Ogovor z Fabianom škopcem, ipo iskra banke • iskra kibernetika kranj lZb6 val- n. aem delo yti' dnu- ^ov- lOSl’ spri' jg°' :eno :dijo hc .12. 10. KI.v jbit6 nem jev rale in iče- inje )ge’ iro- :ve- tim dis biti mje PO' Vko vplivajo stabilizatijski ukrepi ^Področju ekonomskih odnosov s hi-L0 ^8 devizno-plačilno sposobnost pe in njeno splošno likvidnost? Rudaril bi, da na področju ekonom-luii°<*nosov s tuj'no v sedanjem tre-lj|,. u največjo podporo čutimo v poli-j0' kalnega tečaja dinarja, ki v odnosu sl ojih valut — vsaj v zadnjem letu — ,rfl| Porastu cen na domačem trgu od-S inflaciji. e(j. al je po mojem mnenju to skoraj Sljn' ukrep, ki neposredno in realno Jttulira izvoz odnosno ekonomske prodaje na tujih trgih. Vsi ostali S!JePi so več ali manj deklarativni, do-s rat tudi nasprotno naravnani odno-jc°s° njih učinki tako posredni, da jih kratkoročno težko ugotoviti. Ni Fhuečeo pestovanje je v sedanjem času, tako v gospodarstvu, kot na finančnem trgu, zelo zapleteno. Zato ni čudno, da naše delovne organizacije prihajajo v težave. Ker nas je zanimalo, kakšen je položaj Iskrinih delovnih organizacij na tem področju, smo prosili za razgovor Fabia Škopca, IPO Iskra banke. Nedopustno je vsekakor ravnanje na r^očju izplačil izvoznih spodbud. i'ta se izvozniku izplačujejo neredno JJ^vilu samo ob kvartalnih in pollet-°bračunih in sicer z menicami, ki kritja. Končni efekt tako »pla-.izvoznih spodbud je fiktivni do- i .ajo kritja. Končni efekt tako »pla-izvoznih spodbud je fiktivni do-[!^ek izvoznika na katerega le-ta plača s, davke in prispevke za splošno in uPno porabo. Skratka na ta način •"o izvozniku dražimo poslovanje in ^Posredno slabimo njegovo likvid- S|Nadalje smo priča dejstvu, da po-^ Vne banke niso sposobne v žadostni tver! financirati ciklusa priprave proi-^odnje za izvoz četudi smo deklara-ri,n° povsod povdarjali prednostni j,:1"®0 te oblike selektivnega kreditira-Ja-V Iskri imamo sedaj cca 1 milijardo l' dokumentacije v sklenjenih pogod-Lh za izvoz, ki jo nam naše poslovne ^ke ne morejo financirati. Teh pri-« r°v, ki niso ravno v prid izvoznemu ^sPodarstvu bi lahko še našteval, ven-se bom omejil samo še na enem in |:,er na Zakon o zagotavljanju zunanje vednosti. zi bistvu-gre za solidarnostno odpla-^nje dolgov do tujine na način, da se no-plačilnemu sposobnemu go- ka°C*arstvu 'n njihovim poslovnim ban • . ^ omeji za nedoločen čas razpola-, na pravica nad ustvarjenimi devi-(,g'v korist gospodarstva in njihovih ki niso sposobne poravnati last-^ obvez do tujine, kar dolgoročno ne izvg6 Prav posebej stimulirati sposobne .Rialih stabilizacijskih ukrepov, ki 1 bi predvsem davčno razbremenili — lznosno dohodkovno krepili — ](rVozno gospodarstvo ne moremo le poročno presojati odnosno ugotav-,^!l' Zato je potreben daljši čas, kljub mislim, da se na tem področju I Jajo pozitivni premiki q izvaža tudi v države v razvoju, '"enlajo nekatere težave y zvezi s tem. Kakšne izkušnje imajo s temi državami Iskrine delovne organizacije? V odgovoru bi se omejil samo na problematiko izterjave, ki neposredno vpliva na našo devizno plačilno sposobnost. Omenil bi najprej težave v izterjavi terjatev v državah v razvoju Srednje in Južne Amerike. Zaradi prekomernega zrdolževanja so te države prišle v položaj, da svojih obveznosti ne morejo tekoče poravnati ter svoja plačilna bilančna neravnovesja rešujejo z odlogom plačil. Druga vrste so težave glede izterjave Iskrinih terjatev v Alžiru in Iranu, ki izvirajo iz neporavnanih obveznosti za protido-bave nafte teh držav Jugoslaviji. Teža izterjave v obeh primerih, kljub temu pade v celoti v breme naših temeljnih organizacij, katerim poleg tega izredno težko zagotavljamo tudi dinarske kredite za financiranje tega dospelega izvoza, kar vse skupaj poslabšuje še dinarsko likvidnost. Glede tega je posebno zaskrbljujoč položaj v Široki potrošnji in več ali manj tudi v drugih DO. Poseben komentar zahteva položaj v Iraku, kjer je glede terjatev jasno, da bo prišlo do daljšega moratorija pri plačilih, kar se bb predvsem odrazilo na devizni priliv Elektrooptike, pri kateri smo v letošnjem planu računali, da bo svoje predvidene devizne presežke združevala za potrebe Mikroelektronike. Danes je jasno, da teh presežkov tako, kot smo jih planirali, ne bo in da bo za reševanje devizne problematike mikroelektronike potrebno poiskati dodatne, druge vire. Zelo pereče je todi stanje na področju devizno-plačilne bilance. Kako vpliva na proizvodnjo? Res je. Priliv Iskre v prvih osmih mesecih letošnjega leta ni bil realiziran tako, kot smo s plani predvideli. Razlogi so različni, od težav v izterjavi v državah v razvoju, o katerih smo že govorili, pa do tega, da se v letošnji realizaciji nadplansko povečuje blagovni izvoz po kooperacijah, dalje naj omenim različne kompenzacijske posle in maloobmejno menjavo. Vse to vpliva na nižji devizni priliv, kot pa smo ga začrtali. To nam sicer Omogoča nekaj boljšo oskrbo z uvoznim materialom, vendar nam zato povzroča velike probleme pri poravnavi naših fiksnih obveznosti ter obveznosti pri združevanju za dobavljeni repromaterial. Kljub temu nam je do konca avgusta 1983 uspelo poravnati vse naše fiksne obveznosti po najetih kreditih za uvoz opreme oz. komercialnih kreditih za uvoz repromateriala. Slabše pa smo poravnavali obvezno- (Nadaljevanje na 2. strani) Izo- št.: ^ (etrtek 8 t m. je bila na prijateljskem obisku v delovni organizacijiAvtoma-^ tehnična grupa strokovnjakov iz Tovarne elektronskih komponent iz Chen-s katerimi ima Ljubljana prijateljske vezi. Kitajski strokovnjaki so bili v !eni obdobju mesec dni v žužemberški Iskri, z namenom prevzema tehnologije ^ničnih parametrov in osvajanje licence za proizvodnjo večplastnih kemičnih kondenzatorjev. KOLEGIJ GLAVNIH DIREKTORJEV DO % f se za izpolnitev Setneoa Na povabilo konzorcija jugoslovanskega elektrogospodarstva je 8. septembra 1983 Iskro Kibernetiko obiskal minister za elektrogospodarstvo Sirije dr. Omar Jusef s sodelavci. Goste je sprejel glavni direktor Kibernetike Peter Kobal. Delegacijo so spremljali direktor področja za Bližnji vzhod in Afriko Peter Virnik in komercialist Anton Brinšek iz DO Iskra Commerce, vodja tehničnega razvoja Tovarne števcev Damijan Chvatal in predstavnik INA-Trade v Damasku. Po ogledu proizvodnje in kontrole števcev je sirski minister pohvalil organiziranost delovnega procesa, redvsem pa kontrolnih postopkov. • • v enega rt /: V petek, 9; septembra je bila pod predsedstvom predsednika KPO SOZD Iskra seja kolegijg glavnih direktorjev Iskrinih delovnih organizacij. Na dnevnem redu je bilo najprej poročilo Petra Cudermana o zunanjetrgovinski menjavi v 2. polletju letošnjega leta. Ugotovil je, da smo v prvih osmih mesecih izpolnili plan izvoza v letošnjem letu z 48%, kar seveda opozarja, da bo treba storiti vse, da bi uresničili letošnji plan Iskrinega izvoza. V tem smislu je obširneje spregovoril o akcijskem načrtu za izpolnitev izvoza v letošnjem letu. Tako je v splošnih ugotovitvah ob analizi sedanjega stanja ugotovil, da razdrobljenost izvoza Iskre še narašča, kar vsekakor onemogoča gospodarno poslovanje. Spričo čedalje težavnejših razmer na mednarodnih trzištih, zlasti v deželah v razvoju, so nastale določene težave, ki izvirajo iz nenadnih uvoznih omejitev ali omejitev plačil v vrsti dežel, kar seveda ovira Iskrin izvoz v te dežele. Rr - - - Delegacija se je zanimala tudi za ostali proizvodni program, namenjen krmiljenju in obračunu električne energije. Poleg nakupa opreme so se zanimali tudi za celovito projektantsko, inženirsko in svetovalno sodelovanje ter izobraževanje sirskih strokovnjakov v Iskri. Obisk ponuja Iskri Kibernetiki še večje možnosti za uspešen plasma izdelkov v Sirijo. Suska delegacija je obiskala tudi Iskro Telematiko, kjer sta jo sprejela glavni direktor Bojan Klemenčič in komerciali direktor Ludvik Kuhar. Po krajšem razgovoru so si ogledali proizvodnjo ATC. A. Boc Določene izpade naročil v letošnjem letu bo sicer moč nadomestiti z novimi akcijami, vendar pa vse kaže, da bomo letos z 98% izpolnili letošnji plan izvoza. Cuderman je predlagal; naj glavni direktorji proizvodnih delovnih organizacij osebno vodijo obravnavo akcijskega načrta z nosilci zunanjetrgovinske dejavnosti v Iskra Commerce. Obravnava naj kritično premotri oceno izpadov in realno možnih akcij in stremi predvsem k izpolnitvi letnega načrta konvertibilnega izvoza. Glede načrta izvoza za leto 1984 pa je opozoril, da naj Iskra Commerce in proizvodne delovne organizacije pri sestav-' Ijanju načrta izvoza za 1984. leto dosledno upoštevajo ugotovitve analize in akcijskega načrta. Iskra Commerce naj v sodelovanju z vodstvom SOZD Iskra in vodstvi proizvodnih delovnih organizacij izdela predlog sistemskih ukrepov, ki bi orno- ' . f " • .........................................................................................................................................................t Komandni pult. ISKRA - AVTOMATIKA it . 8 fll E 1 l€r Licitacija je bila 9. decembra 1982 v Ankari, kjer se je zbrala vsa vidnejša mednarodna konkurenca: GRS in VVestinghouse iz ZDA, Marubeni iz Japonske, švedski Eriksson, Siemens skupno s petimi francoskimi firmami, ITT iz sosednje Avstrije, Elektro "impex iz Madžarske, italijanski Sasib in Ansaldo itd. Prav zato je bilo tudi pričakovati ostro borbo in nelojalne posege. Kljub vsemu si je Iskra na licitaciji priborila izhodiščno mesto. Vrednost naše ponudbe bila je najcenejša, vendar pa so ji tesno sledile GRS, Eriksson in Marubeni. Zato nikakor ne moremo govoriti o tem, da je bila samo cena tista, ki je vplivala na končno odločitev komisije, ki je osem mesecev pregledovala predložene ponudbe. Najvidnejši tehnični in ekonomski strokovnjaki turške železnice so nam v tem času zastavili še dodatna pismena in ustna podrobnejša vprašanja, na katera so naši delavci dali zadovoljiva pojasnila. V avgustu letošnjega leta je kokih f ’ jiasm odgovornih ministrstev podala predlog odločitve, misija v soglasju z upravo turških železnic in ob soglasju odgovornih turških pooblaščen, končno soglasje. Glede na izredno obširnost in težavnost projekta se predvideva, da bo pogodba uradno podpisana ob koncu letošnjega leta. gočali postopno usmeritev neugodnih trendov, ki se kaže jo v izvozu Iskre, zlasti na področju razdrobljenosti izvoza, ustreznejšega načrtovanja izvoza, izvoza v dežele v razvoju, izvoza sistemov in povečanja ustaljenosti izvoza. Teze teh sistemskih ukrepov pa naj obravnava 12. konferenca mednarodnega trženja Iskre, ki bo od 19. do 21. oktobra letos. V nadaljevanju seje so govorili tudi o uvozu repromateriala in nabavi repromateriala na jugoslovanskem trgu. Tu prihaja do problemov zlasti v zvezi z devizno participacijo, ki jo mora Iskra izplačati v devizah domačim dobaviteljem surovin, kot so baker, železo, in aluminij. Tudi na tem področju bo treba storiti vse, da bodo dobave, zlasti bakra, našim tozd zadostne, ker bi sicer ■ bila ogrožena njihova proizvodnja. Nato je Janko Šauli podal kratko informacijo o pripravi letnega plana 1984 in dolgoročnega plana do leta 2000, Kjei je predvsem opoivu«, naj v.,1 subjekti planiranja pravočasno opravijo svoj posel, da bi plan za prihodnje leto lahko pravočasno sprejeli in ga tudi začeli uresničevati. Ob koncu seje je direktor DO Iskra Invest servis Marjan Dvoraček opozoril navzoče na težave glede oskrbe z električno energijo na kompleksu Stegne ter pozval zainteresirane, naj čim bolj varčujejo z električno energijo, ker bi sicer utegnilo priti do resnih motenj v proizvodnji in prekinitev dobav električnega toka. D Ž V novembru lanskega leta smo že pisali o zadnjih pripravah Avtomatike na veliko mednarodno licitacijo za avtomatizacijo 600 km želez-niSte proge, ki povezuje centralni del Turčije, kjer so bogata nahajališča rud s Sredozemskim mo nem (luka Iskendenm). Omeniti smo, da gre za izredno pomemben projdet - ne le zaradi same velikosti, strateškega pomena m dolgoročne povezave ki^zhaja iz nje, temveč predvsem zato, ker je turška železnica od ponudnika zahtevala tudi prenos know-howa, odstop pravic za proizvodnjo. In sicer z namenom, da bi se v nadaljnjih fazah modernizacije vključim tudi domača industrija. O tem, kako je potekala licitacija in kakšnega pomena je pogodba za Avtomatiko in za Iskro, smo se pogovarjali z Dragom Podlogarjem, svetovalcem poslovodnega odbora za izvoz sistemov. V DO KIBERNETIKA Bdnik U Iskro Kibernetiko je 8. septembra 1983 obiskal prof. dr. Janez Milčinski, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, s podpredsednikom dr. Robertom Blincem in članom dr. Janezom Peklenikom. Gostje so si ogledali proizvodnjo in se s predstavniki delovne organizacije pogovarjali o perspektivnem programu in poslovanju Kibernetike. SAZU se vključuje v vsa področja znanosti in umetnosti. Njeni člani sodelujejo tudi z Iskro. Gostje so se pohvalno izrazili o proizvtftlnji in uspehih, ki jih dosegamo z izvozom. N. Pavlin Realizacija tega projekta obvezuje, da se v štirih letih opremi 600 km dolgo progo, od katere je dobršen del poteka na nadmorski višini 1600 m, z najsodobnejšimi signalnovarnostnimi in teleinformacijskimi napravami oz. sistemi, ter zgradi 4 dispečarske centre, iz katerih bo možno daljinsko voditi promet. Pri tem bodo Iskri vsekakor dobrodošle izkušnje, ki si jih je pridobila pri modernizaciji jugoslovanskega želez- (Nadaljevanje na 3. strani) Bremena se bodo še povečala (Nadaljevanje s l. strani) sti do dobaviteljev repromateriala, kar nam sedaj povzroča težave v proizvodnji saj so nam določeni dobavitelji popolnoma prenehali z dobavami. Posebej pereč problem predstavljajo dobavitelji bakra. Ali moremo pričakovati izboljšanja in kdaj? Glede na našo devizno plačilno bilanco do konca leta je jasno, da se situacija v tem pogledu ne bo izboljšala in da bomo uvoz repromateriala do konca leta lahko realizirali le z najetjem novih blagovnih kreditov. O blagovnih kreditih je bilo sicer veliko govora, češ da gospodarstvo ne kaže pravega interesa za najetje ie-teh. dejanska situacija pa je bistveno drugačna. Iskra je zelo zainteresirana za koriščenje teh blagovnih kreditov, ukrenila je vse potrebno za koriščenje le-teh. Vendar je postopek tako kompliciran in tudi nejasen, da doslej tega ni bilo mogoče operativno realizirati. Zvezna administracija glede tega sedaj spreminja nekatere predpise, predvsem v carinskem postopku. Računamo, da bo v četrtem četrtletju te kredite mogoče koristiti. S tem nam bo omogočen uvoz najnujnejšega repromateriala, ki bo prvenstveno namenjen za realizacijo naših izvoznih načrtov. Še naprej pa ostaja pereč problem združevanje deviznih sredstev za potrebe domačih dobaviteljev. Trenutno je pomanjkanje domačih repromate-rialov večje kot pomanjkanje uvoznega repromateriala. Pri tem moram seveda povedati, da dobršen del problemov izvira iz naše lastne neorganiziranosti. Posamezne DO in TOZD rešujejo to problematiko nekoordinirano, kar pa seveda ne more dati rezultatov, kot bi jih sicer dosegali, če bi na tem področju bolj krepili našo skupno nabavno funkcijo. Kako pa kaže z dinarsko likvidnostjo? Največ problemov dinarske likvidnosti izhaja iz dejstva, da so plasmani poslovnih bank zaradi znanih limitov izredno omejeni. Porast plasmanov bank v prvih osmih mesecih je omejen na približno 8% ob istočasni inflaciji v Jugoslaviji, ki se giblje po nekih ocenah nekje med 40 in 50%. Banke co zaradi tega morale razen selektivnih namenov — opustiti vse druge oblike kreditiranja. Kot smo že povedali, nam tudi pri selektivnih kreditih poslovne banke ne kreditirajo v zadostni meri priprave proizvodnje za izvoz, tako da se nelikvidnost tako kot v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu povečuje tudi v Iskri. Hkrati smo priča stalnemu povečevanju obrestne mere pri kreditih, tako da je bil del dohodka za obresti v Iskri v letošnjem prvem polletju dvakrat večji kot v prvi polovici leta 1982. Obresti od koriščenih kreditov so skoraj 50% večje od amortizacije. V nekaterih DO Iskre ta strošek predstavlja že 10% njihovega celotnega prihodka tako, da je s tem resno ogrožena naša akumulacija. V avgustu je prišlo do ponovnega povečanja obrestnih mer, tako da se bo strošek kreditiranja v drugem polletju še povečal. Kljub temu pa menim, da se vodilni delavci TOZD in DO ne zavedajo dovolj resno te problematike in je pritisk na nadaljnje zadolževanje vedno večji. Naša angažirana sredstva v zalogah repromateriala so izredno visoka predvsem na zalogah repromateriala, ki so 52% večja kot v enakem obdobju preteklega leta. Le-ta rastejo hitreje od celotnega prihodka in se torej na tem področju obnašamo tako kot smo se dosedaj, ko strošek kreditiranja ni bil tako pomembna postavka kot to postaja v letošnjem letu spričo ukrepov kreditno monetarne pblitike in stalnega zviševanja obrestne mere. Skupne Iskrine zaloge ob koncu polletja so bile več kot Ib milijard novih dinarjev. Racionalno obnašanje na lem področju bi Iskri prineslo največje efekte za izboljšanje likvidnosti in večjo akumulativnost. Posebej bi morali osvetliti situacijo na investicijskem področju? Tako kot vrsto zadnjih let tudi v letošnjem letu ne izpolnjujemo naših investicijskih planov. Predvsem ne realiziramo lastnih načrtov glede uvoza opreme. Na tem področju ima Iskra trenutno največje težave. Posledice se bodo žal dolgoročno odražale predvsem v naši izvozni sposobnosti. Tu doživljamo za nas nerazumljive dolge administrativne postopke — od poslovnih bank do zveznih sekretariatov. Nerazumljivo nam je konkretno, da našo najbolj usmerjeno izvozno investicijo v števce potem ko so odločitev le-te sprejeli na samoupravnih organih temeljne, delovne organizacije in SOZD Iskre, potem ko so jo pregledali in odobrili v Institutu za ekonomiko Ljubljanske banke — Združene banke, potem ko je dobila pozitivno mnenje republiške komisije za presojo investi- I cij, potem ko je dobila vsa dovoljenja za uvoz opreme SISEOT, potem ko je investicijo odobril Konzorcij za financiranje Iskrinih investicij, potem ko so jo odobrile vse temeljne banke — Ljubljanske banke, potem ko je investicijo preveril in odobril zunanji kreditodaja-lec za uvozno opremo in sicer Mednarodna finančna korporacija (IFC) ki je odobrila zelo ugoden devizni kredit, ne moremo nadaljevati, ker tega kredita ne moremo črpati, čeprav devizni stroški že tečejo. V zvezni administraciji so namreč .naknadno ugotovili, da mora ta projekt še enkrat pregledati zvezni sekretariat za industrijo in energetiko, na katerega odločbo že več kot mesec dni čakamo. S tem pa ogrožamo realizacijo investicije, za katero imamo že sklenjene vse izvozne posle. Kako ocenjujete finančno situacijo do konca letošnjega in v naslednjem letu? Očitno je, da se pogoji poslovanja na‘ finančnem področju ne bodo bistveno izboljšali, in se bodo dosedanje težave še nadaljevale. Zato mislim, da bi bilo potrebno, da bi se v Iskri na finančnem področju ustrezno organizirali in čim preje poiskali notranje rezerve, ki nedvomno na tem področju še obstajajo, če seveda želimo svoje poslovanje v teh težavnih pogojih realizirati v skladu z našimi osnovnimi planskimi postavkami. Za leto 1984— je jasno, da bo devizno plačilna problematika enako težka, če ne še težja kot v letu 1983. Obveznosti Jugoslavije, ki dospevajo v naslednjem letu, so še večje kot v letošnjem letu in bo zato tudi v naslednjem letu dan poudarek izvoznim prizadevanjem. Vsi ukrepi kreditno monetarne politike bodo še naprej usmerjeni v pospeševanje izvoza in zato bo tudi Iskra financiranje svojega reprociklusa zadovoljivo rešila, če bo svojo fizično rast temeljila na povečanju proizvodnje za izvriz in proizvodnjo za domačo prodajo zadrževala v fizičnem obsegu, ki ne bo večji kot letošnje leto. ■■ 5% m Več desettisoč ljudi iz raznih krajev naše domovine ter iz zamejstva in 9160 borcev 9. korpusa se je udeležilo nedeljske proslave 40. obletnice ustanovitve 9. korpusa v najmlajšem slovenskem mestu v Novi Gorici. Med gosti so bili tudi Sergej Kraigher, Milan Kučan, Viktor Avbelj, Andrej Marinc, Vinko Hafner, Lidija Šentjur c in drugi. Ha doslej najbolj množičnem srečanju v Novi Gorici je govoril član predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič. Dušan Zeljeznov '»Nasvidenje, tovariši, v Beogradu!« Poleg tega mora Makedonija delegirati 42 odposlancev. Po radiu smo sprejeli obvestilo, da so v AVNOJ izvoljeni: Dimitar Vlahov, Apostolski (Mitič) JMihailo, Naceva Mara, Andrejev-Ronkata Bane, Pop-Tomov Vlado, Andonov-Čento Melodija, Koliševski Lazar, toda poročila nismo do konca sprejeli. Predlagal bi, da hi poleg 142 oddanih polnomočij verificirali ne samo 250 mandatov svetnikov, ki so jih izvolili pokrajinski protifašistični sveti in glavni štab Vojvodine, ker so zastopani s pooblastili, temveč da bi šteli za svetnike tako tovariše iz Sandžaka. ki so \ glavnem svetniki s prvega zasedanja v Biha-ču, kakor tudi tovariše iz Makedonije, in da pooblastimo novo predsedstvo, da verificira tudi druga polnomočja makedonskih delegatov, ko bo prišel overovljeni spisek. Glede na to bi morali danes poleg 250 pismeno prijavljenih odposlancev verificirati tudi 1 I mandatov odposlancev iz Sandžaka in 7 mandatov doslej prijavljenih odposlancev iz Makedonije, skupaj 268. Predsedujoči: Ali sprejmemo poročilo verifikacijskega odbora, ki nam je bilo tu pismeno predloženo? (Vzkliki: Sprejmemo!) Ali sprejmemo predlog, ki ga je dal tovariš Vujasinovič, da verificiramo tudi polnomočja 1! odposlancev iz Sandžaka in 7 iz Makedonije? (Vzkliki: Sprejmemo! Ploskanje.) Poročevalec verifikacijskega odbora Todor Vujasinovič (bere naprej): j o vi p Broz-Tito, Avšič Jakob-Jaka, Alargič Judita, Ando-nov-Čento Melodije (odsoten), Andrejev-Ronkata Bane (odsoten), Andrejcvič-Kun Dorde, Apostolski (Mitič) Mihailo (odsoten), Augustinčič /\ntun, Habič Ante (odsoten), Babič Ljubo. BahovičSpasenija, Baka-riv dr. Vladimir, Baiaš Boris (odsoten), Balcn Sime, Barbalic Ivan (odsoten), Bebler dr. Aleš (odsoten), Bevk I rance (Odsoten), Begič Jure, Beiinjč Marko (odsoten), Belo-vukovič Milaa-Deva, Berus Anka (odsotna), Becele Franc, Biber Josip (odsoten), Bjeladinovič dr. Boško (odsotenl). Bjelica ing. Janko (odsoten), Božanič Andrija, Bo-žičevič Ivan (odsoten), Božovič Nikola, Bolt Ivan (odsoten), Brecelj dr. Marjan, Brkič Dušan (odsoten), Brkič Hasan (odsoten), Brozina ing. Nikola, Brstina Dušan (odsoten). Bubanj Andrija, Buljan Vice, Butozan dr. Vašo, Vavpetič dr. Lado, Veinovič Svetozar, Veselinov Jovan (odsoten), Vidmar Josip, Vidovič Nikola, Vilfan dr. Joža (odsoten), Vipotnik Albin (odsoten), Vlahov Dimitar (odsoten), Vrkljan Ante, Vujasinovič Todor, Vujačič Marko, Vukič Stevo, Vuk-manovič Svetozar (odsoten), Vukosavljevič Sreten (odsoten), Vulin Sava, Gaži Franjo (odsoten), Gizdič Drago (odsoten), tiluhič Omer (odsoten), Grbič Mihailo (odsoten), Grgurič dr. Jakov (odsoten), Gregorič dr. Pavle, Gržetič Maca, Grk Dušan (odsoten), Grkovič Radovan, Grujič Radovan (odsoten), Grulovič Ačim (odsoten), Guberovič Nikola (odsoten), Davidovič Radivoj (odsoten), Danilovič ing. Uglješa, Danilovic Stanko (odsoten), Dapčevič Peko, Dedijer Vladimir (odsoten), Detoni Marijan, Dimi-trijevič Milorad Mikan (odsoten), Dobra-šinovič Miloje (odsoten), Došen llija, Draušnik Juriča (odsoten), Dugonjič Rato (odsoten). Djurič Ljuhan, Djilas Milovan, Djordjevič ing. Živa, Djukanovič Pero, Djurič Ljubodrag (odsoten), Djurič Momčilo, Erakovič Simo, Zanko dr. Vliloš (odsoten). Žigič Rade (odsoten), Zujovič Sretan, Zemljah Jože (odsoten), Zečevič Vlada, Zečevič Stevo (odsoten), Zlatarič Branko, Zogovič Radovan, Ivančič Marija (odsotna), Iveko-\ ič dr Mladen (odsoten), Ivovič Dušan (odsoten). Ilič Pavle. Jakac Božidar, Jakič Velimir (odsoten), Jakša dr. Uroš, Jambrišak dr. Milivoj, Jeras Josip, Jovanovič Arso, Jovanovič Živko (odsoten), Jov anovič Isa (odsoten). Jovanovič Radivoje Bradonja Umrl je. Franc Kimovec—Žiga Dne 15.9. so na ljubljanskih Zalah pokopali revolucionarja in družbenopolitičnega delavca ter organizatorja Osvobodilne fronte v Ljubljani, Franceta Kimovca — Žigo. Umrl je v ponedeljek, 12. septembra, v 74. letu starosti. France Kimovec se je rodil v siromašni družini v trnovskem predmestju Ljubljane. Od mladih nog je tako spoznaval socialne krivice in razredna nasprotja, kot učiteljiščnik in sošolec Edvarda Kardelja pa je zorel v zavzetega borca za delovnega človeka in zavednega Slovenca. Postal je član Skoja in 1940. leta član komunistične stranke. Do začetka vojne je učiteljeva! najprej na Smuki na Kočevskem, nato pa v Podgradu pod Gorjanci, kjer je tudi ustanovil Društvo kmečkih fantov in deklet, in Trbovljah. Takoj po okupaciji se je vrnil v Ljubljano, kjer je vse do italijanske okupacije v ilegali opravljal pomembne naloge ter se izkazal kol izjemen aktivist in organizator. Ob nemški zasedbi Ljubljane se je moral umakniti na osvobojeno ozemlje. Bil je delegat m Kočevskem zboru in izvoljen v SNOS. Do osvoboditve je opravljal Še več funkcij. V svobodni domovini je nadaljeval svoje zavzeto delo in vse do upokojitve pa tudi po njej Ff. opravljanju najrazličnejših funkcij in Halog dokazoval svojo prednost in zavzetost. Za zasluge je prejel več visokih odlikovanj. Petrefes pe ssdihMeiii Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, xs*0 redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okv“' SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravn«j» sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščen® sodelavce, ki jim v TOZU oziroma Delovni skupnosti ne inoremo zagotoviti ustreznega dela tor tiste, ki sam želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodim« in vodstvena dola in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potreb®-ki bodo prispele It nam do vključno vsakega ponedeljka. . Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, LjuDUa na. E-11. telefon 324-061, int. 21-25. ISKRA — AVTOMATIKA, TOZD RAZVOJNI INŠTITUT 1. Razvijalec 6 Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike, 2 leti delovnih izkušenj, pasivno znanje 1 jezika 2. Vodja priprave v RS elementi Pogoji: dipl. ing. strojništva, 4 leta delovnih izkušenj 3. Delovodja izdelave prototipov orodij Pogoji: strojni delovodja, 3 leta delovnih izkušenj 4. Strugar Pogoji: strugar, 2 leti delovnih izkušenj 5. Orodjar Pogoji: orodjar, 3 leta delovnih izkušenj 6. Administrator Pogoji: administrator, 2 leti delovnih izkušenj TOZD PROJEKTIRANJE EN GRADNJA SISTEMOV 1. Administrator • Pogoji: administrativni tehnik, i leto delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov Iskra Avtomatika. DSSZ, Služba kadrovanja, Kotnikova 6, Ljubljana ISKRA COMMERCE TOZD ZUNANJI TRG 1. Referent za obračun izvoznih stimulacij Pogoji: ekonomski tehnik, 2-mesečno poskusno delo, 1 leto ustreznih delovnih iz kušenj Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov Iskra Commerce Kadrovski sektor. Topniška 58, Ljubljana Jokič Špiran, Josipovič Dušan (odsoten), Jo-sipovič Srboljub, Kavčič Stane (odsotenl), Karabegovič Osman, Karamatijevič Jevsta-tije (odsoten), Kardelj Edvard, Kedmanovič dr. Vojslav, Kidrič Boris, Kneževič Nikica (odsoten), Kovačevič Mitar, Koliševski" Lazar (odsoten), Komatina Pero, Kosovac Vujo, Koharevič dr. Aleksander. Kocbek Edvard, Krajačič Ivan (odsoten), Kraigher Boris (odsoten), Kranželič Ivan, Kraus dr. Herbert, Kržišnik dr. Anton (odsoten), Krmelj Maks (odsoten), Krstajič Pero, Krstulovič Vicko, Krce Pavao, Kršulj Mate (odsoten), Kukoč Ivica (odsoten), Kulenovič Skender, Kurt Husni-ja, Lakuš Filip (odsoten), Lekovič Voja (odsoten), Leontič dr. Ljubo, Leskošek Franc, Livada Dušan (odsoten), Lubej France, Lunaček dr. Pavel, Ljujič Vojo (odsoten), Ma-govac Božidar, Majcen Sandi (odsoten), Maksumič Omer, Mališič Panto, Mandič dr. Ante, Mandžič Pašaga (odsoten), Marič Ig-njat, Markovič Blažo, Markovič Momčilo (odsoten). Markovski Venko (odsoten), Mastilovič Novak, Maček Ivan (odsoten), Medan Savo (odsoten), Mijatovič Cvijetin (odsoten), Mijuškovič Radovan (odsoten), Mikuž dr. Metod, Mikulič Jure. Milojevič Miloje, Milosavljevič Milosav (odsoten), Milutinovič Ivan, Miljanič dr. Niko, Minič Miloš. Mirkovič Joso (odsoten). Mitrovič-Djilas Mitra, Mrazovič-Cofek Karlo (odsoten), Mrpz Franjo (odsoten), Mujkič Had-žimehmed, Mutapovič ing. Dragoslav, Nazor Vladimir (odsoten), Naceva Mara (odsotna), Nikoliš dr. Gojko, Ninkovič Dmitar, Novak Ivan, Omanovič Hamdija, Opačič-Čanica Stanko, Orovič Savo (odsoten), Pavič Janko, Osmič Omer, Preka Alek-sandar, Pejnovič Kata, Penca Jože (odsoten), Perkovič Mile, Peruničič Mile (odsoten), Petrovič Dušan-Šane (odsoten), Petrovič ing. Nikola (odsoten). Petrovič Srečko. Pijade Moša, Pohrič Edhem, Polič Zoran, Polovic Marko, Popivoda Krsto. Po- povič Jovan (odsoten), Popovič Koča, f povič Milentije (odsoten), Počuča Mile (°.. šoten), Prvčič Stjepan (odsoten), Pribič® dr. Rade (odsoten), Pribišič Lazo, * - ., Djuro-Stari, Radovič Joksim, Radosavlje" Dobrivoje (odsoten), Rakovac Joaki ’ Rankovič Aieksandar, Redžič Enver, dr. Ivan, Ribnikar Vladislav, Radič Vojisl^ Rozman Franc (odsoten), Rumbak !va (odsoten), Rupena—Osolnik Mara (u*1! na), Rus Josip, Sax-ič Brano, Savič f’3',’ Savič Savo, Svetek France (odsoten), St0®?, laka dr. Josip (odsoten), Soldat Mitar, Sok Vid, Sorič Mate, Sofijanič Ratko, Sremec®' Zlatan, Sremec^ada, Stambolič Petar (o® šoten), Stane Peter (odsoten), Stevič Luk,-Stefanovič Rista (odsoten) Stefanovič Sv®* slav (odsoten), Stilininovič Marijan ten), Semič Stanko-Daki (odsoten), Sttz Tomo, Subotič T. Mitar, Sudžuka med, Tiljak Djuro, Todorovič Mijalko, -dorovič Simo, Trbovič Rade, Tudjman St) pan (odsoten), Čemerlič dr. Asim, Čem®r' Hamdija, Čurkovič Stevo (odsoten), Uro5 vič Sredoje, Fajfar Tone, Filipovič Sui®J man, Frol Frane, Hadžiismailovič Muham® (odsoten), Hebrang Andrija (odsot®fl|' Hodžič Mujo, Hribar Janfi (odsot®"!’ Humo Avdo, Cazi Josip, Cerovec Anlu Cetina Josip, Čalič Dušan, Čarno dr. Edh® 1 Golakovič Rodoljub, Šalamon Stjepan (° šoten). Šašič Jevto, Šegrt Vlado (odsot®n ' Šiljegovič Boško, Škare Stanko, Škerl Fra (odsoten), Škundrič Mihajlo, Šlander rinko Mica, Šnuderl dr. Maks (odsoten)' Kot namestniki odposlancev so tu navz° tovariši: Žarko Vranješevič iz Mrkonjičgrada,v Nježič iz Prnjavora, Ante Kamenjaševi® ^ Tuzle, Mišo Jokanovič iz Sarajeva. Sim Radič iz Ljubinja,, Ibrahim Šator iz St® ' Djoko Pašajlič iz Nevesinja, Florijan Sum® Livna, Gojko Garčevič iz Nikšiča, Obr _ Cicmil iz Pišča, Mihailo Vickovič iz C ek# Petar Lekovič iz Crmnice. Radonja Golu pucar ISKF^ Si o H S' *je, sthel S 'eče '-Ua S v vštlt Poet Host ki ^lu tev, i n k, U % !?kh [ak: N *irat sobi, iektJ zave tise ‘kot Utrti Halo ler tot 1< tloi lam [zbr h’ ni e dni svoj leva Hon % leei F 'Udi •iitš sije on kila lala dat % Z lasi N 3nt tek P 'te '6; 'eri Hov J Ra, k N 'OV; »je Tit( 'ka: V Rrc "o ho r 'ek hil: Ull l 'ed Ha 'oj t 'Ml ki ilil k Mi IM 'N 'la Is 2v STRAN september -1983 So v Keramiki res lenuhi? Prejšnjo sredo, 7. septembra smo v večernem dnevniku radia Ljubljana v poročilu o poslovanju Iskrine Tovarne keramičnih kondenzatoijev iz Žužemberka dišali obuico žaljivih besed na račun temeljne organizacije Keramika iz Ljubljane, ki prav tako kot žužemberški kolektiv deluje v okviru delovne organizacije Industrija elementov za elektroniko. V ponedeljek, 12. septembra, torej skoraj tik pred zaključkom redakcije pa smo na podobno ..pranje peiila“, pred prav tako najširšo slovensko jav-nostjo, naleteli v glasilu Delo in sicer v članku ..Dobava keramike šepa“. Oba prispevka dokazujeta; da so se «%u možje KEKO učilni možje v Iskrinem žužember-odločili za javen napad prav tako Iskrin kolektiv - To-tehnične keramike. Poštena in Aktivna kritika nas gotovo ne bi č zaboleti, če tokrat ne bi šlo za je0stransko navajanje stvari, ki niti z •jlnt obnašanjem niti s poslovno mo- pranje uma za- tnimajo nič skupnega in n«.en° _ žaljive. Tuai ..pranj L°a perila*' z namenom, da sebe po-Sl-i ^ v najlepši luči pred najširšo VjJ-Pnostjo Kljub’javnosti obveščanja, ^ jetno ne more Diti v ponos tistim iz J^mbeika, ki so dajali izjave novi-^ma RTV Ljubljana in Delo. ^ v radijskem poročilu iz Iskrine to-v Žužemberku je novinar dobro Z^nil poslovanje tega kolektiva, zelo r^nostavljeno pa je, zaradi zavede-.$t*. prikazal delo ljubljanske tovar- del eramika iz Vižmarij, ki tesno so- uJe s tovarno v Žužemberku. Trdi-CjV' da si v Keramiki delavke in delav-l,116 prizadevajo pri delu. da jim je ^knvost postranska stvar, da ne želijo izvažati in tako dalje, si gotovo ni izmislil novinar. Zahvaljujoč intervju-vanim v Žužemberku pa so delavke in delavci iz Keramike izpadli med poslušalci radia Ljubljana kot največji lenuhi, ki zavirajo izvoz, razvoj Iskre v Žužemberku in sploh negativno delujejo v sedanjih stabilizacijskih prizadevanjih. Je mar čudno, da je bil kolektiv Keramike v četrtek zjutraj malodane na nogah? Upravičeno so se spraševali, afi ima še sploh smisel delati, garati ob že pred desetletjem iztrošenih in odpisanin strojih, garati v poslopju, ki se lahko podre vsak trenutek, delati v nočnem času, ob sobotah (Keramika dela vse sobote) in nedeljah? Vse pa z jasnim ciljem: zagotoviti izdelke - keramične elemente - Iskrinim tovarnam, za katere so ti elementi polizdelek. Milo rečeno, v Žužemberku so izničili prizadevanja kolektiva Keramike. da bi delal kar najbolje v tehnično zastareli proizvodnji in neustreznih pogojih Uspeh Avtomatike v Turčiji % (Nadaljevanje s 1. strani) je, ega omrežja in na podobnem pro->X ki je ravnokar v teku v Bolgariji. ^na naloga pa zahteva tudi dolo-iita Prilagoditev, primerno organi-sulvSt v snririu inženiringa v vseh Xektih Avtomatike, ki bodo v pro-ri vključeni. Že danes se moramo S VI vviu. v vi a i iv o IIIVIOJIIV . vedati, da je le dobro povezovanje sodelovanje celotne verige - od raz-Proizvodnje ter tehničnih, Onomskih in finančnih dejavnikov Hal tv°’ da bo Avtomatika tako težko Xg° kvalitetno in izpeljala v roku s takimi ekonomskimi rezultati. 0,jih projekt lahko nudi. K° se sprašujemo, zak; zakaj je v tako ,a'mi meonarodni konkurenci uspela X0 Iskra s svojo ponudbo, moramo l^jdi odgovor v njeni vsebini. Tehni-Ui’ ki smo jo ponudili turški železnici ^satno enakovredna ostalim renovi-jm svetovnim firmam, temveč je v ^ rešitvah naj bližja njihovim zah-X Id izhajajo iz sodobnosti eko-Etičnosti in enostavnosti. Iz teh žaz-, 8°v je tudi vzdrževanje in serviseran-1 postavno. tud' v ta^° je na *zb°r Iskre vplivalo t , dejstvo, da je Iskra prisotna na ^škem tržišču že skoraj 30 let in da v sodelovanju s turškimi partnerji, , tlrmo Turktelefon, s Turk Tele-i^unikasvon in Tekfen insaat prido-la izreden uspeh. t Nekako od 1967. leta pa je sprem-X. vse investicije na področju avto-XZacije železniškega prometa, Pešno izvedla dva večja projekta v vrednosti cca 3 milijone dolarjev v obdobju zadnjih treh let organizirala v sodelovanju s turško železnico vrsto posvetovanj in specializiranih tehničnih predavanj, oz. srečanj. Zato je povsem razumljivo, da je avgustovski izbor rezultat večkratnega načrtnega delovanja Iskre na turškem tržišču. Za celotno Iskro pomeni to največji projekt, ki ga je pridobila na zunanjem tržišču, saj gre za vrednost, ki presega 40 miljonov dolarjev; od tega ic konvertibilni del 30 nulijonov dolarjev. Še bolj pomembno je dejstvo, da si Iskra s tem odpira nadaljnje možnosti za uveljavitev na tem področju turškega tržišča. Znano je, da bodo v Turčiji do konca 1990.leta opremili skupno 2700 km prog, kar je približno dvakratna dolžina dosedaj opremljenih prog jugoslovanskega železniškega omrežja. Ob sodelovanju turške industrije, ki bo postopno osvojila našo tehnologijo, bi si tako lahko pridobili nova naročila, ki bodo znatno presegla vrednost tega projekta. Zato se moramo še toliko bolj zavedati odgovornosti, ki jo imamo do turške železnice, da na osnovi enakopravnega sodelovanja posredujemo znanje, ki je potrebno, da bo turška industrija čimprej sposobna za samostojno gradnjo sistemov -za avtomatizacijo železniškega prometa in realiziramo dela v pogodbi, ki jo bodo predstavniki Avtomatike decembra podpisali v Ankari. ŠD. vič j q. Iz Berana, Miloš Radovič iz Morače in J?ro Spoljarič iz Hrvatske ..^edanju prisostvuje kol predstavnik '» krajev, ki so bili pod Italijani, kot od-i -nec — predstavnik Hrvatov iz Istre. dr. j ,e Mandič (ploskanje), ki je član hrvaške Racije. redsedujoči: Ali želi kdo govoriti v zvezi j;111 poročilom? (Hihče se ne javi), jj Poročam, da je sprejeto poročilo verili-(, 'hkega odbora in predlog tovariša poro-'er rCa Toše Vujasinoviča. Glede na to so „ "citana polnomočja vseh do sedaj ime-.J.aiih tovarišev svetnikov AVNOJ. 1^ 0vaiiši in bratje, prehajamo k referatu: j A(,i narodnoosvobodilnega hoja naro-čoti- os*av9e v zvez' z mednarodnimi do-l. na obdobje v katerem smo sedaj, to ri| P^nhrazba Protifašističnega sveta na-e •►s v obodu v c Jugoslavije iz splošnega i)r lcnega organa v najvišji zakonodajni "vv k'n lrnenovanje Nacionalnega komiteja ^Hiitve Jugoslavije za začasno narodno rv<>obdobje. Vzroki za tako hitro ka- pitulacijo Jugoslav ije in za zasužnjen je naše dežele s strani nemških, italijanskih, madžarskih in bolgarskih osvajalcev so danes večini našega ljudstva že povsem jasni. Dvajset letno zatiran je narodov Jugoslavije. kot so Hrvati. Makedonci. Slovenci in drugi s strani peščice velesrbskih hegemoni stov. dalje, nezaslišana korupcija vladajočih krogov doma in njihovo povezov anje / najbolj reakcionarnimi krogi v tujini, posebno z nemškimi in italijanskimi, da hi obdržali oblast; potem, nezaslišano izdajstvo in špi-jonaža v naši vojski, posebno v generalnem štabu vse to so bili v zroki katastrofalnega in sramotnega poraza jugoslovanskih armad v vojni. Ta poraz je imel katastrofalne posledice za narode Jugoslavije. Kralj in vlada sta s skupino ljudi, ki so bili odgovorni za takšno usodo naše države pobegnila v inozemstvo. Jugoslavija je bila razkosana in je postala plen osvajalskih roparjev, kakršnih ne pozna zgodov ina. V držav i je zav ladal nezaslišan, teror in ubijanje ne s;mio najnaprednejših ljudi, temveč iztrebljanje vsega srbskega prebivalstva na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini. Vojvodini, slovenskega prebivalstva v Sloveniji ild. Nemški ii> italijanski osvajalci so na Hrvaškem pripeljali na oblast krvave ustaške zveri, v Srbiji pa najbolj ogabnega izdajalca Nediča, s pomočjo katerih so začeli izpolnjevali svoj peklenski' načrt za iztrebljanje Slovanov na Balkanu. V lej težki, zanesljivo lahko rečem najtežji situaciji v zgodovini naših narodov, se je našla ena sama organizacija v vsej naši domovini, in je bila dvajset let tako rekoč zunaj zakona in so jo preganjali vsi oblastniki v Jugoslaviji, ki pa je vse svoje izkušnje in organizacijske sposobnosti, vse svoje preizkušene borce dala v službo svojemu zasužnjenemu ljudstvu. Sano Komunistična partija Jugoslavije je bila sila, kije popeljala ljudstvo v oborožen odpor, ki ni klonila, temveč visoko dvignila prapor osvobodilnega boja in je do danes vztrajala .v tem Iniju skupaj s svojimi narodi. (Burno ploskanje. Tudi Žužemberčanom je znano, da so se prav v Keramiki vedno odločali za delo ob prostem času, če je to narekoval položaj: ob večjih naročilih po pogostih izpadih proizvodnje zaradi večjih okvar. Za delo ob svojem, prostem času so se radi odločali tudi zato, ker so vedeli, da s tem v mnogo-čem prispevajo k dobrim rezultatom prav tovarne v Žužemberku in drugih Iskrinih uporabnikov keramike. Še na nekaj pozabljajo v Žužemberku, čeprav se tega kot sestrska tovarna zelo dobro zavedajo: v Keramiki ni nikogar, ki bi še dolgo želel delati v takšnih pogojih kot so zdaj, zato jim daje bližnji začetek gradnje nove tovarne Keramike na Iskrinem stegenskem kompleksu še novega poleta. Mimogrede naj omenimo, da bodo to investicijo začeli uresničevati najpozneje spomladi prihodnje leto, nove stroje pa so že naročili. Radi pa bi z naslednjimi vrstami odgovorih tudi na trditve, izrečene po radiu in v Delu, češ da je ,,oskrba s polizdelki v okviru združenega podjetja Iskra (večletna organiziranost Iskre v okviru SOZD vodilnim v Žužemberku še ni znana? ) neurejena zlasti kar zadeva dobavo Keramike in daje to osnovni problem v izvoznih prizadevanjih KEKO. Ta trditev je verjetno delno resnična, res pa je tudi to, da več kot 80 % fizičnega obsega proizvodnje Keramike gre posredno po dodelavi drugod v Iskri v izvoz. Trditev o izvozni nezainteresiranosti Keramike je torej več kot neresnična, takoj pa naj še omenimo, da skuša tovarna uspeti na tujem tudi sama, torej s keramičnimi elementi in ne le kot izdelovalec polizdelka za kondenzatorje in upore. Prvi rezultati so že tu. Je mar potrebno ob koncu tega razmišljanja po člankih na radiu in v Delu ponovno zapisati, da v Keramiki s sedanjo tehnologijo in na sedanjih strojih ter v razpadajočem objektu ne morejo delati bolje? Naj ponovno zapišemo, da delajo dobro in da niso nobeni lenuhi, za kar bi jih lahko imela slovenska javnost? Želimo pa jim, da bodo v prihodnjem letu že del ji v novi tovarni in tudi Žužemberčanom dokazali, da niso nič slabši kot oni in da se je pač z novo tovarno in z novimi stroji lahko hvaliti, res pa je tudi to, da žužemberčanom nihče ne oporeka njihove marljivosti, torej tega, kar oporekajo oni drugim. Lado Drobež PREJELI SMO: Še nekaj o naši obveščenosti Verjetno si ne znamo predstavljati, da bi kar naenkrat ostali brez časopisa ISKRA - Ne, da smo se ga samo navadili, ampak je tudi kot vir informacij v Iskrinih TOZD postal nepogrešljiv. Kdor ni vključen v kakšne samoupravne organe v TOZD, DO ali celo v SOZD, temu je verjetno glasilo Iskra edino „okno v svet". Vsaka TOZD pa ima še svoje interno glasilo, tako da je m prvi pogled sistem obveščanja še kar dober. Tudi vsebina glasila Iskra je pestra. Dovolj je v njem prispevkov o delu v posameznih TOZD, o tem kako se obnašamo v teh težkih časih in kako se vključujemo v mednarodne tokove. Vsak izmed nas lahko najde kaj zanimivega zase, skratka, časopis je naš. Nekaj pa bi bilo zameriti temu časopisu in sicer, kako neprijetno novico o Iskri ali Iskraših izvemo šele iz drugih časopisov. Tokrat gre za zadevo Jožeta Hujsa, o katerem je bilo pred meseci kar precej govora po kolektivih. Sedaj pa smo o tem dobili novico iz Tofovega ,JClubaB". Ali lahko kdo reče, da prav glasilo Iskra ni tisto, ki bi nam prvo moralo naliti čistega vina o tem? Zakaj je sedaj, po tem Nedeljskem dnevniku spet priložnost za vročo kri? Zakaj je spet doma tema za pogovore med malico? Torej, z našo obveščenostjo nekaj ni v redu? ! G. S. Ugotovitve in dejstva Čeprav smo o pomenu naše zunanjetrgovinske mreže in problemih s katerimi se srečujejo delavci v njej, pisali že v 32. številki glasila Iskra smo se odločili še za en odmev na to temo. Nedavno pisanje o osebnih dohodkih tov. Jožeta Hujsa, direktoija Iskrine tvrdke Cranex A. G. v Zuerichu v Mladini in Nedeljskem dnevniku, je obravnaval tudi kolektivni poslovodni organ SOZD Iskra. KPO SOZD Iskra je na tej seji zavrnil vsa namigovanja o nestrokovnosti, oz. poslovni neuspešnosti Jožeta Hujsa med njegovim delovanjem na najodgovornejših delovnih mestih v Iskri. Istočasno je predlagal, da samoupravna delavska kontrola Iskre Commerce pregleda samoupravnost sprejemanja pravilnikov o osebnih dohodkih v Iskrini zunanjetrgovinski mreži ter preveri njihovo izvajanje. Samoupravna delavska kontrola IC se je sestala na svoji 2. redni seji in obravnavala stanje v zvezi z izplačili osebnega dohodka Jožeta Hujsa. Ugotovila je, da je Jože Hujs po sklepu Delavskega sveta IC prejemal 8.000 SFr osnovnega osebnega dohodka v skladu s pravilnikom. Stimulativni del njegovega osebnega dohodka, ki predstavlja povprečje uspešnosti naše zunanjetrgovinske mreže znaša pri Jožetu Hujsu še dodatnih 737 SFr tako, da njegov skupni osebni dohodek znaša 8.737 Sfr. Ob tem ima Jože Hujs tudi pravico do koriščenja dvosobnega stanovanja. Samoupravna delavska kontrola IC je na podlagi podatkov ugotovila, da so izplačila osebnega dohodka in dodatkov Jožeta Hujsa direktoija Cranex A. G. v skladu s samoupravnimi akti DO IC in sklepom delavskega sveta IC. Ob koncu je treba še zapisati, da bosta tako SOZD Iskra kot IC vedno pripravljena prilagajati osebne dohodke naših delavcev, zaposlenih v tujini, položaju, ki nastaja v naši družbi in stališčem, ki jih naša družba zavzema ter jih bo še zavzemala spričo sedanjega težkega gospodarskega položaja. Zato bomo v Iskri nenehno preverjali naša stališča do nagrajevanja naših delavcev v tujini ter jih sproti prilagajali intencijam in zahtevam, ki jih ustvarjajo razmere v našem sedanjem in prihodnem družbenem trenutku ter pogojem, v katerih ti delavci delujejo in bivajo. IEZE pred vajo »Golovec ‘83« Močno podzemsko bobnenje, nekaj sekund za tem pa naraščajoče tresenje tal bo v soboto, 24. septembra z vso rušilno močjo prizadejalo Ljubljano. Posamezni deli mesta bodo zaviti v oblake prahu, ki so nastali zaradi delnega ali popolnega rušenja nekaterih objektov . .. Precej, toda nekoliko manj bo prizadejan tudi Iskrin stegenski kompleks. Škoda je manjša zato, ker ležijo Stegne na potresno manj občutijivem območju ... Grozljiva napoved, kako bi bilo ob morebitnem potresu v Ljubljani in upajmo, da naše glavno mesto tega kdaj le ne bo doživelo. Toda - vedno se je treba pripraviti na najhuje in to je bilo tudi vodilo organizatorjem letošnje vaje GOLOVEC — 83. Vaja bo potekala na celotnem območju Ljubljane v okviru akcije .Nič nas ne sme presenetiti.“ V skladu s sklepom ljubljanskega Izvršnega sveta o pripravi in izvedbi skupne poučno taktične vaje s področja zaščite in reševanja prebivalcev in gmotnih dobrin v primeru rušilnega potresa v Ljubljani in v skladu s programom dejavnosti sindikata v Iskrini delovni organizaciji IEZE bo v soboto, 24. septembra v okviru vaje GOLOVEC — 83 tudi praktična vaja v tovarnah IEZE, ki imajo sedež v Steg-nah. Že nekaj sekund po rušilnem potresu bodo ob 8. zjutraj v Stegnah zatulile sirene. Prvi ukrep bo takojšnja evakuacija delavcev (razen tistih, ki so res NUJNO potrebni za potek proizvodnje) in nudenje samopomoči in (Nadaljevanje na 4. st-ani) Vzkliki: Živela komunistična partija!) Začeli so nastajali partizanski odredi, najprej \ Srbiji. Bosni in Hercegovini, potem splošim ljudska vstaja meseca julija \ Črni gori. potem širjenje partizanskega gibanja na Hrvaškem, \ Slos eniji itd. Vse to je pokazalo, da je naša dežela, čeprav zasužnjena. ostala neuklonljiva in da so naši narodi pripravljeni žrtvovati tudi največje žrtve za svojo osvoboditev. Majhni, skoraj goloroki partizanski odredi so začeli hitro rasti in se razvijati \ velike enote, ki so si priborile orožje iz sovražnikovih rok, zadajale sovražniku vedno močnejše in močnejše udarce in dokazale, da jih ni mogoče uničiti kljub vsem nemškim, italijanskim in drugim osvajalskim silam, ki so jih pošiljali v boj, da hi zatrli partizansko gibanje na vNeh koncih domovine. (Burno odobravanje. Ploskanje.) Tako je nastalo drugo obdobje \ narodnoosvobodilnem boju. Nastale so brigade. di\ izije in korpusi, izpod sovražnikov in njihovih ustaških in eetniških hlapcev so bila osvobojena cela področja. Naša mlada narodnoosvobodilna vojska je takoj pokazala, da je sposobna rešiti tudi najtežje naloge. Osvobodila je mnoga mesta, na primer: l.ivno. (Hamov. Mrkonjiegrad, Jajca. Ključ. Bihae, Kiupo, Slunj itd. Nastanek narodnoosvobodilne vojske je dal novega poleta vstaji tudi v drugih krajih, kjer je do tedaj vladalo relativno zatišje. V tein času dobiva narodnoosvobodilni boj v se trdnejšo obliko, s tem pa tudi zaupanje vedno širših ljudskih množic v vseh krajih Jugoslavije. Narodnoosvobodilni odbori, ki so do seilaj nastajali samo na osvobojenem ozemlju. so začeli nastajali tudi na polosvohoje-nem in celo na neosvohojenein ozemljju. ker je ta nova kal ljudske oblasti postajala pri ljudeh vedno bolj priljubljena in so jo ljudje sprejemali z vedno večjim zaupanjem. Medeni ko so narodnoosvobodilni odbori v začetku naslali bolj kot jiomožni organi par- tizanskih odredov za vodstvo osvobodilne vojne, so se v dobi nastajanja narodnoosvobodilne vojske spremenili v edino pravo ljudsko oblast. (Ploskanje). Sedaj imajo še razne druge naloge, ne samo pomoč partizanskim enotam in narodnoosvobodilni vojski. Tako je nastalo tretje obdobje, ki je nujno zahtevalo oblikovanje enotnega v sestranskega organa, ki hi bil centralni organ in ki hi združev al vse te in organiziral nove narodnoosvobodilne odbore. Sklicana je bila zgodovinska skupščina Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslav ije v Bihaeu. Na tej skupščini so bili sprejeti veliki in važni sklepi. Prvič po okupaciji naše domov ine je postavljen centralni politični organ, sestavljen iz predstavnikov v seh narodov Jugoslavije. Prvič se je sestalo takšno ljudsko predstavništvo, ki je vzniklo iz ljudstv a samega in to v najtežjih urah njegove zgodovine in pred katerim je vrhovni štab lahko položil račune o svojem dotedanjem delu. Ustanovitev Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije je ena naj-večjih pridobitev naše narodnoosvobodilne borbe do sedaj. Postavljeni so temelji, na katerih sc je začela graditi nova pravičnejša ureditev v pokrajinah Jugoslavije, postav-Ije-ni so temelji prave, resnične demokratične ljudske oblasti. (Burno odobravanje. Ploskanje:) Z ustanovitvijo Pokrajinskega protifašističnega sveta Hrvatske. še pred tem pa z nastankom slovenske Osv obodilne fronte in njenega izvršilnega organa so se začele. v jiraksi uresničevali načela enakopravnosti jugoslovanskih narodov, začele so se uresničevati stoletne težnje posameznih narodov Jugoslavije, da si sami vladajo. (Odobravanje. Ploskanje.) V letu dni, odkar je bil ustanov ljen Protifašistični svet narodne osv oboditv e Jugoslavije so nastale v elike spremembe ne samo pri nas vloma, ampak tudi po vsem svetu. Po- sebno v tem letu smo imeli težke in krvave boje z okupatorjem. Pred našo narodnoosvobodilno vojsko so bile velike, toda častne naloge. V šestih mesecih, od januarja pa do julija leta 1943. smo prebrodili dve veliki sovražni ofenzivi, ki so jih sovražniki začeli zato, da bi uničili našo narodnoosvobodilno vojsko in zopet zavzeli naše osvobojeno ozemlje. Po so bile težke preizkušnje za našo narodnoosvobodilno vojsko. Vzdržali smo velikanske napore, v katerih so sinovi naših narodov pokazali tako nezaslišano junaštvo in samoodpov edovanje, da bodo nanj še dolgo ponosni prihodnji rodovi naših narodov. Kljub temu. da so sovražniki imeli ogromno premoč, štev ilčno in tehnično, jim ni uspelo uničiti jedra naše narodnoosvobodilne vojske (Vzkliki: Živela naša vojska!). Nasprotno. sami so imeli ogromne izgube, mi pa smo s težkim in krvavim bojem pridobili velike simpatije in občudovanje vsega naprednega sveta na gni strani, na drugi strani pa so zavezniki prvič priznali našo narodnoosvobodilno vojsko s tein, da so poslali v Vrhovni štab Narodnoosvobodilneoivojske in partizanskih odredov Jugoslavije svojo vojaško misijo. (Ploskanje.) V teh velikih bojih smo pretrpeli velike izgube. padli so tisoči najboljših sinov naših narodov. Med njimi so tudi člani izvršnega odbora Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije Nurija Pozderac, Veselin Masleša, Sima Miloševič in več članov AVNOJ. To so težke in nenadomestljive izgube. Izkažimo čast tem slavnim sinovom našega ljudstva, ki so dali svoja dragocena življenja za boljšo in srečnejšo prihodnost narodov Jugoslavije. (Navzoči vstanejo in z molkom izkažejo čast padlim borcem. Vzkliki: Slava jim!) (Nadaljevanje prihodnjič) 17. september 1983 STRAN 3 SLAVNOSTNO ZASEDANJE DS INSTRUMENTOV Prilagajanje razmeram v svetu V riadfltahiem l*ofcM<ževelnem centru v Radovljici je bilo 9. septembra slavnostno zasedanje delavskega sveta Tovarne merilnih instrumentov iz Otoč. Na njem so počastiti letošnje jubilante dela, ocenili dosedanje poslovanje in pregledali naloge, Id čakajo to temeljno organizacijo. KREPKO ZAVIHATI ROKAVE Direktor Tovarne merilnih instrumentov dipl. ing. Jože Jelenc je v slavnostnem govora omenil, da so bili doseženi poslovni rezultati v prvi polovici leta relativno ugodni, vendar ne smejo uspavati. Še bolj zapleteni pogoji za delo in poslovanje v drugem polletju zahtevajo kar največje angažiranje Glavni direktor, dipl. ing. Peter Kobal, v pogovoru s predsednikom SAZU prof. dr. Janezom Milanskim. razpoložljivih sil v temeljni organizaciji- »To je tudi edini porok«, je dejal Jože Jelenc, »da bomo težave prebrodili in smelo nadaljevali v lepši jutrišnji dan. Pred nami so delovne zadolžitve, katere bo narekovalo predvsem tuje tržišče. Naša prioritetna naloga bo, da s svojim delom in znanjem še bolj pro- dremo na tuja, zlasti konvertibilna tržišča. Ta usmeritev Instrumentov zahteva od delavcev čim bolj kvalitetne in v dogovorjenih rokih izdelane proizvode.