Joža Vovk Kako so Zaplankarji konja kupili Ko je Kavka odšel, so ata župan Teleban ostali vsi zamišljeni. Sedli so za mizo in si dolgo belili glavo s tern težkira vprašanjem, ali naj kupijo konja ali ne. Odločitev res ni bila lahku in imela je dalekosežne posledice. Konj je konj, lepa stvar, denar je denar, redka stvar, župan v Zaplankah je gospod župan, tudi io je res, cigan je pa cigan, to je pa še bolj res ... Vse to se je županu Telebanu mešalo po glavi in jim ni dalo miru. Prav za prav pa to ni samo njihova osebna zadeva, to se tiče celih Zaplank, zato so za prvo silo sklenili, da morajo še nocoj sklicati občinsko sejo ... Šli so torej na vas in poklicali občinske može. »Vsi in točno, silno važna, uujna iii neodložljiva zadeva!« Zvgčer so se zbrali pri atu županu Telebanu vsi zaplankarski od-ličnjaki in' veljaki. Razuine se, da so bili zelo radovedni, kaj neki imajo gospod župnn, da so jih tako nemudoma sklicali na sejo. Vse mogoče so ugibali, a uganiti seveda nihče ni mogel. Ata župan Teleban so slovesno in z zaskrbljenim obrazom sedli za mizo in pritisnili na zvonec. Nastala je grobna tišina, nihče se ni ganil. »Otvarjam občinsko sejo in pozdravljam vse občinske odbornike, ki ste se tako polnoštevilno odzvali mojemu vabilu. Program današnje seje je kratek in silno resen. Stvari nikakor nisem inogel urediti sam, ker je preveč resna in važna za našo občino. Dobili smo namreč lepo ponudbo, kupili bomo — konja! Vsi se moramo prav živo zavedati, da bi bil to ogromen napredek naše vasi in slavne občine in da bi bila ta pridobitev največja, kar smo jih doživeli kdaj v naših slavnih Zaplankah.« Občinskim možem so se zjasnili obrazi in globoko so se oddahnili. Oči so se jim posvetile, kakor da jih je obsijala topla luč. Pred njimi je v mislih vstajaia podoba nečesa lepega, nepojmljivega, nedosežnega — konj . . . O srečne Zaplanke, niste še videle tega čuda! Svojega konja bomu imeli. Zdaj je samo crgan na redke čase prignal nekaj, kar je bilo podobno nekakšnemu konju. »Poniisliti je treba, uiožje moji, kako nam bo v prvi vrsti olajšan promet. Konj lahko pelje tri voze hkrati. Četrt ure, pa sem v Ljubljani. Pa postavili bi se kot še nikoli. Seveda, ta reč pa stane denarja, pa bi že občina zmogla nekaj stotakov. Res ni to majhen denar, bomo pa dru-god malo črtali. Ali je prav, inožje?« Možje so samo modro prikitnali, kajti ui se še zgodilo, da bi ata župan ne uganili prave. Vsi so živeli samo v sladki misli, da bodo zdaj imeli konja . . . »Kje pa imate tistega konja, ata župan?« si je drzuil nekdo vpra-šati. Vsi so dvignili glave, ata župan so se pa nasmehnili. >Kje?. To je pa moja stvar. Človek je bil tukaj in mi ga je ponu-dil. Jutri, če vam je prav, ga bomo pa imeli!« »Bravo, ata župan! Živio konj!« so vzkliknili možje in vstali. »Zaključujem današnjo sejo. Konja bom imel jaz za svoja uradna pota, drugače bo pa z njim lahko vozil vsak pošten Zaplankar!« »Tako je, živio konj!« so pribili možje. . . * Kb so drugo jutro zaplankarski petelini komaj odpeli Zaplankarjem dobro jutro in ko so še vse Zaplanke spokojno počivale, je cigan Kavka .40 . , ¦ • :- ¦ potrkal na vrata pri atu županu Telebanu. Župan Teleban so se pre-strašili. Kdo neki jih išče tako zgodaj? Vstali so in tekli na prag, še prej pa so pogledali skozi okno, če niso nemara neki nepridipravi . . . Bil je Kavka. »Za božjo voljo, kaj pa je vendar?« so ata župan vzdihnili precej nejevoljni. »Jaž šem, jaž, ata župan, nič še ne ražburjajte. Konja šem pripeljal, konja, lepega, ždravega, mladega, šele štiri leta je štar, kakor nalašč ža vaš!« Ko so se ata župan spomnili na konja, jih je v hipu minila vsa slaba volja, čez zaspani obraz jim je šinil prijazen smehljaj. Oh, je vendar enkrat napočilo tisto jutro, ko bodo dobili konja, vso dolgo noč so se ata župan v sanjah voziJi s konjem v lepi kočiji po Zaplankah iu po Ljubljani, ljudje so jim ploskali in se jim čudili, da imajo takega lepega konja in da se tako lepo vozijo. Imeli so neko sejo v Ljubljaui. Veliko minisirov, poslancev, županov je bilo, pa nihče ni imel konja, sam ljubljanski župan je prišel peš, ata župan Teleban iz Zaplank so se pa z vozom in konjem pripeljali prav v velikansko dvorano, kjer je bila tista seja. Vsi v dvorani so vstali in mu navdušeno ploskali, vihar-nega navdušenja ni hotelo biti konec, zborovalci so ata župana Telebana takoj izvolili za predsednika ali kaj že in to samo zaradi konja! Smejali so se torej, da se jim je tresel trebušček, a nenadoma jitn je šinila v glavo sumljiva inisel: »Ti, Kavka, poslušaj!