti, ni imel. Nemajhen prihranek je lanski obračun beležil, ker je gledališče tri mesece mirovalo in je pričelo delovati le decembra. Tri mesece manj za plače in druge stroške je bilo tisto, kar je “krilo” luknjo za leto 2009. Po zaslugi takratnega prefekta in tudi krajevnih uprav sta komisarja prejela nekaj dodatnih sredstev, ki jih u-pravnemu svetu ni hotel dati nihče. Dodatki so prišli s strani Občine Trst, ki je odpisala obresti in pridala še nekaj denarja, iz fondov, ki jih preko Dežele FJK dodeljuje manjšinskim dejavnostim italijanska država na osnovi zaščitnega zakona št. 38, iz Slovenije in nekaj sredstev je kapnilo tudi s strani Pokrajine Trst. Vsi prispevki so do sedaj enkratni. Iz Slovenije je prišlo nekaj predstav na solidarnostna gostovanja. Predvsem pa sta komisarja lahko uživala medijski mir. Lansko jesen, ko je prišlo do očitne krize, so se vseslovenski mediji z gorjačami spravili nad upravni odbor in ravnatelja gledališča. Krajevne italijanske ustanove in vplivni kulturno-politični gre-miji v Sloveniji so dovolj jasno dah razumeti, da jim tako upravni svet SSG kot ravnatelj Matajur, Giordano Sdraulig riconfermato Sabato 24 aprile il coro Matajur ha cantato nel Kulturni dom di Šempas in occasione della rassegna corale Domovina Ljubezni 2010. Alla rassegna hanno partecipato sette gruppi co-rali facenti parte anche della minoranza slovena in Austria e delFUngheria. II coro Matajur ha cantato ‘Sinoči’ (priredba Anton Birtič), ‘Snuoika’ (Antonio Qualizza), ‘San vidu Marianco’ e ‘Lan san se oženu’ (David Klodič). Neli’ occasione e intervenuto anche il sindaco di Nova Gorica Mirko Brulc. Giovedi 29 aprile si e poi tenuta 1’assemblea del coro con all’ordine del giorno il rinnovo del direttivo. Pre-sidente e stato riconfermato Giordano Sdraulig, vice presidente Gianni Flore-ancig, segretario Massimi-liano Cernoia e revisore dei conti Paolo Venuti. Anche quest’anno il coro organiz-zera, presumibilmente sabato 12 giugno, la rassegna corale a Clenia in occasione del patrono svet Bit, giunta alFottava edizione. in umetniški vodja niso po godu. Dejansko so bili mediji in javnost na strani kriznega štaba igralcev in gledališkega osebja. Tolikšnega pritiska ne more zdržati noben upravitelj. Berdon in Marchesi sta nastopila, nad gledališčem je legla medijska tišina in lahko sta v strnjenem času izpeljala program, ki je bil seveda delno že pripravljen. Gledališke strukture in mnogih drugih problemov se nista lotila, izpeljala pa sta sezono in ohranila pogoje za stalnost. V tem času je odstopil ravnatelj. Komisarja sta jasno povedala, da se mora strukturnih vprašanj lotiti nov upravni svet. Tu pa se odpira kopica vprašanj. Krajevne uprave so jasno povedale, da mora biti nov upravni svet SSG izvoljen na osnovi novega statuta. Tega pa še ni. Upravni svet bo moral kmalu izvedeti, s kolikimi trajnimi sredstvi razpolaga, in imenovati ravnatelja. Sprejeti bo moral ustrezen program za sezono 2010/11 in jo prilagoditi razpoložljivim sredstvom. Skratka, nov upravni svet, nov predsednik in nov ravnatelj, ki je po zdajšnjem statutu član gledališča, bodo morali na novo zarisati podobo Slovenskega stalnega gledališča. Javne uprave pa se bodo morale pri sprejemanju statuta predhodno izjasniti, kakšna bo odslej njihova vloga pri SSG. Časa je malo, medtem pa bo jasno, če sta komisarja izvedla napredek k reševanju problema ali pa sta bila le nujen oklepaj, ki je za nekaj mesecev prekinil staro zgodbo. (Spectator) »A Giomi afghani, dolore e coraggio negli scatti di Mario Dondero La mostra del fotograf o genovese a Cividale fino al 30 maggio Un signore ultraottantenne che parla del suo amore per la fotografia che e anche il suo amore per il mondo e per gli ultimi. Questo e Mario Dondero, classe 1928, di origini genovesi, e considerato una delle piu importanti ed originali figure del fotogiomalismo italiano. Mentre una sua serie di scatti su Pasolini e esposta in questi giorni a Casarsa, venerdi 30 aprile ha presentato a Cividale, nei locali del circolo Morandini, la mostra di fotografie ‘Giorni afghani, il dolore e il coraggio’. In pre-cedenza, in una sala della Somsi gremita, e intervenuto ad un incontro in cui sono State illustrate le attivita di Emergency, l’organizzazione umanitaria nelle ultime setti-mane al centro della vicenda legata alFarresto e poi alla li-berazione di tre suoi operato-ri. Organizzazione che ha cu-rato fino ad oggi, ha ricorda-to Giancarlo Piccinin, espo-nente della onlus, piu di 3 mi-lioni 700 mila persone. Emanuele Giordana, con-duttore della trasmissione Ra-diotre Mondo e fondatore dell’associazione giornalistica Lettera22, ha riepilogato la vicenda legata alTarresto degli operatori di Emergency e della chiusura dell’ospedale. Le ragioni di quello che non si pub non chiamare ‘complotto’ starebbero, secondo Giordana, in una vendetta fredda operata dai servizi segreti afghani nei confronti di Emer-gency, mentre non sono man-cate critiche al comporta-mento del governo italiano. “La storia e finita bene - ha concluso Giordana - salvo che Fospedale e stato chiuso.” Dondero, che Antonio Giu-sa ha definito, presentandolo, “fotografo militante”, ha spie-gato di a ver fatto il reporter per tutta la vita “con il desi-derio assoluto di obiettivita.” In un intervento ‘sanguigno’, come deve essere la persona, ha affermato che “volevano fare un processo a Emergen-cy in Italia, mentre dovreb-bero farlo agli industriali del-le armi italiani che fanno delle cose schifose.” Le sue fotografie raccontano le tragiche conseguenze di queste cose, la vita ed il lavoro negli ospedali afghani. “Fotografare un ospedale e Da sinistra Piccinin, Giordana, Dondero e Giusa, sotto un momento dell’inaugurazione della mostra fotografica un problema di tatto immen-so” ha chiarito Dondero. Lo e normalmente, ancora di piu in una realta dove ogni giorno non si contano le vittime, soprattutto civili, la dispera-zioni dei tanti, anche bambi-ni, e pero anche il coraggio e la volonta di chi opera e si batte per la pace. “II viaggio in Afghanistan e stato una grande lezione di vita, in quel paese i soldati non servono, servono invece medici e sminatori” ha riba-dito poi il fotografo presen-tando la mostra che restera aperta dal giovedi alla domenica (dalle 11 alle 15 e dalle 18 alle 23) fino al 30 maggio. (m.o.) Aktualno V Oleisu in Rožacu konec maja praznik “Olio e dintomi” Valorizacija teritorija in njegovih proizvodov je glavni cilj pobude “Olio e dintorni” (Olje in okolica), ki jo že šestič prireja istoimensko združenje v sodelovanju s številnimi partnerji v kraju Oleis pri Manzanu. ZELENI / LISTI 't Ace Mermolja Evropa, poroka brez ljubezni Letošnja izvedba bo tako kot ponavadi na sporedu istočasno s prireditvijo Can-tine aperte (Odprte kleti), to je od 28. do 30. maja. Letošnji priljubljeni praznik olja so organizatorji predstavili 29. aprila v vili Mašeri v Oleisu, kjer se bo tudi odvijal večji del programa (nekaj pobud bo v opatiji v Rožacu). Predstavitve so se med drugimi udeležili tudi videmski pokrajinski odbornik za kmetijstvo Daniele Ma-corig (prireditev je nastala, ko je bil župan Manzana, op. ur.), podžupan Manzana Cri-stiano Fornasarig in predstavnik videnske trgovinske zbornice Federico Verzegnas-si. Kulturno in eno-gastronomsko pobudo podpirajo oziroma z njo sodelujejo Agencija za ruralni razvoj Dežele Furlanije Julijske krajine, Pokrajina Videm, Videnška trgovinska zbornica, Univerza v Vidmu, Coldiretti, AIPO - Italijansko združenje proizva- jalcev olivnega olja, Združenje Mesto olja, Državni kmetijski tehnični zavod iz Čedada, Sperimentalni kmetijski center, Gibanje za vinski turizem, hrvaški mesti Labin in Vodnjan, Zadružna kreditna banka Manzano ter društvi Destinazione Futuro in Culturalegno. Ob degustacijah olja so na vrsti še mednarodni posveti (sodelovali bodo tudi proizvajalci iz Slovenije in Hrvaške), tečaji obdelovanja oljk, različne vrste laboratorijev in testiranj (tudi za otroke) ter razstave. Obiskovalci bodo lah- ko izvedeli tudi marsikaj zanimivega o povezavi med olivnim oljem in srčnimi boleznimi, pa tudi o uporabi olja v lepotnih pripravkih. Šesta izvedba prireditve Olio e dintorni prinaša tudi štiri pomembne novosti. V sodelovanju z Občino Manzano bodo v nedeljo, 30. maja, podelili nagrado “Opatovo olje”. Na spletni strani, ki je namenjena prireditvi, so ustvarili posebno pinakoteko, v kateri so zbrana vsa slikarska dela, ki so nastala v okviru pobude Olivarelli (gre za slike, ki so jih umetniki ustvarili z mešanicami vode in olivnega olja). Slike bodo skušali prodati, nabrani denar pa bodo namenili skladu “Per il tuo cuore”. V sklopu sodelovanja z Gibanjem za vinski turizem, organizatorjem prireditve Odprte kleti, bo letos na sporedu posebna “Večerja z vinogradnikom”, dva popoldneva pa bodo namenili tudi lepotnim nasvetom in učinkom, ki jih ima lahko olje s tega vidika. (T.G.) Spregovoril bi o Grčiji, ker nas mora zadeva glede njenega dolga vzpodbuditi k premišljanju. Tehnično bi lahko Grčija falirala, kot je Argentina. Njen primanjkljaj je znašal vsoto velike mednarodne banke. Posojilo, ki so ga za tekoče leto z veliko težavo odobrile članice EU skupaj z mednarodnim skladom FMI, je vsota, ki bi jo brez težav lahko izplačala Bill Gates in Warren Buffett. Še splačalo bi se jima, saj bodo države evrokluba dale Grčiji posojilo po 5-odstotni obrestni meri. Če greste na banko, boste morda iztržili podobno vsoto le za državne obveznice, ki so vezane za dvajset let in so na tržišču izjemno drage. Prejšnja grška vlada je nedvomno grešila, ker ni objavila dejanskega finančnega položaja države. Nemčija pa je s svojim oklevanjem zaradi krajevnih volitev spravila v težavo EU in evro. Posojilo Grčiji bo danes večje, ker so državo napadli mednarodni špekulanti. Gre za znane osebe, ki vodijo investicijske sklade, ki so vzporedni bančnim, gre za znane Hadge Fund. Menedžerji tovrstnih skladov razpolagajo z ogromnimi denarnimi vsotami, imajo veliko svobodo pri investicijah in lahko služijo tudi takrat, ko vrednost tržišč pada. Hadge lahko stavijo na padec nekega podjetja ali celo države in s padcem vrednosti služijo (mehanizma ne bi razlagali). Hadge Fund so igrali veliko vlogo pri krahu Argentine, sedaj so napadli Grčijo, to je šibek člen EU. Njihov končni cilj je bil prav evro, ki je med krizo Grčije znatno izgubil na vrednosti v primerjavi z dolarjem. Kdor je bil v tej igri, je dobro zaslužil. Grčija je bila trojanski konj za naskok na evro. Kako lahko nekomu sploh pade na misel, da stavi na šibenje in celo na izginotje evra? Ni morda za evropsko valuto skupina držav, ki so skupno svetovna velesila, nič manjša od ZDA? Tako je, a le teoretično. Grčija je ponovno odkrila slabosti Evropske unije. Države članice so se res združile in ustanovile tako evropski parlament kot evropsko banko. Smiselno bi bilo, ko bi banka v svoji av- tonomiji pazila na valuto, parlament pa bi, kot se dogaja v posameznih državah, sklepal o skupni evropski gospodarski in socialni strategiji- Tu pa se je zataknilo. Velike evropske države, začenši z Nemčijo, nočejo skupne gospodarske politike, nočejo skupnega načrtovanja gospodarskih in socialnih trendov. Vsaka država