« Na omenjenih trgih kroji usodo posameznega proizvajalca huda konkurenca, ki izloči vse, ki se ostrim pogojem ne prilagodijo. Iskra ima dobro razvito prodajno mrežo, ki pozna potrebe in zahteve svetovnih trgov, katere mora upoštevati temeljna organizacija. Uresničevanje tako postavljenih ciljev brezpogojno zahteva določene spre- Jubilanti dela Tovarne instrumenti Jubilanti 30-letnega dela Rado Faganel, Jože Fajfar, Sergij Gradnik, Marija Kranjc, Miro Rant, Irma Žibert Jubilanti 25-letnega dela Marija Felicijan. Ana Jerala, Olga Kavčič, Marija Meliva, Niko Truhačev Jubilanti 20-letnega dela Marta Blatnik, Leon Bohinc, Anton Lešnik, Francka Markelj, Pavla Meglič, Andrej Mokorel, Marjan Pavlič, Nevenka Potočnik, Andrej Ropač, Anton Šolar, Albina Vidic, Edvard Zaplotnik - Jubilanti 10-ietnega dela Rezka Arh, Jana Biček, Anica Bukovnik, Miran Dežman, Bogomir Falle, Marija Bomboc, Alojz Jeglič, Marija Jelenc. Danica Jeromelj, Franc Kogovšek, Boštjan Kostanjšek, Franc Kravanja, Nataša Majcen, Janez Poličar, Amalija Potočnik, Silva Potočnik, Srečko Praprotnik, Barbara Prešeren, Andrejka Pretnar, Zvonko Rampre, Peter Rešetič, Veronika Ručigaj, Stanislav Zupančič, Nevenka Žlogar, Milan Mravlje. Slavnostnega zasedanja so se udeležili tudi predstavniki delovne organizacije in skupščine občine Radovljica. Jubilanti 30-letnega dela so prejeli spominske plakete. IEZE pred vajo »Golovec ‘83« (Nadaljevanje s 3. strani) vzajemne pomoči. Po samostojni mobilizaciji vseh struktur, predvidenih za zaščitno reševalne akcije in odpravljanje posledic potresa, se bo sešel štab civilne zaščite ter ocenil nastali položaj in napotil enote civilne zaščite v reševalne akcije. Štab se bo sešel že 15 minut po alarmu, 20 minut po alar-mnu pa naj bi pogasili ogenj tudi že v najbolj ogroženih objektih - v Magnetih in Feritih. Akcije se bodo seveda nadaljevale z vso hitrostjo in prizadevnostjo vseh delavcev še v naslednjih minutah vse dotlej, dokler ne bodo ,.preživele" rešili iz ruševin, poškodovanim nudili prvo pomoč ter nenazadnje ocenili položaj in zavarovali , prizadeto območje. Štirideset minut po potresu bodo že začeli izvajati tudi ukrepe za odpravljanje posledic iir normalizacijo stanja po potresu. Skupno bo celotna akcija trajala štiri ure, torej nekako od 8. zjutraj do 12., točen čas pa bo od- visen od začetka skupne vaje v Ljubljani. Na vajo GOLOVEC — 83 so se v Elementih v Stegnah začeli pripravljati že spomladi. Prvo skupno sejo štaba za civilno zaščito delovne organizacije IEZE so imeli v aprilu. Na njej so razdelili naloge, med njimi za izdelavo seznama obveznikov civilne zaščj^ te, za dokompletiranje manjkajoče opreme in preizkus obstoječe opreme, za izvajanje določenih vaj in dopolnilnega pouka, npr. v enoti prve medicinske pomoči. Naslednja seja je bila tik pred dopustom in tako se je nadaljevalo vse do pred dnevi, ko so bili izdelani dokončni elaborati vaje do zadnjih podrobnosti, Sobotne vaje se ne bodo udeležili le delavci iz Magnetov, Feritov, Mikroelektronike in Delovne skupnosti skupnih služb, pač pa si jo bodo kot gostje ogledali tudi predstavniki civilne in narodne zaščite izven ljubljanskih TOZD delovne organizacije Elementi. Qr membe v načinu dela in prispevku vsakega delavca v proizvodni verigi. HITREJE IN BOLJ KAKOVOSTNO »Sklenili smo pogodbo za dobavo instrumentov v Iran v vrednosti 930.000 dolarjev. Ta posel bo pripomogel k izboljšanju naše izvozne bilance, vendar bo pogojen s prej naštetimi pogoji-, kvaliteto in roki. Za nas bo preizkus, kako znamo za določen čas osebne potrebe podrediti skupnim interesom,« je povedal direktor Jelenc. Za uspešno poslovanje v prihodnje bo še bolj kot do sedaj pomembno vnašanje novih, sodobnih programov, zasnovanih na domačem znanju in sestavnih delih. Korake v tej smeri so v Instrumentih že naredili. Naštejmo nekaj novih programov, ki so bistveni za nadaljnji razvoj Tovarne merilnih instrumentov. Iskraskop LCD, tran-zientni rekorder, serija novih univerzalnih instrumentov UNI 40, ISKRA-MATIC SIP (sistem za meritve industrijskih procesov), nove variante instrumentov in regulatorjev, izdelki šolskega programa itd. Uspešno in hitro uvajanje teh novosti pomeni garancijo za še boljše poslovanje instrumentov. »Tako obširni in tehnološko zahtevni programi so povezani tudi z vlaganji v opremo. Velik del potrebne opreme znajo konstruirati in izdelati strokovnjaki v naši tovarni. Lahko rečem, da z njo nadomestimo veliko naprav, ki bi jih morali uvoziti; delnemu uvozu opreme pa se vendarle ne bo dalo izogniti. Težak gospodarski položaj odmika tudi začetek gradnje nove proizvodne hale, ki bo rešila prostorsko stisko, omogočila nov tehnološki pristop, izboljšala delovne razmere in sanirala pomanjkljivosti, ki jih sicer ni mogoče rešiti. Aktivnosti za čimprejšnjo rešitev tega problema pospešeno tečejo in upamo, da ga bomo v sodelovanju z delovno organizacijo v doglednem času tudi rešili«, je nadaljeval direktor. »Na prejšnjem delavskem svetu so bili sprejeti ukrepi za izboljšanje gospodarjenja. Izvajanje teh sklepov naj bi prispevalo k še boljšim rezultatom poslovanja, zahtevajo pa odgovorno delo vseh delavcev v temeljni organizaciji. Ob tem se bo še bolj kot do sedaj morala okrepiti vloga delavskega samoupravljanja. Delavci naj bi s svojimi konstruktivnimi pripombami preko organov upravljanja prispevali k stabilnejšemu gospodarstvu. Ne smemo pozabiti, da ob reševanju naših problemov nismo sami. Omenil sem že skupno reševanje investicijske problematike, katere sami prav gotovo ne bi mogli realizirati. Sodelovanje poteka tudi na ostalih pomembnih področjih. Z delavci ostalih temeljnih or-- ganizacij v Iskri Kibernetiki imamo dobre, tovariške odnose, iz katerih izhaja vsestransko zadovoljstvo ob reševanju problemov. Takim pristnim odnosom bomo tudi v bodoče namenili vso pozornost«, je poudaril J. Jelenc. Ob koncu je direktor še enkrat pozdravil jubilante dela, goste in dosedanjega direktorja Instrumentov dipl. ing. Jerneja Vrtačnika, ki mu je še posebej Dipl. ing. Jerneju Vrtačniku, ki je osem let vodil Tovarno Merilnih instrutT'‘en'jt Otočah, so zaželeli uspešno opravljanje novih nalog. V znak zahvale in prizn0 1 mu sodelavci poklonili sliko in knjigo. Direktor Instrumentov, dipl. ing. Jože Jelenc je na slavnostnem zasedanju g°v0 nalogah tega kolektiva. ril> zaželel veliko uspehov pri opravljanju nove delovne dolžnosti. JERNEJU VRTAČNIKU MEDALJA OBČINE RADOVLJICA Jerneja Vrtačnika je pozdravil tudi predsednik Skupščine občine Radovljica Boris Šetina in mu podelil medaljo občine Radovljica za dolgoletno uspešno vodenje Tovarne merilnih instrumentov v Otočah in pomemben prispevek k njenemu razvoju. Tovarna je v času njegovega vodenja dosegla velik napredek v pogledu ustvarjenega dohodka, asortim3 delkov, delovnih razmer, uresruce ^ samoupravljanja in osebnega y, darda delavcev. Vsa leta je Jernejtlli tačnik posvečal posebno pozornos izvozu in prizadevanjem, da J j ustvarjen večji devizni priliv, koi.s..j,ei potrebe po uvoženem reprodukaj^jj materialu. Jernej Vrtačnik je s.s 1 zglednim in predanim delom N5 vplival na uspehe tovarne, k' se,.Ljf tivno odražajo tudi na ravni ob# širše družbenopolitične skupno5”’ ISKRA-AVTOMATIKA Usmeritve in naloge, ki Izhajajo iz sporazuma Gospodarski razvoj v pogojih znanstveno tehnične revolucije, zlasti pa v pogojih gospodarske stabilizacije je vse bolj odvisen od kadrov, to je od njihovega znanja in usposobljenosti, izobraževanja kadrov in njihovega razvoja, , od sposobnosti pri organiziranju in upravljanju, od motiviranosti ter od njihovih medsebojnih odnosov. Kadri so ne glede na status in fazo družbenega razvoja, tisti osnovni dejavnik, ki za vsako družbo predstavljajo odločilen faktor nadaljnjega napredka. To spoznanje velja še posebno za našo družbo, kjer je delovni človek osnovno gibalo družbenih odnosov in proizvajalnih sil ter osnovni nosilec in činitelj celotnega družbenega razvoja. S to mislijo in z namenom, da bi z organizirano aktivnostjo operalionali-zirali usmeritve kadrovske politike, ki izhajajo iz pozitivne zakonodaje družbenih dogovorov o kadrovski politiki in poslovne politike SOZD Iskra so bili oblikovani cilji, ki izhajajo iz določil Samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki v SOZD Iskra. Pri oblikovanju samoupravnega sporazuma so sodelovale vse delovne organizacije v Iskri med njimi tudi EK) AVTOMATIKA, zato predstavljajo cilji in usmeritve Samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki v Iskri, rezultat skupnega dogovora, ki bo v nadaljnjem obdobju integriral skupna prizadevanja pri nadaljnjem razvoju kadrovske dejavnosti in omogočal koordinirano izvajanje kadrovske politike, ki bo identična ciljem poslovne politike sestavljene organizacije in programskim usmeritvam delovnih organizacij v Iskri. Določila Pomembnost in izvirnost dog° ^ o kadrovski politiki je tudi v tem., vsebuje elemente, ki povez J p kadrovsko dejavnost v enoten celovit sistem v okviru delovne orBj zacije in celotne Iskre m P°SP^ nadaljnji razvoj kadrovske funkcM|j( njeno koordinirano delovanje 5 y dogovorjeno usmeritvijo tako v o posamezne delovne organizacije *■' tudi v okviru Iskre. Uresničevanje ciljev in usrn, o] sporazuma o kadrovski politiki e zagotovili na osnovi samoupj3 splošnih aktov, letnih planov in n gramov dela ter koordiniranj j) strokovnega pristopa pri pripjLti izvajanju nalog kadrovske dej3'3!, ji V naši DO imamo vse p°8°|a^ možnosti, nekatera določila ma že tudi izvajamo, da bomo l^jr celoti uresničevali dogovoriene cE usmeritve kadrovske politike v v SOZD Iskra. Iz dogovorjene kadrovske P01.^ izhajajo tudi dolgoročne n3^ katere bomo z resnim in team .. delom v okviru Iskre realizn irali ______ . ______ ______ _ jč|i daljšem časovnem obdobju in s j prispevali k razvojnosti in P0611^^ posameznih sistemov s p00 kadrovske funkcije. Pomembnost posameznih ki jih zajema sporazum je pč celovita, kar pomeni, da so dročja v okviru kadrovske dej3''^ enako pomembna. Vsekakor P*0 s v naši delovni organizaciji med namenili posebno pozornost p13^ nju kadrov, produktivnemu zaP“ .f vanju in razporejanju kadrov, vanju sistema strokovnega in e,| nostnega razvoja kadrov. lz°bi ^ nje kadrov v najširšem smislu pa %, še nadalje uvrščali med 5tra dolgoročne razvojne naloge. J V sedanjih zaostrenih .PS gospodarjenja in upadanja živjF^if: ga standarda bomo posvetili P^nl pozornost socialni varnosti zapr^jr in področju stanovanjskega in nega standarda. Ena od razvojnih nalog pa je tudi rac uri .a ko podprt kadrovsko inform^ sistem brez katerega si v nadalje^ zamišljamo nadaljnji razvoj kad j dejavnosti. AlojzKleind" la Samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki predstavljajo za DO Iskra-AVTOMATIKA osnovna izhodišča in usmeritve, kako bomo oblikovali in izvajali kadrovsko politiko, ki bo skladna s pozitivno zakonodajo in cilji poslovne politike zlasti v pogojih gospodarske stabilizacije in ki bo vsebovala tudi razvojne' cilje na področju kadrovske dejavnosti. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka v SOZD Iskra Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke v SOZD Iskra Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za skupno porabo v SOZD Iskra Samoupravni sporazum o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela v SOZD iskra Samoupravni sporazum o enotnem oblikovanju razvidov nalog v SOZD iskra Priloga k Iskri številka 36 — dne 17. 9. 1983 \ Samoupravni sporazum s področja delitve po delu so bili sprejeti z referendumi v vseh TOZD, oz. enovitih DO SOZD Iskra, kar je, na temelju poročil komisije za izvedbo referendumov, ugotovil delavski svet SOZD na svojih zasedanjih dne 27. 12. 1982, 3. 3. 1983 in 27. 6. 1983. Z objavo navedenih sporazumov se zaključuje postopek sprejemanja navedenih sporazumov, ki ima za istočnico dosledno uveljavljanje načel delitve po delu v vseh Iskrinih sredinah. .• . v. v • ' -fr. ni n n;.;. - : - 1 'v.-1- ' ' j i : 4 1«X : .. ■ ’ ' ■ •: ni r/ - f : ■ iv" . v .-/- f : : ", • ; - . ; . >fr: r" - v1 ' v-V; : v- : / ' - • .• r ... ' Ž -S?-; . : i .. mi • " • ' - f: i ": • v ' . *' . v./ .rirf» i;" ...r:-1 :V . vi-. .UirtClM’1 v --f - : f; : > . '-4. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in medlih za razporejanje čistega dohodka v SOZD Iskra Na podiagi Z.odst&vka 115. ticiia Zaltong o združenem v siti (Uradni list SFRJ ši. 53/76) in 51. člena Zakona o ugetovijanju Ui razporeianju celotnega prihodka in dohodka (Uradni Sst SFRJ ši. (sim) ter na podlagi 100. člena Samoupravnega sporazuma o zdroiiivi delovnih organizacij v sestav-lij eno organizacijo združenega dela Iskra SOZD Elektrofcovinske industrije, n.sol.o., so deiavd z ve-či:io vseh glasov v vsaki temeijni organizaciji v sestavi delovne organizacije oziroma enoviti delovni organizaciji, in sicer 1. Iskra — Industri ja za telekomunikacije in računalništvo Kranj — Teleniatika, n.sol.o. Kranj, Savska loka 4 2. Iskra — Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj — Kibernetika, n. sol. o., Kranj, Savska loka 4 3. Iskra — Industrija za električna orodja Kranj, p.o., Kranj, Savska loka 4 4. Iskra — Industrija elektronike in zvez, n.sol.o., Ljubljana, Stegne 11 5. Iskra — Center za elektrooptiko Ljubljana, p.o., Ljubljana, Stegne? 6. Iskra — Industrija za avtomatiko Ljubljana, n.sub.o., Ljubljana, Stegne 15 b 7. Iskra — Industrija elementov za elektroniko, n.sol.o., Ljubljana, Stegne 17 8. Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o., Škofja Loka, Titov trg 3 a 9. Iskra — industrija avtoeiektričnih izdelkov, n.sol.o.. Nova Gorica, Šempeter pri Gorici, Vrtoj-benska 62 10. Iskra — Industrija kondenzatorjev, n.sol.o., Semič, Vrtača 1 11. Iskra — Industrija baterij Zmaj, n.sol.o., Ljubljana, Stegne 23 12. Iskra — Delta proizvodnja računalniških sistemov in inženiring, p.o., Ljubljana, Parmova 41 13. Iskra — Commerce, n.sol.o., Ljubljana, Trg revolucije 3 14. Iskra — Institut za kakovost in metrologijo Ljubljana, p.o., Ljubljana, Tržaška 2 15. Iskra — Zavod za organizacijo in informatiko ZORIN, o.sub.o., Ljubljana, Štrekljeva 6 16. Iskra — Invest servis — Vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb, p.o., Ljubljana, Trg revolucije 3 SKLENILI NASLEDNJI SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA V SOZD ISKRA L TEMELJNE DOLOČBE 1. člen * S tem samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka (v nadaljevanju sporazum) določamo delavci temeljnih organizacij združenega dela in enovitih delovnih organizacijah v sestavljeni organizaciji Iskra SOZD Elektrokovinske indu-... stnjjf.JL S°I- »v yubljia.na. Trg revolucije 3 (v nadaljevanju sestavljena organizacija) skupne osnove in merila za razporejanje čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo, zboljšanje in razširitev materialne osnove dela in za rezerve, s ciljem zagotoviti take ekonomske in druge pogoje, ki bodo vzpodbujali delavce v sestavljeni organizaciji Iskra k dobremu gospodarjenju, smotrnemu vlaganju, povečanju produktivnosti dela, uresničevanju materialnih pogojev za sodalno varnost in storilnost delavcev, prav tako pa tudi, da se dosežejo splošna razmerja v delitvi družbenega proizvoda, predvidena v družbenem planu SR Slovenije oziroma določena v vsakoletni resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR. Slovenije. 2. člen Dohodek delavci temeljne organizacije pridobivamo v okviru celotnega prihodka, ki ga ustvarimo s svojim poslovanjem, ko iz celotnega prihodka nadomestimo vrednost materialnih sredstev, porabljenih v reprodukcijskem procesu, in zagotovimo reprodukcijo stalnih produkcijskih sredstev in drugih sredstev. 7. člen Čisti dohodek razporejamo delavci v temeljnih organizacijah za: — osebne dohodke, — skupno porabo, — izboljšanje in razširitev materialne osnove dela, — ustvarjanje in obnavljanje rezerv. 3. člen Delavci v temeljni organizaciji pridobivamo Johodek odvisno od produktivnosti živega dela in uspešnosti upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot s svojim in družbenim minulim delom v temeljni organizaciji in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev. 8. člen Delavci razporejamo čisti dohodek na osnovi izkazovanja rezultatov poslovanja tako, da spremljamo kazalce rezultatov poslovanja, kot to določa zakon o združenem delu in družbeni dogovor, ter na osnovi kazalcev, ki jih določimo skupno. 4. člen Delavci temeljnih organizacij razporejamo dohodek za: — sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih diužbenih potreb na področju družbene dejavnosti in socialne varnosti delavcev, — obveznosti do delovnih skupnosti, ki opravljajo dela skupnega pomena za temeljne organizacije v delovni in sestavljeni organizaciji, — amortizacijo, obračunano po stopnji, ki je večja od predpisane, — izdatke za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — sredstva za druge potrebe, določene na podlagi zakonov, — čisti dohodek temeljne organizacije. 5. člen Delavci v temeljnih organizacijah v svojih planih, drugih planih in samoupravnih sporazumih o združevanju dela in sredstev predvidimo: — obseg dohodka in razporejanje dohodka, — razporejanje čistega dohodka, — razporejanje dohodka in čistega dohodka v primeru preseganja ah nedoseganja planiranega dohodka. Pri razporejanju čistega dohodka moramo upoštevati tudi določila družbenih planov in resolucij o družbeno ekonomski politiki in razvoju SRS. II. OSNOVE ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA 6. člen Delavci razporejamo čisti dohodek po osnovah in merilih, ki ne mejo biti v nasprotju z osnovami in merili določenimi v tem sporazumu. 9. člen Ko razporejamo čisti dohodek, moramo delavci izločati sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo v odvisnosti od: — dosežene produktivnosti dela vseh delavcev, s katerimi smo združih delo in sredstva, — uspeha, doseženega z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi, ki jih združujemo v sestavljeni organizadji in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev, od uporabe znanstvenih dosežkov v proizvodnji in organizadji dela, od drugih družbeno dogovorjenih določil v samoupravnih splošnih aktih, — potreb za zboljšanje in razširjanje materialne osnove, — potreb za ustvarjanje in obnavljanje rezerv v skladu z naravo dejavnosti in vlogo, ki jo ima sestavljena organizacija v družbeni reprodukdji, da bi dosegli razširjeno reprodukdjo v družbi kot celoti, pri čemer zagotavljamo razvojne dlje, določene v samoupravnih sporazumih in dogovorih o osnovah planov in v drugih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, — potreb za neposredne in posredne oblike sodalne varnosti delavcev. 10. člen Kadar se pojavi del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, bomo ta del dohodka usmerjali predvsem v razširjeno reprodukdjo, za osebne dohodke pa le v takem obsegu, kot smo prispevali k temu povečanemu dohodku delavd s svojim delom in z upravljanjem z družbenimi sredstvi. 11. člen Pri doseganju nižjega dohodka, bomo delavd, upoštevaje svoj prispevek k ustvarjanju dohodka, zmanjšali tudi sredstva za osebni dohodek in skupno porabo. Ob nedoseganju dohodka moramo delavci temeljnih organizacij izdelati analizo pogojev ustvarjanja in pridobivanja d. liodka po naslednjih elementih: — produktivnost dela, — prilagojenost tržnim razmeram, —: sprememba na tržišču doma in v tujini, — spremembe predpisov, — stimulativnost sistema delitev sredstev za osebne dohodke, ter sprejeli ukrepe za odpravo nastalih vzrokov za nedoseganje dohodka. 12. člen Uspešnost upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi delavci temeljnih organizacij spremljamo z naslednjimi kazalciv — dohodek na delavca, — dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi, — čisti dohodek na delavca, — akumulacija v primerjavi z dohodkom, — akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom, — akumulacija v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi, — osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca, — čisti osebni dohodek na delavca. Strokovne službe skupno pripravijo predlog ukrepov za organe upravljanja, za organizacijo združenega dela, za odpravo vzrokov ob nedoseganju pričakovanega rezultata po posameznem kazalcu. IM. RAZPOREJANJE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN ZA SKUPNO PORABO 16. člen Del čistega dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke in skupno porabo, bomo razporejali v odvisnosti od dosežene poslovne uspešnosti, izražene v naslednjih kazalcih: — dohodek na delavca, čisti dohodek na delavca, — dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi. 17. člen Delavci v sestavljeni organizaciji Iskra bomo razporejali sredstva za skupno porabo tako, da bodo ta sredstva naraščala v skladu s planiranim oziroma dogovorjenim rastom ter v skladu z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in resolucijami. 13. člen Na podlagi ugotovljenih rezultatov po kazalcih iz 12. člena tega sporazuma strokovne službe delovne skupnosti sestavljene organizacije Iskra izdelajo analizo uspešnosti upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi za vse temeljne organizacije v sestavljeni organizaciji. 14. člen Z letnim planom temeljnih organizacij strokovne službe delovne skupnosti sestavljene organizacije razvrstijo temeljne organizacije po naslednjih kriterijih: — tehnološka grupa (dejavnost temeljne organizacije), — tehnološka opremljenost (ročno delo, strojno delo, avtomatizacija), — pogoji pridobivanja dohodka, in za vsako grupo pripravijo pričakovano vrednost kazalcev iz 12. člena tega sporazuma ter dovoljene meje odstopanja od pričakovanja. 15. člen Analizo uspešnosti upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi pripravijo strokovne službe delovne organizacije in strokovne službe delovne skupnosti sestavljene organizacije ob periodičnih in zaključnih računih. 18. člen Delavci v sestavljeni organizaciji Iskra bomo sredstva za skupno porabo v temeljnih organizacijah razporejali najmanj v višini 1,5 poprečnega osebnega dohodka v sestavljeni organizaciji Iskra v 9 mesecih preteklega leta na delavca, vendar najmanj v višini 1,0 poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v sestavljeni organizaciji Iskra v 9 mesecih preteklega leta na delavca v temeljnih organizacijah in enpvitih delovnih organizacijah, ki bi poslovale z izgubo. Ta sredstva se koristijo za naslednje namene: — prehrano med delom, — regres za letni dopust, — jubilejne nagrade — nagrade ob odhodu v pokoj. Kadar temeljna organizacija združenega dela ne uspe oblikovati sredstev skupne porabe v ustrezni višini zaradi slabših poslovnih rezultatov, se sredstva zanjo združuje na nivoju delovne organizacije. V primeru, kadar tudi delovna organizacija ne uspe združiti sredstev v sklad skupne porabe, se sredstva združujejo na nivoju sestavljene organizacije. Ta sredstva se koristijo v obliki kredita pod pogojem, da je poprečni osebni dohodek v taki temeljni organizaciji enak ali manjši od poprečnega osebnega dohodka v delovni organizaciji oziroma, da je poprečni osebni dohodek v enoviti delovni or- ganizaciji, ki ni uspela oblikovati sredstev skupne porabe v ustrezni višini zaradi slabših poslovnih sredstev, enak aii manjši od poprečnih osebnih dohodkov v sestavljeni organizaciji za preteklo leto. 19. člen Delavci sestavljene organizacije bomo združevali sredstva skupne porabe za prehrano, regres, odpravnine in jubilejne nagrade za delavce tistih temeljnih organizacij, ki bodo poslovale z izgubo na nivoju delovne organizacije. Če delovna organizacija zaradi slabših poslovnih rezultatov ne uspe oblikovati skiada v ustrezni višini, se bodo sredstva združevala na nivoju sestavljene organizacije. Ob formiranju sklada skupne porabe delavci vseh temeljnih organizacij rezervirajo 2 % tega sklada za združevanje za te namene. Rezervirana sredstva uporabljajo temeljne organizacije toliko časa, dokler ne nastane v sestavljeni organizaciji potreba po združitvi teh sredstev. IV. RAZPOREJANJE . SREDSTEV ZA IZBOLJŠANJE IN RAZŠIRITEV MATE-R1ALNE OSNOVE DELA IN USTVARJANJE IN OBNAVLJANJE REZERV 20. člen Delavci v sestavljeni organizaciji oblikujemo sredstva za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana tako, da zagotavljamo uresničitev ciljev, zastavljenih s planom. 21. člen Delavci v temeljnih organizacijah bomo združevali sredstva za razširitev materialne osnove po dogovorjenih skupnih investicijskih programih v delovni organizaciji in sestavljeni organizaciji/ 22. člen Delavci v temeljnih organizacijah razporejamo del čistega dohodka za ustvarjanje in obnavljanje rezerv najmanj v višini, kot to določa zakon. Delavci v temeljnih organizacijah moramo skladno z zviševanjem sredstev za osebne dohodke poviševati tudi sredstva rezerv 23. člen Združena sredstva rezerv, ki jih združujemo v okviru sestavljene organizacije, se uporabljajo za namen, kot je določen v Samoupravnem sporazumu o združevanju v sestavljeno organizacijo. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. člen Ta norazum je sklenjen, ko ga z osebnim izjavljanjem na referendumu sprejme večina vseh delavcev v vsaki temeljni organizaciji in podpišejo pooblaščeni delavci udeleženk. Podpisnik tega sporazum^ je tudi sindikat v sestavljeni organizaciji. 25. člen Temeljne organizacije so dolžne uskladiti določbe svojih in skupnih samoupravnih splošnih aktov s tem sporazumom -• roku 12 mesecev od dneva veljavnosti tega sporazuma. 26. člen Obvezno tolmačenje tega sporazuma daje delavski svet sestavljene organizacije. 27. člen , Ta sporazum začne veljati 8. dan po objavi v časopisu Iskra. .VL3--.-A :-*f JČt -«*. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke v SOZD iskra Na podlagi IZSl. člena Zakona o združenem delu (Uradni lisi SFRJ št. 53/76) in 100. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela v Iskra sozd Elektrokovinske industrije, n.sol.o., so delavci z večino vseh glasov v vsaki temeljni organizaciji v sestavi delovne organizacije oz. enoviti delovni organizaciji, in sicer: 1. Iskra — Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj — Telematika, n.sol.o., Kranj, Savska loka 4 2. Iskra —Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj — Kibernetika, n.sol.o., Kranj, Savska loka 4 3. Iskra — Industrija za električna orodja Kranj, p.o., Kranj, Savska loka 4 4. Iskra — Industrija sistemov elektronike in zvez, n.sol.o., Ljubljana, Stegne 11 5. Iskra — Center za elektrooptiko Ljubljana, p.o., Ljubljana, Stegne 7 6. Iskra — Industrija za avtomatiko Ljubljana, n.sub.o., Ljubljana, Stegne 15 b 7. Iskra — Industrija elementov za elektroniko, n.sol.o., Ljubljana, Stegne 17 8. Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o., Škofja Loka, Titov trg 3 a 9. Iskra — Industrija avtoelektričnih izdelkov, n.sol.o., Nova Gorica, Šempeter pri Gorici, Vrtoj-benska 62 10. Iskra — Industrija kondenzatorjev, n. sol.o., Semič, Vrtača 1 11. Iskra — Industrija baterij Zmaj, n.sol.o., Ljubljana, Stegne 23 12. Iskra — Delta proizvodnja računalniških sistemov in inženiring, p.o., Ljubljana, Parmova 41 13. Iskra — Commerce, n.sol.o., Ljubljana, Trg revolucije 3 14. Iskra — Institut za kakovost in metrologijo Ljubljana, p.o., 15. Iskra — Zavod za organizacijo in informatiko ZORIN, o.sub.o. Ljubljana, Štrekljeva 6 16. Iskra — Invest servis — Vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb, p.o., Ljubljana, Trg revolucije 3 sklenili naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V SOZD ISKRA I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Delavci temeljnih organizacij združenega dela in enovitih delovnih organizacij (v nadaljevanju temeljna organizacija) določamo s tem Samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke (v nadaljevanju sporazum) skupne osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke v sestavljeni organizaciji Iskra SOZD Elektrokovinske industrije, n.sol.o., Ljubljana (v nadaljevanju sestavljena organizacija) s ciljem usklajenega urejevanja družbeno—ekonomskih odnosov pri delitvi sredstev za osebne dohodke v vseh temeljnih organizacij tako, da bomo delavci, ko bomo v svojih temeljnih organizacijah določali osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, izhajali iz osnov in meril določenih v tem sporazumu. 2. člen Pri urejanju in uresničevanju pravic in dolžnosti pri delitvi sredstev za osebne dohodke v temeljnih organizacijah delujemo v skladu z: — načeli, določenimi v Ustavi in Zakonu o združenem delu, — s Samoupravnim sporazumom kovinsko predelovalne in elektrokovinske industrije ter proizvodne obrti o skupnih osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka in delitev sredstev za osebno in skupno porabo, — s tem sporazumom, — s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, ki smo ga sprejeli v delovni organizaciji, — z družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi, ki smo jih delavci temeljnih organizacij sklenili z delavci izven delovne oziroma sestavljene organizacije. 3. člen Delavci v temeljnih organizacijah razporejamo del čistega dohodka za osebne dohodke in za skupno porabo v sorazmerju s tem, koliko smo prispevali k ustvarjanju dohodka s svojim živim delom ter z upravljanjem družbenih sredstev in gospodarjenjem z njimi. Ko razporejamo čisti dohodek moramo izločati sredstva za osebne dohodke in skupno porabo odvisno od: — dosežene produktivnosti dela vseh delavcev, s katerimi smo združili delo in sredstva, — uspeha, doseženega z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi, ki jih združujemo v sestavljeni organizaciji in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev, od uporabe znanstvenih dosežkov v proizvodnji in organizaciji dela, od drugih družbeno dogovorjenih določil v samoupravnih splošnih aktih, — potreb za zboljševanje in razširjanje materialne osnove, — potreb za ustvarjanje in obnavljanje rezerv v skladu z naravo dejavnosti in vlogo, ki jo ima sestavljena organizacija v družbeni reprodukciji, da bi dosegli razširjeno reprodukcijo v družbi kot celoti, pri čemer zagotavljamo razvojne cilje, določene v samoupravnih sporazumih in dogovorih o osnovah planov in v drugih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, — potreb za neposredne in posredne oblike socialne varnosti delavcev. 4. člen Delavcem v temeljni organizaciji gredo osebni dohodki, namenjeni za zadovoljevanje njihovih osebnih potreb kot tudi skupnih in splošnih družbenih potreb, ki se na podlagi samoupravnega sporazuma oziroma zakona krijejo iz njihovih osebnih dohodkov. 5. člen Osebni dohodek delavca določamo tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku k skupnim rezultatom: — na podlagi rezultatov njegovega dela in njegovega osebnega prispevka, ki ga je dal s svojim živim delom, — na podlagi rezultatov upravljanja ter gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot svojim in družbenim minulim delom k povečanju dohodka temeljne organizacije," — v odvisnosti od prispevka k povečanju dohodka z inovacijo, racionalizacijo oziroma drugo obliko ustvarjalnosti pri delu. 6. člen ^ Delavci temeljnih organizacij uporabljamo pri delitvi po delu tudi načelo solidarnosti, tako da s sredstvi za skupno porabo prispevamo h kritju določenih socialnih potreb delavcev z nižjimi osebnimi dohodki in njihovih družinskih članov. II. SKUPNE OSNOVE IN MERILA ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE A. Ugotavljanje delavčevega delovnega prispevka k skupnemu rezultatu dela na podlagi živega dela 7. člen Delavčev delovni prispevek na podlagi živega dela k skupnim rezultatom ugotavljamo na podlagi: — zahtevnosti nalog, — delavčeve delovne uspešnosti pri delu. 1.) Ugotavljanje zahtevnosti nalog 8. člen Zahtevnost nalog v temeljnih organizacijah ugotavljamo z uporabo analitične metode po naslednjih merilih: 1. Pripravljenost — to je, usposobljenost za izvajanje oziroma izvrševanje nalog, kot so: znanje, izkustva, organizacijska raven, duševna in telesna spretnost. 2. Obremenjenost — to je, odgovornost za izvajanje oziroma izvrševanje nalog, napornost dela, delovni pogoji in stik z drugimi. Vplivnosti pripravljenosti in obremenjenosti sta si približno enakovredni, zato je njuna vplivnost razdeljena v razmerju 51 % : 49%. 9. člen Z merilom pripravljenosti opredeljujemo usposobljenost izvajalca nalog, da bi lahko opravljal naloge, na katere je razporejen s potrebnim znanjem, pridobljenim z izobraževanjem, z izkustvi oziroma uporabo med izobraževanjem pridobljenega znanja; z organizacijsko ravnijo, to je sposobnostjo odločanja pri izvajanju nalog najenostavnejših do najzahtevnejših (elementi, operacija, proces, taktika, strategija, oblikovanje ciljev); s spretnostjo, ki je duševna, to je sposobnost preoblikovanja in prenašanja informacij, in telesna, kot fizična sposobnost za opravljanje nalog. 10. člen Z merilom obremenjenosti opredeljujemo napore pri izvrševanju nalog, zlasti pa: — odgovornost pri opravljanju nalog, ki zajema osebno in materialno odgovornost za delo, odgovornost za delo drugih in odgovornost za varnost drugih, — stik z drugimi z vidika oteževanja pri izvrševanju nalog, — delovne pogoje oziroma vplive okolice, ki izvajalce obremenjujejo pri opravljanju nalog oziroma jih ovirajo. 11. člen Odgovornost pri opravljanju nalog pomeni obremenjenost izvajalca nalog, ko se kljub skrbi, ki jo vlaga v delovnem procesu, lahko pojavlja škoda na izdelkih ali na opremi, škoda, ki jo lahko povzročijo tisti, za katerih delo odgovarja, ter nevarnosti, ki jih povzroča izvrševanje naloge za varnost drugih delavcev v delovnem procesu. 12. člen Napornost dela pomeni obremenjenost izvajalca nalog, kot živčni, umski ali telesni napor. 13. člen Stik z drugimi pomeni obremenitve pri delu, ko izvajalec sodeluje z drugimi in usmerja sodelavce pri izvrševanju nalog. 14. člen Po merilih iz 8. člena tega sporazuma izražamo zahtevnost nalog v točkah, ki pomenijo relativno vrednost zahtevnosti nalog, stopnjo zahtevnosti pa določimo kot razmerje med enostavnim in bolj zahtevnim delom. tako, da seštevek odstotkov vplivnosti posameznih kriterijev pomeni 51 odstotno vplivnost meril iz 8. člena tega sporazuma. 16. člen Merilo obremenjenosti razdelimo po kriterijih iz 8. člena na: 1. Odgovornost pri izvajanju nalog, ki se deli na: — osebno odgovornost, — odgovornost za delo drugih, — odgovornost za varnost drugih, tako, da seštevek odstotkov vplivnosti posameznih kriterijev predstavlja 17-odstotno vplivnost meril iz 8. člena tega sporazuma. 2. Napornost dela, ki se deli na: , — živčni napor, — umski napor, — telesni napor, tako, da seštevek odstotkov vplivnosti posameznih kriterijev predstavlja 15-odstotno vplivnost meril iz 8. člena tega sporazuma. 3. Stik z drugimi pri izvajanju nalog, ki se deli na: — sodelovanje otežuje nalogo, — usmerjanje otežuje nalogo, tako, da seštevek odstotkov vplivnosti posameznih kriterijev predstavlja 8-odstotno vplivnost meril iz 8. člena tega sporazuma. 4. Delovni pogoji oziroma vplivi okolice, pri katerih upoštevamo vse vplive, ki izvajalce nalog ovirajo in jim otežujejo nalogo, kot nesnaga, prah, olje, toplota, mokrota, plini, ropot, sunki, svetloba, prehlad, obleka, poškodbe. Seštevek odstotkov vseh vplivov predstavlja 9-od-stotno vplivnost meril iz 8. člena tega sporazuma. 17. člen Zahtevnost nalog po merilih iz 8. člena tega sporazuma izražamo s skupnim številom točk iz posameznih zahtev. V ta seštevek točk ne štejemo točk ugotovljenih za delovne pogoje oziroma vplive okolice. 18. člen Seštevek točk prevedemo v grupe dela tako, da v vsako grupo dela združujemo ustrezno število točk. 15. člen Merilo pripravljenosti razdelimo po kriterijih iz 8. člena na: — znanje, — organizacijsko raven, — duševno spretnost, — telesno spretnost. 19. člen Za vrednotenje zahtevnosti nalog,v sestavljeni organizaciji uporabljamo vzorčni katalog nalog. Vzorčni katalog nalog vsebuje vsaj 10 % različnih nalog iz razvida nalog. Vzorčni katalog nalog je izdelan z uporabo osnovne analitične metode za vrednotenje za- htevnosti nalog, omogoča pa hitrejše določanje zahtevnosti novih nalog kot pa osnovna analit -ska metoda. 2. Prehod iz zahtevnosti na sestavljenost nalog 20. člen Grupa dela s katero se izraža zahtevnost naloge prikazuje samo stopnjo zahtevnosti naloge, kolikokrat zahtevnejša pa je neka naloga pa izraža njena sestavljenost. Sestavljenost naloge izraža količnik sestavljenosti naloge. 21. člen Količnik sestavljenosti naloge je odvisen od: — zahtevnosti naloge, — družbenih pogojev, v katerih dela organizacija združenega dela. S tema dvema pogojema je definirana največja vrednost količnika sestavljenosti, ki izraža sestavljenost najbolj zahtevne naloge. 22. člen Sestavljenost enostavne naloge izražamo s količnikom sestavljenosti 1,00. 23. člen Enostavna naloga je tista, ki se je delavec nauči po kratkem navodilu v nekaj dneh, normalni delovni učinek pa doseže največ v mesecu dni. Delovna sredstva in pripomočki so enostavni ali pa jih za uporabo pripravi drug delavec. Delovni postopek je natančno predpisan, naloga je kontrolirana in ne zahteva posebnih spretnosti in sposobnosti, naloga delavca minimalno obremenjuje in poteka v normalnih delovnih pogojih. 24. člen Z uporabo metode za vrednotenje zahtevnosti nalog dobimo v sestavljeni organizaciji za najmanj zahtevno nalogo 3 točke, za najbolj zahtevno nalogo pa 150 točk. 25. člen Odvisnost med zahtevnostjo naloge in njeno sestavljenostjo je linearna (premica), prikazujemo pa jo s krivuljo sestavljenosti. Krivulja sestavljenosti je določena s količnikom sestavljenosti enostavne naloge in količnikom sestavljenosti najbolj zahtevne naloge. Razmerje teh dveh količnikov imenujemo razmerje krivulje sestavljenosti. 26. člen Vrednost razmerja krivulje sestavljenosti je: — v sestavljeni organizaciji največ 1 : 7,00, — v delovnih organizacijah od 1 : 4,00 do 1 : 6,38. 27. člen Sestavljenost za vplive okolice ugotavljamo v temeljnih organizacijah na enak način kot sestavljenost nalog. 28. člen Sindikat v sestavljeni organizaciji lahko sproži postopek za spremembo sestavljenosti nalog takrat, kadar nastopijo objektivni družbeni pogoji v ali izven sestavljene organizacije. 29. člen Na podlagi zahteve sindikata v sestavljeni organizaciji delovna organizacija skupnega pomena Iskra Zorin izdela analizo stanja na področju sestavljenosti nalog v sestavljeni organizaciji ter pripravi nov predlog sestavljenosti nalog v sestavljeni organizaciji. 3. Ugotavljanje uspešnosti dela 30. člen Z delavčevo delovno uspešnostjo ugotavljamo delavčev prispevek k uresničevanju skupnih ciljev poslovanja in razvoja temeljne organizacije. 31. člen Delavčevo delovno uspešnost ugotavljamo z naslednjimi merili: — količina, — kakovost, — gospodarnost. Doseganje posameznega merila določimo s primerjavo med doseženimi in pričakovanimi rezultati dela. 32. člen Za vsako nalogo ali skupino nalog, ki imajo isti cilj, moramo določiti merila uspešnosti in težo posameznega merila za ugotavljanje delavčeve delovne uspešnosti. 33. člen S količino opredeljujemo koliko dela je bilo opravljenega v časovni enoti. Ugotavljamo jo lahko z normo, porabo časa po nalogah, doseganjem rokov ipd. 34. člen S kakovostjo opredeljujemo, kako je bila naloga opravljena. Merila kakovosti dela' morajo določati normalno oziroma pričakovano kakovost, pogostost napak, uporabnost opravljene naloge, natančnost informacij ipd. 35. člen Gospodarnost izraža uspešnost pri uporabi materiala, sredstev za delo in predmetov dela. Merila gospodarnosti kažejo predvsem na prihranke materiala in surovin, prihranke v času ipd. 36. člen Delovno uspešnost lahko ugotavljamo: — na ravni delavca, — na ravni skupine, — na ravni temeljne ali delovne organizacije. 37. člen Delovno uspešnost skupine ugotavljamo z merili, ki se vežejo na cilj dela skupine. 38. člen Delovno uspešnost na ravni temeljne ali delovne organizacije izražamo z vrednostjo enote dela. Vrednost enote dela izračunamo tako, da maso za osebne dohodke ustvarjeno v primerjalnem obdobju delimo z maso enot dela, s katerimi smo ustvarili maso za osebne dohodke. 39. člen Delavčevo delovno uspešnost ugotavljamo mesečno, izjemoma pa v daljših časovnih obdobjih, kadar se rezultati dela ne kažejo prej. Delovno uspešnost izražamo s količnikom uspešnosti. B. Ugotavljanje prispevka k povečanju dohodka na podlagi upravljanja in gospodarjenja — minulo delo. 40. člen Delavci v sestavljeni organizaciji Iskra bodo do ureditve minulega dela v posebnem sporazumu določali del osebnega dohodka na podlagi minulega dela tako kot doslej. C. Zajamčeni osebni dohodek 41. člen Vsakemu delavcu v sestavljeni organizaciji je iz dela zajamčen osebni dohodek v višini, ki mu zagotavlja materialno varnost. Zajamčeni osebni dohodek v sozdu Iskra za 182 ur znaša 60 % poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka delavcev v sestavljeni organizaciji v preteklem letu. Delavcu, ki je na podlagi svojega prispevka k delu, ob doseganju pričakovanih rezultatov dela, dobil nižji osebni dohodek od zajamčenega, pripada razlika do višine zajamčenega osebnega dohodka iz sredstev temeljne organizacije, vendar največ 3 mesece. Delavcem, ki zaradi ugotovljene zmanjšane sposobnosti ne dosegajo pričakovanih rezulta- tov, pripada razlika do zajamčenega osebnega dohodka iz sredstev temeljne organizacije, če le-ta ni pokrita z nadomestili iz drugih virov. Za reševanje primerov iz drugega odstavka tega člena je zadolžen individualni poslovodni organ temeljne organizacije v kateri je nastopil tak primer, tako, da pristojnemu samoupravnemu organu v temelj*: organizaciji predlaga ustrezni postopek za rešitev takega primera (disciplinski potopek, postopek za ugotavljanje delavčeve sposobnosti, prekvalifikacija). D. Osebni dohodek ob premestitvah 42. člen Delavec ima pravico in dolžnost opravljati naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, za katere je sklenil delovno razmerje. Med trajanjem delovnega razmerja je delavec lahko razporejen k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. 43. člen Delavec je lahko razporejen k nalogam za katere se zahteva višja strokovna izobrazba od njegove, če je usposobljen opravljati take naloge- 44. člen Delavec je lahko razporejen na naloge, za katere se zahteva nižja strokovna izobrazba od njegove, če se ugotovi, da ni zmožen opravljati nalog, ki jih opravlja, ali za katerega se ugotovi, da trajneje ne dosega rezultatov pri delu, ki se navadno dosegajo. Izjemoma je lahko delavec z njegovo privolitvijo razporejen začasno ali trajno na naloge, za katere se zahteva nižja strokovna izobrazba od njegove. 45. člen Delavec je dolžan opravljati naloge, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti v primeru višje sile, ki je nastopila ali se neposredno pričakuje. Izjemne okoliščine' delavci opredelimo v pravilniku o delovnih razmerjih. 46. člpn Osebni dohodek za določbe iz 42., 43., 44. in 45. člena pripada od zahtevnosti nalog. E. Osebni dohodek za čas priučevanja in poizkusnega dela 47. člen Za čas priučevanja in poizkusnega dela pripada delavcu osebni dohodek po zahtevnosti naloge za katero se priučuje. Za čas pi iilčevanja agotavljamo delavčevo delovno uspešnost po programu. m. ukrepi proti Kršiteljem določb TEGA SPORAZUMA 48. člen Kot kršitev tega sporazuma se šteje vsako ravnanje organizacije združenega dela v sestavljeni organizaciji, ki je v nasprotju z določbami tega sporazuma, zlasti pa: — neizpolnjevanje dogovorjenih meril za delitev sredstev za osebne dohodke, — zanemarjanje uveljavljanja učinkovitih oblik delitve po rezultatih dela, — neusklajenost samoupravnega splošnega akta o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke z osnovami in merili določenimi v tem sporazumu, — bistveno odstopanje rezultatov ugotavljanja zahtevnosti nalog v temeljni organizaciji glede na osnove in merila določena v tem sporazumu, — dajanje napačnih podatkov za izvajanje tega sporazuma, — nespoštovanje določil vsakoletne resolucije o družbeno-ekonomskem razvoju SR Slovenije. 49. člen Od delavskega sveta sestavljene organizacije imenovana in pooblaščena strokovna komisija je dolžna obravnavati vsak primer kršitve in odločiti ali je storitev storjena ali ne. V strokovni komisiji je zastopan po en predstavnik delovne organizacije združene v sestavljeni organizaciji in en predstavnik delovne skupnosti sestavljene organizacije. Postopek za ugotavljanje kršitev določb tega sporazuma ■se mora začeti, če to zahtevajo: — delavski svet temeljne organizacije, delovne organizacije, sestavljene organizacije, — sindikalna organizacija temeljne organizacije, delovne organizacije, sestavljene organizacije. — poslovodni organ temeljne organizacije, delovne organizacije, sestavljene organizacije, — organ samoupravne delavske kontrole temeljne organizacije, delovne organizacije, sestavljene organizacije, — služba družbenega knjigovodstva in družbeni pravobranilec samoupravljanja. 50. člen Ukrepi za kršitev tega sporazuma so: — opomin, ki se pošlje vsem organizacijam združenega dela v sestavljeni organizaciji, — javni opomin, ki se objavi v glasilu Iskra, navede pa se tudi odgovorna oseba. Ukrep sprejme komisija iz 49. člena tega sporazuma z 2/3 večino vseh članov komisije. Proti izrečenemu ukrepu je dopustna pritožba na delavski svet sestavljene organizacije v 30 dneh od sprejema sklepa o izreku ukrepa. 51. člen Za vrednotenje zahtevnosti nalog uporabljamo metodologijo, ki jo je izdelala delovna organizacija skupnega pomena. Delovna organizacija skupnega pomena je dolžna to metodologijo izpopolnjevati, o vseh spremembah, dopolnitvah ter novih pristopih k uporabi metodologije pa obveščati podpisnike tega sporazuma. Spremembe, izpopolnitve in dopolnitve obravnava najprej trinajstčlanska strokovna komisija sestavljene organizacije, ki usklajen predlog predlaga v potrditev delavskemu svetu sestavljene organizacije. Delovna organizacija skupnega pomena nastopa kot strokovni svetovalec na področju vrednotenja zahtevnosti nalog v sestavljeni organizaciji v primerih, ko nastopi dvom ali spor pri uporabi metodologije za vrednotenje nalog v vseh oblikah organizacij združenega dela. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE < 52. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga z osebnim izjavljanjem na referendumu sprejme večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji in podpišejo pooblaščeni delavci udeleženk. Podpisnik tega sporazuma je tudi sindikat v sestavljeni organizaciji. 53. člen * Organizacije združenega dela so dolžne uskladiti določbe svojih samoupravnih splošnih aktov v 5 letih od dneva veljavnosti tega sporazuma. 54. člen Obvezno tolmačenje tega sporazuma daje delavski svet sestavljene organizacije. 55. člen Ta sporazum začne veljati 8 dan po objavi v časopisu Iskra. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za skupno porabo v SOZD Iskra ...... ■ . n'.IX!;*:. ir Na podlagi 235. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76) in 51. člena Zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka (Uradni list SFRJ št. 62/77) ter na podlagi 100. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela Iskra SOZD Elektrokovinske industrije, msoLo., so delavci z večino vseh glasov v vsaki temeljni organizaciji v sestavi delovne organizacije oziroma enoviti delovni organizaciji, in sicer: 1. Iskra — Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj — Telematika, n.sol.o. Kranj, ScivskcL loka 4 2. Iskra - Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj - Kibernetika n.sol.o., Kranj, Savska loka 4 3. Iskra - Industrija za električna orodja Kranj, p.o., Kranj, Savska loka 4 4. Iskra - Industrija sistemov elektronike in zvez, n.sol.o., Ljubljana, Stegne 11 5. Iskra - Center za elektrooptiko Ljubljana, p.o., Ljubljana, Stegne 7 6. Iskra - Industrija za avtomatiko Ljubljana, h.sub.o., Ljubljana, Stegne 15 b 7. Iskra - Industrija elementov za elektroniko, n.solo., Ljubljana, Stegne 17 8. Iskra - Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o., Škofja Loka, Titov tog 3 a 9. Iskra - Industrija avtoelektoičnih izdelkov, n.sol.o., Nova Gorica, Šempeter pri Gorici, Vrtoj-benska 62 10. Iskra - Industrija kondenzatorjev, n.solo., Semič, Vrtača 1 11. Iskra - Industrija baterij Zmaj, n.solo., Ljubljana, Stegne 23 12. Iskra - Delta proizvodnja računalniških sistemov in inženiring, p.o., Ljubljana, Parmova 41 13. Iskra - Commerce, n.sol.o., Ljubljana, Trg revolucije 3 14. Iskra - Institut za kakovost in metrologijo Ljubljana, p.o., Ljubljana, Tržaška 2 15. Iskra - Zavod za organizacijo in informatiko ZORIN, o.sub.o., Ljubljana, Štrekljeva 6 16. Iskra - Invest servis - Vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb, p.o., Ljubljana, Trg revolucije 3 sklenili naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV SREDSTEV ZA SKUPNO PORABO V SOZD Iskra L TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Sredstva skupne porabe'uporabljamo delavci temeljnih organizacij in drugih organizacij združenega dela za uporabo, s katero zadovoljujemo zlasti svoje potrebe glede stanovanjskih razmer, prehrane med delom, rekreacije, kulture ter socialne in druge potrebe delavcev z nižjimi osebnimi dohodki jn njihovih družin ali za investicijska vlaganja v objekte skupne porabe. 2. člen Sredstva za skupno porabo sestavljajo: denarna sredstva skupne porabe; sredstva skupne porabe združena z drugimi temeljnimi organizacijami in drugimi organizacijami združenega dela; sredstva skupne porabe, združena v stanovanjski samoupravni interesni skupnosti; sredstva skupne porabe v drugih samoupravnih interesnih skupnostih; druga združena sredstva skupne porabe; objekti in oprema skupne porabe; terjatve iz sklada skupne porabe. 3. člen Sredstva sklada skupne porabe oblikujemo iz: dela dohodka, ki se v skladu z zakonom, z družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi izloča za stanovanjske potrebe delavcev; dela čistega dohodka, ki se nameni za druge potrelie skupne porabe; sredstev pridobljenih s krediti za namene skupne porabe; sredstva za namene skupne porabe, pridobljenih od drugih; odplačil in obresti posojil danih iz sredstev skupne porabe; drugih sredstev in prihodkov sredstev skupne porabe po veljavnih predpisih. 4. člen Sredstva skupne porabe oblikujemo in delimo za posamezne najnene delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela z letnimi plani. 5. člen t Pri uporabi sredstev skupne porabe imamo vsi delavci ob enakih pogojih enake pravice, s tem, da velja načelo solidarnosti in vzajemnosti z drugimi delavci. 6. člen Določene pravice do uporabe sredstev skupne porabe imajo tudi učenci poklicnih šol in učenci z učno pogodbo ter študenti in učenci na praksi, upokojenci in ožji družinski člani delavcev. 7. člen Delavci lahko združimo sredstva za skupno porabo v temeljni organizaciji s sredstvi za skupno porabo, ki jih upravljajo delavci v drugih temeljnih organizacijah, kot tudi s siedstvi, ki jih upravljajo delovni ljudje v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah m skupnostih, da bi zadovoljevali potrebe skupne porabe. 8. člen Delavci temeljnih organizacij v delovnih organizacijah združujemo solidarnostna sredstva skupne porabe zlasti za: ~ organizirano prehrano med delom, - najnujnejši obseg . planiranih stanovanjskih potreb, - kritje regresa za letni oddih oziroma organizirani letni oddih, - nagrade za delo ob upokojitvi. S samoupravnim sporazumom s katerim se delavci temeljih organizacij v delovni organizaciji sporazumemo o združevanju sredstev za skupno porabo določimo: - da temeljne organizacije, ki dosegajo višji poprečni osebni dohodek na delavca v primerjavi z drugimi temeljnimi organizacijami v delovni organizaciji, iz sredstev skupne porabe solidarnostno združujejo sorazmerno večji del teh sredstev, - pogoje, kdaj se zmanjša obveznost združevanja sredstev za posamezno temeljno organizacijo, - pogoje, kdaj je temeljna organizacija oproščena izpolnjevanja obveznosti za združevanje sredstev, - pogoje, kdaj nastopi pravica do koriščenja solidarnostnih sredstev, - druge pogoje, pomembne za združevanje sredstev. 