« »Pošlušarn, ata župan!« »Kje pa si konja ukradel?< >Kaj? Jaž ? Ukradel ? Bog naš varuj, ukradel ga pa nišem! Naj me na meštu rauha požre; če šem ga ukradel! PcAteno šem ga kupil in drage novče šem dal ?anj! Taki konji nišo žaštonj! Med brati je vreden dvajšet tišoč, jaž ga vam pa dam ža en šam tišoč, pošteno!« »Kje pa ga imaš?« »Šaj reš, šaj reš, še pokažem ga ne. Tamle ža hišo še malo pa^e, kar pojdite ga pogledat!« Zavila sta okrog ogla in tam se je res pasel konjiček, ki ga je pri-peljal Kavka. A ta pogled je bil žalosten. Žival se je res pasla, a komaj je stala na nogah, najbolj močna je še bila v kosteh, ki so se ji povsod .videle, posebno rebra so bila skoraj zunaj kože. Konj je dvignil glavo in pokimal kakor v pozdrav proti ata županu. Ata župan so gledali in skimali z glavo. »E, Ijubi Ravka, ta konj je pa komaj vreden svojega imena! Po-glej ga, saj komaj stoji, mršav je, da se Bogu smili. Kaj naj počnem z njim! Pa še prodajal bi ga! Ti cigan ciganasti, vesel bodi, če bi ga kdo hotel zastonj!« »Da vam rečem, nište še videli takega konja! Reš da prav rejen ni, šaj ne more biti pri meni, nimam mu kaj dati. Pri vaš bo pa dru-gače. Dobro ga hranite in čež tri dni bo to iiajlepši konj na švetu. Šaj je ždiav in vše je, kar mu dašte. Če ga vam dam ža tišoč, je to toliko kot žaštonj. mi lahko verjamete, šaj to ni prvi moj konj. Uo šmrti še bošte kešali, če ga ne vžamete. Neki bogati trgoveč, tri dni od tukaj, me je tako lepo prošil, naj mu ga prodam, in dva tišoč mi je ponujal žanj, pa ga nišem hotel puštiti, ker šem rekel: Gošpod župan v Žaplankah bo dobil tega konja in nihče drug na švetu!« Konj se je atu županu v resnici zdel nekam sumljiv, a so se kmalu potolažili. Če še ni debel, pa še bo! Pri cigauu se res ne more rediti. ¦ -'¦¦"" _._ ' 41 , -¦ : ¦ Župan mu bodo pa 2na/i drugače po-streči. V peči se bo kuhalo zanj! Če vse Zaplanke stradajo, konj se bo zredil in potem mu res ne ho para na celem svetu. Strah je kar odveč, še strmele bodo Zaplanke, str-niel bo svet nad čudovitim konjem! »Koliko pa zdaj hočeš zanj?« »Koliko.šaj šem ... „ . . , , ¦ , • povedal!?Onimi je Ata zupan Teleban ogle.duje konja. ponujal dva tišoč, vam ga dam ža šmešno čeno, žadnjo čeoo šamo tišoč. Prav žadnjo čeno !« »Ali si neumen, Kavka? Tri sto je preveč.« »Ne morem, ne morem, gošpod župan, pa ne morem! Jaž šem. ga plačal še draže. Vešte, koliko šem dal žanj? Petnajšt što! Pod tišoč ga ne morem dati pa amen! Benk, ali mišlite, da še taki konji na češti pobirajo?« »Ne bodi vendar tak! Ali misHš, da ti bom dal za to kljuse kar cele Zaplanke? Naka, Kavka. gospoda župaoa pa ne boš naplahtal! Dam ti tri sto pa sva zgovorjena!« 3»Ali še nič ne bojite, da vaš božja štrela udari, ko tako govorite! Šedem što!« »Štiri sto!« »Šešt što!« >Pet sto!« »Benk, pa petšto, dobro je!« Pogodba je bila gotova. Ata župan Teleban so šli v hišo in poiskali ključe od miznice. Odprli so in šteli denar. Vsak stotak so sproti pobo-žali in ga ogledovali. Skoraj vse je šlo, v občinski blagajni ni ostalo denarja iiiti za cel stotak vec. Škoda je denarja, toda ata župau imajo sladko zavest, da imajo konja, in to pomeni več kakor nekaj stotakov v občinski blagajni! Previdno so spet zaklenili in odšli ven. Kavki so se roke kar tresle, ko je vzel denar, saj toliko deuarja še videl ni uikoli, zdaj ga pa ima v svojih rokah! »Prepočeni, ata župan, prepočeni šem ga dal,« je vzdihoval Kavka, a srce se mu je smejalo kot ie nikoli. Stisnil je denar v žep in se pri-jazoo poslovil. Počasi je zavil proti oglu, potem se pa ozrl nazaj, če ga ata župan morebiti Še vidijo. Pa so se ie umaknili nazaj v hišo. Tedaj pa Kavka pot pod noge in je tekel, tekel na vso moč, kar so mu dale stare kosti. Ustavil se je šele pri šotofišču in tam ves zasopljen začel kričati, da so drugi cigani, ki so še spali, plaaili iz svojih šotorov in vsi preplašeni spraševali, kaj neki se je zgodilo. Kavka je pa kričal na vse grlo, da bi si bil usta kmalu do ušes pretrgal: »Hitro, hitro! Vše škupaj žmečite, vše brž pošpravite, da gremo na-prej! Takoj moramo naprcj!« »Tak povej nam, Kavka, kaj se je zgodilo? Ali gredo žandarji?« »Konja šem prodal župaau ža pet što, konja! Hitro odtod!« »Živio Kavka, živio župan, živio konj, zbogoin Zaplanke!« so krik- nili cigani in se hitro pričeli odpravljati. Čez pol ure so bili cigani že daleč od Zaplank in ni jih bilo več nazaj ... (Dalje.)