želi ostati pri gospodarskih in tudi finančnih odločitvah sama svoj gospodar. To se je videlo že leta 2008, ko je vsaka država reševala lastne banke s svojim sistemom in je bilo dogovarjanje silno težko. Gre za absurd, saj so imele taiste države skupno valuto, a so se obnašale, kot da je ni. Podobno se je zgodilo z Grčijo. V družini je imel (in ima) sin kužno bolezen, a se ostali družinski člani zanje ne zmenijo: nihče noče plačati zdravnika. Ugotovitev je grenka, vendar jo lahko opazujemo od blizu. Ko je Slovenija vstopila v EU, nato v evro klub in končno v Schengen, smo vsakič nazdravili. Danes se Italija in Slovenija glede marsikaterega vprašanja obnašata, kot da imamo še stare meje, dinar in dva družbena sistema. Skratka, države EU so sklenile poroko, sedaj se morajo pričeti imeti rade. Podobne so tistim ženinom in nevestam, ki jih poročijo starši. Očetje združene Evrope nikakor ne morejo biti s sklenjeno poroko zadovoljni. Organizatorji in pokrovitelji prireditve Olio e dintorni L’intervento “La bilingue e quelle scuole che patiscono Pemoraggia demografica delle Valli” In questi giorni si dibatte nelle Valli del Natisone sul-la nuova ubicazione della scuola bilingue, il fabbrica-to che la ospitava e, pur-troppo, risultato non idoneo alle norme antisismiche. La scuola in questione e una scuola particolare, e la scuola di una minoranza lingui-stica! Indubbiamente il di-sagio creatosi a meta anno scolastico e notevole. Lo ‘sbaraccamento’ frettoloso per motivi di sicurezza ri-solve il problema solo per 1'anno in corso ponendone uno ben piu grosso; dove ubicare la scuola per il pros-simo anno? Come sopra citato detta scuola non e una scuola normale, e, e ci tengo a sottoli-nearlo, una scuola radicata nel territorio di appartenen-za, le Valli del Natisone, che, e legge dello Stato, opi-nabile, ma non sindacabile, godono dello statuto di area confinaria bilingue. Da al-cuni anni le Valli del Natisone subiscono un’emorag-gia demografica che a tut-t'oggi pare inarrestabile. 16.195 abitanti nel 1951, 6.130 abitanti nel 2006. La pianura, piu comoda e certamente piu vicina al pošto di lavoro e un richiamo molto forte per i giovani. Quel che resta in queste meravigliose valli sono un numero sempre maggiore di vecchi e un manipolo di giovani eroi che hanno deciso di crescere i propri figli nelle case dei loro padri, ma no-nostante la loro buona vo-lonta probabilmente do-vranno anche loro scendere a valle... gli stanno chiuden-do le scuole! I numeri, anche qua, sono tragici: Pulfero 6 bambini, Savogna 10 bambini. La chiusura delle scuole appare ormai inesorabile, strutture scolastiche a norma, con cu-cine, palestre e strutture per disabili resteranno, probabilmente dal prossimo anno, vuote, monumenti alla me-moria di quello che fu una comunita. Ed e in questo contesto che a mio parere si potrebbe risolvere la que-stione della scuola bilingue salvando, se mi passate il proverbio, capra e cavoli. La proposta che mi pare reali-stica e quella di alcuni am-ministratori locali che si sono detti molto felici di ospi-tare per il futuro la scuola bilingue, non smembrandola come qualcuno asserisce, ma creando quello che a mio av-viso si potrebbe chiama-re ‘scuola diffusa’, rendendo un‘unica scuola con una sola sede ma con tre insedia-menti diffusi sul territorio, e facendo cosi convivere scuola bilingue e scuola statale in un unico fabbricato, creando forse una nuova generazio-ne di valligiani senza piči pregiudizi politico linguisti-ci e con solo un idea, quella di vivere in armonia cer-cando tutti insieme di valo-rizzare il territorio in cui vi-vono. Questo e il vero problema che forse sfugge ai piu, la di-fesa del territorio, che come sopra citato si sta spopolan-do. Avrebbe senso una scuola bilingue a tutela di una minoranza che, spero di no, sta scomparendo? Nella discussione ho po-tuto sentire tutto e il con-trario di tutto, addirittura qualcuno ha citato la tesi delheconomia di mercato -chi e piu bravo vive (riferi-to alla scuola), tesi che poco o nulla ha a che vedere con un contesto tutelare e antie-conomico per eccellenza quale e 1'istruzione e nello specifico detta scuola che di-fende, giustamente a mio av-viso, la particolarita di una minoranza. Un ultimo appello, a mio avviso doveroso, e quello di riporre, metaforicamente, le doppiette nel cassetto piu re-condito della nostra madia, e affrontare il problema con uno spirito nuovo di colla- borazione e rispetto reci-proco senza tirare, da ambo le parti, il politico di turno per la giacchetta per far pre-valere le proprie tesi, i poli-tici quasi sempre schierati a difesa di una sola parte del problema qui da noi non hanno mai risolto nulla e an-zi hanno solo contribuito ad inasprire la discussione, senza peraltro mai offrire una proposta organica di svilup-po di questo territorio. Giampiero Marchig Considero molto positivo questo intervento perche aiu-ta a discutere e a capirsi. La prima cosa da dire e che la scuola bilingue non e la scuola di una minoranza linguisti-ca, ma a tutti gli effetti una scuola dello Stato italiano, con pari doveri e diritti. Di diver-so ha che 1‘educazione avvie-ne in italiano e sloveno con-temporaneamente. Certo, e nata privatamente su iniziati-va delle associazioni slovene in anni in cui si diceva che nessuno V avrebbe voluta. Ma da quando e stata parificata e poi statalizzata e diventata scuola del territorio, aperta a tutti. Oggi e radicata forte-mente e frequentata da 220 bambini e ragazzi, anche se molti non lo vogliono vedere. Accanto ai genitori che la scelgono in linea con la tradi- zione slovena famigliare che vogliono consolidare ed at-tualizzare con 1'apprendi-mento della lingua slovena standard, non sono pochi quelli che la scelgono pur non avendo nulla a che fare con la minoranza slovena, convinti del valore in se' dell‘educa-zione plurilingue per la cre-scita dei ragazzi. L'esperien-za sampietrina, rispetto ad al-tre (italiano-inglese per esem-pio), ha il vantaggio che lo sloveno e una lingua dellam-biente ed apre inoltre nuove opportunita in relazione con la vicina Slovenia, giovane e dinamico paese europeo. Vie-ne del tutto sottovalutato in-fine il fatto che i genitori sono politicamente trasversali, di sinistra, centro e di destra, per questo e difficile capire certo accanimento, tutto ideo-logico, nei suoi confronti. La scuola bilingue e un'ini-ziativa di qualita, un qualco-sa dipiii che nelle Valli del Natisone siamo riusciti a co-struire per noi e possiamo offrire anche ad altri. Tutti, io čredo, dovrebbero sentirsi im-pegnati a difenderla. Piu di tutti il comune di S. Pietro al Natisone chepersuo merito e rifiorito grazie alle molte fa-miglie che vi si sono insedia-te anche ritornando a vivere nelle Valli del Natisone e per limpulso che da alla sua eco-nomia. Negli ultimi decenni e lunica iniziativa in contro-tendenza, che cresce. Purtroppo la gente non scende a valle perche le stanno chiudendo le scuole, se ne va perche e mancato lo svi-luppo e non ci sono bambini, per questo le scuole chiudono. L'attenzione alle dinamiche locali ha sempre contraddi-stinto la scuola bilingue che per anni, finche e stato possi-bile, ha incoraggiato la doppia iscrizione dei bambini proprio per mantenere aperta qualche scuola di montagna. Certo e pero che ilprezzo del non svi-luppo non possono pagarlo i piu incolpevoli. Ai nostri bambini, che vivono in una realtd disagiata, dovremmo offrire molto dipiii, affinchepossano essere alla pari con chi vive in cittci ed ha tutti gli stimoli ed i servizi a disposizione. Devo-no essere loro lapriorita e non ‘servire’ a risolvere altri problemi a proprio discapito. Ol-tre che per la specificita del modello bilingue chefunziona se mantiene la sua unita, la proposta di Savogna non pub essere accettata anche per questo: perche non mette l'in-teresse dei bambini al primo pošto. E poi nel comune di S. Pietro lo spazio per ospitare tutta la scuola c'e, gia ora. Infine anch'io sono con-vinta della bonta delTintegra-zione e interazione delle scuole monolingue e bilingue per far crescere ragazzi piu aper-ti e consapevoli, ma anche della necessita di collaborazione tra tutti per il futuro della nostra comunita. Perche e vero, la situcizione e molto grave. Ma vanno identificati i veri problemi. Purtroppo lunico allarme che esce dalle valli sulla stampaprovinciale e re-gionale riguarda la negazione della ‘questione slovena’. Un ottimo alibi per chi non fa nulla per il nostro territorio. (jn) La trasmissione televisiva Sentieri Natura si affaccia sulle Valli del Natisone NelPambito della fortunata trasmissione Sentieri Natura, condotta su Telefriuli da Ivo Pecite, a meta maggio una trasmissione sara dedicata alle valli del Natisone. Realizzata in collaborazione con la sotto-sezione del Cai Val Natisone, andra in on-da venerdi 14 maggio alle ore 21. In studio il presidente Massimiliano Miani e Dino Gorenszach illustreranno due sentieri, quello che da Stupizza sale a San-t’Andrea, Montefosca e ridiscende a Stupizza e quello che da Clastra porta sul San Martino. E evidente che questo sara lo spunto per toccare anche aspetti relativi al-la storia, alle testimonianze della cultura materiale e alPambiente. La flora e la fau-na delle Valli del Natisone verranno illu-strati da due esperti: Raffaella Zorza e Ti-ziano Fiorenza. Con il supporto delle immagini, riprese da Ivo Pecile durante una recente ustita del Cai - Val Natisone, verra presentato anche il sentiero che attraversa i bei prati della Kraguojnca e conduce sul Monte Ioanaz. V visoki starosti jev Ljubljani umrl nekdanji izseljenski duhovnik, urednik in publicist Zdravko Valentin Reven (1921 - 2010), ki je imel velike zasluge tudi za Slovence v Benečiji. Poznali so ga naši emigranti v Belgiji, posebno tisti, ki so živeli v krajih Charleroi, Tamines in Mons, ki jih je kot slovenski misijonar pogosto o-biskoval. »Ko sem v letih 1948 -1960 zbiral in obiskoval slovenske rudarje po zahodnem delu Valonije, sem bil tudi za Benečane “naš gospuod”, medtem ko je italijanski dušni pastir kmalu začutil, da so ti ljudje z meje države nekaj posebnega«, je Reven pred leti zapisal v Trinkov koledar. Poznali so ga naši ljudje tudi drugod v Belgiji (tudi v Franciji in Švici), saj je bil njim namenjen Slovenski glas Beneških Slovienju v Belgiji, ki ga je izdajal v letih 1952-1960. »Sredi tujega okolja sem jim skušal prinašati nekaj domačega, da bi jih dvigalo in bodrilo, pa tudi vedrilo po težkem in napornem delu 800 in 1.000 metrov pod zemljo«. Njegova skrb je bila tudi povezati beneške ljudi z rodnimi kraji, z versko in kulturno tradicijo Benečije in seveda gojiti med njimi slovenski jezik. Umrl je duhovnik Zdravko Reven “oče” Slovenskega glasa Beneških Slovienju Bil je ‘naš gospuod’ v Belgiji Valentina Revna so poznali tudi beneški duhovniki iz vasi, odkoder so beneški emigranti prihajali, saj se je obrnil nanje in jih prosil, naj mu pošiljajo novice. Najbolj tesno in plodno pa je bilo sodelovanje z Antonom Cufolom, ki je bil duhovnik v Lazah pri Podbonescu. Marca 1951 mu je Reven poslal tri izvode poskusnega lista za Benečane. Cuffolo je zelo pohvalil pobudo in obljubil, da mu bo poslal »vse bolj važne novice iz lepe Nediške doline in vmes tudi kako lepo beneško ljudsko pesmico iz moje zbirke. Zainteresirati moramo naše izseljence za domače kraje in zato tudi pisati čimbolj mogoče v tukajšnjem narečju in o domačih zadevah. Zal, da ne znajo čitati slovensko, ker se niso nikoli učili in ker to jim je bilo zabranjeno pod fašizmom in po fašizmu. Se bodo navadili. Tudi veselja do čitanja imajo premalo. Vzgojeni so bili v šolah v šovinističnem duhu in v sovraštvu do vsega, kar ni italijansko. Zlasti so nahujskani proti sosedom oziroma Jugoslovanom. Zato se mora ravnati z njimi previdno.