9. člen V sestavljeni organizaciji delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela krijemo iz solidarnostno združenih sredstev skupne porabe delavcem temeljnih in drugih organizacij združenega dela v sestavljeni organizaciji, ki imajo motnje v poslovanju, s tem sporazumom določen del sredstev skupne porabe. II. OBU KOVANJE SREDSTEV SKLADA SKUPNE PORABE 10. člen Delavci v sestavljeni organizaciji Iskra bomo sredstva za skupno porabo v temeljnih organizacijah oblikovali najmanj v višini 1,5 poprečnega osebnega dohodka v sestavljeni organizaciji Iskra v 9 mesecih preteklega leta na delavca, vendar najmanj v višini 1,0 poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v sestavljeni organizaciji Iskra v 9 mesecih preteklega leta na delavca v temeljnih organizacijah in enovitih delovnih organizacijah, ki bi poslovale z izgubo. z Pri oblikovanju sredstev skupne porabe bomo zagotovili, da bo poraba teh sredstev rasla za 25 % počasneje kot doseženi dohodek, povečan za obračunano amortizacijo. V tako oblikovana sredstva niso všteta sredstva za: - regres za letni dopust učencev v gospodarstvu, - stanovanjsko gradnjo, - za gradnjo počitniških domov in rekreacijskih objektov ter njihovo vzdrževanje najmanj v višini 100 % izplačanih regresov za letni dopust v tekočem letu, - preventivno zdravstveno varstvo, - dotacije družbeno političnim organizacijam, - otroško varstvo, - izobraževanje, - humanitarne organizacije, - pomoč družini deiavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri deiu. 11. člen Če temeljna ali druga organizacija združenega dela ni povečala dohodka na delavca v primerjavi s preteklim letom, dosegla pa je minimalno akumulacijo, ki je enaka viSni že obstoječih obveznosti iz akumulacije, lahko delavci v taki temeljni ali drugi organizaciji združenega dela oblikujemo sredstva družbeno dogovorjenega dela sklada skupne porabe največ v višini 75 %-ga poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v sestavljeni organizaciji Iskre v 9 mesecih preteklega leta. S tako oblikovanimi sredstvi se zagotovi zlasti regres za letni oddih. HI. DELITEV SREDSTEV SKUPNE PORABE 12. člen Denarna sredstva skupne porabe uporabljamo za neposredno uporabo ali za vlaganje v objekte in opremo skupne porabe. Za potrebe skupne porabe delavcev se štejejo: - stanovanjske potrebe, - potrebe družbenega standarda - kulturne, športne in rekreacijske potrebe, - solidarnostne pomoči, - delovni in drugi jubileji, - druge skupne potrebe. a) Stanovanjske potrebe 13. člen Delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela smo dolžni sprejeti merila za dodeljevanje stanovanj v uporabo in stanovanjskih kreditov s samoupravnim splošnim aktom. Delavci temeljnih organizacij in delovnih skupnostih v delovnih organizacijah lahko sprejemajo skupne osnove in merila za delitev sredstev za kritje stanovanjskih potreb ter združujejo sredstva za skupno reševanje stanovanjskih potreb v delovni organizaciji. 14. člen Sredstva skupne porabe, ki smo jih namenili za reševanje stanovanjskih potreb so strogo namenska in se ne anejo uporabljati za druge namene. v- 15. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela bomo v svojih samoupravnih aktih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev določili merila, zlasti za naslednje kriterije: stanovanjske razmere pričakovalca; število družinskih članov; delovna doba; dohodek in delovna uspešnost pričakovalca, kadrovske po,-trebe in socialno zdravstvene razmere. S samoupravnim splošnim aktom za reševanje stanovanjskih potreb bomo določili le tis- ta merila, ki bodo tako opredeljena, da bo vsako arbitriranje izključeno. 16. člen Kot pogoj za pridobitev stanovanjske pravice na dodeljenem stanovanju bomo v svojih samoupravnih splošnih aktih za reševanje stano-vanjskih potreb opredelili lastno finančno udeležbo pričakovalca, v sorazmerju z dohodkom na člana prosilčeve družine in v skladu z vrednostjo dodeljenega stanovanja. 17. člen Iz sredstev skupne porabe delavcem regresiramo toplo prehrano med delom, ne glede na to kako je organizirana, v višini največ 8 %ov poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v sestavljeni organizaciji Iskra v 9 mesecih preteklega leta. Prehrano med delom regresiramo delavcem, ki delajo poln, skrajšan ali krajši delovni čas od polnega delovnega časa, učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi. 18. člen Regresa za prehrano med delom ni možno izplačevati v gotovini ali v obliki vrednostnih bonov, ki niso namenski za dnevno organiziran obrok med delom. Le v izjemnih primerih sc prehrane med delom regresira v gotovini tistim delavcem, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da imajo predpisano dietno prehrano, in če prehrane ni mogoče zagotoviti na delu. 19. člen Do regresa za prehrano niso iroravičene osebe navedene v 2. odstavku 17. člena tega sporazuma za tiste dneve, ki niso na delu, za tisti dan, ko so na službenem potovanju in jim pripada dnevnica in za tiste dni, ko delajo na terenu in jim pripada terenski dodatek. 20. člen Del sredstev skupne porabe namenjenih za družbeni standard, lahko delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela razporedimo zlasti za: - gradnjo oz. nakup lastnih počitniških rekreacijskih objektov ali skupnih, skupaj z delavci drugih delovnih organizacij v sestavljeni organizaciji Iskra, - za vzdrževanje lastnih in skupnih počitniških in rekreacijskih objektov, - za nadomestila dela stroškov letnega oddiha delavcev. 21. člen Regres za organiziran letni oddih delavcev izven kraja stalnega bivališča je namenjen za nadomestilo stroškov za letni oddih v prvi vrsti tistim delavcem, ki sami brez solidarnostno združenih sredstev ne morejo kriti teh stroškov. 22. člen Delavci temeljnih organizacij in delovnih skupnosti določimo osnove in merila za delitev regresa v svojih samoupravnih splošnih aktih v skladu s skupnimi osnovami in merili za delitev regresa za letni oddih, sprejetimi v delovni organizaciji v kateri smo združeni. 23. člen Pri določanju osnov in meril za delitev regresa za letni oddih delavci upoštevamo zlasti: - gospodarsko-socialni položaj delavca in njegove družine, - stopnjo težavnosti delovnih razmer, v katerih delavec dela, - rezultate dela delavca, - zdravstveno stanje. 24. člen V samoupravnih splošnih aktih delavci določimo način, kako bomo ugotavljali namensko porabo regresa za letni oddih. V samoupravnih splošnih aktih se delavci lahko sporazumemo o višini osebnega dohodka oziroma dohodka na družinskega člana, nad katero delavcem glede na njihovo ekonomsko stanje ne pripada regres za letni oddih, zlasti v tistih aktih, ki določajo skupne osnove in merila za delitev regresa za letni oddih za primer, da se regres za letni oddih izplača iz solidarnostno združenih sredstev za skupno porabo v delovni organizaciji. 25. člen Regresa za letni oddih ni dopustno deliti vsem delavcem v enakem znesku. Delavec je upravičen do regresa za letni oddih potem, ko pridobi pravico do izrabe letnega dopusta. Regres dobi v tisti temeljni ali drugi organizaciji združenega dela, v kateri je izkoristil dopust. Regres za letni oddih pripada tudi učencem poklicnih šbL 26. člen Sredstva regresa oblikujemo v višini najmanj 30 %-ov in največ 45 %-ov od poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v sestavljeni organizaciji v 9 mesecih preteklega leta. Tako oblikovana sredstva se povečajo za morebitne obvezne dajatve. V oblikovanih sredstvih regresa za letni dopust je všteto tudi regresiranje oskrbnega dne. 27. člen Če delavci temeljne ali druge organizacije združenega dela, ki je dosegla minimalni poslovni uspeh po 11. členu tega sporazuma ali manjšega, ne moremo sami ali iz solidarnostno združenih sredstev skupne porabe v delovni organizaciji oblikovati sredstev regresa za letni oddih v minimalni višini iz 26. člena tega sporazuma, se sredstva do te višine zagotovijo iz solidarnostno združenih sredstev skupne porabe v sestavljeni organizaciji Iskra. c) Kultura, šport in rekreacija 28. člen Za kulturne, športne, rekreacijske in druge podobne potrebe (proslave, jubileji organizacij združenega dela) v temeljni, delovni in sestavljeni organizaciji Iskra določijo delavci ustrezna sredstva, v zvezi s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov in letnim planom. Sredstva iz prejšnjega odstavka se v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela uporabljajo neposredno, v skladu z namenom iz samoupravnega splošnega akta v delovni sestavljeni organizaciji, ali pa se dodeljuje sindikalnim, športnim in drugim družbeno-politi-čnim organizacijam za posebne namene v obliki dotacij. d) Solidarnostne pomoči 29. člen Del sredstev skupne porabe namenjeno za solidarnostne pomoči, ki so: - pomoč družini delavca, ki je umrl, - ob smrti v ožji družini in v primeru daljše bolezni delavca, - enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki so prizadeli delavca in njegovo družino, - enkratne letne obdaritve upokojencev, - pomoč upokojencu, ki živi v slabih socialnih razmerah, - pomoč drugim organizacijam združenega dela, družbeno političnim organizacijam in skupnostim ob elementarnih nesrečah, - druge solidarnostne pomoči. Predlog za solidarnostno pomoč, razen v primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka, poda osnovna organizacija sindikata. 30. člen Denarna pomoč, ki jo izplačamo družini umrlega delavca, je enaka višini nagrade delavca ob upokojitvi. Ce je delavec umrl za posledicami nezgode pri delu, se izplača ožji družini še razlika v višini pogrebnih stroškov po računu pristojne organizacije in zneski, ki jih v ta namen priznava skupnost zdravstvenega varstva po samoupravnem sporazumu. V drugih primerih sme znašati denarna pomoč največ en poprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega v sestavljeni organizaciji Iskra v preteklem Irtu. e) Nagrade za delo ob odhodu v pokoj injubi- - določeno zavarovalno dobo v sestavljeni orga-lejne nagrade nizaciji (10, 20, 30 let), pa so se pred tem upokojili 31. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v svojih samoupravnih aktih določijo izplačilo nagrad delavcev ob odhodu v pokoj, in sicer za: - od 10-20 let delovne dobe en povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega v sestavljeni organizaciji, - od 20-30 let delovne dobe dva povprečna neto osebna dohodka na zaposlenega v sestavljeni organizaciji, - več kot 30 let delovne dobe tri povprečne neto osebne dohodke na zaposlenega v sestavljeni organizaciji. 32. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v svojih samoupravnih aktih J®1 določijo izplačilo denarnih nagrad ob delovnih jubilejih, in sicer: - za 10 let delovne dobe v sestavljeni organizaciji Iskra - 60 % - za 20 let delovne dobe v sestavljeni organizaciji Iška - 90 % - za 30 let delovne dobe v sestavljeni organizaciji Iskra — 120 % poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v sestavljeni organizaciji v preteklem letu. 33. člen Za določitev nagrad iz 31. in 32. člena tega sporazuma se upošteva zavarovalna doba vpisana v delovno knjižico. Pravico do jubilejne nagrade imajo tudi tisti delavci, ki bi sicer v koledarskem letu dosegli f) Druge potrebe 34. člen Iz sredstev skupne porabe lahko krijemo tudi druge potrebe delavcev, kot so preventivni zdravstveni ukrepi, delo družbeno političnih organizacij, zavarovanja delavcev zoper nesreče pri delu. Sredstva za take namene določimo z letnim planom, v nepredvidenih nujnih primerih pa tudi me.d letom. IV. KONČNE DOLOČBE 35. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga z osebnim izjavljanjem na referendumu sprejme večina vseh delavcev v vsaki temeljni organizaciji in podpišejo pooblaščeni delavci udeleženk. Podpisnik tega sporazuma je tudi sindikat v sestavljeni organizaciji. 36. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela so dolžne uskladiti svoje in skupne samoupravne akte z določbami tega sporazuma v roku 12 mesecev od veljavnosti tega sporazuma. 37. člen Obvezno tolmačenje tega sporazuma daje delavski svet sestavljene organizacije. 38. člen Ta sporazum prične veljati'8. dan po njegovi objavi v glasilu I skra. Samoupravni sporazum o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela v SOZD Iskra Na podlagi 13. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76) in 100. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela Iskra sozd Elektrokovinske industrije, n.sol.o., so delavci z večino vseh glasov v vsaki temeljni organizaciji v sestavi delovne organizacije oziroma enoviti delovni organizaciji, in sicer: 1. Iskra - Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj - Telematika, n.sol.o., Kranj, Savska loka 4 2. Iskra - Industrija merilnoregulacijske in stikalne tehnike Kranj - Kibernetika, n.soLo., Kranj, Savska loto 4 3. Iskra - Industrija za električna orodja Kranj, p.o., Kranj, Savska loto 4 4. Iskra - Industrija sistemov elektronike in zvez, n.sol.o., Ljubljana, Stegne 11 5. Iskra - Center za elektrooptiko Ljubljana, p.o., Ljubljana, Stegne 7 6. Iskra - Industrija za avtomatiko Ljubljana, n.sub.o., Ljubljana. Stegne 15 b 7. Iskra - Industrija elementov za elektroniko, n.sol.o., Ljubljana, Stegne 17 8. Iskra - Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o., Škofja Loka, Titov trg 3 a 9. Iskra - Industrija avtoelektričnih izdelkov, n.sol.o., Nova Gorica, Šempeter pri Gorici, Vrtoj-bensto 62 10. Iskra - Industrija kondenzatorjev, n.sol.o., Semič, Vrtača 1 11. Iskra - Industrija baterij Zmaj, n.sol.o., Ljubljana, Stegne 23 12. Iskra - Delta proizvodnja računalniških sistemov in inženiring, p.o., Ljubljana, Parmova 41 13. Iskra - Commerce, n.sol.o., Ljubljana, Trg revolucije 3 14. Iskra - Institut za kakovost in metrologijo Ljubljana, p.o., Ljubljana, Tržaška 2 15. Iskra - Zavod za organizacijo in informatiko ZORIN, o.sub.o., Ljubljana, Štrekljeva 6 16. Iskra - Invest servis - Vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb, p.o., Ljubljana, Trg revolucije 3 sklenili naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SPODBUJANJU IN VREDNOTENJU USTVARJALNEGA DELA V SOZD Iskra I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delavci temeljnih organizacij in drugih organizacij združenega dela (v nadaljevanju temeljnih organizacij) v sestavljeni organizaciji smo spoznali kot nujnost, da pospešujemo razvoj tehnologije, organizacije dela, učinkovitejše znanstveno raziskovalno delo, boljše gospodarjenje, povečanje produktivnosti, povečanje varnosti pri delu in izboljšanje delovnega in bivalnega okolja. 2. člen S tem sporazumom se urejajo skupne osnove za pogoje, postopek, določanje nadomestila in priznanja ustvarjalcem in medsebojne pravice in obveznosti ustvarjalcev in temeljnih organizacij ter druga vprašanja s področja ustvarjalnega dela. Ustvarjalec je delavec, ki z ustvarjalnim delom v smislu tega sporazuma prispeva k povečanju dohodka temeljne organizacije. 3. člen Ustvarjalno delo v smislu tega sporazuma je tisto delo, katerega rezultati ne izhajajo očitno iz znanega stanja. Je prispevek delavca, ki po ustvarjalnosti presega njegovo delo in naloge, določene v razvidu nalog ter v programu dela. Ustvarjalno delo pa pomeni tudi tisto delo, ki je doseženo poleg rednega dela ali na drugih področjih dela in prinaša novosti, ki se kažejo v povečanju dohodka ali nematerialnih koristili, ki se jih lahko oceni in izrazi kot rezultat. Ža ustvarjalno delo se štejejo tehnične, oblikovne in organizacijske inovacije, racionalizacije in druge oblike inovacijske dejavnosti, ki prispevajo k zboljšanju organizacije dela, poslovanja in delitve, boljšem izkoriščanju naravnih, tehničnih delovnih in kadrovskih zmogljivosti, ekonomiji delovnega predmeta, humanizaciji dela in varstva pri delu, varstvu človekovega okolja, boljši možnosti za tiansport in prevoz ljudi in materiala, administrativnega poslovanja, zboljšanju pogojev uskladiščenja in organizaciji izkoriščanja materiala, zboljšanju vseh oblik obveščanja, zboljšanju sedanjih in iskanju novih proizvodov itd. 4. člen Pravica in dolžnost vsakega delavca je, da z ustvarjalnim delom prispeva k boljšemu gospodarjenju in racionalnejšem izkoriščanju sredstev družbene reprodukcije. Vsakdo ima pravico, da je njegov ustvarjalni prispevek obravnavan v smislu tega sporazuma in sporazuma, ki je sprejet v njegovi delovni organizaciji ali njegovi temeljni organizaciji. 5. člen Določila tega sporazuma veljajo tudi za ustvarjalce, ki so prijavili svoj prispevek na natečaj za rešitev določenega problema. Nagrade, ki jih zagotavlja natečaj, se izplačujejo neodvisno od nadomestila za ustvarjalno delo po določilih tega sporazuma. II. ORGANIZACIJA IN POSTOPEK 6. člen Organi upravljanja, poslovodni organi in drugi odgovorni delavci so dolžni podpirati razvoj in pospeševanje ustvarjalnosti ter varovati pravice ustvarjalcev. 7. člen V postopku obravnavanja prispevkov sodelujejo: - organizator za ustvarjalno delo, - poslovodni organ, - komisija za ustvarjalno delo, - delavski svet, - strokovne službe. 8. člen Organizator za ustvarjalno delo opravlja organizacij sko-tehnič na strokovna dela pri organiziranju ustvarjalne dejavnosti in v postopku obravnavanja prispevkov, zlasti pa: - spremlja, načrtuje in razvija organizacijo ustvarjalnega dela, - vodi informacijski sistem o obstoječih poslovno proizvodnih problemih, . - sprejema in evidentira prijave ter organizira in vodi postopek obravnavanja prispevkov, - vodi ustrezno dokumentacijo in arhiv, - opozarja sodelujoče organe na nepravilnosti v postopku, - komunicira z ustrezno službo v sozdu Iskra. Organizator za ustvarjalno delo lahko opravlja delo za več temeljnih organizacij v okviru delovne organizacije. 9. člen Strokovne službe po potrebi ocenjujejo prispevke z gospodarskega, tehničnega, organizacijskega in sorodnega vidika, ter dajejo mnenje o tem, ali prispevek izpolnjuje pogoje tega sporazuma in o vrsti in obsegu zaščite prispev-ka. 10. člen Poslovodni organ daje mnenje o možnostih vključitve prispevka v plan in proizvodni program temeljne organizacije ter je odgovoren za realizacijo sprejetih ustvarjalnih prispevkov. 11. člen Komisijo za ustvarjalno delo imenuje delavski svet. Naloga komisije je, da na osnovi zbrane dokumentacije izdela predlog delavskemu svetu ter da vzpodbuja akcjje za pospeševanje ustvarjalnega dela. Ustvarjalec ima pravico, da se udeleži seje na kateri komisija obravnava njegov prispevek oziroma ga komisija v primeru nejasnosti povabi na sejo zaradi dodatnih informacij in za pravilnejšo odločitev. 12. člen Delavski svet odloča o predlogih komisije za ustvarjalno delo na način in v mejah pooblastil, ki jili določajo statut in drugi šamoupravni splošni akti V primeru, da znaša predvideno nadomestilo za ustvarjalni prispevek manj kot je povprečen osebni dohodek v sozdu Iskra, lahko delavski svet pooblasti komisijo, da samostojno odloča o predlogu. Ustvarjalec ali skupina ustvarjalcev odda ustrezno dokumentiran prispevek organi- zatorju, ki potrdi prejem. Pod ustrezno dokumentiranim prispevkom se razume dokument, ki vsebuje: — kratek stvarni naslov prispevka, — področje uporabe — opis namena oz. kakšen problem rešuje, — če je možno, opis že znanih rešitev in navedb prednosti pred že znanimi rešitvami, — podroben opis prispevka z eventuelnimi risbami, — če je možno, podatke o predvidenih gospodarskih učinkih, investicijah, tržnih možnostih ipd., — ime in priimek, naslov ustvarjalca oz. ustvarjalcev ter področje dela, — izjavo, da je prispevek rezultat lastnega dela, — izjavo o deležu ustvarjalnega dela posameznih ustvarjalcev, če je sodelovalo več ustvarjalcev. V kolikor prispevek ni ustrezno dokumentiran, organizator od ustvarjalca nemudoma zahteva dopolnitev. Organizator je dolžan ustvarjalcu nuditi pomoč pri dokumentiranju prispevka. 14. člen Organizator posreduje urejeno _ dokumentacijo po potrebi strokovnim službam v oceno. Na osnovi mnenj in ocen strokovnih služb in poslovodnega organa izdela osnutek predloga za komisijo. Komisija sklepa o predlogu za detovski svet. S predlogom delavskega sveta se seznani tudi ustvarjalec, ki lahko poda dodatne predloge in pojasnila. Predlog vsebuje zlasti: oceno o izpolnjevanju pogojev iz člena 3. tega sporazuma, oceno gospodarske ali drugačne smotrnosti prispevka, rok za realizacijo prispevka, modalitete izplačila nadomestila ustvarjalcu, čuvanje poslovne tajne oziroma pravno zaščito. 15. člen ' Ustvarjalec in temeljna organizacija sta dolžna čuvati ustvarjalni prispevek kot poslovno tajno do ustrezne odločitve delavskega sveta, za predloge, ki se patentirajo, pa do patentne prijave. 16. člen Ustvarjalec je dolžan nuditi strokovno' pomoč pri realizaciji sprejetega prispevka. . 17. člen Ustvarjalec je dolžan oddati ustrezno dokumentiran prispevek organizatorju najkasneje v enem letu od pričetka uporabe prispevka, sicer izgubi pravice iz tega sporazuma. Pravice ustvarjalca do nadomestila zastarajo v treh letih. 18. člen Delavski svet odloči o predlogu komisije s sklepom. Sklep se posreduje ustvarjalcu, ki lahko na sklep v roku 30 dni vloži zahtevo za varstvo pravice. Po dokončni veljavnosti sklepa se ustvarjalcu izplača nadomestilo. 19. člen Če se v temeljni organizaciji odloči, da se prispevek pravno zaščiti, začne organizator postopek zaščite pri ustrezni inštituciji direktno ali s posredovanjem. Pod pravno zaščito se razume prjjavo patentov in znakov razlikovanja. Zaščita je na ime Iskra sozd Elektroko-vinske industrije, n.sol.o., Ljubljana, temeljna organizacija pa zadrži pravico razpolaganja. 20. člen V primeru, da temeljna organizacija ne uveljavlja pravice pravne zaščite prispevka, bodisi da se ji je odrekla oziroma iz drugih zakonitih razlogov, lahko ustvarjalec sam pravno zaščiti svoj prispevek, pri čemer pa temeljna organizacija obdrži pravico izkoriščanja ne glede m teritorij. Enako velja za že uveljavljeno pravno zaščito, ki se ji temeljna organizacija odreče naknadno. Ul. DOLOČANJE NADOMESTILA ZA USTVARJALNO DELO 21. člen Pravico do nadomestila ima vsak delavec, ki z ustvarjalnim delom v smislu tega sporazuma prispeva k povečanju dohodka temeljne organizacije. S samoupravnim splošnim aktom o razporejanju čistega dohodka se določi višino sredstev, ki so ustvarjena z ustvarjalnim delom in ki se razporedijo za izplačila osebnega dohodka. 22. člen Nadomestilo ustvarjalcu za njegov prispevek izplača vedno tista organizacija združenega dela, v kateri nastaja povečan dohodek, ne glede na to, s katero organizacijo ustvarjalec združuje svoje delo. Če uporablja ustvarjalni prispevekveč organizacij združenega dela, plačujejo posebno nadomestilo ustvarjalcu vse sdudeležene organizacije v razmerju kot se jim poveča dohodek. 23. člen Ustvarjalcu pripada enkraten znesek kot nadomestilo za materialne stroške, jki jih je imel s svojim prispevkom. Nadomestilo za materialne stroške se lahko ustvarjalcu izplača takoj, ko je prispevek sprejet. Povečanje dohodka kot rezultat ustvarjalnega dela se ugotavlja ob zaključku obračunskih obdobij. Ustvarjalcu se izplačuje nadomestilo ob vsakokratni ugotovitvi povečanega dohodka. Povečanje dohodka ugotavlja strokovna služba in je razlika med dohodkom, doseženim po rezultatu ustvarjalnega dela, in dohodkom pred posegom. 25. člen Posebno nadomestilo določamo po naslednji formuli: PN = PN0xfu PN ... posebno nadomestilo, FNo ... osnovna vrednost nadomestila, fu ... faktor ustvarjalnosti. 26. člen Osnovne vrednosti nadomestila sc določajo po naslednji tabeli, ki daje maksimalne vrednosti: Povečan dohodek Osnovna vrednost nadomestila ( letna vrednost.) (PNo) 5.000 16 % (najmanj 300 din) 5.001 - 20.000 800 + 15 % 5.000 20.001 - 50.000 3.050 + 14 % "S c 20.000 50.001 - 100.000 7.250 + 13 % 50.000 100.001 - 200.000 13.750 + 12 % 100.000 200.001 - 300.000 25.750 + 10 % 0 1 200.000 300.001 - ' 500.000 35.000 + 7 % 300.000 500.001 - 700 000 49.750 + 4 % 500.000 700.001 - 1.000.000 57.750 + 3 % *o 700.000 1.000.001 - 5.000.000 66.750 + 2 % ' 1.000.000 5.000.001 - 10.000.000 146.750 + 1 % 5.000.000 10.000.000 196.750 + 0,5 % 10.000.000 27. člen Faktor ustvarjalnosti korigira osnovno vrednost nadomestila glede na okoliščine, v katerih je delavec ustvarjalni prispevek oblikoval (pri rednem delu, izven rednega dela), ter glede na stopnjo novosti ustvarjalnega prispevka. Z iyim priznavamo sodelovanje drugih delavcev, ki so s svojim minulim delom omogočili rešitev določenega problema. Določa se po naslednji tabeli: Okoliščine znana rešitev izboljšava z znanimi rešitvami Stopnja novosti izboljšava z izvirnimi rešitvami popolnoma novo pri rednem delu 0 0,4 0,7 1,0 poleg rednega dela " 0,2 0,5 0,8 1>1 na drugih področjih dela 0,3 0,6 0,9 . 1,2 Stopnja novosti: Znana rešitev:- Pod to stopnjo razumemo uvedbo že znanih poslovno proizvodnih rešitev, bodisi, da so prenesene iz organizacjj združenega dela y Iskri in drugih, iz strokovne literature ali iz drugih virov. Izboljšava z znanimi rešitvami: Pod to stop-njo prištevamo izboljšanje postopkov strojev in naprav z znanimi reStvami in znanimi pted- meti. Izboljšava z izvirnimi rešitvami: Nov način uporabe že znanih postopkov, izboljšanje pos- topkov, strojev in naprav z izvirnimi rešitvami in znanimi predmeti. Popolnoma nova rešitev: Doslej še neznana rešitev tehničnih problemov, ki morajo izpolnjevati pogoje za pridobitev patenta oziro-jna, da ta rešitev v splošni in specifični tehno-' legiji še ni poznana in da se še ne uporablja. Okoliščine: Pri rednem delu: Ustvarjalec je dosegel izboljšavo v okviru svojih rednih delovnih Zadolžitev. Poleg rednega dela: Ustvarjalec je dosegel izboljšavo izven okvira rednih delovnih nalog. Na drugih področjih dela: Ustvarjalec je dosegel izboljšavo na drugem delovnem, oz. strokovnem področju. 28. člen Ustvarjalcu pripada posebno nadomestilo 24 ustvarjalno delo toliko časa, kolikor se kaže povečan dohodek, vendar največ 5 let za izume ni največ 3 leta za tehnične izboljšave. pomno- 29. člen Kadar se rezultati ustvarjalnega dela ne dajo izraziti s povečanjem dohodka ali pa ga ne moremo izračunati, pripada ustvarjalcu enkrat-pa nagrada, ki jo določimo tako, d £imo število točk z vrednostjo točke. Število točk določimo s točkovanjem: 1. Stopnja originalnosti predloga: a) ideja nima mnogo originalnosti, je v splošnem znana - 1-5 točk, b) ideja je v poprečju dobra - 6-11 točk, c) ideja je dobra in izraža samostojno mišljenje J 12-19 točk, 5) ideja kaže ustvarjalnost in kreativnost -20-29 točk, d) ideja je odlična in vsebuje zelo visoko stopnjo ustvarjalnosti — 30-40 točk. 1 " J2. Pomemb- nost in vplivnost predloga za predlagano območje. a) dosedanje stanje se bo neznatno izboljšalo, vplivnost lahko komaj zaznamo - 1-5 točk, b) dosedanje stanje bo zadovoljivo izboljšano -ima malo vplivnosti - 6-11 točk, c) dosedanje stanje bo izboljšano - predlog je pomemben - 12-19 točk, 5) dosedanje stanje bo znatno izboljšano -vplivnost je velika - 20-29 točk, d) dosedanje stanje bo izredno izboljšano -vplivnost je odločilno velika - 30-40 točk. 3. Obseg uporabnosti: a) predlog je možno uporabiti na zelo ozkem delovnem področju, omejen je le na nekaj delovnih mest - 1-5 točk, b) predlog zadeva več delovnih področij in veli-l-o število delovnih mest - 6-11 točk, c) predlog je možno uporabiti v več oddelkih b, zadeva zelo veliko število delovnih mest -12-19 točk, č) predlog je možno uporabiti v drugih obratih ali tozd v okviru DO in ima vpliv tudi na tržišču - 20-29 točk, d) predlog je možno uporabiti v okviru sozd in ima zelo velik vpLv na tržišče - 30-40 točk. 4. Stroški: a) potrebni so napori vseh služb, izdelava dokumentacije, prospektov in mnogih orodij -1-5 točk, b) potrebni so napori nekaterih služb, ustrezne dokumentacije, izdelava nekaterih orodij v manjšem obsegu - 6-11 točk, c) potrebna je angažiranost ene službe, manj dokumentacije in malo orodij - 12-19 točk, č) potrebna je organiziranost enega oddelka, malo dokumentacije in le nekatera enostavna orodja ali priprave - 20-29 točk, d) za realizacijo predloga so potrebni neznatni napori in stroški - 3040 točk. Vrednost točke je razmerje med maksimalno vrednostjo enkratne nagrade, ki je enaka petim poprečnim osebnim dohodkom v sozd Iskra v preteklem letu, ter med maksimalnim številom točk, ki jih je možno doseči po točkovanju, t.j. 160 točk. 30. člen Poleg •posebnih nadomestil in nagrad lahko samoupravni organi odobrijo ustvarjalcem, katerih prispevek je bil posebno ploden, še druge oblike priznanj, kot na primer: izredni plačan dopust, podelitev štipendije za reden ali izreden študij, odobritev potovanja v študijske namene itd., če tako dopuščajo drugi samoupravni splošni akti, ki urejajo delovna razmerja delavcev. 31. člen Za ustvarjalca, ki odda dokumentiran prispevek v obravnavo, lahko komisija predlaga enkratno nagrado v višini največ do 20 % poprečnega osebnega dohodka v sozdu Iskra za preteklo leto, za vzpodbudo, ne glede na to, da se njegov prispevek v danih pogojih ne more izkoristiti. Ustvarjalci, ki so se s svojim ustvarjalnim delom posebno izkazali, lahko na pobudo komisije za ustvarjalno delo dobijo družbena in moralna priznanja, kot so razna odlikovanja, diplome, objave v glasilu Iskra ipd. IV. REŠEVANJE SPOROV 32. člen V primeru nespoštovanja določil tega samoupravnega sporazuma in na zahtevo ustvarjalca ali drugega prizadetega, razpravljajo in odločajo o rešitvah pristojni organi v temeljni organizaciji. 33. člen Pelavci smo sporazumni, da lahko spore s področja ustvarjalnega dela pred obravnavo na pristojnem sodišču rešuje arbitražna komisija v delovni organizaciji. V. KONČNE DOLOČBE 34. člen Ta sporazum nadomesti samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti v sestavljeni organizaciji, kije bil sprejet dne 26. 2. 1976. 35. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga z osebnim izjavljanjem na referendumu sprejme večina vseh delavcev v vsaki temeljni organizaciji in podpišejo pooblaščeni delavci udeleženk. 36. člen Temeljne organizacije so dolžne uskladiti določbe svojih in skupmh samoupravnih splošnih aktov s tem sporazumom v roku 12 mesecev od dneva veljavnosti tega sporazuma. 37. člen Obvezno tolmačenje tega sporazuma daje delavski svet sestavljene organizacije. 38. člen Ta spotazton začne veljati 8 dan po objavi, v časopisu Iskra. Samoupravni sporazum o enotnem oblikovanju razvidov nalog v SOZD Iskra a« V skladu z 2. odstavkom 19. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS Z*'?? in 30/78) in Družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovskepolitike v SR Sloveniji (Uradni list SRS 20/79) ter na podlagi 100. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela Iskra SOZD Eiektrokovinske industrije, n.sol.o., je delavski svet sestavljene organizacije Iskra na svoji 10. seji dne 18.12.1981 po predhodnem soglasju vseh delavskih svetov enovitih delovnih organizacij oz. temeljnih organizacij in delovnih skupnosti v sestavi delovnih organizacij, ter delovne skupnosti sestavljene organizacije, in sicer: 1. ISKRA — Industrija za telekomithikacije, elektroniko in elektromehaniko, n.sol.o., Kranj, Savska loka 4 2. ISKRA — Industrija elementov za elektroniko, n.sol.o., Ljubljana, Stegne 17 3. ISKRA — Industrija avtoelektričnih izdelkov, n.sol.o., Nova Gorica, Šempeter pri Gorici, Vr-tojbenska 62 4. ISKRA — Industrija za avtomatiko, o.o., Ljubljana, Stegne 15 b 5. ISKRA — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o., Škofja Loka, Titov trg 3 a 6. ISKRA — Industrija kondenzatorjev, n.sol.o., Semič, Vrtača 1 7. ISKRA — Industrija baterij Zmaj, n.sol.o., Ljubljana, Stegne 23 ^ ' 8. ISKRA — Commerce, n.sol.o., Ljubljana, Trg revolucije 3 9. ISKRA — Inštitut za kakovost in metrologijo, p.o., Ljubljana, Tržaška 2 10. ISKRA — Zavod za organizacijo in informatiko ZORIN, n.sub.o., Ljubljana, Trg revolucije 3 11. ISKRA — Industrija sistemov elektronike in zvez, n.sol.o., Ljubljana, Stegne 11 12. ISKRA — Invest servis — Vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb, p.o.xLjubljana, Trg revolucije 3 13. ISKRA — Šolski center, p.o., Kranj, Savska loka 2 14. ISKRA — Center za elektrooptiko, p.o., Ljubljana, Stegne 7 15. ISKRA — BANKA, o.sub.o., Ljubljana, Trg revolucije 3 16. ISKRA — Delovna skupnost skupnih služb SOZD, p.o., Ljubljana, Trg revolucije 3 sklenil naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ENOTNEM OBLIKOVANJU RAZVIDOV NALOG SOZD ISKRA I. SPLOŠNA DOLOČILA 1. člen S samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah za organiziranje dela in oblikovanje razvida nalog v sestavljeni organizaciji (v nadaljevanju sporazum) se delavci temeljnih organizacij in drugih organizacij združenega dela (v na- daljevanju temeljnih organizacij) v sestavljeni organizacij sporazumemo o skupnih osnovah: — za organiziranje dela oz. delovnega procesa ter oblikovanje skupnih nalog, — za oblikovanje razvida nalog glede na njegovo vsebino in vlogo v skladu z zakonom ter glede na enotna metodološka izhodišča s ciljem medsebojnega usklajenega urejanja in enotnega izvajanja načel za oblikovanje razvidov nalog ter primerljivosti gradiva in podatkov, ki jih morajo vsebovati razvidi nalog v vseh temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela v sestavljeni organizaciji, vse pa v skladu z zakonom in družbenim dogovorom o 24 uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji- 2. člen Z enotno metodologijo v smislu 1. člena tega sporazuma delavci temeljnih organizacij zasledujemo in zagotavljamo medsebojno usklajenost in primerljivost razvidov nalog, zlasti pa določimo oz. se dogovorimo: — za enotna izhodišča in načela členitve delovnega procesa ter oblikovanja del in nalog, — za podatke, ki jih morajo o nalogah vsebovati razvidi nalog ter za — kriterije in postopek zbiranja-podatkov in gradiva. n. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESA 3. člen Organiziranje dela delavcev je pogojeno s cilji temeljnih organizacij v delitvi dela v delovni organizaciji. Pri organiziranju delovnega procesa v temeljni organizaciji določimo delavci takšno delitev dela, ki omogoča doseganje čimvečje produktivnosti dela ter ekonomičnosti in rentabilnosti v poslovanju. 4. člen Pri organiziranju dela ločimo naslednja izhodišča za členitev delovnega procesa in oblikovanja nalog: — delo kot proces, — izvajalca, ki delo oppravlja, — nalogo, ki je zadolžitev izvajalca, da bo opravil konkreten del delovnega procesa. 7. člen Organizacijska enota je del delavcev temeljne organizacije, organizirano povezanih v delovnem procesu. Prt oblikovanju organizacijskih enot upoštevajo delavci predvsem cilje, ki naj bi jih temeljna organizacija dosegla glede na svojo dejavnost, ter prostorske, kadrovske in druge zunanje in notranje razmere, od katerih je odvisna smotrnost členitve delovnega procesa. 8. člen Vsaka organizacijska enota je„odgovorna za to, da: — v skladu s cilji temeljne organizacije oblikuje cilje svojega delovanja, — oblikuje, izvaja in kontrolira lastno nalogo, ki je del delovnega procesa temeljne organizacije, tako, da bo njeno delovanje funkcionalno in ekonomsko optimalno, — zbira, analizira in obdeluje vso dokumentacijo, ki je potrebna za normalno delovanje organizacijske enote, — usklajuje svoje delo z drugimi organizacijskimi enotami. 9. člen Naloga organizacijske enote predstavlja skupek nalog, ki jih morajo opraviti delavci organizacijske enote, da zadovoljijo cilje temeljne organizacije. 10. člen Naloga, kot element naloge posamezne organizacijske enote, nastane v trenutku dogovora, da bo delavec opravil delo v določenem roku, določeni kvaliteti in gospodarno in preneha v trenutku polne izvedbe dogovora. 5. člen Osnovna enota dela oziroma osnovni člen v delitvi dela je opravilo, ki je vsebinsko enoten ter tehnološko zaokrožen del delovnega procfe-sa, katerega rezultat je oprijemljiv izdelek ali dokument, ki nastopa kot vhodni element oziroma kot predmet obdelave naslednjega tehnološko povezanega opravila. Rezultat opravila je vedno delni rezultat poslovne funkcije, ki ji pripada. 6. člen Poslovna funkcija je zaokrožena celota opravil, tisti del delovnega procesa, ki je nepogrešljiv za obstoj celotne organizacije. S tem, ko opravljajo organizacijske enote lastno funkcijo, omogočajo druga drugi oziroma vsaka vsem drugim opravljanje funkcij. 11. člen Naloga je opredeljena z naslednjimi elementi: — delovna sredstva, — metoda dela, — pričakovan rezultat dela — trajanje dela in — rok izvedbe. Pri nalogi s predpisano metodo dela so vsi elementi iz prvega odstavka tega člena znani. Pri nalogi, ki nima vnaprej določene metode dela, so ti elementi težko določljivi. 12. člen Naloga mora biti oblikovana tako, da jo je moč planirati in spremljati časovno, količinsko, kakovostno, ter toliko celovita in tako zaključena da se lahko nanjo veže odgovornost delavca za uspešno izvedbo. 13. člen Naloga je osnova za uveljavitev delitve po delu. III. OSNOVE ZA ZVIDA NAVOG OBLIKOVANJE RA- 14. člen Razvid nalog je samoupravni splošni akt, s katerim določimo delavci naloge, ki jih moramo izvrševati pri opravljanju dejavnosti temeljne organizacije. 15. člen Razvid nalog služi zlasti za: — smotrno organizacijo dela: operativno planiranje dela, najustreznejšo delitev dela, razporejanje delavcev k nalogam, postavljanje pričakovanih rezultatov dela jn rokov izvedbe, postavljanje odgovornosti, planiranje pretoka materiala in informacij, planiranje in smotrno izkoriščanje kapacitet itd., — vodenje in izvrševanje kadrovske politike: planiranje kadrov; oblikovanje razpisov in objav nalog; izbiro, zaposlovanje delavcev po njihovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti, programiranje novih profilov kadrov in njihovega znanja; pripravo programov izobraževanja (funkcionalno usposabljanje pridobivanja strokovnega znanja ob delu in iz dela, posebno izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu); ustrezno zaposlovanje invalidov, težje zaposljivih oseb in za delo manj zmožnih oseb; razporejanje delavcev z zoženo delovno sposobnostjo na druga dela in naloge in odpravljanje psihosocialnih motenj delavcev, — kot vir podatkov za ugotavljanje zahtevnosti dela, za evidenco in kontrolo nad sprejetimi in opravljenimi nalogami ter za ugotavljanje doseganja rezultatov dela, za izračun delovne uspešnosti, — izhodišče za ugotavljanje neprimernih delovnih pogojev ter njihovo odpravljanje, ter smotrno organiziranje in izvajanje varstva pri delu. 16. člen Razvid nalog mora vsebovati' liašledriie podatke o nalogi: — identifikacijski podatki, — naziv naloge, — opis vsebine dela, — predviden čas za izvedbo naloge, — odgovornost delavca za izvedbo naloge, - strokovna izobrazba, , ___ — delovne izkušnje, — z delom pridobljena delovna zmožnost, — psihofiziološke sposobnosti in lastnosti, — posebne telesne dejavnosti, vplivi okolice, — oblika delovnega časa, — nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare pri delu. Razvidi temeljnih organizacij lahko vsebujejo tudi druge podatke. 17. člen V razvidu nalog morajo biti naloge za zaposlovanje invalidov, težje zaposljivih in za delo manj zmožnih oseb opredeljene tako, da je možna njihova identifikacija, ki služi za smotrno razporejanje navedenih oseb. 18. člen V razvidu nalog morajo biti naloge, kjer nastopa večja nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar posebej opredeljene. 19. člen Identifikacijski podatki zajemajo naziv temeljne organizacije, organizacijsko enoto, ter šifro naloge, ki označuje mesto naloge v razvidu. Poleg je lahko tudi šifra naloge, ki označuje tehnološke značilnosti naloge in je po njej razporejena v katalogu. 20. člen Naziv naloge mora biti oblikovan tako, da jo loči od vseh ostalih, podobnih nalog, iz njega morata biti razvidna aktivnost in predmet dela. 21. člen Opis vsebine dela vsebuje opravila po zaporedju, kot se delo odvija. Biti mora jedrnat, hkrati pa tako natančen, da je vsebina naloge nedvoumna in da je iz njega mogoče razbrati ■ podatke za vrednotenje zahtevnosti naloge. 22. člen Predviden čas za izvedbo naloge določamo v odvisnosti od vrste naloge glede na določljivost metode dela. Pri nalogah s predpisano metodo dela, določajo čas tehnično z metodami merjenja časa strokovne službe. Pri nalogah, ki nimajo vnaprej določene metode dela, pa določamo čas z zbiranjem podatkov iz evidence dela, z ocenjevanjem, s štopanjem, metodo trenutnih opazovanj, z določanjem roka izdelave itd. 23. člen Odgovornost delavca za izvedbo naloge je odnos delavca do dela, ki ga opravlja, do delov V • 26 svoje delo. Odgovornost je moralna, disciplinska, materialna, odgovornost za delo drugih in odgovornost za opravljanje samoupravljalskih funkcij. 24. člen Strokovno izobrazbo pridobi delavec z uspešno opravljenim verificiranim programom izobraževanja, t.j. s končanjem določene šole. 25. člen Funkcionalna znanja so razna dodatna, bolj ali manj sistematično pridobljena znanja. Delavec jih pridobiva ob delu preko tečajev, seminarjev in drugih oblik izobraževanja, ki dopolnjujejo ali poglabljajo pridobljena strokovna znanja. 26. člen Delovne izkušnje so znanja, spretno .ti in lastnosti za smotrno in učinkovito izvrševanj; nalog, ki jih pridobi delavec v določenem obrobju s praktičnim delom. 27. člen Z delom pridobljena delovna z iost je tista pridobljena strokovnost ter tr ie razvite spretnosti in psihofiziološke Sposobnosti, ki si jih je delavec pridobil oziroma razvil z uspešnim opravljanjem nalog in s trajnim izobraževanjem ob delu ter je z doseženimi delovnimi rezultati dokazal, da je usposobljen za uspešno opravlja-aje predvidenih nalog. Z delom pridobljena delovna zmožnost se postavlja kot alternativna zamenjava za strokovno izobrazbo, razen v primerih, kjer je s posebnimi predpisi določena zahteva po strokovni izobrazbi ali po posebnih izpitih. 28. člen Psihofiziološke sposobnosti in lastnosti sestavljajo: — telesne sposobnosti in lastnosti, ki opredeljujejo zdravstveno pri memost za delo. Z analizo nalog ugotavljamo, za kakšnega delavca se ne priporoča, da opravlja naloge z vidika splošnega zdravstvenega stanja, kroničnih in drugih obolenj, spola in starosti, — duševne sposobnosti in lastnosti, med katere štejemo senzorne sposobnosti, psihomotorične spretnosti, umske sposobnosti in oseb- nostne lastnosti (stališča, interesi in navade) in kažejo na psihološko primernost delavca za delo, določajo strokovnjaki ustreznih profilov. 29. člen Posebne telesne dejavnosti so vse tiste dejavnosti, ki povzročajo telesni napor: fizične obremenitve (dviganje bremen, hoja z bremenom itd.), prisilna, neudobna ali težavna drža telesa, hiter ritem dela itd. 30. člen Vplivi okolice so vsi tisti vplivi, ki delavca pri delu ovirajo ali ga spravljajo v nevarnost. To so: neprimerna toplota, ropot, svetloba, plini itd. 31. člen Oblike delovnega časa: opisujemo predvsem odklone od rednega delovnega časa. 32. člen Razvidi temeljnih organizacij lahko vsebujejo Tudi druge podatke o nalogi z namenom, da jo z njimi natančneje opredelimo in opišemo z vidika pristopa k vrednotenju zahtevnosti dela. Ti dodatni podatki morajo biti zbrani na enoten način na ravni delovne organizacije. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 33. člen Vsebina razvidov nalog v temeljnih organizacijah se preverja in po potrebi dopolni ob določanju planov. 34. člen Temeljne organizacije in delovne skupnosti šo dolžne vskladiti določbe svojih in skupnih splošnih aktov s tem samoupravnim sporazumom v roku 12 mesecev od dneva veljavnosti tega sporazuma. 35. člen Obvezno tolmačenje tega sporazuma daje delavski svet sestavljene organizacije. 36. člen Ta sporazum prične veljati 8 dan po njegovi objavi v glasilu Iskra, uporablja pa se ga od dne 17. 1. 82 dalje. BELEŽKE BELEŽKE * BELEŽKE Priprava za tisk: IBM - Tisk: Ej tiskarna ljudske pravice I^VARNA VŽIGALNIK TUUAV BOVEC raznik v dolini Trente Slovesnosti, kakršna je bila v soboto 10. septembra v vasi Soča ob lepi, nemimi, modro zeleni reki Soči v dolini Trente, kakšnih 12 kilometrov iz Bovca, te dolgo ni bilo. Tu so se zbrali domačini, delavke in delavci bovške Iskre ter gostje med katerimi je bil tudi Pavle Gantar iz SOZD Iskra, glavni direktor Iskre Avtoelekuike Nova Gorica Peter Mivšek, njegova pomočnika Robert Žcrial in Josip Pavlič, podpredsednica skupščine občine Tolmin Anka Čšifer, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Tolmin Edo Torkar in drugi. Prisostvovali so več slavnostnim dogodkom, med katerimi je izstopala svečana otvoritev novega obrata, izredno pomembnega za samo temeljno organizacijo, za ta prede! naše lepe domovine, za klene Trentarie in ne nazadnje za Avtoelektriko in SOZD Iskra. 7 A DELOVNA ZMAGA pol ure pred pričetkom slavno-Je deževalo kot iz škafa. In naen-nekje z Vršiča dol prihitel svež, C0 prav močan veter, da je razpodil (j‘ne oblake izza katerih se nam je . ^ehnilo sonce. Tudi vreme v j^enju slavnosti, ki jo je pričel 3'®n Trampuž, to pot voditelj in Pro8rama- sicer Pa ,ucii Pre(i-DS delovne organizacije in ter jubilant 10-letnik. L“esedo je predal direktorju TOZD A Melihnu, ki je med drugim im Otvoritev tega obrata v Soči jleni za našo temeljno organizacijo, ^ °varno vžigalnik tuljav novo delov-Zmago. Pomeni tudi nadaljevanje ^adevanj za uveljavitev Iskrine >!k v najoddaljenejših krajev naše ""omovine. lahko pokrili investicijo in pričeli z gradnjo objekta ter nakupom opreme. Priprava in izvajanje investicije je potekalo v dokaj težkih gospodarskih pogojih, kar je zahtevalo še posebne napore. Obrat v Soči smo pričeli graditi lanskega julija, nared pa je bil letošnjega maja. Koristna površina obrata znaša 480 m2. V obratu bo potekala proizvodnja dinama za kolo in. montaža vžigalmh kablov. V začetku bo 10 zaposlenih izdelalo 12 tisoč kosov dinamov in tri tisoč vžigalnik kablov mesečno. Že koncem Teta pa naj bi z osvojitvijo novega tipa dinama povečali število zaposlenih na 15. V končni fazi naj bi obrat zaposloval od 25 do 30 delavcev. Z izgradnjo obrata v Soči je naša TOZD izpolnila svojo obvezo do družbe in istočasno ^hkrin obrat - ponos doline Trente. Vtvi je prisostvoval skoraj celotni delovni kolektiv iz Bovca. °budo tolminskega izvršnega za izgradnjo dislociranih obratov /zzvitih delih občine, smo združili ^trebami kolektiva. Pomanjkanje jZriega prostora za proizvodnjo ' izdelkov v tovarni v Bovcu, kjer predvsem proizvajali le vžigafne t je narekovalo potrebo po ^adnji. Delovno silo v dolini Jj® bi tako lažje zaposlovali v naši v", ob zmanjšanju stroškov za »"ze že zaposlenih iz teh krajev. Jmduktivnejšo proizvodnjo, ki jo 5ji0 novi izdelki je mogočezagoto-ihS funkcionalnimi prostori, kijih ,,Jtj°ča le nov objekt. Tako so bili 1 eni razlogi za izgradnjo obrata (frlj tudi s širšimi družbenimi h?,5*- Tudi obrat v Soči naj bi poleg (j0 dejavnikov pomagal zaustaviti e']evanje iz te prelepe doline. tov ARNA“ dinam za kolo Atadnja obrata v Soči je potekala 0n" investicijskih vlaganj za pove-modernizacijo proizvodnje vT i,"1 iskri, celotna vrednost investi-Je znašala 64 milijonov din, od ^uio za obrat v Soči 23 milijo ria izgradnjo obrata smo prejeli (Jnska nevračljiva sredstva od jnske skupščine, ki so pravzaprav počila celotno investicijo. S sred-i»Vlagatelja Intertrade", TOZD jPrivo tujih firm Ljubljana, smo i^ko prikazovali kot lastna sred-A s tem sploh omogočili finansi-Celotne investicije Rastnimi sredstvi kolektiva, zdru-3 sredstvi Iskre, krediti Temeljne e in zavarovalne skupnosti, smo Trak ob vhodu v obrat je prerezala Vilma Komel. DRŽAVNI ODLIKOVANCI Red dela z zlatim vencem: Slavko NVojčicki red dela s srebrnim vencem: Jože Melihen in Marjan Medved medalja zaslug za narod: Ana Macun in Andrej Čopi medalja dela: Draga Breznik in Rajko Komac JUBILANTI DELA 20 LET: Ana Rotu Dora Komac, Anton Mlekuž, Milan Piuzi. 10 LET: Jože Stres, Savina Čopi, Ernest Bizjak, Ana Mavrič, Maijan Rutar, Viktor Kverh, Jože Kosner, Robert Trampuž. seveda tudi zabeležila pomembno delovno zmago. Zato so najbolj zaslužni delavci TOZD Tovarne vžigal-nih tuljav Bovec. Poleg njih pa moramo posebno priznanje in zahvalo izraziti tudi vodstvu m strokovnim službam delovne organizacije ter polno razumevanje ustreznih služb SOZD. Posebej pa moram tudi podčrtati pomoč Izvršnega sveta skupščine Tolmin, Ljubljanske banke Temeljne banke Nova Gorica, Intertrade TOZD Zastopstvo tujih firm Ljubljana, Zavarovalnica Triglav Nova Gorica. Vse priznanje tudi izvajalcu del SGP Nova Gorica. Navedenim gre glavna zasluga, da smo obrat oziroma celotno investicijo lahko relativno hitro usposobili in zaključili. S polno odgovornostjo moramo poskrbeti, da bomo v celoti izpolnili svoje obveze do družbe in neposredno krajanov Soče-Trente, od katerih pričakujemo razumevanje in sodelovanje. Le tako bo obrat v polni meri zadostil svojemu namenu. URESNIČENE SANJE TRENTAR-JEV Pred mikrofon je ponosno stopil tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Soča-Trenta Franc Bončina in po prisrčnem pozdravu nadaljeval: Dolina, v kateri stojimo danes, je že pred stoletji nudila kruli rudarjem, železarjem in kovačem. Ob teh se je razvilo še nešteto drugih poklicev od oglarjev in gozdarjev, ki so ponesli in širili glas o poštenem, delavnem in ponosnem ljudstvu izpod Triglava. Cvetoč razvoj teh panog pa je polago- ma zamrl, ljudje so se morali preusmeriti na živinorejo in kmetijstvo. Vsi pa vemo, da je ta naša zemlja čudovit park naravnih lepot, premalo pa nudi, da bi lahko mimo uživali njene sadove. Sledilo je izseljevanje v svet, v Evropo, v Ameriko. V času italijanske okupacije so se razmere še bolj zaostrile. Trentaiji in Sočani so iskali delo povsod. S priključitvijo matični domovini so se sicer razmere delno spremenile, predvsem v turizmu in gozdarstvu, da pa bi se obnovile delavske tradicije pa smo morali čakati prav do danes, ko se s to tovarnico začenja nova zgodovina, ki bo nudila mladim kruh v domačem kraju. Vsem, ki so pripomogli, da so se uresničile naše sanje, iskrena hvala. Obljubljamo, da bomo znali ceniti, razvijati in negovati to pridobitev v teh izredno težkih gospodarskih pogojih ustvarjati nove vrednosti, s katerimi bomo omogočili ljudem človeka vredno življenje.11 DRŽAVNI ODUKOVANCI Slavnost se je nadaljevala, posebno obeležje pa ji je nadel moški pevski zbor Triglav-Trenta, ki ga vodi priznani umetnik, profesor Dane Škerl, zelo duhovito pa so se v program vključili tudi malčki iz tamkajšnje osnovne šole Vladimir Nazor. Besedo je spet povzel predsednik delavskega sveta in zbranim sporočil izredno novico, daje predsedstvo SFRJ odlikovalo ob 25-letnici obstoja in delovanja TOZD sedem njihovih delavcev. Visoka odlikovanja so prejeli za uspešno delo na delovnem mestu, za trud in prizadevanje ter za vidno vlogo v samoupravnih organih in družbeno političnih organizacijah. Odlikovanja je najzaslužnejšim delavkam in delavcem podelila podpredsednica skupščine občine Tolmin. ■*. Po posebne diplome in značke pa je prišlo tudi 12 jubilantov dela, ki prav letos praznujejo 10 in 20-letnico dela v kolektivu. In končno je napočil tudi najslavnejši trenutek, prerez traku in odprtje novih delovnih prostorov.' Ta lepa naloga je pripadla najstarejši delavki v kolektivu, Vilmi Komel. S tresočo roko, kar je seveda razumljivo, je prerezala trak, hip za tem pa so si člani kolektiva in gostje ogledali to novo pridobitev v kateri bo vodja Vojko Vučič. Sledilo je tovariško srečanje. Odličnega pasulja, ki ga je skuhal njihov kuhar Ladi, ni mogel nihče prehvaliti, tudi živa glasba je naredila svoje, da pa je bilo res enkratno, so se prepričali tudi člani planinske sekcije DO Iskra Kranj, z direktoijem Kibernetike Petrom Kobalom na čelu, ki so se prav takrat vračali s triglavskih vršacev, ter se za kratek čas pridružili slavju. Res, Iskra je velika, eden izmed njenih krakov pa sije sedaj tudi v prelepi dolini Trente. Marko Rakušček Treba bo varčevati z elektrik© Z izgradnjo novih zmogljivosti v Stegnah so postale skor infrastrukturne kategorije po kapacitetah in kvaliteti nezadovo Največ problemov nam |H>vzroča energija, zlasti v zadnjem postaja stanje kritično pri oskrbovanju z električno energijo. Distributer DES napaja kompleks po dveh, med seboj neodvisnih kablih. Zmogljivost posameznega kabla je 4076 KW. Delovni diagrami zadnjih mesecev kažejo, da je bila konična obremenitev v posameznih sicer kratkih časovnih intervalih tako velika, daje v RTP Šiška prišlo do izpada omrežja, ki napaja Stegne,- Iskra Invest servis ima predvideno sanacijo omrežja za jaki tok v okviru izgradnje II. faze infrastrukture, vendar razmere kažejo, daje poraba že sedaj taka, da zahteva predhodno ukrepanje. Vzroki za nastali položaj: - Kljub odloku Mestne skupščine Ljubljana in operativnim navodilom, ki jih je Invest servis kot upravljalec skupne energetske centrale dal posameznim DO in TOZD, ni pravega strokovnega pristopa k reševanju energetskih problemov, - DO in TOZD so soglasja za priključno moč pridobivala mimo Iskra Invest servisa in ni bilo nikoli možno imeti celovitega pregleda nad črpanjem zakupljenih moči, saj so nekatera soglasja še iz leta 1974, - Zaradi nekontroliranega časovnega razporeda dnevnih konic v posameznih TOZD, kot tudi zaradi nepotrebno visokih posameznih konic, prihaja do tega, da je prevelika skupna konica in izpad energije, - Slaba kompenzacija povzroča sorazmerno veliko jalovo moč, kar seveda tudi veča porabo skupne energije na kompleksu Distributer DES Elektro Ljubljana-mesto nas je opozoril, da s pogostimi izpadi motimo normalno dobavo električne energije v RTP Ljub-jjana-Šiška in zahteval, da z radikalnimi ukrepi znižamo dnevno konico, hkrati pa mora Iskra odkupiti večjo priključno moč. DES nam tudi predlaga, da naj Iskra pristane na povečavo tokovne zaščite v RTP Šiška z 240A na 280A. V danem položaju se temu skoraj ne moremo izogniti, kar pomeni, da bo kabel preobremenjen in lahko pride v skrajnem primeru do okvare. Glede na zelo kritičen položaj predlagamo: 1. Ukrepi za preprečitev izpadov: - vse TOZD se morajo dosledno držati dovoljenih porab električne eneri T< vključujejo TOZD samo po predhodnem posvetovanju z energetikom ISE ing. Mesaričevo - TOZD naj takoj oddajo Iskra Invest servisu konkretne programe za 10 %, 30 %, 50 % redukcijo električne energije — Iskra Invest servis bo z DES podpisala soglasje, da na riziko celotne Iskre na kompleksu Stegne DES lahko dvigne tokovno zaščito na 280A. Ker je obstoječi energetski kabel last Iskre to pomeni, da posledice morebitne okvare kabla ne nosi DES, ampak Iskra - TOZD naj takoj izdelajo predlog katere enote lahko do sanacije elektroenergetskega položaja (do konca novembra 1983 naj bi se stanje normaliziralo) delajo v popoldanski izmeni 2. Ukrepi za sanacijo stanja: - glede na potrebe kompleksa bi morali takoj odkupiti dodatnih 700 KW priključne moči, kar bi pomenilo po trenutnoi veljavnih cenah 19,632.200 din - da bi bilo možno s povečano močjo napajati porabnike je treba takoj zgraditi dodatni elektroenergetski kabel, za kar potrebujemo cca. 7,000.000 din - TOZD, ki še nimajo urejenih kompenzacijskih enot, naj sanacijo takoj naročijo pri Invest servisu. To so predvsem: DO Avtomatika - TOZD Orodja, kjer je potrebna vgradnja kompenzacijske naprave KBK 5206 140 kVA, ali PN 200 + KN 200 200 kVA. Predvideni strošek 300.000 do 400.000 din - DO IEZE - TOZD Feriti mora vgraditi kompenzacijsko napravo KBK 5206 275 kVA ali PN 200 + KN 200 - 200 kVA. Predvideni strošek 300.000 do 400.000 din Obe enoti imata povprečen Cos1! precej pod vrednostjo skupnega Cost za Stegne (Cos^za celoten kompleks dne 7. 