« Takrat se je začelo dopisovanje in redno sodelovanje SLOVENSKI GLAS i&b* Beneških Slovenju u Belgjl + Viži SKOPA Spst so zažvuonil zvuonovi adnemu našemu človjeku,ki Je kortču svoje življenje u BelgJi,U Nede'jo po Veliki nu.ooi, na 17.aprila zvečer je ču k to poznanim Viži Skoda,"Pever-ju" taz Preserja doma.Na cjesti,ki gre iz Charleroi u Fleurus,na kra- 4 c) S 5' © EXP£OITEUR abbt Z. Reven me Charles Dupret, 17 CHARLEROI w] M :k0 ■SS Glava časopisa, ki je informiral in vedril naše emigrante po težkem delu v belgijskih rudnikih Prinašal jim je novice iz domačih krajev in “mrvice” slovenske kulturne in verske tradicije Benečije med Revnom in Cuffolom. Iz podatkov, ki mu jih je posredoval lažanski duhovnik, je Zdravko Reven pripravil brošuro na 14 straneh z naslovom “Boj beneških Slovencev za svoje pravice”, ki je izšla leta 1952. V njej so bili manjši in večji zemljevid, opis naše deželice pod Matajurjem in njenih znamenitosti, njena zgodovina, socio-ekonomske razmere in seveda jezikovna situacija. Po podatkih, ki mu jih je lCOt>B£ Ne poznate mlinarja Ernesta s Pod-srjednega? Je bardžtk mož, ki popred, ko je parštV u BelgrJo karbon m]£t tu mino, je našim Judšm moko mleu tadoma. Ku vsak mlinar je tudi Ernesto jemau mero od tegk kar je zmleu.Pa so mu djal:"Ernesto,previč si uzeu.Imaš smartni grehi" "Šmartnega greha pa že nimam!"se je odrezu Ernesto."Za smrtni greh je treba tri reči:l.Vedenje popilnoma, 2.velika reč, 3.fraj privoljenje. Vedenje poptmoma: tu malinu nišam vi- Mario Kanalaz z Dol.Barda je Su iz Belgje in Ingiltere v Ameriko,kjer ima sestro,- V Hostnem je umrti Valentin Luščak.- Poročile so se: na 29.še-narja Elza Pavletič iz Seuck z Batistom Morra iz Bresoie; na 5.febrarja pa Gajacova s Slapovika Marija Gus z Emiljom Skubla iz Subida. Martvega so ušafal u hiši Toni i TomazetičaC^jm^rnrotfft) s Carnico J c ▼ijcarije Kožica. ‘A /f' NAD TOJ TO Subit •s 3-ha*" Čtnfbola 0 c / {'ptJrcIfl_____ Cuffolo poslal, je Reven napisal med drugim, daje bilo leta 1952 kar 53 slovenskih duhovnij v Benečiji »in da le v štirinajstih od teh se v cerkvi govori slovensko«. Razumljivo je torej, zakaj seje slovenščina že hitro po vojni močno ošibila po beneških dolinah. Po tej publikaciji so beneški emigrantje v Belgiji začeli redno dobivati še Slovenski glas. Izšlo je 43 številk, šest za vsako leto v ob- dobju 1953 - 1959, katerim je treba dodati prvo v letu 1960, ki je bila tudi zadnja, saj se je takrat Reven po dvanajstih letih dela med Slovenci v Belgiji vrnil v Ljubljano. Slovenski glas je izhajal v 420 izvodih. Kot dokazujejo pisma, ki jih je od beneških izseljencev prejemal Zdarvko Reven, je bila publikacija zelo priljubljena med našimi ljudmi po svetu. Skoraj sočasno s Slovenskim glasom je nastajal Trin- kov koledar. Junija leta 1952 je Cuffolo napovedal Revnu namen izdati Trinkov koledar, julija ga je prosil za “emigrantski prispevek” za prvi koledar. Torej tudi v tem zelo pogumnem kulturnem projektu sta tesno sodelovala. »Po iznajdbi atomske bombe je to gotovo najvažnejši dogodek povojnih let. Presenečenje v nebesih in na zemlji!«, je Cuffolo napisal Revnu ob izidu prvega Trin-kovega koledarja, ki je izšel v čast Ivanu Trinku ob njegovi devetdesetletnici. Ko je Trinkov koledar izšel, se je v njem pojavilo ime Valentina - Zdravka Revna v vlogi založnika (skupaj z delavci Beneške Slovenije) in kot tak je ostal do leta 1960. »Cuffolo je kar na svojo roko brez predhodnega vprašanja ali obvestila napisal, da sem izdajatelj koledarja jaz« je pred leti napisal Reven v članku za Trinkov koledar. »Zaradi razmer se je pač skril za mojim imenom. Moj je le članek, ki sem ga tedaj napisal«. Reven je bil torej pomemben sodelavec in močna opora za lažanskega duhovnika in protagonist pri prvih korakih izdajateljske in kulturne dejavnosti v Benečiji. Tudi zaradi tega smo mu zelo hvaležni, (jn) Ustvarjalna tržaška pisatelja Incontro Tondo - Žekš: Slovenska Tržaška pisatelja Boris Pahor in Alojz Rebula sta si v marsičem različna, pogostokrat pa sta sodelovala. Primer sodelovanja je njuna knjiga o Edvardu Kocbeku, ki je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja povzročila v takratni Jugoslaviji veliko hrupa. Če je Rebula veren katoličan, je Pahor laik, oba pa združuje skrb za slovenstvo, nasprotovanje komunizmu in bivši socialistični Jugoslaviji. Oba sta zagovarjala samostojno Slovenijo. Boris Pahor je deset let starejši od Rebule, postal je znan v Evropi in v Italiji, kjer mu dodeljujejo številna priznanja in nagrade. Zadnje takšno priznanje mu je dodelila občina Lignano Sab-biadoro. Gre za precej znano nagrado Hemingway-Spar-kasse, kije letos doživela 26. izvedbo. Nagrado, posvečeno pisatelju Ernestu Heming- Alojz Rebula wayu, je Borisu Pahorju podelila žirija, ki sta jo sestavljala direktor RAI Uno Mario Mazza in župan Lignana Silvano Delzotto. V obrazložitvi sta ocenjevalca zapisala, daje nagrado Pahor prejel za “neprestano prizadevanje za uveljavljanje vrednot svobode, tolerance in prijateljstva med narodi v okviru evropske regije, ki združuje Furlanijo Julijsko krajino, Slovenijo in Avstrijo”. Alojz Rebula je sicer bolj Boris Pahor znan v Sloveniji, kjer je prav tako prejel vsa možna priznanja. Rebula je še aktiven pisatelj in tako je pri celjski Mohorjevi družbi izšel njegov naj novejši roman z naslovom “Skrivnost kostanjevega gozda”. Gre za zgodbo slovenskega udbovca (bivša jugoslovanska tajna policija) Arna, ki mora nadzorovati delovanje podeželske duhovščine. Je prepričan marksist, vendar pri delu prevlada človeška plat. Počasi spozna, da mu je bila religija napačno predstavljena. Na predstavitvi knjige je Rebula dejal: “Tudi udbovci so ljudje, tudi v njih živi človek, večkrat zatajen, a še zmožen pozitivnega.” Glede komunizma pa je Rebula pristavil: “Komunizem ni bil ideologija, ampak religija, zato je tudi nasprotoval krščanstvu, saj je bil njegov temeljni konkurent.” Na pripombo iz občinstva, daje (Rebula) naiven, če trdi, da Udbe ni več, je pisatelj dejal, daje prelom med diktaturo in demokracijo v tem, da te v slednji tajne policije pustijo izražati svoje mnenje, “da te zaradi njega ne odpeljejo na zaslišanje, ampak te pustijo pri miru. Kdor trdi, da Udba še danes eksistira, žali slovensko demokracijo”. Glede samega romana je Rebula pristavil, daje zgodba fikcija, temelji pa na mnogih resnič-nih dogodkih in dokumentih. minoranze, un segue dcilla prima Uno dei tavoli tecnici bilaterali e espressamente dedicato ai problemi delle minoranze. II tema dei finanzia-menti alla minoranza slo-vena e stato uno dei nodi affrontati durante 1’incon-tro tra il presidente Tondo ed il ministro Žekš. Tondo ha sottolineato le notevo-li difficolta di bilancio della Regione in seguito alla crisi economica che hanno portato al taglio di un fon-do di 240 mila euro, ma le attivita delle istituzioni della minoranza potranno essere finanziate grazie ai Fondi europei, e stato det-to. Per quanto riguarda i tagli previsti nella finan-ziaria statale per il prossi-mo anno, il presidente Tondo ha confermato Tim-pegno della Regione nei confronti del Governo na-zionale per arrivare ad una condizione di certez-za delle risorse. Si e parlato inoltre della situazione del Teatro Stabile Sloveno e della scuola bilingue sampietri-na. Su quest’ultima e sul suo futuro, come gia detto, sono State fornite ampie rassicurazioni e d e stato confermato che rappre-senta un’istituzione di pre-stigio anche per la Regione Friuli Venezia Giulia. Četrtek, 6. maja 2010 valore aggiunto Naš domači izik Te stari ljudje so nam nimar pravli... Sonia na špietarskem konkoršu Te star judje so nimar pravli, de se muora nimar poslušat tega, ki vie vic ku ti, kar življenje je učilo. Takuo pravejo, de: G Tek na te stare posluša, na dobrega pokuša. G Tek dugo leži, mu se slama ta par rit darži. G Tek zguoda ustane, mu kruh ostane. G Tist, ki gre poča-so, daleč pride, G Tek jamo druzemu kopa, sam tu njo pade. O Tek prose, žihar nose. G Tist, ki seje, an požanje. G Tuk se muš vaja, an dlako pusti. G Sa-muo muš niema potriebo šuole. G Liepa pot nie an-kul preduga. i> Uči tuo k’ muči. G Usaka glava ima svoj um. G Usaka vas ima nje glas. G Usaka mačka svoj rep hvale, G Vuk vuka na maj okoje. G Za mu-čanjan nie uprašanja. G Buojš za izik se oklat, ku na-umno govorit. G Buojš ice donas, ku jutre ciela ka-kuoš. G Pamet je lieuš ku žamet. G Raj stuokrat dat ku ankrat parjet.G Drek buj, ki ga bazgaš, buj smar-di. G Na odkladi za jutre, kar moreš narest donas. G Tek vesoko skače, nizko parleti. G Sama na glunja na gori. G Puno kodkodekanja, malo jajc. G Tist muš, ki ulieče, le tistega tučejo. G Tek na nuca glave, naj nuca pa pete. G Navada je želiezna srajca. G Božji domic če ga ni ku an bobic. G Jzik tuče, kjer zob boli. G Kar mačka rodi, vse miš lovi. G Lage imajo kratke noge. G Obedan nie takuo zjuh, ku tek necje čut. G Nie vse zlatuo, kar se lašči. G Povej s čin greš, ti povien, ka si... G Liepa miza an nič na nji, huduo je bit ta par nji. G Dokjer živi, človek se uči. G Besie-de so ku bušele, imajo med an tarin. G Na dva vedo vic ku adan sam. G Je buojš stara modruost, ku nova noruost. G Vsak gre v malin s svojin žakjan. G Zdreu človek ima vič želje, te buni samuo adno. G Nuoc ima uha, dan pa oči. G Nuos nie deleč od ust. G Lonac kotlu naj se na smeje, zak so glihana. G Če necješ nič miet nareto, druzemu kuazavi. G Buojš je s pametnim jokat, ku z norcam se smejat. G Blaguo nie maj saruota. G Šiba novo mašo puoje. G Sen-kanemu konju se na gleda v usta G Stara kakuoš die-la dobro župo. G Pride blek na jamo. G Potrebinja niema leča. G Pjancu se še uoz ugane. G Na rieč par-siljena na vaja an bob. Sonia Gariup Dan dan, k je šu daž, Ivan je želu ki dobra s skuhat... Friko je t prv ocru an prv pobrau skuto tu dno skliedo Nocento, Ivanje bieu konf-nan or na dne ore. Je muoru pustit use, an tiho iet. Za njin je peju še ouce an koze. Dua žakja reči mo je dan mušac nesu, on je mu paj dan rusak an mandulin a trakole je držu. Še Bobo je uteku za njin. Kr judij a so merkal, todek je hodu s to karovano, so pen-sal, k je dan rzbuojnk, dan džertor, dan... usak je jau suo. Ivanje žej douo hodu, kr je veliezu tu dno dolino, kje miela dne ore tej dne katedrale vesoke. An tu krile te ore so uaruale dne uasce ž njeh cierkucu na sred. Judij so etu veselo dielal an živiel. Ivan je šu tjeu te kri te doline an je počeu na or se rabt. Or... or... or..., je stopnii tna dno kuotšče an se je etu dou uoru, trudan za krepat: zat je or ustanu, je uzeu manerin za štejpo ošpkat: nuot je zaspau tej dan čok. Druu dan a je sonce zbudilo: je uoku se oledu, je po-muzu koze, je sniedu nki an rauno je počeu kuotšče trie-bit. Je sieku, ladu an skladu drua. Kak dan potn, malo ubi zuor, mo se je prkazu dan ka-zon, tu frate an rmouje po-diet. Dua kompasa an je bieu tor. Se je prieu za kluku, po-tisnu an je odpru. Dan tič se je uštrašu an uon spoletii; mriene tej dne plahute so plengale o zuor dou. Na sred 4 1 je blo onjišče, dna miza an stol... Dne liesnce so pejale ou šolar, tri ščelin paj dou kliet. Ivanje use olndrnu! Kazonje bieu zapuščen, Buoh vie ka-da, an čelih je bieu potrieban usa, Ivanje zaurisku an je počeu dielat nuoič an dan za a uorentat. Je ribu, je čistu, do-kladu... korca prekriu... Uon pred kazonan je ležala dna peič, k je doventala cierku an uotar. Kr dou uas so zuon klical, še Ivan se je pokleknu, an etu, na te peič je pieu, je joku, etu je mu pred očam use tuo, k je blo prej. Kr maša je bla spieta an judij so uon vehajal, še Ivan se je or pobrau. Dan dan, kje su daž, Ivan je želu ki dobra s skuhat: uan, k nas sta ešpert, ne pravn, kuo je luožu tu ponu. Je douo miešu an obraču, dok k se je nardila dna aurena luna an on je pokusu tei prv to kolo, Bruna Balloch an nje rojstna vas: Subid k mi potn smo “friko” klical: a je Ivan t prv ocru. Še Škret - bet je plat obližu, kr mo je dau dan koščic! an potn, t duazij, se so nimr ledal. Je blo vlažija an Ivan je usiau use tuo, k tu žakjah je mu. Po liete se je hladu zuna an z mandulinan je pravu uso nja uisko: Bobo je cvilu pr njemo. Ivan se je predielu, prehladu an zabolii. Kr je počeu težko pahtiet an mamo klicat, je Škret - bet prletu: a je po-kriuu, mo je daju pit, kr je uprašu an mo je plieve sarii an kladu na pet. Ivan se je spuotu, an počaso počaso se je ožvu. Tu klet je sprauiju mlieko za siert, a je spihnii, posneu smeteno za smest ita-ko je mu ser mast an batudo za pit an za jest. Te dan Ivanje uzeu uon te oblaike, kje usieru an prej ko nest toune kotu: - Se so usi zable zame! - je uoru an ve-liu tu sieratuo te mošt, k mo je skiselii, kr je zabolu. Etu, kje tuo veliju, dn burk se so napenjal an dne kapice dne reč biele se so dielale zuor. Ivan je pobrau tuo tu dno skliedo: ta rieč je bla tej dna krema dobra. Zat jo je osolu an je kapu, k osolieno se ohrane ubi douo, tuo k tu roke, z ničan, mo je pršlo. Z mušan, tu host je dielu an se maltru, Bobo za njn je hlahlu an laju za nč. Mrak je dau dou an nuoič se je nate- jala, Ivan še te dan je čaku mo ni die kak, k more letiet domou: tako včer je bieu zanj nimr ubi težak za prenest. Dielo je mielo pouno moč, an mo je pomalo dost! Tieu jesen je pobrau tuo, k vlažja je usiau an liepo na-basu tu kliet za zimo. Patok je zbliedu an verne je luožu zuor tie... pouno žiuau so šl spat. Kr Škret-bet je oduhu še snieh, se je pre-obliku an je skočnu dou uas. Je šu tu turan, an zuon te debel potenu. Otroc pousn so kuckal... Očan t star, s to olup-jeno palco, se so pod lipo spravi, an kr so bi usi, Škret-bet jen je jau: - San ja, k uas son klicu: judij, viesta, k or na ore je dan človek, k veja, vič ko tuok teži veja! Palco to bielo, še on mereta! On zna, uons sieratue še dan druu ser ve-bierat. Nečta vieruat? Pokusita, je tla! - an je luožu prednje dno korbco kreme te bie-li k Ivanje naredu. - Mmm... je dobra! - so mlaskal an z lauo so uoril d “ja”. - Ja te bo mou je rat trpu tor, an mene me je špot an sran, k nisan nč naredu zanj! Zejtra con dou ta človieka, tle u Uas: tla ma žviet z nam od enje tie! - je jau te ubi star. Je šu uons tropa an je upi-ču nja palco na dan, an za-njin, še t družijo so tako nar-dil. T mlad druu dan so šl puonj an Škret-bet seje sme-ju pr njeh. Ivan ni vieu za nč. Je kleču tna peič, k je miela kolaznice skrpane s kolien kej, kje nucu nja cierku. Te k nejče vieruat, je šnje orna Mie ta peič, jo se more vidat! Ivanje šu z uojo dou uas, an zuon an judij a so veselo sprejel. Dan čas je stau dol: je uču otroke brat an pisat, an je uču žene, skuto an friko kuhat, zataj je šu todek je pršu. Bruna Balloch Daj tle san ti parnesla napisano vse, kar boš govoriu, zak ti na bon mogla šepetat, me na boš ču, zak si zjuh. Renzo: Ka si jala? Lidia: Sanjala, de si gjuh. Tle imaš za prebierat! An bodi mi hvaležen, na nikdar Boga zahvališ, de me imaš. R: Ist bon Boga zahvalja-vu, zak te iman! Zak mi na daš meru ne čez dan ne po-noč! Niemam pru za ki ga za-hvaljuvat, an bod brez skar-bi, tiste naumnosti na bon sigurno runu. L: Petdeset het odtod si mi pravu, de san narlieuš na sviete an de brez mene na boš mu živiet. R: San muoru bit že pjan, če san tiste pravu. L: Ist pa san te miela takuo rada tenčas, de san te bla sniedla an sada pa se grivan, de te niesan. R: Ist na bon poslušu tojih šleutarij. L: Če si biu mene poslušu smo bli nomalo gjuoldal, ovi-dal nomalo sveta, ne saldu doma. Goria temu, kje pamet zgubu R: Sviet je vederban. So ga vederbal tisti cigani, ki nie-majo nikdar zadost, an buo-gi ljudje so pa nimar buj buoz. L: Ka se ihtaš, si dobar za pridgat, ma na koncu na ustrojiš nič, ne ti ne ist. R: Moreš viedet, de ne, na posebno tiste tajšni ku ti, ki jih na skarbi druzega, ku kara je nosna, kero mazilo je buojš za gobac za na posta-riet, ki dieš ti, de te mazilo omladieje? L: Ja, an še kuo so drage, ma so drage use tiste mazila, vieš de za nomalo paršparat bomo muorli kupit kompju-ter. R: Kompjuter? L: Ben po televižjone san videla niekega moža, kije teu nieki placjat na puošt an so mu j al, de naj placj a s komp-juterjam doma. R: Brava kaštrona. Ben, kupimo ga naglo, takuo na bomo nucal še pezjona ne, na ku partisnemo baton an je use placjano... Te prosin za vojo božjo, te prosin, na prav obednemu telega, televižjon te je pomotu. L: Ma ki misneš, de kompjuter je sude, sa se na zasto-peš tu teknologijo, ku muš tu nove vrata. Ist znan že puno reči: face buk, floppy, web, hardbuk, rom, ram an še... R: Alje hudič, kuo motijo judi šibke, tiste, ki imajo otrobe tu batič! Tuole mi muoreš objubit, de na boš obednemu pravla tele naumnosti, de se ti na bojo ljudje smejal. L: Tuole san videla, tu televižjone pravejo samuo resnice. R: Ja, imaš pru, samuo resnice, njih resnice, tiste, ki jin gre njin pru, ma vied sama, na prav obednemu telih reči, zak čene te ložijo v mani-komjo zaries. L: Na buojse, me na ložijo ankamar, ku me nieso lo-žli do sada, me na ložejo vic, sa man lekar stuo liet, anta ti gre pru de te podritvan. R: Ja ben, usi muorjo živiet. So jal, de sviet je hiša usieh, ma mikeno glavico imaš. L: Potalaž’se. Al vieš, ka san se navadla, ma ti na povien kje, de na boš kleu. Kar si jezan se muoraš napunt sape an potle jo uon spustit takole: uuuuuu... R: Na kor ku še tiste, de bomo tulil. L: Pruzapru san an ist tuole pomisnila, kar kajšan krat si ihtu, magar tu kajšnin Spitale an čakaš ure an ure za pasat no vizito, tu an žlah začneš tulit, te bojo Sigurno vsi čudno gledal, ma na bo obedan viervu, deje na terapija! R: Narbuojš bi bluo, de se poberemo, tle naco je korlo poviedat kiek pametnega. L: Je korlo ki prebrat po sloviensko, po našin, zak so niekšni, ki zmieran pravejo an pišejo, de na znamo, de kar govormo nie ne slovien-ski jezik, ne slovienski dialekt. R: Tisti pa so še buj šleu-tasti ku ti. Tek zaničava suo-ji jzik, se sam caba u rit. L: More bit, de kar guor-mo nie sloviensko, lahko je kajšan neznan jzik. Ist tale no nuoc san sanjala po ingleško. R: Druga naumnost. Ma kuo si sanjala po inglešk, če na znaš? L: Sa zatuo, je muorlo bit inglešk, zak niesan nič za-stopila. Puno judi se hvalijo, de na znajo po slovinsko, če-tud znajo lieuš ku ist. R: Goria temu, kje pamet zgubu, so buoge saruote. Seda genji jo an pomo proč. Za mano, viedi jo, na prideš vic tle špote pitat. Na zamierta, lahko nuoc. L: Lahko nuoc, ma priden pa sama, takuo manku lahko povien, kar bon tiela, ne ku naco. Niesan muorla ku mu-čat, vien ist kuo so reči, eh van ben povien mars ki an koga. Na zamierta! Lidia an Renzo Gariup Četrtek, 6. maja 2010 Slovenski emigranti so v Argentini predstavili svoje kulturno delovanje Letošnji 10. april je bil za potomce slovenskih emigrantov v Južni Ameriki še posebno slovesen. Letos mineva namreč 200 let, odkar je Argentina postala neodvisna republika, v okviru praznovanj ob pomembni obletnici, pa so povabili vse jezikovne skupnosti, naj v Buenos Airesu predstavijo svoje kulturno delovanje. Tako so člani krožka Zveze slovenskih izseljencev Furlanije Julijske krajine - Slovenci po svetu iz krajev Mar-cos Paz in Villa Ballester v sodelovanju s slovenskimi društvi iz Argentine, Čila in Urugvaja pripravili in uredili celo vrsto razstavnih panojev in stojnic, ki si jih je ogledalo približno 5.800 obiskovalcev. Ti so tako izvedeli marsikaj zanimivega o družinah slovenskih emigrantov in njihovih potomcev, s pomočjo slik in knjig pa tudi o zgodovini, geografski razširjenosti in običajih, predvsem gastronomskih, slovenske skupnosti. Ob tej priložnosti sta člane Zveze slovenskih izseljencev obiskala tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš in slovenski ambasador v Argentini prof. Avguštin Vivod, praznovanje pa se je zaključilo v veselem vzdušju, ki so ga poživili še s plesom in slovenskimi pesmi- mi. Evropski projekt iCON: ključna vloga SDGZ Investicije za več kot 3 milijone evrov s prve strani Partnerstvo je strukturirano tako, da ima vsak delovni sklop svojega vodjo ter so-vod-jo na drugi strani meje. Organizacij oziroma ustanov, ki sodelujejo v projektu, pa je petnajst. Med temi je tudi Poso-ški razvojni center. Namen projekta iCON je povečanje konkurenčnosti mi-kro, malih in srednje velikih podjetij celotnega območja programa (ob Sloveniji in FJK so zaobjeti še večji del Veneta ter Ferrara in Ravenna) s pomočjo mreženja in trajnega povezovanja. Predvideno je sodelovanje, prenos znanja in tehnologij, inovativnosti in skupnih storitev za internacionalizacijo podjetij, na primer skupna promocija na tujih trgih z namenom predstavitve obmejnega teritorija kot investicijsko zanimivega. Projekt bo dal poudarek tudi deprivilegiranim skupinam (starejši, upokojenci) in tistim, ki imajo potencial za aktiviranje v podjetniškem okolju (mladi), za katere je predviden sistem čezmejnih delovnih praks. Za to področje bo odgovorno prav Slovensko deželno gospodarsko združenje. Vrednost projekta iCON, katerega pripravljalne aktivnosti segajo že v leto 2007, je več kot 3 milijone evrov, trajal pa bo tri leta. V kratkem naj bi organizirali štartno konferenco, na kateri bodo partnerji podpisali pogodbe o sofinanciranju, takoj zatem pa bodo morali začeti z izvajanjem, saj je treba del prispevka nujno porabiti do jesenskega roka, sicer bo del sredstev izgubljen. Una commessa da 64 mi-lioni di euro e quattro anni di lavori per costruire una nuova ‘citta nella citta’ nel-1'area ex Italcementi a Civi-dale del Friuli: una superfi-cie di 72 mila metri quadri, dismessa da oltre 30 anni, di proprieta della Banca Popo-lare di Cividale e al centro di uno dei piti importanti pro-getti di riqualificazione ur-banistica, edilizia ed immo-biliare del Nordest. Nel pri-mo lotto delTarea ex Italcementi, rimasto di proprieta del Gruppo Banca Popolare di Cividale, sara realizzata -informa una nota delTistitu-to bancario - la moderna sede del nuovo centro direzio-nale del gruppo bancario friulano. L'appalto e stato vinto da Steda Spa, 1'impresa generale di costruzioni friulveneta, con sedi a Rossano Veneto e Majano, chiamata a giocare il ruolo di primo piano nel-Tambizioso progetto di recu-pero dell'area in disuso, de-nominato ‘Cividale 3’, pro-mosso e coordinato dallo stesso Gruppo Banca Popo- Avviato il recupero dell’area Italcementi Commessa da 64 milioni per la ‘dty’ di Cividale c1: BBff - ■- ri"r ""— H 7 lare di Cividale. II titolare di Steda Spa arch. Daniele La-go e il dott. Franco Gremese, amministratore unico della Tabogan Srl, societa immo-biliare controllata dal gruppo bancario cividalese, han-no siglato nella citta friulana il contratto di appalto. La societa di costruzioni friulveneta ha acquisito dal- 1'istituto di credito la proprieta del secondo e del ter-zo lotto della grande area in-teressata dalfintervento, de-stinata allo sviluppo com-merciale ed immobiliare della medesima con la realizza-zione di un parco commer-ciale, di un centro direzio-nale con una piastra di ser-vizi e uffici e di un'area re- sidenziale che vedra sorgere nella nuova ‘city’ una qua-rantina di appartamenti. Nei nuovi spazi direzio-nali, commerciali e residen-ziali del progetto di riquali-ficazione “Cividale 3” - che include anche la realizzazio-ne di circa mille parcheggi interrati - graviteranno, tra occupati e residenti, alcune centinaia di persone. Un in-tervento, quindi, che intende rappresentare un punto di ri-ferimento per lo sviluppo delFintero Friuli orientale. Nelfattuale fase di crisi la Steda va decisamente in con-trotendenza: l'anno scorso ha raddoppiato il fatturato e quasi raddoppiato il perso-nale assunto, vanta per il 2010 un portafoglio ordini di oltre 100 milioni di euro ed e una delle poche societa del settore che continua a ricer-care personale qualificato. L’intervento immobiliare ‘Cividale 3’ vedra impiegate maestranze locali e pure le ditte fornitrici saranno pre-valentemente friulane per espressa volonta della banca cividalese. Per Pamela tre giomi da amministratore locale a Bruxelles Dal 14 al 16 aprile si e svolto lo stage finale del cor-so di formazione per ammi-nistratori locali, ‘Governance locale ed Unione europea’. Lo stage si e tenuto a Bru-xelles presso le sedi del Co-mitato delle Regioni e del Parlamento europeo. Al cor-so, svoltosi presso la Facolta di Scienze politiche delTUni-versita Roma Tre, ed allo stage finale ha partecipato anche Pamela Pielich, consi-gliere d’opposizione del Co-mune di Resia per la lista ci-vica Un futuro per Resia. II soggiorno a Bruxelles ha offerto alla consigliera Pielich 1'opportunita di confron-tarsi con alti rappresentanti delle istituzioni europee per conoscere e comprendere meglio i processi di decisio-ne e di programmazione co-munitari, in particolare sui temi della Politica di Coesio-ne, della strategia ‘Europa 2020’, della cittadinanza europea e della politica ener-getica. Pamela Pielich, con i col-leghi amministratori, ha in-contrato esponenti di spicco del mondo politico ed istitu-zionale. Lo stage ha rappre-sento il completamento del percorso formativo, organiz-zato dal P.O.R.E. - struttura di missione della Presidenza del Consiglio dei Ministri, in collaborazione con il DIPES - Dipartimento di Istituzioni Pubbliche, Economia e Societa delTUniversita degli Studi di Roma Tre, l'Anci e 1‘Upi, iniziato il 15 ottobre scorso. L'attivita didattica, svol- tasi a Roma, e stata caratte-rizzata da un fittissimo pro-gramma formativo sulle politiche di governo locale e dell'Unione europea, con moduli incentrati su temi di grande interesse e attualita per gli amministratori pub-blici, tra i quali la valutazio- ne delle politiche pubbliche, la progettazione comunitaria, le opportunita e le forme di accesso ai finanziamenti eu-ropei, i principi comunitari delle politiche di sostenibili-ta ambientale. Di grande valore e sicura-mente il network di relazio- ni e scambio di esperienze, che si e realizzato durante il corso tra gli amministratori, di cui ben il 50,67% ha meno di 30 anni, e che si e raf-forzato in occasione dello stage a Bruxelles oltre che sulla rete, dove lo scambio di buone pratiche tra i discenti e reso possibile grazie a vari siti internet e social network. Le tre giornate di stage a Bruxelles hanno prešo il via con una discussione aperta, nel pomeriggio del 14 aprile, sul tema ‘Comuni e Province nel nuovo bilancio comuni-tario e nella nuova politica di coesione’. I lavori sono proseguiti il giorno successivo al Parlamento Europeo presso l'edi-ficio Altiero Spinelli con di-battiti sul ruolo de ‘La Politica italiana nelle istituzioni comunitarie’. La giornata e terminata, dopo una visita guidata al Parlamento Europeo, con un incontro sul tema ‘Gli Enti Locali per la co-struzione della Cittadinanza Europea’ insieme ad alcuni rappresentanti AICREE. Lo stage si e concluso il 16 aprile con una sessione tec-nica sul tema ‘II ruolo degli enti locali nella politica ener-getica delTUE’. Problemi al rientro dato che, a causa della nube vul-canica, il viaggio aereo era stato cancellato. I partecipanti, bloccati a Bruxelles, sono riusciti co-munque a rientrare in Italia grazie a due pullman pron-tamente messi a disposizione dalla segreteria organizzati-va del corso. Pamela Pielich nella sede del Comitato delle Regioni a Bruxelles Fl ROPI AN l' NIO N Committee of the Regions REGISTRATION Judje dolin! Od Tera do Karnahte 8 novi matajur____________________________________________________________________________________ Al 4- 7 Četrtek, 6. maja 2010 1 1 #\, L l/V Ct LIL Igor Cerno 6* ropa. La Terska dolina ne usci ■ "v *| • • • • TV1 "1 I J sconvolta. II terremoto inaspri I /""*"! • .L.L.LOI I 01 A - J l Tisolamento e produsse ulteriori 1 /01 O-1 I I # I Vsilil 1 ** squilibri economici, sociali e cul- • . "1 turali. Successivamente le servi- "1 • . • 16 pretreslo per non dinieiiPcare ctrncrcr<3rri^ anrViP In riTnlta mil- II 6 maggio 1976 era un gio-vedi. La sera era calda, serena. Molti si attardavano alTaperto a chiacchierare. I bambini di Ter, come ogni sera dopo la dottrina, giocavano in piazza prima di rin-casare. L’afa era pesante. Gli anziani abitudinari dopo il suono della Sveta Nuoič, 1’Ave Maria, si riti-ravano a letto per riprendere 1’in-domani alle prime luci il lavoro nelle stalle e nei campi. Altri sostavano nelTosteria del paese per bere al tavolo un bic-chiere di vino dopo una giornata di lavoro. Tutto era tranquillo. Poi c’era stato un avvertimento, un bron-tolio, ma nessuno ci penso sopra. Si senti un boato, un tintinnio di vetri. Segui una lieve scossa, un sussulto. Poi si abbatte la tre-menda scossa di 59 secondi e magnitudo pari a 6,5 gradi Richter, corrispondente al decimo grado della scala Mercalli, di carattere ondulatorio e sussultorio che sconvolse uomini e paesi con un velo di morte. Suonarono le cam-pane, da sole. Gli orologi dei cam-panili si fermarono alle ore 21 e 24 minuti. Fu una devastazione. II terremoto squasso case, sbrec-cio mura e pareti, fece cadere tet-ti, armadi, travi. I fili della luce elettrica toccandosi scintillarono. La luce scomparve. Molte fontane non diedero acqua. La gente scappava alTaperto, cercava ri-paro fuori dalle case, prima che piombassero addosso. I soccorsi non potevano arri-vare essendo le strade di accesso da Tarcento e da Nimis interrot-te, ingombrate da massi, detriti o saltate. I paesani non si persero danimo, si organizzarono e si aiuta-rono con senso di solidarieta. De-cisero di raccogliersi come nelle antiche comunita rurali in un campo aperto per verificare, con-tare gli scampati, accertare se tut-ti si erano messi in salvo. Si an-do alla ricerca di chi mancava al-1’appello. A Bardo, per esempio, mancava Maria Cher. Andarono verso casa sua. Era imprigionata den-tro perche la porta si era inca- strata tra i muri sconnessi. Ven-ne portata fuori a spalle da Giu-liano Moro e Viljem Cerno che scardinarono la porta e le pre-starono soccorso. Giunsero poi i soccorsi. Ap-parvero gli sloveni di Trieste e, quindi, donazioni, aiuti e tanta solidarieta da tutte le parti d’Eu- ropa. La Terska dolina ne usci sconvolta. II terremoto inaspri Tisolamento e produsse ulteriori squilibri economici, sociali e cul-turali. Successivamente le servi-tii militari, il confine e le preclu-sioni patriottarde tentarono di di-struggerne anche la civilta mil-lenaria. Ora, che quelle sciagure sono solo un pessimo ricordo e giunto il momento che la comunita torni alla propria lingua ed identi-ta culturale di origine slovena per conquistare un ruolo privile-giato nel concerto dei popoli eu-ropei. Sabato 24 aprile nella Sala Consigliare del Comune di Tri-cesimo e stato presentato il libro “In memoria” di Flavio Dri. II libro racconta le storie di 12 par-tigiani di Tricesimo. L’autore chiarisce le motivazioni del suo lavoro: “Tanti anni sono passati. Le nuove generazioni non sanno. II tempo passera inesorabile, ma noi non vogliamo che il sacrificio di queste persone, che caddero combattendo per 1’idea di liberta e democrazia, vada dimenticato”. Meritoriamente il Comune di Tricesimo ha voluto piantare do-dici cipressi a corona del muro ci-miteriale, uno per ogni partigia-no tricesimano caduto nella lot-ta. Ogni cipresso guarda un cip-po di pietra con sopra inciso il no-me di un partigiano. Fra essi, e scolpito anche quello di Angelina Gerussi, nata a Tricesimo il 14 settembre 1921. La sua era una modesta famiglia di operai. AlTeta di 15 anni, come tante ra-gazze di quel tempo, per guada-gnarsi da vivere, dovette andare a servizio presso famiglie bene-stanti. Dopo un certo periodo tras-corso ad Ara pare avesse trova-to lavoro nel Monfalconese. A Monfalcone conobbe un giovane sergente delTaeronautica milita-re, che dopo il 18 settembre ave-va deciso di unirsi ai partigiani della Benečija. Angelina ed il suo compagno, dunque, il 1 ottobre 1943 entra-rono nella resistenza al nazifa-scismo nelle file dei partigiani ju-goslavi, inserendosi nel 2° Batta-glione del B.B.O (Briško-Beneški Odred) al comando del partigiano Bojan. II 2° Battaglione ave-va base sulle montagne tra Brezje (Montemaggiore) e Breginj, nelle malghe di Plaze. Angelina ed il suo compagno si erano pure sposati con matrimonio partigiano, secondo la disciplina del-la resistenza jugoslava. Nella notte tra il 13 ed il 14 maržo 1944, il 2° Battaglione B.B.O. intraprese un’azione di guerra contro il campo di avia-zione di Belvedere-Primulacco, riuscendo a distruggere diversi aerei tedeschi, tra cui anche 3 “Messerschmitt”. Quindi il re-parto partigiano si ritiro verso la base di Plaze passando per i bor-ghi Karnahta e Brezje. La reazione nazista fu imme-diata: i tedeschi fecero un ra-strellamento nella zona di Breginj e risalirono verso le malghe. I partigiani cercarono di resistere alTassalto nemico. Molti furono i caduti durante il ripiegamento. L’intento del battaglione era quello di guada-gnare le quote piti alte e far per-dere le proprie tracce. Quando la situazione sembro calma, Angelina decise di ridi-scendere alle baite per recupera-re lo zaino che il compagno ave-va dimenticato nella concitazio-ne del momento. Riusci a per-correre soltanto qualche decina di metri sul sentiero prima di cadere a terra colpita a morte. Era il 14 maržo 1944. Con i suoi com-pagni caduti, Angelina Gerussi ri-posa a Breginj presso il cimitero di Santa Maria della Neve. Per i partigiani caduti nella lotta di liberazione appaiono davvero appropriate le parole di Piero Calamandrei: “Sono morti senza retorica, senza grandi fra-si, con semplicita, come se si trat-tasse di un lavoro quotidiano da compiere. II gran lavoro che oc-correva per restituire allTtalia liberta e dignita”. Pred očmi Soboto, 15. maja, tou lokalu BAR-DO, tou vasi Bardo se bo začel ob 20.00 liep večer z imenom »Naše doline, ukop«, koncert&razsta-va. Pomali bodo: citirawci Folklorne skupine “Val Re-sia”, skupina Evil Kevil iz vasi Livek, harmonikarji in glasbeniki iz Terskih in Ne-diških dolin. Ta dan bo prestavila svoja diela še slikarka Barbara Tomasino iz vasi Subid (Ah-ten). 1. maj v vasi Primulacco: liep dan prijateljstva Na 1. maj v vasi Primulacco za Fiešto rož se je prestavila še folklorna skupina »Franc Ilec« iz vasi Rošnja blizu Maribora. Folklorna skupina ima 15 plesnih parov an tri muzičiste. Sou-sje se trudijo za daržati žive svoje tradicije. Te dan so plisali in pieli z drugimi skupinami iz Italije in iz Slovakije: sousje ukop so ustvarili liep dan bratstva. Nedijo, 2. maja, je kot znak prijateljstva z znanci iz Slovenije, Pro loco vasi Primulacco ponudila za ciel dan sloviensko pivo in tipične slovienske jedi. Navihanke so poveselile vičer. Veškul z Vidna bo paršal v Rezijo, lipa okažjun za spoznat naše duline W petak 7, w saboto 8 anu w nadejo 9 dnuw maja, veškul z Vidna, Andrea Bruno Mazzocato bo paršal spoznat fo-ranijo od Mužaca anu tu-w isej foramji je pa Rezija. Isa to če bet za-njaga na lipa okažjun za spoznat bujše naše duline, naše jiidi anu ito ka se dila. Tej to se vi, te novi veškol je paršal won w Udan z Triviza lani anu tej to je pa prow an ma intincjun tet nu ma-lu powsod spoznat wso njaga nowo diočesi. W petak an če bet wže pujiitre na ne desat tu-w Bili, tu-w carkve anu po-puldne na ne tri nu pul rudi tu-w carkve tu-w Osojani anu na ne štiri ta-na Solbici. W saboto populdne na ne šejst tu-w Mužace an če se nalest ziz šindiki od forantje anu na ne sedan nu pul an če ričet mišo tu-w carkve ta-na Ravanci. W nadejo 9 dnuw maja na ne pet populdne an če ričet mišo tu-w Mužace tu-w abaciji anu an če pa birmat te mlade od foranije te tu-w Mužace. Ta-mi isemi čejo bet pa ti mladi z Rezije. Ise dni an na bo koj tu-w Reziji ma an če tet spoznat pa jiidi te ta-na Pul-tabiji, te tu-w Dunji, te tu-w Kluže, te ta-na Bili anu te tu-w Mužace. An če se nalest ziz temi mladimi, ziz temi parlitnimi anu ziz itemi ka skarbijo anu dilajo za cirkow (iti ka so tu-w konsejo pastoral) anu pa ziz delawci (ziz itemi ka dilajo tu-w kart-jeri te tu-w Mužace). An če moret itaku spoznat, da ka-ku se živi izde, da kaku to se dila, pro-blemavi ka so anu da ka se dila za tet na ta-prid. L.N. Cerkev v Bili v — Šport ------------------------- Per la Triajur a Savogna in gara oltre 130 atleti Per il 14 ° anno Savogna e stata teatro della Triajur, mani-festazione sportiva suddivisa in tre frazioni (la prima in moun-tain-bike e le altre due a piedi) che hanno collegato il capoluogo alla vetta del Matajur e ritomo. Anche quest’anno ottima la par-tecipazione (60 i terzetti in gara). Al ‘solista’ piu veloce e stato assegnato il Memorial Marino Iussig. Queste le classifiche: novi matajur Četrtek, 6. maja 2010 9 Classifica generale 1) Gianni Sclip, Marco Mo-retton, Paolo Glavina (Cottur Ts) lh45'50"; 2) Luca Snidaro, Riccardo Brumat, Fabio Bal-latore (Chei di Aquileia e Buri) lh47'49"; 3) Andrea Mo-reale, Gaetano Cimenti, Luca Mingone (Carniatletica) lh49T0”; 4) Dino Mansutti, Alessandro Cattarinussi, Danilo Tonello lh51'24"; 5) Fe-derico Ciani, Denis Neukom, Marino Gariup lh52'42"; 6) Michele Becia, Amedeo Stu-ram, Marco Terlicher; 7) Gui-do Croatto, Roberto Picco, Federico Gerin; 8) Denis Ma- corig, Flavio Mlinz, Mattia Cendou; 9) Fabio Diagaro, Giovanni Gardelliano, Giorgio Da Rin; 10) Michele Ermaco-ra, Adriano Grion, Andrea Go-sparini Andrea; 11) Tiziano Tolsini, Daniele Virgolini, Gil-berto Tiussi; 12) Stefano Chia-bai, Stefano Peressutti, Luca Un’immagine di una passata edizione della Triajur Candido; 13) Matteo Molina-ri, Mattia Iussa, Marco Viz-zaccaro; 14) Matteo Maran-gane, Carlo Spinelli, Luca Co-lussi; 15) Emanuele Antonut-ti; 16) Bruno Beggi, Lorenzo Paussa, Ivano De Faccio; 17) Stefano Del Zotto; 18) Mauro Gubana, Marco Venturini, Roberto Scaunich; 19) Alberto Pirro; 20) Andrea Chiuch, Simone Fabello, Giuseppe Ca-porale; 21) Marino Gosgnach, Michele Oballa, Paolo Toma-setig; 22) Stefano Miani, Alessandro Brambilla, Giulio Zil-lio; 23) Fabrizio Pecile; 24) Giuseppe Gri; 25) Iztok Rose, Tomaž Kragelj; 26) Giuseppe Zanini, WiUiam Oviszach, Cri-stian Vogrig; 27) Luca Gover, David Bianchini, Giannatonio Chiandore; 28) Franco Rucli; 29) Alceo Balutto, Dario Go-renszach; 30) Monica Zanon, Ezio Piana, Massimo Patriar-ca; 31) Luca Pitacco, Piero To-desco, Massimiliano Diam-brosi; 32) Michele Laurencig, Michele Bergnach; 33) Alberto Margarit, Marco Osgnach, Gianpaolo Gerin; 34) Diego Fontanini; 35) Luca Martina, Roberto Margarit, Fabrizio Virgolini; 36) Francesco Co-ceano; 37) Vanni Nadalutti, Beniamino Iussa, Gianni Iuri; 38) Raffaele Nardini, Matteo Messere, Francesca Relativo; 39) Luca Bruni; 40) Rosalba Piccini, Laura Ursella; 41) Tomo Slokar, Venceslav Japelj; 42) Michele Viola, Adriano Iuretig, Mery Iuretig; 43) Milan Gruntar; 44) Gianni Scubla; 45) Meri Mazzanti, Maria Paola Turcutto, Gian-carla Mingone; 46) Roberto Zamparo, Luca Baradello, Ste- fano Pastrello; 47) Filippo Novello, Cristiano Toffoletti; 48) Ivan Ciccone; 49) Giorgio Rucli; 50) Paolo Dreossi; 51) Paolo Pontoni; 52) Dejan Pa-ravan; 53) Stefano Romanut, Enrico Dorbolo, Roberto Dor-bolo; 54) Michele Bean, Luca Zuliani, Enrico Cicigoi; 55) Filippo Causero; 56) Vanja Sos-sou; 57) Luca Nassinvera; 58) Andrea Cos, Giorgio Cos, Ga-briella Ceccolin; 59) Luca De Laurentiis; 60) Mauro Gava. Classifica solisti 1) Emanuele Antonutti 2h03'49”; 2) Stefano Del Zotto 2h05'27”; 3) Alberto Pirro 2h07'06"; 4) Fabrizio Pecile 2hl0'47”; 5) Giuseppe Gri 2hll'22"; 6) Franco Rucli 2hl4'52”; 7) Diego Fontanini 2h21'33"; 8) Francesco Co-ceano 2h23'21"; 9) Luca Bruni 2h26'34”; 10) Milan Gruntar 2h29'26". In ricordo di Enzo Bernard Da sinistra Bepo Oualizza, Paolo Caffi ed Enzo Bernard Forse pochi sanno che Enzo Bernard e stato uno dei co-fondatori delTAudace nel lontano 1964 della quale e stato il primo allenatore. I giocatori di quel tempo pionieristico della squadra di S. Leonardo ricordano che quando 1’allenamento non si poteva fare sul campo ed in mancanza della palestra, la preparazione la si faceva in un ampio fienile di Osgnetto messo a disposizione dalla famiglia Primosig, ed il saggio Enzo di buon gra-do si adeguava a questa soluzione di ripiego. Questo e uno dei tanti episodi che ha costellato la carriera di ‘mister Bernard’, che e stato protagonista soprattutto a livello giovanile, facendosi apprezzare per il modo paterno nel rapporto con i giocatori, assai lontano dal clima di esasperazione a cui, purtroppo, oggi assistiamo. Qualche mese prima della sua scomparsa, ormai lontano dalle scene calcistiche, volentieri si intratteneva per conoscere le vicende di Valnatisone, Audace e dei giocatori valligiani con i quali ha vissuto una buona fetta del calcio nostrano. E opinione comune che, con la scomparsa di Enzo, viene a mancare una persona alla quale si deve mol-to, non come stratega o mago del calcio, ma amico pa-ziente e rispettato, e per le rare doti che lo hanno con-traddistinto. La sua maggiore soddisfazione non era quella di vincere una partita, ma di vedere i suoi ra-gazzi mentre si divertivano. (b.p.) Non lo vedremo piu, Enzo Bernard, come anche nel recente passato, in sella al suo inseparabile motorino viaggiare nel Cividalese e nelle Valli del Natisone, da un campo di calcio alValtro, per allenare i nostri ra-gazzini. La sua dipartita a 71 anni, avvenuta la scorsa set-timana, e una grave perdita per tutti, non solo in am-bito sportivo: Enzo infatti si e dimostrato un ‘maestro’di generosita, lealta e di bontči. Per noi tutti che lo abbiamo conosciuto restera sem-pre vivo nei nostri ricordi. (p.c.) La prima prova del Trofeo Junior Bike a Spilimbergo Prima uscita deflo Junior Team Granzon, vittoria per Dreossi e podio di squadra Dopo i primi due impegni avuti nelle scorse settimane a Rivoli di Osoppo e Vrtojba (SLO), serviti a saggiare le forze e con buoni risulta-ti, e arrivata per lo Junior Team Granzon la prima uscita ufficiale a Spilimbergo, lo scorso 17 aprile, con la prima prova del Trofeo Junior Bike 2010. La gara, inserita in ante-prima delTinternazionale Ti-liment Marathon Bike, ha vi-sto al via oltre cento con-correnti provenienti da tut-ta la regione e anche da Ve-neto, Austria e Slovenia. Molto apprezzato da tutti i partecipanti il percorso approntato dalla societa or-ganizzatrice, la Polisportiva Trivium di Spilimbergo, che ha messo alla prova le ca-pacita tecniche dei giovani ciclisti. Ne sono scaturite man-ches molto combattute, dove i nostri ragazzi hanno ben fi-gurato, con atleti sul podio in cinque delle sette categorie previste, piu aleuni altri ot-timi piazzamenti, che hanno fruttato il secondo pošto nel-la classifica a squadre di giornata. Si sono particolarmente distinti Martina Qualizza nei Gl, conquistando il secondo pošto di categoria e la prima posizione tra le ra-gazze, e Francesco Dreossi, al secondo pošto tra i G2 dopo una gara condotta quasi sempre in testa. Nicholas Caruzzi ha con-cluso le sue fatiche al terzo pošto nei G3, mentre Jacopo Macorig si e visto sfuggire per un soffio allo sprint la vittoria nei G4. Vittoria che e arrivata nei G5 grazie a Michele Dreossi, con un ultimo giro di percorso condotto in fuga so-litaria. In questa categoria, podio sfiorato da Stefano Qualizza cosi come per Valerio Croatto nella categoria riserva-ta ad esordienti e allievi. Per molti ragazzi si e trat-tato delTesordio in una com-petizione ufficiale e a tutti vanno i complimenti per 1’impegno profuso, su un $ terreno di gara per niente banale. Questi i risultati dei sin-goli: Gl: 2) Martina Qualizza, 5) Nicola Terlicher. G2: 2) Francesco Dreossi. G3: 3) Nicholas Caruzzi, 9) Lorenzo Terlicher. G4: 2) Jacopo Macorig, 6) Edoardo Braida, 8) Tomas Cudiz, 10) Davide De Sab-bata, 12) Riccardo Burini. G5:1) Michele Dreossi, 4) Stefano Qualizza; 13) Pietro Sclausero, 14) Francesco Giuseppe Verduro. G6:16)Jole Croatto, 17) Michele Iellina, 18) Riccardo Crucis. Esordienti/Allievi: 4) Valerio Croatto, 8) Federico Manzato, 13) Riccardo Agata. Squadre: 1) JanTs bike Buia, 2) Team Granzon, 3) Ciclistica Buiese. I giovani atleti dello Junior Team Granzon sul podio di Spilimbergo II Gs Natisone in pista anche con il settore ‘velocisti’ Ha finalmente prešo forma nel G.S. Natisone un settore ‘velocisti’, che con 1'apertura della stagione dei meeting FI-DAL su pista ha mosso i suoi primi pas-si nelle gare di Paderno e Palmanova. II 25 aprile, nell'anello udinese, la societa