9. 83 je 0,92 Orodja dosegajo komaj 0,80.Feriti pa 0,82) Če predlagani ukrepi ne bodo dosledno realizirani s strani vseh TOZD Iskra Invest servis ne more več zagotavljati oskrbe Stegen z električno energijo, za nedosledno izvajanje predpisov o porabi energije pa bomo morali odgovorne delavce v posameznih TOZD- prijaviti elektroenergetskemu inšpektoratu. iskra Invest servis t • ~ is Pozdrav predsednika KS Franca Bončine. Pozdravna beseda direktorja Jožeta Melihna. SiBOKA POTROŠNJA Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v enotni fronti za boljše gospodarjenje V preteklih dneh je bilo v zvezi z rezultati gospodarjenja DO Široka potrošnja v prvem letošnjem polletju sprejetih nekaj obvezujočih sklepov. Narekovale sojih kritične ugotovitve, ki so jih glede na nezadovoljive gospodar-ske rezultate v prvih letošnjih mesecih oblikovali najprej člani odbora za gospodarjenje Široke potrošnje, nato pa so jih v celoti potrdili tudi člani koor-dinacijskega odbora sindikata in delegati delavskega sveta Široke potrošnje. Gre za konkretna stališča o vzrokih za poslovanje, ki je bilo v letošnjem prvem polletju značilno predvsem po doslednem neizpolnjevanju planskih ciljev — od fizičnega obsega proizvodnje, prodaje (domače in izvoza) pa do akumulacije, ki je komajda omembe vredna. ODBOR ZA GOSPODARJENJE: NEMUDOMA VZETI VAJETI V ROKE! Kd so člani odbora za gospodarjenje h. septembra v Škofji Loki obravnavali rezultate poslovanja svoje delovne organizacije v prvih šestih mesecih letošnjega leta, sd si bili v oceni zelo enotni. Rezultati niso v nobenem pogledu podobni tistim, ki so predvideni v gospodarskem načrtu, trendi pa na vseh področjih malo obetajo — akumulacija pada iz meseca v mesec, cene reprodukcijskih materialov vztrajno naraščajo. medtem ko skromna poviševanja cen končnih izdelkov Široke potrošnje ne le da popolnoma zaostajajo za to rastjo, temveč v celoti dokazujejo tudi nemoč delovne organizacije pri obvladovanju svoje »politike« cen. Člani odbora za gospodarjenje so zelo kritično ocenili tudi obvladovanje tržne funkcije na ravni delovne organizacije. Ugotovitve, ki so jih sprejeli, pravzaprav niti niso nove, nov pa je način, kako so opredelili reševanje nakopičenih problemov: takoj in odločno, čeprav marsikateremu v temeljnih organizacijah spremembe ne bodo preveč pri srcu. ker brez povezovanja funkcij ne bo šlo več. Gre za vprašanja v zvezi z nabavljanjem zadostnih in pravočasnih količin reprodukcijskih materialov za tekočo proizvodnjo, brez katere naprej resnično ni več mogoče. Stalno zaostajanje za planiranim obsegom — in stalna ugotavljanja, da bi ob načrtovani proizvodnji tudi dohodek dosegal planirano višino — se mora nehati. Na odboru za gospodarjenje je bilo izrečenih nekaj kritičnih ugotovitev, da je politika trženja razdrobljena, da odgovornosti na ravneh TOZD — DO — Iskra Commerce — SOZD Iskra niso jasno razdeljene in da je zato več kot dovolj manevrskega prostora za izmikanje in prelaganje bremen z ramen enega na druge. Posledice pa so jasne in zaskrbljujoče — razdrobljeno nastopanje pred dobavitelji repromaterialov, ki to še kako izkoriščajo, pretrgane in nezadostne dobave, ki zaustavljajo proizvodnjo, previsoki proizvodni stroški, slabo poslovanje in nezadovoljivi gospodarski rezultati. Seveda pa tu ni odprto zgolj vprašanje nabave, temveč je bila pod drobnogledom tudi prodaja. Ob dobro rešeni prodaji na domačem trgu se ustavi — tu je še lastna prodaja temeljnih organizacij, pa izvoz, ki ga urejajo na vseh možnih ravneh od tozda do sozda — brez zadostne in celovite povezave. Odbor za gospodarjenje je za pripravo strokovne podlage za načrtno rešitev tega problema določil relativno kratek rok — do konca septembra. To pa je tudi rok, ko morajo v TOZD Prodaja pripraviti izhodišča, na osnovi katerih naj bi pričeli oblikovati agresivnejšo in prodornejšo politiko oblikovanja in uveljavljanja cen. Dejstvo je, da so cene izdelkov za široko rabo kljub »odmrznitvi« še vedno pod nadzorom in tudi ni izgledov, da bi i : --------- i pridobili več samostojnosti. Neprijetno pri tej zadevi pa je, da se cene reprodukcijskih materialov še kar »veselo« dvigujejo - razkorak torej vztrajno narašča. Člani odbora za gospodarjenje so menili, da bi z bolje organizirano službo in aktivnostmi pri uveljavljanju svoje politike cen, lahko zmanjšali sedanja nesorazmerja. Notranjih rezerv pri izdelkih, kjer materialni stroški predstavljajo tudi do 80 rr cene, seveda ni več mogoče iskati. Na odboru pa je tekla beseda tudi o polletni izgubi v tozdu TGA. Člani so zahtevali, da sanacijska komisija pripravi do konca septembra poročilo, iz katerega bodo razvidni bistveni vzroki za nastanek sedanjega položaja, predvsem pa naj bo analizirano nesorazmerje med stroškovno inflacijo in oblikovanjem cen temeljne organizacije; določena pa mora biti tudi dolgoročna programska in poslovna orientacija tozda ter predvideni kratkoročni ukrepi za sanacijo sedanjega finančnega položaja. O velikih težavah, ki jih je imela pr-žanska temeljna organizacija zaradi neporavnanih dolgov tujih kupcev, smo že poročali. Na odboru za gospodarjenje, kjer so obravnavali tudi to vprašanje, pa je bila na voljo že najnovejša informacija. Stanje se je vendarle pričelo izboljševati, saj je del dolga že odplačan (1,3 milijone dolarjev), uvozili so tudi najnujnejšo količino barvnih TV katodnih cevi in pridobili najpotrebnejše dinarske kredite za sanacijo likvidnostnih težav. Posledice nevestnega obnašanja na meddržavni ravni, na katerega pržanski delavci res niso imeži prav nobenega vpliva, pa s tem seveda še zdaleč niso odpravljene. Nihče namreč ne more povrniti izgubljenega dohodka, uvoznih pravic, pa tudi obresti od kreditov, ki jih ob drugačnem ravnanju »odgovornih« ne bi bilo potrebno najemati, ne bo plačeval nihče drug kot — pržanski delavec. •, Sicer pa je o gospodarjenju s finančnimi sredstvi tudi na splošno vredno zapisati nekaj besed. Člani odbora so tudi to vprašanje obravnavali kritično, saj v Široki potrošnji poslovanje s tujimi sredstvi še vedno ne pojenjuje. Visoke obresti od najetih kreditov pa temeljito spodjedajo dohodek in še bolj zapirajo sedanji »začarani krog revščine«. Preo-rientacija v poslovanje z vse večjim deležem lastnih sredstev je zato nujna — izvedljiva pa seveda le hkrati z uspešnejšim poslovanjem v celoti. SINDIKAT ŠIROKE POTROŠNJE: POLITIČNA PODPORA UKREPOM ZA BOLJŠE GOSPODARJENJE Istega dne (6. septembra) je zasedal tudi koordinacijski odbor sindikata Široke potrošnje. Dnevni red je bil podoben tistemu, ki ga je imel odbor za gospodarjenje — obravnavanje poslovnih rezultatov prvega letošnjega polletja, kaj storiti, da bodo bodoči poslovni rezultati boljši od sedanjih. S Pržana so sporočili, da je iz DO IEZE prispela zahteva po vtšjili cenah elementov. Podražitve, ki naj bi veljale od 1. septembra naprej, segajo od 17 (TOZD HIPOT) do 35,48% (TOZD KEKO). Skupno naj bi tako letošnje podražitve elementov dosegle od 46,4% (TOZD Žični upori) do 79,08% (TOZD Elektroliti). Dodajati, da so pržanskim izdelkom, v katere vgrajujejo elemente iz teh Iskrinih tovarn, uspeli povečati cene v letošnjem letu skupno, le za približno 9% (od 1. avgusta letos so dražji za 21%) prav gotovo ni tolažilno. Popolnoma nerazumljivo pa je vse skupaj, če se za hip poglobimo v rezultate poslovanja temeljnih organizacij iz DO IEZE, sajso ob polletju prav vsi po vrsti presegli načrtovano akumulacijo. Tako so v elektrolitih, npr., zabeležili v primerjavi s planom indeks dosežene akumulacije 273, v Uporih 218, v KEKO 160, v Feritih 145, v Hipot 134. Pržanska akumulacija je bila v polletju zanemarljivo majhna. Delegati so se seznanili tudi Z jami, ki so jih v TOZD Elektron" Železniki in v sežanskih Sprejel pričeli izvajati z namenom, da bi čali proizvodnjo. Gre za delo reffl delavcev v proizvodnji, kar je ob^ pozitivne rezultate. Sklep dela1'? sveta je zato bil, da tudi v ostal111 meljnih organizacijah, kjer so ^ dobne ukrepe seveda utemeljeni Člani KOS so se seznanili z dejav^ nosijo odbora za gospodarjenje in v celoti podprli zahteve, ki so jih na ustrezne strokovne službe naslovili člani tega organa delavskega sveta Široke potrošnje. Izvajanje tržne funkcije DO je treba organizirati tako, da bodo odgovornosti jasno opredeljene, da izmikanj in prelaganj odgovornosti ne bo moglo več biti, da se bo vedelo kdo komu in kaj prodaja, da bo v proizvodnjo prihajalo ob pravem času več materiala. Člani koordinacijskega organa sindikata so za izvajanje teh nalog menili, da plotovi med TOZD ne smejo ostati prepreka, ob katero bi trčila prizadevanja za uspešnejše gospodarjenje - čeprav je jasno, da brez združevanja ali celo odvzemanja funkcij ne bo šlo. Prav uspešnost izvedbe teh nalog bo zato v dobršni meri preskus politične in samoupravne zrelosti Široke potrošnje. Na sestanku KOS pa je bil govor tudi o socialni problematiki zaposlenih. Osebni dohodki delavcev Široke p.°: trošnje so med najnižjimi v Iskri, nižji od poprečja gospodarstva, zabeleženih je celo nekaj delavcev, ki bi za redno delo prejeli nižje dohodke od zajamčenih. Zato je bil sprejet dogovor, da je treba pregledati število delavcev, ki prejemajo do 10.000 dinarjev mesečnega dohodka in poiskati vzroke ter seveda možnosti za izboljšanje. Člani koordinacijskega odbora so se seznanili tudi s problematiko TOZD TV Pržan, ki je nastala zaradi zadrževanja plačil tujih kupcev in z akcijami, ki so jih pričeli izvajati v Tovarni elektromotorjev v Železnikih in Tovarni radijskih sprejemnikov v Sežani. Delo režijskih delavcev v proizvodnji so kot ukrep za povečanje proizvodnje ocenili pozitivno. DELAVSKI SVET ŠIROKE POTROŠNJE: DELEGATSKI »DA« ZA BOLJŠE POSLOVNE REZULTATE Tudi delavski svet Široke potrošnje je 8. 9. podprl zahteve odbora za gospodarjenje in koordinacijskega odbora sindikata DO za takšno organiziranost, ki bi omogočala uspešnejše obvladovanje tržne dejavnosti Široke potrošnje. Ocena delegatov, ki so kritično pretehtali poročilo o gospodarjenju v prvih šestih mesecih letošnjega leta, ni bila preveč optimistična. Rezultati so pod načrtovanimi, zato je ukrepe, ki jih kot nujne predlaga odbor za gospodarjenje, treba pozdraviti. Delegati so terjali spremembe tudi v poslovanju s finančnimi sredstvi, kjer večino zavzemajo tuja sredstva. Preusmeritev na poslovanje z lastnimi sredstvi mora postati prioritetna naloga: Posebno poglavje je zavzemala razprava o cenah, ki so postale domala najbolj kritična ovira za kakršnekoli spremembe pri gospodarjenju. Ob zamrznjenih cenah končnih izdelkov podražitvam reprodukcijskih materialov in elementov ni ne konca ne kraja. Ilustrativen je primer, ki so ga delavskemu svetu posredovali iz Pržana in dokazuje, da o kakršnemkoli sporazumevanju ali dogovarjanju o dohodkovnih odnosih ni niti sledu. Morda bo sklep tokratnega zasedanja, da je treba vsaj v okviru SOZD Antena P-5015 za izvoz. Iskra pričeti z dogovarjanjem o_dohodkovnih odnosih, le pomeni pričetek drugačnega ravnanja pod eno streho? nomski razlogi, poiščejo rnožfl0 izkoriščanje notranjih rezerv. Na zasedanju pa so bili na KOS imenovani tudi arbitri inte^.j bitraže SOZD Iskra Božo Rot TV, Pržan), Albin Pahor (TOZ% t daja, Ljubljana) in Simon ™ t Pr’ (TOZD Antene, Vrhnika). Stane Flei^S« si Sobna antena z ojačevalnikom 6-0635. TOZD ANTENE, VRHNIKA V proizvodnem programu dve novi anteni Nr 'it i < N h Pravzaprav še veliko več, saj ena od dveh novih anten, ki so namj^ C nedavnim predstavili na Vrhniki, pokriva tako široko območje, da u 'r; sti najmanj tri klasične. Gre za izvozni model, za delovni dosežek, k'Tla povečal možnosti Vrhničanov pri prodiranju na tuja tržišča. si TV antena, ki so jo v tovarni poimenovali P 5015, je konstruirana tako, da pokriva celotno območje od 2. do 69. TV kanala, sprejema pa tudi UKV (FM) radijske signale. Nova antena je bila skonstruirana za jordanskega kupca, ki jo bo lahko prodajal naprej kot eno anteno ali tri posebne. Brez težav jo je namreč mogoče razstaviti na tri popolnoma samostojne antene, ki pokrivajo naslednja področja: r!:i 40t? k kot 60 —70°. Na drugem področj^ ^ nali 5—12) okrepi signal za V dB, ima razmerje naprej 12 —22 in horizontalni kot 40 —6°-tretjem področju (VHF) P1 8—13,5dB, ima razmerje prej —nazaj 145 —30 in horiz kot 25 —55°. Na FM področju ij3| m N j r't. It5t ojača antena do 6 dB in ima ho' talni kot 70°. antena P 0412 kanale 2-4 in UKV; antena P 1330 kanale 5-12(ta antena je že nekaj časa prodajna uspešnica v Jordaniji); antena P 3645 kanale 21 — 69. sol% [I' v i Druga novost z Vrhnike pa je, TV antena z vgrajenim ojačeval"1 ^ Gre za univerzalno anteno, ki P° TV kanale 5 -12, ima 6 elementcfl pojača vhodni signal za 10—13 Antena pridobi na prvem področju (kanali 2 —4) 3 —4 dB, ima razmerje naprej —nazaj 8 —12 dB in horizontalni Priključek ima predviden za ko*1*1' v, kabel z upornostjo 75 ohmov. Tov ifer ška oznaka antene je G —0635-Stane FleisC” SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana razpisujemo STROKOVNO USPOSABLJANJE po programu & S VODENJE KROŽKOV £ A IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE 11. 10. — 13. 10. 1983 v Škofij Loki . Strokovno usposabljanje je namenjeno vodjem krožkov za izboljšanje proizvod11) ’ Krožki za izboljšanje proizvodnje so množična oblika za aktivno vključevanje de h' ■„ cev za izboljšanje procesa in izdelkov. Krožek za izboljšanje proizvodnje združuje^ % 12 delavcev, ki opravljajo podobna dela in naloge, se redno sestajajo po eno uro teden pod vodstvom vodje krožka in prostovoljno z namenom, da ugotavljamo pr" bleme, analizirajo vzroke in izvedejo ali predlagajo izboljšave. . )■ Vodja krožka je preddelavec, skupinovodja ali delavec, ki ga bodoči člani kroz j. izberejo iz svoje sredine. V' v Vodja krožka je delavec s primerno izobrazbo in poznavanjem procesa, ki pozn«1 ^ |; obvlada tehnike dela v krožku. Sposoben mora biti organizirati delo v krožkih in|C mačiti tehnike dela članom krožka. VSEBINA: L KROŽKI ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE Tolmačenje modela in načina delovanja krožkov Akcija uvajanja krožkov v Iskri Tehnika zbiranja zamisli Delovanje krožkov in organizacija sestankov 2. TEHNIKE DELA V KROŽKIH Zbiranje in prikazovanje podatkov Oblike zbiranja podatkov Pareto analiza Histogram 3. PRIPRAVLJANJE IN PREDSTAVLJANJE PREDLOGOV Analiza vzrokov in posledic Predstavljanje predlogov Krožki za izboljšanje proizvodnje, vprašanja in odgovori na vprašanja C AS IN KRAJ: S programom strokovnega usposabljanja bomo pričeli 11. 10. 1983 ob 9. v h®1^ Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 13. 10. 1983 oh VODJA PROGRAMA: Lotar KOZINA, dipl. ing. SOZD Iskra DSSS CENA STROKOVNEGA USPOSABLJANJA: V ceno 5.800 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno cč«1’ bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si ure6 udeleženci v svojih TOZD, oz. DSSS. s M j) To! 'fi; £ %o <« , h % !c PRIJAVE: w Prijavnice pošljite najkasneje do 7 10. 1983 na naslov: SOZD Iskra, Izobražc'"' fcenter. Ljubljana, Trg revolucije .VXI. - j Podrobnejše informacije lahko dobite na tel. št.: Obl/222-212 ali pri vodji podrt” kakovosti v vaši DO. pr rezultati 'lastnega razvoja povečane proizvodnje ji Z* rom6! ■f« : ob^ 5‘3rt uf® združitvi TOZD AIN, UZ in deis SZ osiejafo naSogc novo ustanov-istai1 'Kje i^sse^ae oigaašiacijs prej kot dej iste. Med Bsjvsinejše vsekakor sodi ip l. g) 'izd^vs v proizvodnjo novo razvite veptave, ki naj bi jim že prihodnje leto jef", ^etegečSe 2-km bi o povečanje celotnega prihodka, leto pozneje pa še dva-žn05 *i8bte. Do tetisj pa morajo rešili še precej sprotnih problemov in kot je dejal **š »ogovora*, v.d. iPO TOZD RRNS »gr. Franc ČUK, jim bo to kljub a ^ortiaitaiEa kssaltvam z gotovostjo uspelo, iteb^ ^*bo poteka poslovanje novo ustanov-,1 (# TOZD Radio retejiai im na vt gači j- % )ZP5 ^ 5ki sistemi? ^ lfkV'm iuliiern smo se delavci te-Ln Organizacij AIN, UZ in pri-[eisc t Polovica zaposlenih iz RZ zdru-^°vo TOZD RRNS, pri čemer lv ,ranjo organiziranost podredili 0ru iz prejšnjega leta tako, da )t ^ proizvodne TOZD v naši DO it*e,o podobno notranjo organizi- | Idrije kar velja po naši reorgani-t |8otoviti je, da je še vedno več k 0vica naših delavcev zaposlenih ----JhiL-0loSko razvojnem sektorju, z liin 'lern novo razvitih naprav v proi-^ S. 1° Pa se bo to razmerje kmalu ^Oilo v prid proizvodnih delav-L^eda bomo morali pred tem še ” P rnarsikateri problem, ker so aloge zelo obsežne, vendar pa udi rečemo, da so novi izdelki, L. Proizvodnjo pripravljamo, plod razvoja vseh 3 bivših TOZD j^mo zato neprimerno lažje vpe-lt|.Proizvodnjo, kot če bi bile naše lne organizacije še naprej ločene. 0 r Pa so naše planske obveznosti lo ca leta zelo obsežne. Več kot čeli. Ce!otnega letošnjega prihodka rnorala uresničiti naša RRNS v Kako v bodoče? »Naslednje leto in leto 1985 bosta za nas zelo pomembni. Lahko ju imenu- jemo celo prelomni, saj načrtujemo 2-kratno povečanje prihodka giede na letošnje leto, leto pozneje pa še 2-kratno povečanje, torej za leto 1986 kar 4-kratno povečanje glede na letošnje leto. Nadaljnja rast potem več ne bo tako skokovita. Ob teh ugodnih pokazateljih pa so n a našo nesrečo prisotne tudi določene nedorečenosti oz. slabosti, ki smo jih nekaj že omenili. Le-te nam prav lahko povzročajo določene kasnitve v uresničevanju naših načrtov. Vendar kot rečeno so novo razvite naprave le plod lastnega razvoja in lahko rečemo, da bomo tuditfijihovo proizvodnjo z gotovostjo uresničili. B.Č. !»li II treh mesecih letošnjega leta, -kakor ne bo lahko, saj je to več inji^ L' uresničili v celotnem prvem ifld" lu V prid nam je le relativno |yF .^preskrba z repromalerialom. , Protno je precej več stvari, ki nas .J.- Tu so prepoved novega zapo-tiij!3 Zarad' siabih dosedanjih po-•' 0 rezultatov, še ne utečena notra-e]"1'1 ii.^.Hiziranost dela, nedokončana —60itd. Skratka ob izdelanem ročjj , 7,5: $ uk.bvnem planu do leta 1990 tudi k. iarno, da nas bo zelo oviralo .'zli” W: 11 klanje prostorov in a nepopolna oprema iz pravkar tj16 investicije. Te probleme je oh j^ni zagotovitvi financiranja aL' zadovoljivo rešiti, vendar je J jef iJtI.® pomanjkanje obratnih sred-valn' |,a OZD in DO prav tako dejstvo, ^ katerega ne moremo. vsemu pa lahko rečem, da d P0 , nenf ilj, -15 1: 15 zn. planskih obveznosti. Bolj 35, s ^ J6 položaj naših kupcev, katc-jeisc^ ) °enarna sredstva vse bolj manj- zodnj* dela'" „ 10 pr» oznaf t. i in 10 crt ured/ iževa*1 odroV ISKRA. DO KONDENZATORJI, SEMIČ »Prvič v tovarni« Te dni smo prejeli 11. številko devetega letnika »Informatorja,« internega glasila DO Iskra Semič. O tem dogodku ne bi pisali, če ne bi to pot interno glasilo ne izšlo v novi preobleki in tudi preureditvi zunanje podobe. Urednik je v uvodni besedi zapisal, da se vseh devet let izhajanja glasilo tako vsebinsko kot oblikovno ni bistveno spremenilo. S to številko pa poskušajo ponuditi bralcem nekaj novosti, do katerih se naj bi tako v političnih organizacijah, samoupravnih organih in poslovodnih strukturah, kot tudi posamezniki opredelili in podali svoja stališča in priporočila, da bi v svojem delu zaživel uredniški odbor in izdajateljski svet. V nadaljevanju pravi urednik, da bi radi dosegli, da bi bila vsebina glasila boljša, bolj pestra in bolj zanimiva, da bi vsak v njej našel kaj koristnega. »Pred vami je prva številka oblikovno spremenjenega glasila. Če boste z zanimanjem prelistali naslednje strani, bo naš namen dosežen. In —dopisujte v naše glasilo.«, končuje urednik svojo uvodno besedo. Tudi mi smo prelistali glasilo in menimo, da ne bo nič narobe, če iz njega ponatisnemo prvi objavljeni članek pod naslovom »Prvič v tovarni«. ustreznega Med letnimi počitnicami učenci potisnejo šolske knjige v predal pisalne mize, pozabijo na šolo in učenje. Dneve preživljajo z igranjem, kopanjem v Kolpi in na morju, nekateri pa pomagajo staršem pri hišnih opravilih ali na kmetiji. Triinštirideset semiških osnovnošolcev pa se je letos odločilo za štirinajstdnevno delo v naši tovarni. Odstranjevali so žičke z neuporabnih kondenzatorjev s pomočjo stranskih ščipalk ali ročno. Ko smo jih obiskali, smo jih našli v veselem razpoloženju. Zbrani so bili okrog velike mize, se med seboj pogovarjali, smejali in hecali, toda pridno rezali žičke. Karmen, Milena, Mirko, Aleš in Bogomir so privolili, da bodo odgovorili na nekaj postavljenih vprašanj. Najprej smo jih povprašali, zakaj so se odločili, da bodo v času počitnic delali v Iskri? Mirko je povedal, da je trenutno pred odločitvijo giede nadaljnjega šolanja, pa mu bo morda delo v tovarni pomagalo, da se bo pravilno odločil. Karmen je za delo v tovarni vedela samo iz knjig in iz pripovedovanja staršev, sedaj pa se sama sooča z njim. Aleša pa zanima jo stroji, naprave in uŽD iskra Liub£alni centcr 5čje ovno izpopolnjevanje na temo: v^TNOSTI IN NAČIN PREVERJANJA MATERIALOV <***<*i 17. 10. — 21.10. 1983 v Škofji Loki *0vno ripopolnjcvanje je namenjeno tehnologom kontrole kakovosti. Ueluv-hJRR dejavnosti in drugim delavcem, ki se ukvarjajo s planiranjem kakovosti in legijo kontrole. feift°*ram scnuaarj3 spada v sklop seminarjev za kontrolne tehnologe, ki ga sestav-| naslednji programi: ■ 'ove kakovosti in statistične metode J j?ctrol°gija in preizkušanje ‘ b^ln051' 'n nai*n preverjanja materialov delovanje kontrolne tehnologije. TbINA: tjj^ddeženri seminarja sc bodo seznanili z materiali na področju elektroindustrije, jdrirni lastnostmi in metodami preizkušanja. aZan' bodo tudi razvojni trendi na področju razvoja in uporabe materialov v lžr£omdus»riji s posebnim poudarkom v elektronski industriji. I y°.RAŽEVALNI PROGRAM: 1, J, |v vezi in strukture na lastnosti materialov Hunski materiali — železne kovine, neželezne kovine, magnetni materiali, kon-J "'materiali, spajkalne zlitine 4!/,0vinski materiali: keramika in stekla v elektroniki umVodni$ki materiali 6. i nie,ne mase: termoplasti, duroplasti, elastomeri 0r°zija materialov ^ iN KRAJ: ob^d^amom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli v ponedeljek, 17. 10. 1983 l9jjšUri v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 21. 10. °b 18. uri. >IEC PROGRAMA: m Kibernetika, TOZD Razvojno-tehnološki center V?DjA PROGRAMA: ' Cini ZEVNIK, dipl. ing. metalurg Cfcjsj* y ^ strokovnega izpopolnjevanja: Bdin sd" vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno ‘OZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo-^ežr- • - — *nci v svojih TOZD, oz. DSSS. p/^VE: D* pošljite najkasneje do torka. 10. 10. 1983 na naslov: SOZD Iskra, inf’ kdbraževaini center Sonji Vrhovec, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. form vrači je o organizaciji seminarja dobite na tel. št.: 061-222-212, podrobnejše in-'acije o vsebini seminarja pa pri dr. Cirilu Zevniku, te!.: 064/24-351, int.: 21-32. sploh celotno delo v tovarni. Na vprašanje, kako je kaj z jutranjim vstajanjem, disciplino in redom v tovarni (saj imajo v osmih urah le pol ure odmora) in ali ni delo preveč monotono, so povedali: Milena nima problema z vstajanjem, saj zgodaj vstaja tudi med letom, ko hodi v šolo. Bogomir je povedal, da lahko zdržijo osem ur. Monotonost dela preganjajo s pogovorom, malo se zafrkavajo, včasih grejo pogledat starše, ki so zaposleni v tovarni. Razgibajo se tudi takrat, ko hodijo tehtat žičke. Povprašali smo jih, ali lahko dosežejo normo in če so po osmih urah zelo utrujeni? Aleš je pojasnil, da je norma 63 dkg žičk. Ce so žičke daljše, se norma hitreje doseže.'Z doseganjem norme nimajo težav, Aleš naredi celo po dve normi na dan. Karmen je povedala, da so bili prve dni precej utrujeni, nekateri so imeli celo žulje, druge pa so bolele roke. »Po nekaj dneh pa smo se navadili na delo in nismo več utrujeni, zato lahko popoldan pomagamo staršem na kmetiji, pri zidavi hiš, vinogradu, dekleta pa pri gospodinjskih delih« je dodal Mirko. Nato smo jim postavili vprašanje: Vaše kratke izkušnje pri tem delu in spoznanja s proizvodnjo, pa vas bodo najbrž vodila tudi pri vaših odločitvah za izbiro poklica..., pa nas je Bogomir prekinil z besedami: »Delati morajo tako tisti, ki se izšolajo za določen poklic, kot tisti ki opravljajo proizvodna dela . Milena pa je dejala, da šele sedaj vidi, kako težko se pride do zaslužka in se je odločila za nadaljnje šolanje. Denar, ki ga bodo dobili za delo v tovarni, so že vnaprej razdelili: Karmen bo porabila denar za šolske knjige in obleko, Aleš si bo kupil kolo, Mirko telovadne copate in knjige, Bogomir bo nekaj denarja prispeval sestri za avto, Milena pa ga bo porabila za šolske knjige. Ob koncu našega razgovora so povedali, da se za zdaj s šefi dobro razumejo, da jih ne preganjajo preveč. »Tudi ostali delavci nas pridejo pogledat, pa starši, ki so tu zaposleni. Nekateri nam tudi pomagajo,« so zaključili. V.