cividalese ha schierato alla parten-za dei 100 m Fabrizio Pittilino, che pur controvento ha corso in 13” netti, mentre sui 400 m si sono cimentati con successo Ken Pagavino (53”32) e Nicola Rucli (pri-mato personale con 56”56). Nel doppio giro di pista, invece, buon esordio per Francesco Villani e Gabriele Snidaro: i loro tempi sono stati di 2T9”49 e 2'24”76. Non abbiamo dovuto aspettare molto per rivedere i nostri alfopera, dato che sa-bato 1° maggio hanno gareggiato al “Bruseschi” di Palmanova in un meeting di altissimo livello tecnico. Fabrizio ha migliorato di 14 centesimi il suo crono sui 100 m e si e espresso an-cora meglio sulla distanza doppia, corsa in 25”65. Francesco ha fatto altrettanto sugli 800, scendendo a 2'15” netti dopo aver lotta- Fabrizio Pittilino e Nicola Rucli (da sinistra) to fino alf ultimo con Nicola, arrivatogli 1” davanti. Sempre nel doppio giro di pista, e da applausi il 2'05”03 di Ken, che colpisce soprattutto per la facilita della sua azione. Siamo certi di assistere ad ulteriori pro-gressi dei velocisti gialloblu nei prossimi lunghissimi mesi di competizioni. Lorenzo Paussa Četrtek, 6. maja 2010 Risultati 1. Categoria Riviera - Valnatisone 0:2 Juniores Valnatisone - Arteniese (rec.) 5:2 Valnatisone - Fortissimi 4:0 Giovanissimi Rangers - Moimacco 3:2 Lib.Atl. Rizzi - Valnatisone 8:2 Amatori Savognese - Osteria al pappagallo 0:0 Calcetto Paradiso dei golosi - La Viarte 7:1 Simpri kei da Moreale - Merenderos 11:7 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Reanese Juniores Riviera - Valnatisone Giovanissimi Rangers - Moimacco Valnatisone - Centro Sedia Esordienti Audace - Nuova Sandanielese/B Pulcini Esperia ‘97/A - Audace/A Buttrio/B - Audace/B Buttrio/C - Audace/C Amatori La fattoria - Savognese (09/05) Pol. Valnatisone - Pol Tre fontane (08/05) Calcetto Merenderos - Sanla Klaus @Nevelandia (10/05) Classifiche 1. Categoria Valnatisone 63; Caporiacco, Reanese 54; Lavarian Mortean 50; Ancona 43; Bujese 42; Riviera 39;Torreanese 38; Pagnacco 37; Pa-viese 36; Risanese, Tarcentina, Santama-ria 35; Rive d’Arcano 27; Cassacco 25; Mo-raro 12. Juniores (Provinciali - Girone C) OI3 64; Azzurra 59; Valnatisone 54; Forum Julii* 45; Serenissima 42; Riviera 40; Chia-vris, Reanese 36; Venzone 26; Arteniese** 25; S. Gottardo 24; Tarcentina 20; Prog&T 13; V Šport Fortissimi* 3. Giovanissimi (Regionali - Gir. A) Ancona 73; S. Luigi 69; Sanvitese 60; Moimacco 59; Fiume Veneto Bannia 56; Az-zanese 47; Bearzi 40; San Canzian 39; Vir-tus Como 38; Union ‘91 29; Maniago 27; Monfalcone 19;Opicina 16; Rangers 13; Pro Romans 1. Giovanissimi (Provinciali - Gir. B) OI3 64; Lib. Ati. Rizzi 50; Esperia ‘97 49; S. Gottardo 48; Forum Julii 47; Serenissima 41; Centro Sedia 38; Valnatisone 33; Buttrio, Rea-nese/A 18; Chiavris 13; Fortissimi 10; Gra-phstudio Tavagnacco/B 3. Amatori (1. Cat. - Gir. A) finale VVarriors 29; Amaranto, Pizzeria Le Valli 28; Extrem 27; Sos Putiferio, Latteria Tricesi-mo 26; Carpacco 22; Anni ‘80 20; Ciconic- coVillalta, CarrozzeriaTarondo 16;Tramonti 14; Bar Al Gambero Amaro 10. Amatori (2. Cat. - Gir. D) finale Turkey Pub 37; Campeglio 32; Beivars 29; Chiasiellis 27; Dinamo Korda 25; Pizzeria Moby Dick, Savognese, Adorgnano 24; Trat-toria da Raffaele 14; Gabbiano 11, Pizzeria al sole due Tarcento, Sammardenchia 7. Amatori (3. Cat. - Gir. B) finale Over Gunners 36; Polisportiva Valnatisone, Orzano 26; Racchiuso, Friulclean 21 ;Tut-tomeccanica, Montegnacco 20; Collettivo Sa-vio 15; Pingalongalong 14; Enoteca Sandi 13; Paura & Delirio a Collosomano 4. *Una partita in meno. Con la vittoria esterna a Magnano in Riviera la sguadra ottiene la matematica sicurezza del salto di categoria Valnatisone, e tutto vero: Promozione Come trenfannifa: sotto lapioggia affermazione netta sugli avversari, domenica hanno deciso Scaunich e Miano Era il 27 aprile del 1980, in quell’annata la Valnatisone festeggiava il 35° anniversa-rio di fondazione e per l’ulti-ma giornata era impegnata nella gara di Seconda categoria con il Dolegnano: partita decisiva, in caso di vittoria, per il passaggio alla categoria superiore. Sotto la pioggia la Valnatisone si impose con il risul-tato di 3-0 grazie alle reti di Massimo Miano, realizzata da posizione impossibile al 17’ del primo tempo, da Adriano Stulin su azione di contropiede ed un minuto piu tardi ancora da Massimo Miano. I protagonisti di quella impresa furono W. Beuzer, W. Predan, F. Vogrig, P. To-masetig, M. e B. Iussa, G. Drecogna, R. Coren, T. Man-zini, Miani Titi (giocatore-allenatore), L. Bellida, A. Bait, A. Stulin, F. Carbobaro, M. Miano, R. Secli ed il gio-vane di leva Faraci. Presi-dente era il compianto Angelo Specogna. Ho voluto ricordare i gio-catori e il contenuto della gara perche la scorsa settimana si e discusso animatamente su questo evento in attesa dello scontro decisivo tra la capolista Valnatisone e il Riviera, dove la squadra valli-giana aveva 1’occasione di ri-petere dopo trenta anni la grande impresa. Come allora, domenica, sul campo di Magnano in Riviera, si sono verificate alcu- talci® a 5^ II Paradiso dei golosi si e qualificato per le se-mifinali dei Play off per il titolo regionale della Uisp, mentre i Merenderos sono stati eliminati. Queste le classifiche aggiornate al turno pre-cedente. Girone X: Paradiso dei golosi 11; Santa Maria* 8; Fa Viarte, Boca Juniors Risano 6; Pi-lutti’s Pub* 1. Girone Y: Engaged in show biz 10; Diavoli volanti*, Simpri Kei da Moreale* 6; Merenderos* 5; Santa Klaus @ Nevelandia** 0. Si e conclusa la terza fase del campionato amatori Friuli collinare 1’Essiccatoio Dorbolo di San Pietro al Natisone ha chiuso a punteggio pieno il proprio girone con 4 punti seguito da Artegna e Pura Vida ne coincidenze. La gara e ini-ziata sotto la pioggia. Le due squadre si sono date cavalle-rescamente battaglia, e pro-rio nel minuto di recupero del primo tempo la Valnatisone e passata a condurre grazie ad una rete del giova-ne Andrea Scaunich, abile a mettere in rete il pallone ser-vitogli da Francesco Petrus-si. Iniziata la ripresa, come trent’anni fa, e arrivato il raddoppio firmato da Gabriele Miano, figlio di Massimo, il quale in seguito ha sfiorato il bis personale. Al fi-schio finale grande esplosio-ne di gioia tra i giocatori ed i loro tifosi valligiani. Questi ultimi li hanno sostenuti per tutta la gara. La Valnatisone disputera il prossimo campionato di Promozione vincendo in antici-po un girone nel quale, nelle 29 gare sin qui effettuate, ha collezionato 18 vittorie, 9 pareggi e solo 2 sconfitte su-bendo solo 13 gol. II merito dell’exploit va a tutti i protagonisti, dai giocatori che hanno formato la rosa della prima squadra, a quelli del settore giovanile, che quando sono stati chia-mati hanno dato la loro di-sponibilita sacrificandosi il sabato e la domenica: sono Menichino, Petrussi, F. Chia-bai, Covazzi, Fabbro, Qualiz-za, Pellizzari, Teodoru, Cu-mer, Crast, G. Miano, F. Cen-dou, Scaunich, Russo, Monti-na, M. Miano, Bortolotti, Pri-mosig, Zantovino, Tropina, Cudicio, Sekyere, Gazzino, Spagnut, Bortoluz e Filaoro. L’allenatore Lauro Vosca, il massaggiatore Gilberto Guer-rato, il preparatore atletico Mario Quarina, il direttore sportivo Cristian Bosco e tutti i dirigenti da Venica a Beltrame, dai fratelli Andrea e Daniele Specogna ad Andrea Corredig, da Michelin a Zo-gani, da Urh a Chiuch e Cam-panella, hanno lavorato sodo coronando, nel 65° di fondazione del sodalizio, la vittoria del campionato con una giornata di anticipo. Paolo Caffi Sopra la Valnatisone festeggia sotto la tribuna al termine della gara, a fianco Andrea Scaunich, autore del primo gol, con ‘Tultras” Tonino, sotto parte del pubblico valligiano presente a Magnano ŠPORT PO SLOVENSKO -Telovad&A-G/MAIAATIKA 2A-\MJA (c/vroter — Kronaka------------------------------- Elsa an Lorenzo, petdeset liet poroke! Četrtek, 6. maja 2010 Elsa Dorina Carlig an Lorenzo Porfiri sta praznovala 50 liet poroke. Zgodilo se je v saboto 24. obrila. Petdeset liet od tega sta se oženila v cierkvi svetega Sintoniha v Klenji, zlato poroko sta jo praznovala pa v kraju Sassoferrato (Anco- na), odkod je Lorenzo doma an kjer živta. Elsa pa je z Bare, v sauonj-skem kamunu. Z “zlatimi noviči” so se veselili hči Rita, zet Carlo, na-vuode Chiara an Alessia, an žlah-ta. Elsi an Lorenzu želijo še puno dobrega vsi tisti, kijih imajo radi! Angela iz Blažina je dopunla 98 liet V Blažinu seje na 25. obrila lieta 1912 rodila Angela Vogrig - Fli-pacove družine, takuo, de zadnjo nediejo obrila je dopunla 98 liet: še dvie lieta anta bo stuo! Živi v čedajskem rikoverje an pravejo, de se pru dobro darži. Muora bit dobra njih koranina, saj Angela je imie-la sestro, Basilijo, kije bla učakala 101 liet. Potle so še Maria, ki se-temberja dopune 90 liet, Natalia, ki dičemberja jih bo imiela 88 an Gina, ki jih je obrila dopunla pa 84. Buog jim di uživat še puno liet. Teti Angeli želijo vse dobre navuodi an vsi tisti, ki jo imajo radi. HIA •* v - J \ fTvi y i f n W •> f y BJ / ■ 4 m i " ‘V-- ^ f w . k-* J f\ \ ^1 Ih i ■ m M SVEJ LENART Puoštak Zapustila nas je Maria Lauretig V torak 20. obrila je biu v Kozci pogreb parlietne žene iz Puoštaka. Klicala se je Maria Lauretig, poročena Oviszach. Imiela je 88 liet. Za njo jočejo mož Luigi, hčere Bianca an Adriana, zeta, navuodi an druga žlahta. GRMEK Topoluove Pogreb v vasi Na naglim je zapustu tel sviet Albino Rucli. Zgodilo seje v sriedo 14. obrila. Drugi dan, na 15., bi biu dopu-nu 76 liet. An tisti dan so se zvičer zbral na njega duomu vasnjani an parjatelji an zmolil za anj. Albino je puno liet živeu z družino v Torinu. Njega tata, ki je biu Bepo Dreju je umaru an kar Albino je šu v penzjon se je kupe z njega mamo, ki je bla Amalia Fili-pig - Jakuližuova, varnu živet v rojstno vas, v Topoluove. Kar tudi mama je umarla, Albino je ostu sam na njega duomu, imeu pa je puno parjatelju, saj je biu pru bruman človek. Na njega pogrebu, ki je CAI - SOTTOSEZIONE VAL NATISONE domenica 16 maggio PLANANIZZA (Alpi Carniche Orientali, 1554 m) Itinerario 1: escursionisti esperti, dislivello 1.200 m, tempo di per-correnza in šalita 3h 30 min. _ Itinerario 2: per escursionisti, dislivello 700 m, tempo di percorrenza in šalita 2h 00 min. Ore 7.00 - Ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Per motivi assicurativi i non sod del Cai sono mvitati a comunicare la loro partedpazione entro il giovedi precedente allusdta (0432/727428) Per informazioni: Carlo e Gregorio (0432 727530) 30 e 31 maggio, 1 e 2 giugno ALPI OROBIE (Bergamo) Inscrizioni entro il 20 maggio. Info: Dino (0432 726056) novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Tri este Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evrov • Druge države: 40 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT25Z 0504063740000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG m Včlanjen v USPI Associato airUSPI Srebrna kaplja sabota, 15. maja ZAGREB ob 6.00 - odhod iz Spietra ob 10.30 - Zagreb, ogled mesta in kosilo ob 16.30 - odhod iz Zagreb, po pot - ogled miestaca Otočec ob 21.00- se varnemo v Spietar Info in vpisovanje (43 evrov, avtobus in kosilo): 0432/703119 -0432/727490 VENDESI Causa trasferi-mento vendesi stufa a pellet austriaca Sonnenkraft mod. Compello aria. Potenza 11 kw. Perfetta. tel: 329 4172250 biu v petak 16. obrila, je bluo puno ljudi, paršli so tudi Topolučan, ki na žive vič v vasi, pa so ga imiel radi an spoštoval. SRJDNJ| Šalguje Žalostna novica V čedajskem špitale je umarla Milena Predan, uduova Saligoi. Imiela je 76 liet. Milena je zadnje cajte preživiela v čedajskem riko-verje an z nje smartjo je v žalost pustila sina Maurizia, hči Rosanno, ki živi v Nie-moiji že puno liet, zeta Hein-za, navuoda Oliverja, sestro, brata, kunjade an drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Oblici v pandiejak 26. obrila popudan. SOVODNJJ Pečnije Smart mlade žene “Smart na vebiera, po-biera” pravejo naši te stari. An na žalost je zaries takuo. Je že težkuo, kar zapusti tel sviet kajšan naš človek par lieteh, pa če je mlad, je še buj žalostno. An žalostno je napisat novico, de nas je zapustila adna mlada žena iz Pečnijega. Klicala seje Ren-za Golles an je imiela samuo 44 liet. Za njo jočejo sin, mama, brat, sestre, kunjadi, Lino an vsa žlahta. Za venčno bo počivala v britofe v Starmici, kjer je biu nje pogreb v četartak 29. obrila zjutra. PODBONESEC Landar/ Prapotno Umarla je Marcella Ballalite Na naglim je zapustila tel sviet Marcella Ballalite, uduova Floram. Imiela je 81 liet. Na telim svietu je zapustila hči Gemmo, sinuove Flavia an Paola, zeta, ne-viesto, navuode Evi an Giu-lia, brate an drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Lan-darje v sriedo 21. obrila. ŠPETER Gorenj Barnas / Belgija Ancora in ricordo di Nicoletta Savogna Azienda agricola CERNOIA DISPONIAMO DI GERANI, PIANTE ANNUALI E PIANTE DA ORTO. VASTA SCELTA. Orari: 8.30 -12.30, 14.30 -19.30. Si accettano prenotazioni ai numeri 0432.714055 o 339.3782179 Nicoletta aveva solo 54 anni. Ci ha lasciati per sem-pre lo scorso 17 aprile. Nicoletta viveva in Belgio con la sua famiglia. La perdita dei genitori Danilo Blasutig e Rosalia Pe-tricig, Pha segnata parec-chio. La sua prematura scomparsa ha lasciato nel dolore il figlio Francois, il fratello Marino, gli zii Ren-za, Maurizio, Tiziano, Gra-ziella, Maria Luisa e Pio, ed i cugini. SREDNJE Deskle Zbuogam Norma V Desklah je v zadnjemu počitku legenla še adna beneška koranina, Norma Si-bau - Valantič. Rodila se j’ 17. avgusta 1925, pogreb je biu 24. aprila 2010. Trudna od boliezni an tarplenja je zaspala an tu žalost pustila nje hčer Liliano, vnukinjo Petro an vnuka Sašo, zeta Marjana an pravnuka Tobi-jasa, žlahto an parjatelje. Nje mama je bla Pierina Sibau, tata pa Dionizij Si-bau, obadva taz Sriednjega v Benečiji. Nje tata je dielu an je smrt ušafu v Franciji tu mi-nieri. Tam sej’ rodil an brat Eljo. Kar je Norma imiela dvanajst liet, se je z bratram an mamo varnila v Benečijo. Pred te drugo uojsko so šli s trebuham za kruham v Jugoslavijo, brat pa h sudatam. Parvo so z mamo živiele pod Sveto Goro, v “Zagomili”, potem pa du Desklah. Dol je zapoznala nje moža, kije bil Zdravko Valantič an mu rodila sina Marjana an hčer Lilijano. Tala mikena kuražna žena je puno pretarpjela, pa je tudi uzdigenla nje mocjan beneški glas, če j’ bluo trjeba. Nje sarce pa je bluo veliko an dobruota ostane za zmie-ram. Pokopala je po dugi bolj ezni moža, bratra an nje sina Marjana, ki je imeu samuo 38 liet. Duom nje staršu je nosila v sarcu do smarti. Kar je povjedala, de j’ Benečanka, je uzdigenla glas, de t’ je oblila marščalca, de boš ja zastopu, kje so nje koranine, pa, glih takuo zvestuo, je povjedala, dej’ “Desklanka”, zatuo so ji na te zadnji poti piel nje pieuci - Desklanski pieuci, kijih na ušafaš deleč okuole take, an ki jih je takuo rada poslušala. Mašo te zadnjo pa je teli dobri, mineni, pobožni “desklanski Benečanki”, bral nje parjatelj, desklanski župnik Zoran Zornik. Manjkala bo vsiem an nje pranavuod Tobijas bo še du-go kladu glavico na pastiejo, kjer je ležala, zak tako ženo, mamo, nono an pranono, parjateljco, kuj’ bla Norma, je na sanja miet. ^ fL fr/A? Adan poglavar an adan kavalier sta se srečala po pot: - Zdravo kavalier brez konja! - je pozdravu te parvi. - Živjo poglavar brez glave! - je hitro odguo- riu te drugi. ★ ★ ★ Giovanin an njega žena Milica sta živiela v Milane, pa sta imiela zmieran v mislih njih rojstno vas. Adno vičer sta se poguarjala ob starost. - Al vieš, ka ti po-viem, Giovanin? - je ja-la Milica - Kadar adan od nas dvieh umarje, ist puojdem nazaj živet v Benečijo! ★ ★ ★ An slon, elefant, an adna mruja sta se zaljubila an šla kupe spat. Kadar zguoda se je mruja zbudila, je za-merkala, de slon je umaru zavojo infarkta. - Oh kuo sem na-srečna! - je pogodernja-la mruj a - Za adno nuoč ljubezni bom muorla jamo kopat celo življenje! ★ ★ ★ - Gospuod dohtor - je jau karabinier - vsaki krat, ki popien an kafe, me boli ta čeparna uoč. Ka morem narest? - Al ste provu snet žličico uon s cikere? ★ ★ ★ Dva parjatelja se poguarjata: - Na zamiermi - je po-prašu te parvi - al vieš, ka je za na ura? - Ne, na nosem nikdar ure ist! - je odguo-riu te drugi. - An kuo naredeš po-noč, kadar na videš obednega za ga po-prašat? - Imam trombon. Kadar ponoč mi kor viedet dost ura je, začnem gost na vso muoč an je ni-mar kajšan, ki zaueče: - Al jo genjaš lomit škatle ob štierih popu-noči! ★ ★ ★ Bepino je telefonu njega ženi, kadar je tu-klo deseto uro zvičer, an jo vprašu: - Draga moja, kaj skuhaš za vičerjo? Zena, kije bla zlo jezna, ker ni biu še paršu damu, mu je odguorila: - Mušje moda! - Alora loži jih kuhat samuo pu - je odguoriu Bepino - ist grem v picerijo! ★ ★ ★ Dva pijanca sta hodila gor po šinah od fe-rovije: - Toni, al si videu ki štengi imajo tele liesin-ca! - Oh ja sem videu. Pa tiste bi na bluo hudiega, je ki “pasamano” je pre-nizak! Kronaka Tommaso, šest liet an puno simpatije “Zgubja zobčiče, pa ne simpatije... Tel je muoj maj-han kužin Tommaso, ki na 4. maja je dopunu šest liet! Cajt teče hitro napri, an ti Tommy ratavaš nimar buj “figo”. Te imamo puno puno radi! Tuole ti pravemo toji ku-žini, strici, tete, an nona (ki čez malo cajta rata biž-nona!). Veseu rojstni dan, Tommaso! Adan poseban, velik poljubček od toje kužine Veroniche” Veselo življenje, Daniel! Na velikem hramu v Spie-tre, kjer Zanuttova družina živi an ima butigo čevljeu, šuolnu, so obiesli an velik plavi flok, zak v njih družino je paršu an liep puobič. Se kliče Daniel an se je ro-diu 5. aprila v Vidnu. Njega mama je Caterina Terlicher, tata pa Ennio Za-nutto an sta pru vesela imiet telega otroka. LAPIDI MONUMENTI RIPRISTINO LAPIDI PIANI CUCINA SOGLIE SCALE NEI MIGLIORI GRANITI ___ di BARBARA SPECOGNA Zona Industriale n. 45 San Pietro al Natisone p) Tel. e fax 0432.727073 Davide: celi. 338.5983168 Z velikim vesejam so ga sparjeli tudi noni Irene an Beppino iz Špietra, Vittorina an Amedeo iz Škrutovega, strici, tete, sestrične an bratranci (kužini), ki že vprašajo, kada Daniel rata zadost velik, de se bojo mogli z njim tolit, kupe letat z bičikletami an cabat balon! Vsi mu iz sarca želijo srečno življenje. Per la gioia di Caterina Terlicher di Scrutto ed Ennio Zanutto di San Pietro al Natisone e nato Daniel, questo batuffolino che solo a ve-derlo in foto vien voglia di prendere in braccio e cocco-lare! Al piccolo, che tanta fe-licita ha portato ai nonni, agli zii e cugini di San Pietro e Scrutto, gli auguri di una vita felice. Maria an Za se oženit sta “splula” deleč: na otok (isola) Maui, na Havajih, pa za sabo so nesli an koščic naših dolin: majco od Pro loco Nediških dolin (dol za krajan). Noviča sta Maria Pas-soni an Marco Zuodar. Obad-va imata koranine v Nediških dolinah: tata od Marije je biu iz Čedada an seje klicu Giam-paolo, nje mama pa je Lucia Vančinova iz Topoluovega, Marco ima pa none iz Pacuha. Oženila sta se na 3. aprila, kar sta se varnila damu sta se veselila pa še z njih družinam, z žlahto an s parjatelji. Marii an Marcu, ki bota živiela v kraju Pradamano, jim željo vse dobre vsi tisti, kijih imajo radi. Maria Passoni e Marco Zuodar sono volati fino sul-l’isola di Maui nelle Hawaii per dire il loro si. Era il 3 aprile scorso. Al rientro hanno por- Radio ALPSKI VAL Pismo iz zamejstva Vsako soboto/ogni sabato ob/alle 9.15 na/su radio Alpski Val -Tolmin Frekvence: 105.1 MHz, 88.3 MHz 96.9 MHz Radio ONDE FURLANE Pismo iz Benečije Letaris de Slavie furlane Vsak petek/ogni venerdi ob/alle 14.00 na/su radio Onde Furlane - Viden Frekvence: 90.00 MHz; 90.20 e 106.50 in Carnia 96.60 Colonia Caroya/Argentina) Inštitut za slovensko kulturo - Istituto per la cultura slovena via Alpe Adria, 69 - 33049 Spietar/San Pietro al Natisone J Planinska družina Benečije nedelja, 16. maja Na Golico med kukalce Sulla Golica tra i narcisi avtobusni izlet primeren za družine. gita in pullman adatta allefamiglie Info in vpisovanje (15 € člani, 17€ ne člani): Joško328/4713118-Daniela0432/731190 sobota, 22. maja Tek prijateljstva Sužid-Nokula Info: Igor (0432/727631) ha prestato presso la Pro loco Nediške doline. Si era impe-gnata, tra le altre cose, alla rea-lizzazione del nuovo sito internet della Pro loco. Ha pro-seguito la sua collaborazione seguendo 1’avvio delTattivita delTAlbergo diffuso. Ancora oggi torna ogni tanto a farci visita per occuparsi dell’aggior-namento del sito, ma sopra-tutto per la bella amicizia che ci lega”, hanno scritto di Maria gli amici della Pro loco, che le augurano, assieme a tutti noi, una vita felice assieme al suo Marco. Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 9. MAJA Ažla (kjer so fabrike) - Q8 Čedad (na poti pruoti Šenčurju) - Agip Čedad (blizu Tre pietre) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 7. DO 13. MAJA Čedad (Fontana) 0432 731163 - Tavorjana 715533 S. Giovanni al Nat. 756035 Miedihi v Benečiji Dreka doh. Maria Laura 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. Grmek doh. Lucio Ouargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laura Hlocje: v pandiejak, sriedo an petak od 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, to-rak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30 v torak an petak od 17. do 18. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 Pediatra (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 Srednje doh. Lucio Ouargnolo Sriednje: v torak od 15. 15.30 v petak od 11.30 do 12. do Svet Lenart doh. Lucio Ouargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Maria Laura Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do špitala “za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico’’(tel. 708614). Pridejo oni na vaš duom. doh. Maria Laura Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. Sovodnje doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje: v četartak an petak od 11.30 do 12.30 CUP - Prenotazioni telefoniche vi- site ed esami 800 423445 RSA - Residenza Sanitaria Assi-doh. Tullio Valentino stenziale (Ospedale di Cividale) 0432.504098-727558 0432 708455 Špietar: v pandiejak, četartak Centralino deli’ Ospedale di Civi-an saboto od 9. do 10. dale ...............0432 7081 Nujne telefonske številke Marco, noviči na Havajih tato a termine il rituale del pranzo nuziale con i parenti domenica 25 aprile. “Abbiamo avuto modo di conoscere bene Maria in oc-casione del servizio civile che