Ž. Naš Branko Hrast v zmagoviti ekipi padalcev v Celovcu V Celovcu je na 6. mednarodnem padalskem prvenstvu na katerem je sodelovalo 85 padalcev v 28 ekipah iz Madžarske, Arabskih emiratov. Zvezne republike Nemčije, Avstrije in Jugoslavije, zmagala, ekipa Franc, Pogačar in naš Hrast. Pri tem še velja omeniti, da si Frank in Hrast delita tudi četrto mesto v posamičnih skokih na cilj. To je ževirugo prijetno presenečenje, ki nam ga je letos priredil Brane. Prvo je bilo namreč oh osvojitvi prvega mesta' v figurativnih skokih na 31. državnem prvenstvu v Paračinu. Prijetno Iz tujega strokovnega tiska Diaposnetki na zaslonu V prihodnje bomo lahko naSe diaposnetke občudovati doma na zaslonih naših televizorjev. Ustrezno tehnologijo je predstavil ameriški Kodak na Photokini v Koelnu. Z novim dodatnim aparatom, ki ga je predstavil kot vzorec, bo mogoče spreminjati tudi velikost slike na zaslonu in ustrezno prilagoditi svetlost. Kdaj bo aparat naprodaj, še ni nič znanega. Morska voda — vir energije Vlada Slonokoščene obale je pooblastila neko francosko podjetje, naj prouči možnost izkoriščanja morske vode za pridobivanja električne energije. Pred Slonokoščeno obalo ima morje skozi vse leto temperaturo 28 — 30°C, medtem pa je v 500-metrski globini komaj 5- 10°C. S površine naj bi črpali morsko vodo, jo pod pritiskom spremenili v paro, te-ta pa naj bi gnala turbine. Na kraju bi morska voda iz globine ohladila paro na 7-8°C in se tako utekočinila, iz 42 kubičnih metrov tople in 13-14 kubičnih metrov hladne vode na sekundo sc da pridobiti 15 tisoč kilovatov električne energije in ogromno količino sladke vode. Pridobljeno električno energijo nameravajo na Slonokoščeni obali uporabiti predvsem za klimatske naprave in hladilne naprave živi! v velikih skladiščih, sladke, čiste vode pa tako v vsej Afriki zelo primanjkuje. Vsak tretji avtomobil japonski Lani so po vsem svetu izdelali skupno 36 milijonov avtomobilov: 27 milijonov osebnih in 9 milijonov tovornjakov. Največji proizvajalec je bita Japonska z 10,7 milijona vozit. Izdelala je skoraj eno tretjino celotne svetovne proizvodnje. Ravno toliko kot Japonska je bila proizvodnja v Ameriki in Zahodni Nemčiji skupaj. Francija je izdelala dobre J miiijone vozit, države realnega socializma pa skupaj tudi 3 milijone. Prodor računalnikov Po ameriških podatkih deluje trenutno na svetu 3,5 milijona osebnih računalnikov. Strokovnjaki pričakujejo, da bo ob koncu 80 let potrebno samo v ZDA 60 milijonov aparatur, 40 milijonov v Evropi in 30 milijonov v preostalem svetu. Po ocenah naj bi leta 2.000 skrbelo za človeško blagostanje 300 milijonov osebnih računalnikov ob pogoju seveda, da ne bo kak, norec sprožil atomske vojne. V Zahodni Nemčiji so imeli v začetku letošnjega leta 304 tisoč računalnikov. Leta 1988 naj bi jih bilo v prometu 2,6 milijona in sicer dve tretjini spodnjega razreda v nabavni vrednosti do 1.500 nemških mark. Toda tudi pri sistemih gornjega razreda od 10 tisoč do 25 tisoč nemških mark nej bi potrebe narasle. Leta 1988 naj bi bilo v tej državi že 190 tisoč takšnih sistemov. Sončni moduli Uporaba sončne energije je sicer znana že po vsarr. svetu, žal pa ima skromno uporabno vrednost zaradi neekonomičnosti. Načrtujejo Sicer centrale kz nekaj 100' kilovati pridobljene energije, vendar samo v tropskem, oziroma subtropskem področju. Pri Siemensu so sedaj izdelali sončni modul, ki pridobiva štirikrat več energije kot dosedanji. Pri maksimalnem sevanju je možno pridobiti več vatov na kvadratni meter. Modu! vsebuje 144 monokristalnih silicijevih ploščic, premera 100 mm in daje 120 vatov. Celoten modu! meri 1 m x 1,46 m in ima maso 27 kg. Ducat teh modulov že lahko krije z električno energijo celotno hišo. Merjenja kisika v krvi Če preneha prekrvavitev možganov in s tem oskrba s kisikom že za kratek čas, npr. med težkimi operacijami, so posledice lahko katastrofalna — od trajne poškodbe možganov do smrti. Strokovanjaki univerze v Durhamu iz Severne Karoline domnevajo, da umre letno med kirurškimi posegi 10 tisoč pacientov pre/v zaradi pomanjkanja kisika v možganih Število nepopravljivih možganskih poškodb pa ocenjujejo še za tri do štirikrat večje. Med operacijami je sedaj običajno, da jemljejo kri z relativno oddaljenih ži! in jo kemično analizirajo glede na kisik. Merjene vrednosti se lahko nanašajo kvečjemu na stanje pred eno minuto tako, da se blokad v krvnem obtoku ne da odkriti pravočasno. . Fiziolog F ran s Jobsis van dar Vieit iz univerze Duke js razvil z mikroprocesorjem krmiljeno napravo, ki zunaj človeškega telesa m količino kisika v kr. ,. Iz imena „near-inframd oxygsn suffiency scope" je nastala okrajšava Niros-Scope. Le-ta izkorišča odvisnost absorbcije valov, ki so blizu infrardeče svetlobe skozi kri in različne živčne celice. Naprava proizvaja več infrardečih spektralnih Unij, ki jih prek steklenih vlaken pošilja na čelo pacienta. Tod se reflektirajo in dajejo podatke o količini hemoglobina v krvi. Niros-Scope so zelo uspešno preizkusili na 40 pacientih. Univerza Duke ima že v rokah patent in je sklenila licenčno pogodbo z nekirr\ kalifornijskim podjetjem, ki bo poslalo na tržišče aparaturo naslednje leto. Računajo, da bodo po treh letih vse bolnišnice s kirurgičnimi oddelki imele na voljo Niros Scope in s tem zanesljivo merjenje kisika v krvi. Opice na transformatorju izpadi električne energije niso v indijskih mestih nič redkega. Tamkajšnji prebivalci so se že privadili nanje. Toda to, kar se je primerilo, je izjema. Indijski časopis india ToJay je poročal, da sta se v mestu Chandur v državi Maharashtra, 550 km severovzhodno od Bombaya, igrata pes in opica. Iz igre seje razvil lov in ker je pes pokazal zobe, je opica v strahu skočila na visokonapetostni transformator. Od tam se je pačita in tako po svoje zasmehovala lajajočega psa. Sodelavcem električne distribucije se je hitro posrečilo pomiriti psa, toda kako rešiti opico? In prvič v zgodovini so prekiniti preskrbo z električno energijo. Bližnja železniška postaja in celotno mesto so utoniti v temo. Nezgoda je trajata tri ura, preden se jim je posrečilo spraviti opico s transformatorja. Premamili so jo s šopom banan in mesto Chandur se je spet zasvetilo. Zbral, prevede! in priredi! Marjan Kralj Zmagovalci: Dušan Intjhar, Rudi Škofič, Orane Hrast, Darko Svetim, Brane Mirti in Janez Šafarič. presenečenje pa je predvsem zato, ker Brane od leta 1980 ne trenira tako intenzivno kot je za doseganje takšnih rezultatov potrebno. Vendar, kot je rekel, dolgoletne izkušnje le nekaj veljajo in teh ima on več kot malokateri v Jugoslaviji. Na 3200 skokih, kolikor jih je doslej naredil, si jih je le precej nabral. To priložnost smo tudi izkoristili in se pogovorili z njim o tekmovalnem padalstvu v Jugoslaviji. Dejal je, da je pred kratkim naša mlada reprezentanca (Nadaljevanje na 8. strani) FOLKLO JA SKUPINA ISKRA Gostovanje na Siciliji Bilo je čudovito — bili smo na Siciliji. Nam zavidate? Vedite, da ni šlo brez truda. Letos za nas1 folkloriste ni bilo počitnic, vaje so bile pogoste in intenzivnejše. Pred nami so bili zahtevni nastopi na petdnevnem mediteranskem festivalu folklore »Srebrni mlin* v Trapaniju na Siciliji. Na njem 'so poleg domače sodelovale še skupine iz Fran- cije, Grčije, Turčije in Španije. Na Sicilijo je odpotovalo 31 folkloristov in godbenikov. Francka Tronkar, podpredsednika kulturne komisije v Iskri, Janez Eržen, predstavnik Zveze kulturnih organizacijh v Kranju, prevajalec Bruno in šoferja Viktor in Stane, ki sta nas res varno vozila. Naš prvi postanek je bil na meji Fernetiči. Po opravljenih formalnostih sta šoferja začela pridno nabirati kilometre. Po prvi noči vožnje smo v ponedeljek prispeli v Rim. Ogledu mesta smo namenili precej časa. Vodič nam je razkazal glavne znamenitosti, mogočne stavbe, ki rdeče obarvane dajejo Rimu posebno toplino, številni kipi, steber zmage, Vila Medici, Hadrijanov mavzolej, amfiteater, stavbo, v kateri je živela Napoleonova mati in druge. Odpeljal nas je tudi v Vatikan, kjer‘smo si ogledali največjo kupolo vseh časov — kupolb bazilike svetega Petra. Zahvala zanjo gre velikemu umetniku, znanstveniku in arhitektu Michelangelu. Visoka je 132 metrov, njeno notranjost krasijo mozaiki in krožni napis, sestavljen iz dvometrskih črk. Z vrha kupole se nam je odprl čudovit razgled na Rim. Polni vtisov smo se popoldne odpeljali proti južni Italiji. Še eno noč smo prespali na sedežih v avtobusu. V torek smo prispeli v Reggio di Calabria. Od tam smo se s trajektom odpeljali v Mes-sino na Siciliji. Mesto je tedaj še spalo, mi pa smo se odpeljali proti našemu cilju. Sicilija je otok z alpidsko nagubanim gorovjem, kilometre dolga področja s pusto pokrajino, tla so rjava, izsušena, pšenica na poljih je bila že požeta, ljudi skoraj nismo videli. Neverjeten kontrast pa so obalni kraji: čudovite stavbe, ki ponosno zro proti morju, nasadi vinske trte in južnega sadja in dolge peščene plaže. Najraje bi poskakali iz avtobusa in se okopali. Naveličani vožnje smo se v torek razveselili Palerma, ki je od Trapanija oddaljen le nekaj kilometrov. Končno je Bruno rekel: »Ne boste verjeli, pred nami je Trapani.« Mesto je pod skalnatim hribovjem, na severozahodu Sicilije, ob Sredozemskem morju. V hotelu Tirreno so bile šest dni nastanjene štiri sodelujoče folklorne skupine. Pred hotelom je bil bazen, nekaj metrov naprej pa morje. Kmalu smo se znašli na pomolu. Grelo nas je vroče sonce, hladilo skoraj pretoplo Sredozemsko morje, v dobro voljo pa so nas spravljali fantje z atraktivnimi skoki v morje. Po večerji nas je izdala strasr do plesa, pesmi glasbe. Prvi so se opogumili Turki. Na terasi hotela so izvedli nekaj plesov, za njimi pa še Španci, Francozi in mi. Manjkali so Fe Grki, ki so bili nameščeni v drugem hotelu, in domačini. Kljub 2000 km dolgi vožnji je bilo na terasi veselo dolgo v noč. Sreda, precej naporen dan. Vročina, ki jo zadnje dni nismo več občutili, nas je prvi dan precej pestila, temperatura se je dvignila čez -400c. Imeli smo občutek, da niti zadihati ne bomo mogli. V gorenjskih in primorskih nošah smo se odpeljali v mesto, kjer je bil sprejem pri predsedniku province Trapani ter otvoritev festivala. Po pozdravnem govoru se je vsaka skupina predstavila s svojim plesom: šest folklornih skupin iz šestih držav — več kot 200 folkloristov in godbenikov, ki smo bili od tega trenutka pet dni tesno povezani. Sledila je povorka po ulicah Trapanija. Po večerji smo se odpeljali na 14 km oddaljeni Erič. kjer smo nastopili pred šte- Naš Branko Hrast V zmagoviti ekipi padalcev v Celovcu (Nadaljevanje s 7. strani) iz Lesc zastopala Jugoslavijo na neuradnem evropskem prvenstvu in se zelo dobro uvrstila. Ob udeležbi ekip iz 14 držav je zasedla 3. mesto in s tem dosegla enega naših največjih uspehov v zadnjih letih. Je pa slabost jugoslovanskega padalstva, da je ta šport osredotočen le na nekaj klubov, pri čemer so prav v Lescah med najbolj delovnimi. Nadalje kar se moramo zavedati je, da je v tem športu zelo pomembna tudi dprema. Predvsem padala in to tako.zaradi same varnosti kot rezultatov. Seveda pa je vse to povezano z denarnimi sredstvi in kar je še dosti težje, tudi z zagotavljanjem deviz. Eno padalo stane namreč približno 1500 dolarjev. Toda tudi to ni edim problem. Naši predpisi so zelo togi in zastareli in zato otežujejo nabavo najsodobnejših padal. Zahtevajo predhodno atestiranje, za kar je pri nas potrebno leto ali dve, to pa spet pomeni da tak tip padala v tem času že zastari. V teh predpisih je vse premalo upoštevano, da naša industrija ne more imeti povrnjenih stroškov za razvoj športnega padala, ker so tu izcedno majhne serije in zato tudi ne more slediti sodobnim dosežkom na tem področju. Upamo lahko le, da bomo naleteli v naslednjih letihria več razumevanja in strokovnosti pri pripravljanju takšnih predpisov. Na koncu našega pogovora, smo Branetu čestitali za njegov podvig fn mu zaželeli še več takšnih uspehov. 13.C. ZAHVALA Ob nenadni smrti moje mame NADE REŠEK se iskreno zahvaljujem vsem delavkam in delavcem DO Telematika TOZD MKD za izrečeno sožalja in denarno pomoč Sonja Rešek Folklorna skupina Iskra na Siciliji. SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana razpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE na temo: SISTEMSKA ANALIZA v času od 17. 10. 1983 do 21. 10. 1983 Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno vsem, ki bi si radi razširili obzorje na področju sistemske analize, tako sistemskih analitikom kot uporabnikom uslug. VSEBINA: Za zvezo med uporabnikom in projektantom ter programerjem skrbi sistemski j analitik. Ta spoznava problem, ki tare uporabnika, poišče rešitev in priskrbi vse podatke, ki jih bosta potem projektant in programer računalniško obdelate. Na tem področju dete je v zadnjem času prišlo do večjih sprememb in novih metod. Na seminarju si bodo slušatelji podrobneje ogledali konkretne primere in se v njih preskusili. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: 1. Osnovni pojmi 2. Prvine projekta 3. Naloge sistemskega analitika 4. Strukturiranje ’ 5. Analiza podatkov 6. Analiza funkcij 7. Sinteza struktur podatkov in funkcij 8. Delovna dokumentacija 9. Zaključek CAS IN KRAJ: S.programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli v ponedeljek dne 17. 10. 1983 ob 8. v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek je predviden dne 21. 10. 1983 ob 14. NOSILEC PROGRAMA: Iskra ZORIN, TOZD CAOP, Miro Lozej, dipl. mat. CENA strokovnega izpopolnjevanja: V ceno 8.500 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno.ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredjjo udeleženci v svojih TOZD oziroma DSSS. PRIJAVE: Zainteresirani kandidati naj takoj pošljejo informativno prijavnico na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI, najkasneje do 10. Podrobnejše informacije o vsebini strokovnega izpopolnjevanja dobite pri Miru Lozeju na tel. št. 061/213-213, mt. 14-76, o organizaciji seminarja pa na tel. št.: 061/222-212. SOZD ISKRA " * Izobraževalni center Ljubljana razpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE na temo: STRUKTURNO PROGRAMIRANJE v času od 24. 10. 1983 - 27. 10. 1983 (4 dni) Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno vsem programerjem in projektantom.ki že obvladajo vsaj enega od programskih jezikov COBOL, PASCAL, FORTRAN in bi se radi seznanili z moderno tehniko strukturnega programiranja. Predavanje bo predstavilo konkretne tehnike v jeziku COBOL in nakazalo reševanja v PASCAL-u oziroma FORTRAN-u. VSEBINA: @ Že 10 let govorimo o strukturnem programiranju na bolj ali manj abstrakten način. Zdaj je ta tehnika programiranja že prodrla v vsakdanjo rabo in čas je, dajo osvojimo na vseh področjih programiranja. Predavanja naj bi dalo konkretne na- -potke za preglednejše, enostavnejše pisanje programov, obvezno programsko dokumentacijo, strukturen pristop k reševanju problemov kot tudi boljše razumevanje prevajalnikov in procesiranje teksta. Za razliko od ostalih je ta seminar orientiran precej delovno v smislu izmenjave mnenj, izkušenj posameznih centrov oziroma delovnih organizacij, ki naj bi pokazale stanje - nivo programiranja v okviru iskre in usklajevanje, če je mogoče. Zaradi tega pričakujemo od vseh udeležencev seminarja, da bodo s seboj prinesli izkušnje in ideje svoje delovne skupine (podkrepljene z eventuelnimi primeri - iistingi). IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: 1. princip prevajalnika kot procesorja teksta 2. pregled podatkovnih struktur 3. razčlenitev problema (TOP DOWN APPROACH) 4. principi strukturnega programiranja (COBOL) 4.1. vsebinski standardi v 4.2. oblikovni standardi 4.3. dokumentacijski standardi 4.4. učinkovitost 5. zaključek C AS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli dne 24. 10. 1983 ob 8. v hotelu Transturist, Škofja Loka in zaključili dne 27. 10. 1983 ob 17. NOSILEC PROGRAMA: ISKRA ZORIN, TOZD CAOP, Marko MURN, dipl. ing. mat. CENA strokovnega izpopolnjevanja: V ceno 7.200.- din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci sami v svojih TOZD oziroma DSSS. PRIJAVE: Zainteresirani kandidati naj takoj pošljejo izpolnjeno prijavnico najkasneje do 17. 10. 1983 na naslov: SOZD Iskra, izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/Xl Sonji Vrhovec. Podrobnejše informacije o organizaciji izpopolnjevanja dobite na tel. št. 061/222-2! 2. Informacije o vsebini izpopolnjevanja pa dobite na tel. št. 061/213-213 int., ' 31-63 pri Marku Murnu. ČASOPISNE NOVICE k£ll V' prejšnji številki smo našteli največje izvoznike združenega dela v državi tak0?^ jih je objavilo za prvo letošnje polletje malone celotno dnevno časopisje na Tanjugovega poročila. Prvi sarajevski Energoinvest, drugi UNIŠ iz Sarajeva ia£IČ * naša Iskra. ■ Slika pa se povsem spremeni, če upoštevamo tudi uvoz posameznih podjetij. goinvest je namreč izvozil za 91,5 milijona deviznih dinarjev premalo, da bi izf i njim tudi številni drugi časopi®-,, svojo izvoz^p- uvozno bilanco. Zagrebški Start in za i popravili nesmiselno Tanjugovo poročilo, z upoštevanjem tudi uvoznega detelj tem vrstnem redu je prvi sarajevski Šipad, četrti Združeno podjetje StrojeFe<*2i Ljubljana, deveti Rade Končar, Zagreb in kot deseta Iskra. Sele na dvajsetem ntf®* je Gorenje iz Titovega Velenja. Iskra je torej s področja elektroindustrije na pri6 mestu.' Podjetje Elektronik-Monting v Ovčar Banji je dobilo vsa potrebna sogtesia j, gradnjo tovarne, v kateri bo regeneriralo slikovne cevi za barvne televizorje. Za njo in opremo tega majhnega obrata bodo porabili 20 milijonov dinarjev. Letu0 obrat regeneriral približno 2.000 slikovnih cevi. Za novo tovarno se zelo zanimata zlasti servisa El iz Niša in Gorenja iz Titovega ’ ^ lenja. Tovarna bo začela z delom že ob koncu letošnjega leta — Borba, Beogra V galeriji Mestne hiše v pranju so zaprli minulo nedeljo samostojno razstavo . slikarja Martina Goričanca iz Virmaš pri Škofji Loki, zaposlenega v kranjski ls^.( Goričanec je član likovnega društva Iskra in društva likovnih umetnikov iz 5k0' Loke — Glas, Kranj. V TOZD »11. mart« v Potočarih pri Srebrenici bo kmalu začel z delom obra* proizvodnjo trdega spajkalnega materiala. Objekt so že sezidali, sedaj montiral opremo. Zmogljivost obrata bo 105 ton trdega spajkalnega materiala na temelju srebra. ^ ton na temelju bakra, 12 ton materiala za varjenje na temelju bakra in 44 ton razt°P za trde spajkalne materiale. ■ V obrat so vložili 280 milijonov dinarjev, v njem bo zaposlenih 70 delavcev. Inv6L io Sta sofinancirali Iskra in Tnonmpfal \7 'Zaorpha katerima hrt NX 1 1 mart// HobaVU cijo sta sofinancirali Iskra in Jugometal iz Zagreba, katerima bo »11. mart« dobav' svoje izdelke — Ekspres, Beograd. Ker 1NA (oz. Privredna banka, Zagreb) do pred kratkim ni poravnala svojih obveZ nosti za nakup nafte v Alžiriji, je ta država ustavila vsa plačila jugoslovanskim izvo?l^ kom. Iskrina TOZD na Pržanu je pravzaprav le eden, ki ga tepe palica neposlovni /4 n »/»ih v< •-/> -» r\ Z CA »: X J — 1 1-..____lir v «. • * _ j* t . I L. la nb iOS" drugih. »Gre za milijardo 650 tisoč dolarjev zapadlih terjatev, zaradi katerih je n1 padu deviznega priliva iz Irana v višini 800 tisoč dolarjev omenjena organizacija n vizno in dinarsko nelikvidna. Grozi ji celo ustavitev proizvodnje televizorjev, kaj Pala pomeni, ni treba posebej poudarjati«, je dejal Peter Vimik iz Iskre Commerce, nek v ljubljanskem Dnevniku z naslovom »Težav ne moremo izvažati«. Zbral in uredil Marjan vilnimi gledalci. Prvi nastop ni najbolj uspel, sklenili smo, da napak ne bo več, saj zastopamo Iskro in Jugoslavijo. Kljub hudi vročini smo v četrtek dopoldne marljivo vadili. Proti večeru smo se odpeljali v goričkih in gorenjskih nošah v S. Vito La Capo. Kot vsak dan je bila najprej povorka po ulicah mesta, potem pa nastop. Grki, Španci, Turki, Sicilijanci. Ko se je ura pomaknila že čez polnoč, smo bili na vrsti tudi mi. S precejšnjo tremo smo stopili na"oder. »Napak ne sme biti!« nam je zabičal vodja. Najprej smo brezhibno odplesali splet goričkih plesov. Oddahnili smo se. Številni gledalci so nam navdušeno ploskali. To je dalo polet tudi skupini, ki je predstavila gorenjske plese, s polno mero vriskanja in udarcev, ki so tokrat, na lesenem odru, res prišli do izraza. Ko so za nami odplesali še Francozi, smo se ob dveh zjutraj zadovoljni vrnili v hotel. V petek smo lahkp nakupovali in si precej olajšali denarnice. Popoldne smo se odpeljali v Castella mmare del Golfo, kjer sta bili spet povorka in nastop. Podobno smo preživeli tudi soboto v Mazara del Vali. Na uljcah se je kar trlo ljudi, pred odrom prav tako. Večkrat so nas povprašali od kod smo. Jugoslavija —- Slovenija smo razlagali. Prehitro je bila pred nami nedelja, zadnji dan gostovanja na Siciliji. V želji, da nam izkažejo kar največjo čast, so domačini povabili vse skupine v svojo znamenito cerkev, kjer jih je prisrčno pozravil škof, zlasti turške folkloriste, ki so vstopih kljub muslimanski veri. Popoldne so skupine spet nastopile v povorki po ulicah Trapanija. Na preizkušnjo smo vzeli tudi Francko Tronkar, v primorski narodni noši. Zvečer pa je bil še zadnji nastop in zaključek festivala v Viha Margheriti. Komaj smo se prerinili med množico, ki je čakala pred vhodom v vilo, kjer je bil prireditveni prostor prenapolnjen. Nekateri sp hitro izkoristili naš prihod in se pomešali med nas, da so lahko vstopili. Tudi tokrat smo imeli malo treme. Prostor je bil tako veličasten, gledalcev tako veliko, da kaj takega še nismo doživeli. V spomin na festival so vsaki skupini podelili miniaturni srebrni mlin — simbol festivala. Potem pa smo skupaj zapeli sicilijansko pesem, katero so nas prejšnje dni naučili domači folkloristi. Težko je bilo slovo, zlasti za nekatere! Ne bomo pozabili sodelujočih skupin, zlasti pa ne sicilijanske Coro delle Egadi, ki smo jo srečali že leta 1981 na Balkanskem festivalu na Ohridu. Sporazumeli smo se v italijanščini in angleščini pa tudi z rokami. Prijateljstvo in spomini ostajajo, kot tudi upanje na ponovno srečanje. Ponosni smo, da smo na tako velikem festivalu zastopali Jugoslavijo, ponosni, da smo prvi ponesli ime Iskra v osrčje Sredozemlja. Alenka Loboda Trim kolesarjenje Iskrašev Komisija za šport in rekreacijo D® gj fL prireja v soboto, 8. 10. 1983 ob y . ji |lig0, kolesarjenje delavcev kranjske Iskie Golnik - Kokrica. Start bo ob 9. pred parkirnim ProslC Gorenjskih oblačil, cilj pa pred osn°VIUt lo Kokrica. Kolesarjenje je namenjaj 1------ kranjske Iskre in njihovim s fettl Vc iaSta :ePra %tc ^dc N V !3i,< Potre S, kto? llLed' 'K MU 2 tov; Vi k jiin: Se km/h. Druga skupina bo vozila n3 •'"jel ki so nekoliko ma™ V tej bodo vsi, pravljeni. Ob prijavi je treba plačati 70 djj!'(( udeleženec bo ob prihodu skozi ciU> spominsko kolajno za udeležbo ne 8 j kateri skupini je vozil. Prav tako bo poskrbljeno okrepčilo. V primem ga vremena bo kolesarjenje prestavlje11 Prijave sprejemajo do 23. 9. 19^; v DO ERO - Jure Zupan, tel.: 2248' ( v DO Kibernetika - Rajko Kote1' 3249; , t v DO Telematika - Alojz i^kne1' Komisija za ISKRA - glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra - Industrije elektroniko, telekomunikacije, 8 tromehaniko, avtomatiko in * mente — Ljubljana ^ — Glavni urednik: Pavle G »ni pomočnik glavnega urednika: M' Pavlica, odgovorni urednik: i'U!7j Željeznov, tehnični urednik: Jin Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. . - Ureja uredniški odbor: Ami Boc (Kibernetika), Špela GiJ^vS (Avtomatika), Lado Drobež Commerce), Stane Fleisehman L roka potrošnja), Kazimir Mohar I tematika) Marko Rakušček 'A/7, elektrika) — izhaja tedensko - h kopisov ne vračamo. |u. — Naslov: Ljubljana Trg te)0 rije 3, tel.: 213-213, int.: 34-96 8 34-98 - Tisk: Časopisno-tiskat’11 podjetje PRAVICA—DNEVNA' Ljubljana. Po mnenju sekretariata za - . macije IS SRS je glasilo oprošc« plačila temeljnega davka od meta proizvodov. ig- lavcem nam. Otroci do 14 let starosti motejb^hta! spremstvo polnoletne osebe. Šolarji ^ imeti izpit iz cestno-prometnih Pre°z Kolesarji vozijo na testno željo m vernost. Dolžni so upoštevati ceste metne predpise in navodila organ03^ Vozili bodo v dveh organiziranihslteP, Prva skupina bo vozila dvakrat 3) F, tej bodo vozili vsi, Id se čutijo spo_s° . ] vožnjo _s povprečno hitrostjo oK^|y D! V 6°] k tra: ,>t( s IN Sar štiri 33S0 V, m S "sini N, St !Mi, Sl: Noš S "Ovj N\ Sij Izlet na Stegovnik Planinska sekcija DO ISKR A Kranj bo v soboto, 24. sept. priredila zanimiv ptoe ski izlet na Stegovnik. vrh v planinski poti »Kranjski vrhovi«. . j,,. Z avtobusom, ki bo imel odhod izpred hotela Creina ob 6.30, se bomo peljali 'j lino Kokre do znane gostilne Kanonir. Od tu bomo šli v dolino Dol ter nad p‘a ^ Fevča na vrh skalnatega, 1692 m visokega Stegovnika. Približno tri ure nezahte Si s Ss hoje bomo rabili za vzpon. m Sestopili bomo po isti poti do Kanonirja, kjer nas bo čakal avtobus. Vodnika L J Zelnik in Milan Čelik priporočata udeležencem lažjo planinsko opremo. Cena P voza bo 30 din. Zelnik in Milan Čelik priporočata udeležencem lažjo planinsko opremo. Cei Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk i/ tajništva DO ERO. tel.: 2822 do ste1*6 21. septembra. S S' V«Čv pri S*: