IX. letnik.
V Gorici, dne 22. avf-usla 1901
34. številka.
slovensko ljudstvo na
im 0r ek,
za vero dom oy»sa
Naročnino in nn-/Hlinila s p i e j c in a upravuiStvo v Gorici, ScmeiiiSka ulica St. 9. Posamezne Številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici in na Koreujskeni bregu (Riva Como) St. 11 po K vin.
Oglasi in poslanice se račmiijo po petit vrstah, in sicer: če se tisk.i enkrat M vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
N a r o č n i n o in oglase je plačali v Gorici.
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan Bajt v Gorici.___________________________________________________________________Tiska	»Narodna	tiskarna«	(odgov.	J.	Marušič)	v	Gorici.
Uhaja vsaki četrtek ob II. mi dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Neliankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu zuaSa /a celo leto I krone, za pol leta ‘2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 'SC Rokopise sprejetima y ui^ilni^vo. v.
. dVotifčo*- sv>.
.Štev. 7.	\
Z urednikom je mogoče govoriti vsak ilan od 8—12 dopoldni* v upravniStveni sobi.
Delavcem podgorske papir-jiice v prevdarek!
..Pomagaj si sam, in Bog ti bode pomagal11. Istinitost tega pregovora skuša slednji človek. Skušali so ga tudi delavci. Dokler so bili delavci raztrošeni in raztepeni drug poleg druzega, bili so kakor ničle. Nobeden se ni zanje brigal. Zakaj tudi, ko se sami niso oglašali za pomoč? Ko so pa jeli ustanavljati društva na društva, ko so jeli na javnih shodih in po društvenih časopisih podučevati občinstvo o opravičenih težnjah svojih; ko so tudi razkrivali krivice, ki so se jim prizadevale od delodajalcev, tedaj so začeli tudi od zgorej misliti, kako bi utešili delavske težnje. Počasi je šlo, a šlo je vendar po nekodi manj, po nckodi bolj! Tam kjer so bili društveno najbolj organizirani, so prišli najprej do pravic; kakor n. pr. v Belgiji in deloma tudi v Nemčiji. In to je naravno. Zakaj delavstvo orga-nizovano — je velemoč; razdruženo. razcepljeno, nezaupno do drugih, a še bolj do samega sebe, pa je izročeno na milost in nemilost stiskalcem in židovskemu kapitalu. To bridko resnico tudi vi, delavci v Podgori, dobro čutite. Dobro veste, da razdruženi ne morete ničesar doseči, in ste to tudi skusili. Zato je tudi za Vas skrajni čas, da se uvrstite čim prej v vrsto organiziranih delavcev, d a s i o -snujete lastno strokovno društvo. Strokovna organizacija je za Vas nujna, neobhodna potreba.
Ne iščite pa pomoči pri socijalnih demokratih. Saj veste kdo so voditelji socijalne demokracije! .1 u d j e. Judje pa so tudi večinoma posedovalci kapitala, in torej ludi tvornic. Vrana pa vrani ne izkljuje oči. Dobro Vam je tudi znano, dav demokraških društvih žive agitatorji ali voditelji le na stroške delavskih žuljev, da večino vplačanih prispevkov požro strankini agitatorji. Sami ste se že prepričali, da socijalna demokracija je proli-in brezverska. V tako organizacijo kot krščanski delavci ne morete vstopiti. „Kaj pomaga človeku, ako bi pridobil ves svet,
LISTEK.
Pogovori
iz sedanjih dnij za današnje čase.
V.
»Imamo oltar, od katerega nimajo oblasti jesti, kateri služijo šotoru (j udje)*.
Siv. Pavei do lleb. IH, 10.
Tone: „Tudi doma lahko molim*1
—	kaj ne, Jurij? Takč si rekel zadnjič, in	s	tem: da	ni treba	hodili v cerkev...
Jurij:	Seveda,	doma je isti Bog,
kakor v cerkvi...
Tone: Ali pa res tako pobožno moliš doma, kakor v cerkvi? Hm, mo-rebiti se motim, ali zdi se mi. da ni mogoče moliti doma, kakor v cerkvi. Pa bodi. da moliš dobro in pobožno ludi doma, vendar kaj zahteva Bog: da si ob nedeljah in praznikih ali doma, ali v cerkvi ?
Jurij: Že cerkvena zapoved ne veže, kakor božja...
T one:	Tako? — Seveda, potlej je
že	vse eno,	ali greš	v cerkev ali ne!
■Ali pa ne veš, da karkoli vkazuje sv. Cerkev — papež in školje — v naše
če pa na svoji duši škodo trpi ?“ V so-cijalno-demokraški strokovni organizaciji ne morete iskali pomoči in rešitve.
Zato posnemajte Vase tovariše, delavce v papirnici na Vevčah pod Ljubljano. Oni so se po zadnjem štrajku tudi organizirali in sicer na krščanski podlagi. Osnovali so „Krščansko socijalno strokovno društvo papirnih delavcev v Vevčah-1. V to društvo so vstopili vsi delavci in delavke vevške papirnice, izvzemši peščico socijalnih demokratov, ter tvorijo sedaj mogočno organizacijo napram delodajalcem.
Njihovo društvo namerava zboljšati in varovati duševne in gmotne koristi svojih udov. Sredstva v dosego tega namena so:
a) Dajanje brezplačnega pravnega varstva v zadevah, izvirajočih iz službenih odnošajev;
b) predavanje, čitanje in razgovori o vseh stanovskih vprašanjih, kakor sploh o vsem, o čemur se potreba poučiti;
c) naprava knjižnice;
(/) vpeljava strokovnih časopisov;
r) sestavljanje in podpiranje peticij in ugovorov na merodajne oblasti, korporacije in vodstvo papirne tovarne, v svrho povzdige materijalnega stanja papirnih delavcev;
/) dajanje podpor pomoči potrebnim udom po možnosti sredstev;
!/) podeljevanje doneskov pogrebnim stroškom za umrle ude;
h) brezplačen pouk rednih udov v svrho dovršitve strokovnih izpitov;
i) izdajanje strokovnih spisov in brošur.
Dragi delavci! Ako Vam je za Vaš lastni blagor, pridružite se Vašim sotrpinom. delavcem Vevške papirnice. Združite se! Osnujte strokovno društvo! Združeni dosegli bodete tudi vspehe. V slogi je moč! Naprej pod zastavo križa!
Mi smo naprednjaki!
Kadar hočejo „liberalei“ kakega »klerikalca-1 vjeziti, pa mu zabrusijo v
obraz besede: ,. M i smo naprednjaki". Ge pa takega naprednjaka poprašaš, v čem in v katerih zadevah da napreduje, pa ti umolkne in ti ne ve odgovora. In
v	resnici težak je odgovor na tako vprašanje. Vendar hočemo poskusiti, da vsaj nekoliko iz zadrege pomagamo naprednjaku.
Naš napredek, bi moral reči naprednjak, ako bi hotel biti odkritosrčen, obstoji v tem, da hočemo biti v vsem prosti in neodvisni. Nas ne sme vezati nobena božja, še manj pa cerkvena zapoved. Sv. maša, pridiga, krščanski nauk, spoved, post: vse to je srednjeveško, to ni več za naše napredne, razsvitljene čase. „Farji“ čenčajo dandanes o krščanskih dolžnostih, katere bi morali spolnovati, o posvečevanju nedelj in praznikov, o nedeljskem počitku, a to ni za nas. Mi ob nedeljah in praznikih spimo celo jutro, ^ker pridemo pozno domov od sobotnih veselic), popoludne pa napravimo zopet izlet na deželo z našimi narodnimi „voditelji1, bodisi na Irak shod ali na kako veselico.
Prijatelj! Dovoli mi tukaj malo vprašanje. Izleti na deželo stanejo mnogo denarja. Večina udov sokolskega in novega pevskega društva pa so obrtniki in rokodelci, in ti menda nimajo preveč denarja. Tudi slišim, da se mnogoteri očetje, »ospodarji in delodajalci pritožujejo če.; vaše „voditelje“, da jim mladino odvračajo od dela in jo napeljujejo k zapravljivosti .ter jo tako moralično kvarijo. Kajti mladeniči in tudi družinski očetje, kateri se vračajo domov od takih izletov šele v ponedeljek proti jutru, niso isli dan za nobeno rabo. D;\, pri-godilo se je tudi, da še v torek se jim ni ljubilo delali. Kaj bo iz take mladine ko odraste? Ali je tudi tako življenje napredek?
O	jenjaj mi s pridigo ! Še v cerkev je ne grem poslušat, in ti hočeš, da bom tvojo poslušal!
Taki so naprednjaki po mestih. Kakšni so pa na deželi? Poglejmo! Naš napredek, bi moral reči naprednjak de-želan, ako bi hotel biti odkritosrčen, ob-
stoji v tem, .la tudi mi hočemo biti .,liberalci" t. j. popolnoma svobodni, da delamo kar se nain zljubi in kar nam vgaja. Naši nazori o veri in verskem življenju se po vsem vjemajo z nazori naših somišljenikov v mestu. Kakor oni, tako rečemo tudi mi: proč s farji11.
Tak je napredek naših liberalcev ali naprednjakov, ako bi hoteli resnico govoriti. Nekoliko razlike pa vendar vidimo med naprednjakom v mestu in onim na deželi. Razlika je namreč ta, da naprednjak deželan prekosi svojega somišljenika iz mesta pri napredovanju v surovosti, zapravljivosti in vsakoršnih lumparijah. Od kar čitajo razsvitljene liberalne časnike, ne poznajo več spoštovanja do svojih predstojnikov. Duhovniki, njih dušni pastirji, so jim „prokleti farji'1, učitelji, ki nočejo v njih rog trobiti, so »farški11 podrepniki, župane, kateri skrbijo za red in nravno življenje v občini, nazivljajo klerikalne tepce.
Mi smo naprednjaki! Te lepe besede so marsikaterega že tako omamile, da ne vidi pred seboj propada, v katerega drvi. Kako prav je imel resen in moder mož, ko je nekemu naprednjaku
v brk povedal: Vi pravite, da sle naprednjaki. V čem pa napredujete? Ali imate lepše vinograde in boljše trte, lepšo živino v hlevih in več polnih sodov vina v hramih kakor mi ? Da, da,
vi napredujete, pa ne v omiki in razumnem gospodarstvu, ampak v hudobijah in lumparijah!
Tak je tisti glasoviti preobrat, katerega je provzročil glasoviti »general11 vseh naprednjakov v Gorici.
Shod „Kat. slov ictatep društva".
Delavsko društvo je v nedeljo priredilo izreden občni zbor. Društveniki so se zbora udeležili v obilnem številu; prostori Gorjančeve gostilne so bili do zadnjega kotička napolnjeni. Zborovanje je mesto bolnega predsednika vodil č. g. L i č a n.
Prvi govornik dr. Andrej Pavli c a je poročal o zadnjem shodu soc.
Tone: Vedel bi rad, zakaj ?
J urij: Kaj imam od sv. maše?
Tone: Kaj imaš od sv. maše? — Glej, to govoriš, ker nočeš vedeti, kako sveto, veličastno, božje opravilo je sv. maša...
1.	sv. maša je središče naše sv. vere. — In kako tudi ne? Saj je darovanje Jezusa Kristusa; Kristus pa je središče sv. vere, je naš Bog, začetek in smoter in konec vseh rečij. In pri sv. maši je Jezus Kristus živ in veličasten, kakor Bog in človek pričujoč: pri sv. maši obnovlja in dovršuje največi čin svojega življenja, svoje darovanje.
•i. Jezus Kr. je namreč veliki klavni dar za rešenje sveta. — Človek st; je z grehom Jočil od Bon»a; zalo je bila vsa človeška molitev, vsako delo pred Bogom omadeževano. Jezus Kr., edinorojeni Sin božji, je človeka odrešil; je naši duši znova podelil sv. Duha; je učislil človeka vsega madeža: če prebiva v nas sv. Duh
—	če nas druži z Jezusom, posvečuje milost božja - smo čisti, brez madeža; imamo v sebi kal večnega življenja; in če laki umrjemo, pojdemo tudi v večno veselje...
posvečenje in Zveličanje, da vkazuje to v imenu Jezusa Kristusa? „Kdor vas posluša — pravi Jezus — posluša mene; in kdor vas zaničuje, mene zaničuje-1.
Jurij: Papež in škofje so ljudje
—	torej niso nezmotljivi!
Tone: Počakaj — o tem drugič! zdaj ostaniva pri tem, da nam sv. Cerkev zapoveduje: ,,Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo pri sv. maši!" Ali mi pritrdiš, da kdor ne spolnuje te zapovedi, da ne uboga sv. Cerkve?
Jurij: Menda že!
Tone: Torej dobro: ,.kdor pa sv. Cerkve ne uboga11 — pravi sv. Pavel — „bodi li kakor nevernik iu očiten grešnik-1 ; kajti kdor ne posluša sv. Cerkve, ne posluša božjih namestnikov, ne posluša Jezusa Kristusa, ne uboga Boga...11 O tem ti že še kaj povem, zdaj dalje!
Bog sam je že v stari zavezi posvetil sedmi dan, da bi ljudje počivali od dela in bolj ž Njim občevali ter Ga častili: prav tako je nedelja v novi zavezi dan počitka od dela in dan češčenja božjega. Nadalje je potrebno, da o c i t no gavnoj častimo Boga. svojega Stvarnika,
Odrešenika in Posvečevalca; da mu tudi kaj darujemo. „Da je treba Bogu darovati — razlaga vel. katekizem — to je človeku v srce zapisano... je človeku prirojeno. Rekel bi, da je daritev nekak davek ljubezni do Boga in znamenje, da smo od Boga odvisni-1.
Dalje! Mi nismo kristjani le kot posamniki, mi smo verska družba, katero je ustanovil Bog sam ; ta družba pa je dolžna tako častiti Boga, kakor posamen kristijan: in v tem obstoji naša javna služba božja, ali sv. maša ob nedeljah in praznikih, — da se namreč tudi kol družba poklonimo Bogu ter ga častimo in Mu darujemo... kje pa iu kako naj se to zgodi? V cerkvi s sv. mašo...
Ako torej kdo noče ob takih prilikah iti v cerkev, združiti se pri službi božji z drugimi verniki, je toliko, kakor da noče biti kristjan, otrok božji, učenec Kristusov — da noče biti ud sv. kat. Cerkve...
Zato pa smrtno greši, kdor navlašč ne hodi h -v. maši ob nedeljah in zapovedanih praznikih.
Ju ri j: Jaz sicer že hodim, a zdi se mi nepoirebno...
demokratov v Podpori. Točko za točko je navajal Kristanov govor, zavračal razne, že stokrat pogrete napade nu cerkev in duliovstvo. Pojasnjeval je zborovalcem nauke socijalne demokracije, ter pozval delavstvo, naj se krepko organizira na krščanskem temelju.
Za njim oglasil se je za besedo sobrat Lovišče k. S krepkimi, osoljenimi besedami je bičal nekatere razvade krščanskih delavcev, posebno pijančevanje in igranje. Spodbujal je dru-štvenike, naj vestno izpolnjujejo verske dolžnosti, sosebno naj posvečujejo nedeljo. Dajte Bogu kar je božjega in Bog vam bo dal svoj blagoslov. Živahno ploskanje je bila zahvala delavcu-govorniku.
Tretji govornik kapelan solkanski Ivan D er mas ti a, je v živahnem, ope-tovano po burnem ploskanju prekinjenem govoru govoril o delavskem vprašanju. Pojasnil je, da pri reševanju delavskega vprašanja morajo sodelovati cerkev, država in delavci sami. Dokazal je nujno potrebo in velikansko korist krepke delavske organizacije. Pojasnil je nadalje ter z dejstvi dokazal, da delavstvo v so-cijalni demokraciji ne more iskati rešitve. Glavni vodje socijalnih demokratov so Židje. Kapitalisti, katerim demokracija napoveduje boj, so v veliki večini tudi židje. Vrana vrani pa ne izkljuje oči. —
Socijalni demokratje hočejo odpraviti zasebno last. A med njihovimi voditelji so bogatini: Bebel ima tvornico in vilo ob curiškem jezeru, Singer je milijonar, Vollmar bogat grajščak itd. Ti dobro vedo, da do razdelitve ne pride. Z dejstvi je dokazal, kako je socijalnim demokratom „vera privatna stvar1', kako socijalna demokracija vodi v odpad od vere. Sklenil je govor z dogodkom, ki se je pripetil enemu izmed socialističnih agitatorjev. Prišel je med priprosto ljudstvo, bil je znan kot izvrsten, dimač govornik. Govoril je ljudem o žalostnih gospodarskih razmerah in kazal, kako jih skušajo zboljšati kristjani, kako liberalci in kako socijalisti. Da bi jim to posebno pokazal, prinesel je seboj oreh, katerega je gredoč na shod odtrgal še v lupini z oreho ega drevesa. »Poglejte, pravi v najsilnejšem dokazovanju, tu 8em gredoč odtrgal oreh z drevesa. Tu vidite lupino, ta lupina je grenka in zo-perna in pameten človek jo razdrobi, da pride do užitnega jedra. Glejte, to vam ponujajo kristjani, zlasti katoličani. Potrpite 1 Ddani nosite butaro, katero vam nakladajo bogatini I Le zaupajte, tukaj na svetu morate trpeti, a za to bodete pa v nebesih dobili plačilo. Tako vas begajo kristijani in vi jim verjamete, dasi vas potem tukaj čaka le grenka lupina, a v večnosti nič, ker je ni! — Vrzimo proč take nauke, kakor jaz tukaj vržem orehovo lupino.
Sedaj imate pred seboj trdo luščino, to so liberalni nauki, kateri delavcem izročajo trdo luščino, za-se pa prihranijo sladko jederce. — Tudi to trdo luščino moramo razdreti, zakaj jederce ni le za bogatine, ampak tudi za nas delavske trpine.
Po teh besedah prekolje z nožem trdo luščino na dva dela. Ne da bi pogledal, kaj je v njih, začne govoriti: Glejte, to pa je podoba socijalističnih naukov in njih sadov. Zemlja je naša, je delavcev, naši so njeni sadovi! Vze-
3. Jezus Kr. je torej dar za naše izveličanje: daroval se je za nas na lesu križa... „Sv maša pa je — pravi katekizem — vedna daritev nove zaveze, pri kateri se Jezus Kr. nekrvavo daruje svojemu nebeškemn Očetu pod podobama kruha in vina“. In ta daritev se bistveno ne razločuje od daritve na križu; samo način darovanja je različen. Duhovnik je isti — Jezus Kr. —: na Kalvariji viden, na altarju neviden in skrit v mašniku. Dar je isti — Jezus Kr. —: na Kalvariji je v resnici prelil svojo kri, na oltarju se nekrvavo daruje, skrit v podobah vina	in	kruha. Daruje se Istemu	—	kakor	se	je daroval na Kalvariji	—	ne-
beškemu Očetu. Razlike *o samo zunanje;	notranje bistvo, daritev je ista.
4.	naš Izveličar pa je hotel	—	„to
delajte v moj spomin!1* — naj so vsi
ljudje deležni njegove vzvišene in izve-ličavne daritve; naj vsakdo prejema blagoslov, ki ga daje On pri sv. maši...
Vidiš torej, kdo zahteva, naj ho-
dimo v cerkev častit in molit Boga! — Pa kaj imamo od sv. maše? — V tre-
nutku spremenjenja — sredi sv. maše
—	pride Jezus na oltar, kakor Bog in
človek, in »e znova daruje svojemu ne-
mirno jih če ne z lepa pa k silo, radujmo se jih, uživajmo jih. Prijetni so, okusni
so, kakor to jederce orehovo “ Besede
njegove pa prekinejo poslušalci, ki se smejejo in glasno ugovarjajo, da za take sadove ne marajo. — Zgovorni socijalist se prestraši ter pogleda v oreh. Kaj vidi! Malo prahu vidi v njem in črva, ki jo zgrizel jedrce in iz njega napravil prali!
—	Slabo je opravil! — Da, črv je brezbožni socijalizem za človeško družbo in ta črv jo bo zdrobil v prah, ako ga ne zadušimo v kalu. Burno odobravanje je sledilo govoru.
Govoril je še sobrat Bernik o slabih knjigah in časnikih. Svaril je pred njimi, ker provzročajo veliko zlo čita-telju. Pred leti je izšel v „Goriški tiskarni11 kalamon. V tem kalamonu je črno na belem, da komur se obesi na vrat, ga ne zadene nobena kroglja. Nekje pa so obesili kalamon petelinu na vrat, a glej, že prvi strel je podrl petelina. Z lažmi deluje slabo časopisje, in gorje mu, kdor veruje.
Oglasil se je za besedo delavec Š i-nigoj. V krepkih besedah je pozival sobrate k edinosti in trdni organizaciji. Obema govornikoma so zborovalci ploskali !
Ker se nihče več ni oglasil k besedi, zaključi predsednik shod, spominjaje se rojstnega dne presvitlega cesarja s trikratnim živijo na cesarja in sv. Očeta, zborovalci so zapeli cesarsko pesem.
Kaj hočejo liberalci?
„Prim. List“ prinese večkrat kako žalostno novico, kako ravnajo in gospodarijo liberalci po onih državah in deželah, kjer so v večini. Prva in edina točka na programu vseh liberalcev je boj proti katoliški cerkvi. Kdor tega ne veruje, naj pogleda na Špansko, Portugalsko in Francosko, kjer preganjajo duhovnike in redovnike ter jih pode iz dežele ter kujejo nove postave proti katoliški cerkvi. Potem pa dostavlja „Primorski List" prav umestno in resnično, da bodo črez par let, ko pridejo liberalci na vrhunec, tudi pri nas isto delali, ako se jim krepko ne ustavimo. Ta opazka „Prim. Lista" pa je hudo zadela v srce naše liberalce, ki pišejo in izdajejo „Primorca“ in „Sočo“. Zakaj? Zato ker je resnična. Tudi sleparju se najbolj zameriš tedaj, kadar mu rečeš, da je slepar. Resničnosti gori navedenih besedi ni treba veliko dokazovati. Čakajte časa, ko bodo imeli liberalci večino v državnem zboru. Potem bodo tudi slepci videli in gluhi slišali. A takrat bo prepozno. Sedaj so še, hvala Bogu, liberalci v našem državnem zboru v manjšini, a vendar smo videli, kaj si vse dovoljujejo, kam meri njihovo stremljenje. — „Proč od Rimal11 To je bojni krik liberalcev. Pod tem geslom se združujejo danes vsi liberalci avstrijski ne-glede na narodnost, eni bolj očito, drugi bolj prikrito. Kaj pa je to „Proč od Rima11? „Proč od Rima“ pomeni proč od kat. cerkve. V Rimu stoluje poglavar kat. cerkve, sv. oče papež Proč od Rima je tedaj proč od rimskega papeža, tedaj proč od poglavarja kat. cerkve, tedaj proč od namestnika Kristusovega, tedaj proč od Kristusa samega. Kdor tega ne vidi, je slep, kdor pa noče videti, je skrajno hudoben.	(Dalje	pride.)
beškemu Očetu: sam Jezus moli svojega Očeta, sam Jezus prosi za nas — grešnike — prosi za milosti, ki bi jih sami ne mogli izprositi... In zdaj pomisli: za koga prosi Jezus rajši, ali za onega, ki je doma, ali za one, ki so v cerkvi, ž Njim združeni v molitvi?
Jurij: Ti si za-me že preveč pobožen — lahko me še pregovoriš, da pojdem „h menihom11...
Tone: Pusti šale; Bog daj, da bi najini pogovori obema koristili... Za danes le dve besedi še: glej, o sv. maši bi ti lahko govoril cel dan in še bi ne nehal — tolika je ta skrivnost, tolika je ta daritev nove zaveze... In to se ponavlja vsak dan: „Vsak dan se daruje
—	piše sv. Hipolit, ki je živel koncem
2.	stoletja — dragoceno Telo Kristusovo in Njegova kri na skrivnostni mizi'1.
Zlasti pa ob nedeljah in zap. praznikih za nas vse: škof mašuje za ce!o škofijo, vsak župnik pa za svojo faro ... Blagor nam, da imamo to daritev — kako nesrečni so protestantje, ki so zavrgli sv. mašo; kako nesrečni tudi naši ljudje (odpadniki), ki smešijo sv. mašo in mašnike obrekujejo . .. kajti ui mogoče, da bi mašnik, ki vsak dnu
Politični pregled.
Kolegij sv. Jeronima v Rimu.
— Pred dobrimi štiristo leti so osnovali v Rimu bivajoči Hrvatje zavetišče svojim rojakom-ronmrjem, ki so obiskali grob sv. Petra. Papež Sikst V. je pridelil zavetišču tudi nekaj kanonikov. Sedaj je pa sv. Oče dovoli1, da se ta zavod spremeni v kolegij sv. Jeronima, v katerega se bodejo sprejemali nadarjeni hrvaški duhovniki radi nadaljne izobrazbe. Pravico pošiljati v la kolegij svoje gojence imajo: nadškof zagrebški, škofje sremski, serijski in križevski zjedinjenih grških obredov, potem rimsko-katoliški nadškofje zader-ski, vrhbosanski in barski ter škofje: dubrovniški, splitski, šibeniški, hvarski,
ima mnogo naročnikov plačati naročnino še za leto 1900. Vedite, stroškov imamo veliko. V liskami moramo sproti plačati. Cena listu pa je tako majhna, da jo lahko vsakdo poravna.
Umrl j«? g. Vinko Vodopivec, nadučitelj v Grgarju. Bil jo izboren in iz-glodon učitelj, katerega so vsi kraji kjer je deloval, hvaležno spominjajo. Družini njegovi naše iskreno sožalje!
<’• FnimMsek Knavs jo zapustil našo nadškofijo ^^Nstopil v misijonsko družbo lazaristov^ Gradcu. Bil je vrl duhovnik, ki je so svojim delovanjem zapustil blag spomin med ljudstvom goriške okolice. Najboljše spnčgvalo mu je dala
»Soča11, ki se celp-^6»)«muem odhr uuuruviusni, spiiism, siuumsiu, llvur!Sltl) I j®eiava iv!u?j	«
kotorski, trebinjski, mostarski, banjaluški,<> f-i—
ter krški, tržaški in p o r e š k i.	^Gospod	davčny
Sedaj je ves laški Izrael po koncu, ker je sv. Oče s to odreditvijo tudi Trst in Istro pritegnil v narodno skupino Jugoslovanov, pa pomagalo ne bo nič. Hrvatje se bodo šolali v svojih zavodih in ne bodo vezani na vsiljivo 1’avilo colturo.
Kaizl umrl. — Bivši finančni minister, profesor nacijonalne ekonomije na vseučilišču v Pragi, ter poslanec dr. Jos. Kaizl je umrl 19. avgusta na svojem posestvu Miskovice na Češkem. Nedavno je obolel za mrzlico, od katere je že skoro popolnoma okreval; toda nenadoma se mu je povrnila neka bolezen v črevih, radi katere je bil že vlansko leto operiran. Umrl je previden s sv. zakramenti. Češki narod in ž njim vsi avstrijski Slovani zgube v tem možu vrlega Slovana, velikega učenjaka in spretnega politika, ki bi imel še mnogo govoriti v našem parlamentu. Njegove zmožnosti so bile tolike, da so ga primerjali nemškemu liberalcu in nekdajnemu zakonodajalcu Plener-ju, katerega je baje celo presegal. Seveda so ga Nemci odrivali, ker se je vedno čutil sinu svojega rodu. Skrbel je zlasti, da zadobe slovanski jeziki ravno-pravnost z nemškim v uradu.
Nesrečna vinska klavzula. — -■ Časopisi poročajo, da je italijanska vlada namenila, da se še pred pričetkom pogajanj s sosednjimi državami glede novih trgovinskih pogodb kot nekak predpogoj spravi v razgovor zadeva o carini na italijanska vina. V prvi vrsti se to tiče Avstro-Ogerske, ki je bila dosedaj najboljša molzna krava italijanskim vi-notržcem in na katero bi hoteli italijanski krogi uplivati v tem smislu, da bi se udala in z nova omogočila usodno vinsko klavzulo. Resnica pa je le, da si želi Italija mnogo prej trg. zveze z Avstrijo nego pa obratno.
Mirovna pogodba mej Kitajsko in drugimi državami bi se bila imela že minuli teden podpisati, a od strani Kitajske same obstoje še vedno neke zapreke. Mej drugimi gre za to, ali naj se odpre plovba po reki Koang do Šangaja, po kateri naj bi bila odprta v Šangaj pot tudi trgovini vnanjih držav. — Časopisi poročajo tudi, da je v Manžuriji velika povodenj, ki je razdrla veliko mostov in poškodovala tudi železnico.
Novice.
Naročnikom. — P. n. nike prosimo, naj nam prej ko
naroč-
mogoče
dopošljejo dolžno naročnino. Žalibog, da
uživa Telo in kri Jezusa Kr., take pregrehe počenjal, kakor jih našteva marsi-kak časopis mnogim mašnikom .. Saj pravi sv. Fr. Sal.: „Sv. maša je solnce vseh duhovnih opravil, središče kršč. vere, duša pobožnosti, neizrekljiva skrivnost, ki obsega brezdno božje ljubezni'1.
In zat6 mislim, da tudi ti ne boš več govoril: „l)oma lahko molim kakor v cerkvi!'1 In: „kaj imam od sv. maše?'*
—	O gotovo ne ... Zat6 pa tudi hodi rad v cerkev; pojdi, kadarkoli vtegneš in moreš, h sv. maši: tam je naš Izveličar, za nas prihaja iz nebes, za nas se skrivnostno daruje... On nas ljubi, nas blagoslovlja — čeprav Ga tolikrat žalimo in smo Mu nehvaležni; čeprav Ga zaničujemo in rajši poslušamo neumneže in bogokletneže, nego Njegov mili glas: On lias ljubi in blagoslovlja...
Z Bogom !
Jurij: Kdaj se zopet vidiva?
Tone: Drugi teden enkrat — če ne pojdem kam : potovanje je naše (študentov) veselje. .
J u r i j: Pa — z Bogom!
W ^	^ mm m f	(P ^ #
(ni/cijal g. Ffan Kavs' premeščen je h Pulja v Gorico.
Zn »Šolski Dom11 in „Alo,jzije-
višče“ je poslal našemu upravništvu veleč. g. Ivan Abram, stolni korar v Gorici in sicer: 50 K za .,Šolski Dom11 in 50 K za „Alojzijevišče“. — Hvala!
Vipavska železnica. —- Delo na Vipavski železnici prav pridno napreduje. Poleg domačih delavcev je tudi* mnogo Hrvatov, celo iz Bosne so prišli delavci. Predor pri Dornbergu, ki bode dolg od 120—130 metrov, je baje skoro do polovico izkopan. Pri sv. Križu treba bode napraviti drugi predor. Tudi poslopja za postaje se že zidajo. Izkopavajo se tudi pridno vodnjaki na postajah, v katerih se v globočini od 6—8 metrov že nahaja živa voda. Sploh se je nadejati, da se izroči ta črta prometu v prihodnji spomladi in sicer še pred določenim časom.
Tehnična ekspozitura za novo železnico od Gorice do Podbrda, ki bode izdelovala podrobne načrte ter nadzorovala gradbo te proge, vzela je v najem Boeckrnannovo palačo, t. j. poslopje, ki je bilo kupljeno v ta namen, da se v njem nastani sčasoma malo semenišče.
NesrtM*e. — V Ajdovščini se je v pondeljek 19. t. m. dogodila grozna nesreča v družini g. davkarja Šubica. Dekla je vlila petrolej na drva; pri tem se je vnel petrolej v posodi, ki je razpočila. Brž je bila vsa kuhinja v plamenu. Dekla je v hudih bolečinah umrla. Gospa Šubičeva in mal otrok, pa sta se hudo opekla.
V Dornbergu se je splašil konj. Nek mož iz Renč, ki je vozil kamnje za železnico, je hotel konja ustaviti. Kolesljevo oje pa mu je predrlo prsi, tako da je bil mož takoj mrtev.
Št. Andrež. — Sv. misijon se je sklenil v nedeljo. Reči moramo, da tako ogromne udeležbe nismo pričakovali. Prišli so ljudje iz Sovodenj, Mirna, Vrtojbe, Št. Petra itd. Dolga procesija se je vila daleč okoli cerkve. Štandrežka dekleta so bila v ogromni večini vsa v belo oblečena. — Z obiskovanjem sv. misijona moramo biti zadovoljni. Pri vsakem govoru je bila udeležba po domačih razmerah obilna, posebno pa v četrtek in na dan sklepa je bila obširna cerkev natlačena.
V sobotni „Soči“ se je oglasil znani Zavadlav po domače „Gerbov sin11 in nas poziva, naj mu dokažemo, da je on poročal „Soči“ o sv. misijonu. Kdo mu je to očital, da je on pisal omenjeno notico v „Sočo“. Mi nismo imenovali nobene osebe, samo smo rekli, da sje nahaja tudi v Št. Andrežu ljulika. ... Še le spodaj smo imenovali Zavadlava, da se je širokoustil po Št. Andrežu radi sv. misijona. — Sicer mi poznamo tega Andreja Zavadlava še iz shoda v Sovodnjah, kateri se je vršil lansko leto. On je bil glavni razgrajač. Na druge izbruhe in surovosti, katere je on (?) nakopičil v dopisu, mu ne odgovarjamo.
V zadnji „Soči“ je tudi en dopis iz Št. Andrežu, v katerem dopisnik graja g. župnika, zakaj da je vzel tudi enega kapucina za spovednika, češ, da je poii-tikoval v spovednici. Od zdaj naprej se bo moralo prašati naprednjake, katere spovednike je poklicati v okolico. Revčki, povsod bi radi .,komandirali11, pa ne bo nič.
St. Viška gora. — Preblagega mladeniča Andreja Laharnar, 24letnega sina premožnih starišev pod h. št. 121 na Gori, ni več mej nami. V petek 16. t. m. položili smo njegovo truplo v blagoslovljeno zemljo, kjer bode čakalo vstajenja mesa.
Vkljub slabemu vremenu zbralo se je mnogo ljudi, sorodnikov in prijateljev njegovih. Žalostnim srcem in z gorečo
molitvijo ho ga spremljali k zadnjemu počitku. Suj ločitev od tucega mladenič«, kakor je l>il pok. Andrejc, mora bili brilka in pretresljiva za vsakogar, ki ga je poznal in Se ni popolno sprijenega srca.
Tih in miren, vnel za vse dobro, (joreč častilec sv. H. TJ llil jc mej prvimi mladeniči, ki so sc vpisali v tukajšnjo bratovščino vodnega češčenja presv. H. T. Zvesto je opravljal češčenje, dokler je mogel.
Ljubil jc dobro berilo — slabega, liberalnega časopisa ni mogel trpeti — ter vsled velike nadarjenosti iu marljivosti nabiral si je zlatili naukov, tako da je prav dobro razumel časovna vprašanja; norost in zaslepljenost domačih naprednjakov je pa pomiloval ter obsojal kot sramoto za ves okraj.
Skupnega romanja v Kimu se je lansko leio tudi on vdeležil. Spomini na sv. mesto, kakor mi je večkrat zatrjeval, so mu bili v največjo tolažbo v bolezni.
Ker je bil cerkveni pevec, poslovili so se na dan pogreba od njega tovariši-pevci pod vodstvom našega znanega Ivana Laharnar, se žaloslinkami v njegovi domači hiši, v cerkvi in na grobu.
Dasi premožnih starišev, vendar bogastvo ga ni mikalo, še manj pa zvabilo v slabe družbe; njegovo verno srce je iskalo drugih večnih, stalnih zakladov, ki jih je kakor je upati, gotovo tudi našlo. Kakoršno življenje, taka tudi smrt.
Kratki so dnevi na svetu za nus,
Urno niiin zgine odločeni čas;
Blagor jim, ki v Gospodu zaspi';,
V slavi nebeški se lam prebude.
Moli in prosi, dragi Andrejc, za svoje nesrečne stariše, moli in prosi za svoje sorodnike, tovariše in tovaršice — a ne zabi tudi svojega prijatelja Ignacija   da bi skupno uživali slavo nebeškega, večnega Kralja... H. I. P.
S Kanalskega. — Dandanes se ljudstvo organizuje povsod s tem, da si ustanavlja gospodarska društva, zadruge, izobraževalna društva itd., videč, da le v edinosti je moč in rešitev iz sedanjega bednega stanja. Pri nas pa ni tako, ra-zun malih izjem spi še vse spanje starih zlatih časov, ne zmeneč se za to, da so se časi v marsičem spremenili, davki pomnožili, druge potrebe narasle in ni čuda potem, da blagostanje ljudstva propada, ker isto ne koraka v napredku s časom. Ni ga mogoče okraja, da bi imei tako slabe cestne zveze, kakor kanalski. Sedanji cestni odbor, vnet za zboljšanje cest v okraju, izdal je oglas na županstva, kako misli to izvesti in mesto, da bi ljudstvo z veseljem sprejelo ta korak, dobila so se „poštena“ starašinstva, ki temu nasprotujejo. Gotovo je, da brez žrtve ni nič in kapital, ki se založi v občekoristne potrebe, obrestuje se bogato. Naše ljudstvo ne vidi svoje koristi. Znamenje, da mu pomanjkuje izobraženosti. In ni čuda, da je revščina tam, kjer bi bilo lahko blagostanje. Ljudstvo si samo ne zna pomagali, ali po nekaterih krajih celo noče: s kako težavo se ponekod ustanavljajo kmetijske zadruge in druga društva in koliko neumnega nasprotovanja se mora premagati prodno se pride do cilja, ve le oni, ki ima pri tem kaj opraviti. Resnično je tukaj, da ljudstvo svojo nevednost zelo drago plačuje; zato pa morajo v to poklicani faktorji skrbeti in delati na to, da se ljudstvo izobrazuje in to z branjem dobrih knjig in časopisov. V ta namen naj bi se povsod ustanavljala kmetijska bralna društva ter med ljudi razširjevali dobri časniki in koristne knjige. Pozimsko kvartanje bi se odpravilo in s tem tudi marsikatera v ljudstvu vkoreninjena napaka. Izobraženo ljudstvo je podjetno, ter se tudi tako hitro ne potujči ; skušnja uči, da kdor zataji svoj jezik iz nevednosti, pozabi tudi na vero, kar se lehko opazuje na polaščenih otrocih slovenskih starišev v Gorici in Trstu. Komur je tedaj blagor našega ljudstva na srcu, naj deluje v navedenem smislu, in trud mu bode poplačal Vsemogočni.
Iz Kanalske doline. — Splošno se govori, da je črta bohinjski železnici v glavnem določena; vendar pa da bode komisija, ki se je v Gorici ustanovila, celo črto še enkrat pregledala in potrebne spremembe ukrenila, posebno pa glede postaj, ki se ne določajo zaradi železnice saine ampak zaradi ljudi. — Knr zadeva postaje od Podbrda do Kanala, je z njimi dobro preskrbljeno; ne pa tako od Kanala do Gorice. — Od Kanala do Gorice je le ena postaja določena in še ta na skrajnem koncu občin Deskle in Anhovo.
—	Tako imenovana „briska“ postaja — za Brice — v Plaveh. Občini Deskle in |
Anhovo pa, ki štejeti okoli 2500 duš in bodeli dajali železnici največ prometa na Kanalskem — ne bodeli imeli prav zn prav nobene postaje, ker la bi morala biti kje v središči omenjenih občin. To središče pa bi bil svet pod Desklami pri „Kokčevem“ mlinu — če l>6de tekla železnica po levem bregu Soče, ali pa svet pod Anhovem — če hode tekla železnica po desnem bregu Soče. — Obe občini bi se zvezali s prepotrebnim mostom čez Sočo, ki bi začasno nadomestoval eesto ob desnem bregu Soče, za katero cesto se občina Anhovo vže loliko let bori.
Ljudem ob italijanski meji, Občinarjem Deskle in Anhovo, vsega skupaj 2500 prebivalcev, bi se železnica približala za celo uro hoda. Postaja Deskle oziromu Anhovo bi služila tudi obiskovalcem „Svete Gore“ iz Tolminskega in Gorenjskega — toliko bolj ker je upanje, da bodo čč gg.
00. frančiškani na sv. Gori izpeljali načrt ranjeega monsign. Rutarju, nekdajnega voditelja svetišča Svetogorskega namreč: zvezali sv. Goro z Desklami s cesto slično onej, ki pelje iz Solkana na sv. Goro.
Toraj Desklani, Anhovci, pozor dokler je čas I
Iz Srednjega. — Blizu Srednjega kraljuje naš plemeniti Pavliha. Kakor petelin zaganja se v našega dušnega pastirja. Ker pa sam nima dovolj zmožnosti, zatekel se je k velikemu mojstru Andrejcu v Gorico. Prebil je praktični kurs v zabavljanju čez duhovnike, in zdaj kot preizkušen zabavljač zabavlja. Tudi še vedno ta Pavliha vsiljuje ljudem vmazane časopise, tako da so ljudje že do grla siti njegove vsiljivosti. Do svidenja pl. Pavliha.
Iz Ročinja nam pišejo dne 13. t. m.: Velika elementarna nezgoda je zadela včeraj našo občino. Debela toča je uničila vse, kar je rastlo na polju. Sadni pridelek je ves pokončan, grozdje je vse po tleh, ajda je kakor požeta. Škoda je naravnost velikanska, ljudstvo je kar zbegano. Prosimo pristojne činitelje, da ukrenejo potrebne korake, da se opomore trpečemu prebivalstvu. »
Anhovo. — Čital sem pred nekaterimi meseci v „Primorskem Listu“ tožbo o tuk. obhodniku, da ne izpolnuje prav svoje službe. Tega se mu sedaj ne more več očitati, marveč ga treba pohvaliti radi marljivosti in vestnosti. Okli-eevanje pred cerkvijo se je tudi zboljšalo. da smo zadovoljni.
0 neki drugi stvari pa se moramo po pravici pritožiti. Naša občinska pisaril ica je odprta le ob nedeljah, .v njej se uraduje le ob nedeljah. To ni prav! Uradovati bi se moralo tudi v tednu vsaj nekatere dneve. Občinarji potrebujejo včasih kaj nujnega, pa morajo čakati do nedelje To naj bi se odpravilo, oziroma uvedlo uradovanje tudi v tednu. S tem bi se izpolnila želja vseh Občinarjev.	Nekdo.
V	Tolminu nimajo v nobeni pro-dajalnici ali krčmi (niti v hotelu „Mo-drijan") žveplenk družbe sv. Cirila in Metoda. Tako poroča potovalec v neki ljubljanski list. To je pač že največja narodna malomarnost!
Iz nekega poročila avstrijskega konzulata v Parizu posnemamo, da je vzbujalo na zadnji svetovni razstavi večjo pozornost naše res lepo sadje, katero popolnoma lahko konkurira s sadeži iz Italije, Španske in Belgije. Na Francoskem povžijejo v zadnjem času toliko sadja, da ga dovažajo, dasi dežela sama producira neznanske množine, celo iz Amerike. Poročilo pravi, da bi se naše sadje, zlasti goriško in istrsko, drago prodajalo na pariškem trgu. Opozarjamo posamezne posestnike, ki imajo dovolj namiznega sadja na prodaj, in tudi zadruge, da si poiščejo potom a v-strijskega konzulata v Parizu novih odjemalcev na Francoskem.
Iz Kobarida. — Semenj na
1	d e r s k e m. Vsako leto na nedeljo po sv. Roku prirede fantje na Iderskem ples. Letos je običajni ples na ta dan izostal zaradi sv. leta. A to ni bilo prav nekaterim kobariškim učiteljem (sedaj na počitnicah), oni bi bili na vsak način radi plesali. Zategadelj so se napotili do iderskega gosp. župana in silili vanj, naj dovoli fantom ples. G. župan se je skliceval na sv. leto, katero moramo kot pravi kristjani upoštevati, in je njih usi-Ijivost odločno odklonil. Odločno je zavrnil njih ugovore: kaj to. če je sv. leto
1. dr. Čast g. županu, le tako odločno tudi še drugače!
Veselica v K o b a r i d u. V nedeljo priredi čitalnica, oziroma tukajšnja
liberalna garda z Gahrščekom na čelu veselico. I)a bo imela vsa veselica strankarsko pobarvano liberalno lice, je jasno. Pesni, katere se že dolgo časa učijo v čitalniških prostorih (pri odprtih oknih na trgu), znajo že tudi kobariška dekleta iu otroci.
UI a g o s I o v I j e n je nove g a k r i ž e v e g a p o t a. V nedeljo 2f>. t. m. se bo v kobariški farni cerkvi slovesno blagoslovil nov križev pot. Slovesnost se bo vršila ob JO. uri.
Od Idrijce. — Gospod urednik, pač sramota za našo duhovnijo, da mlečno-zobi, golobradi zamorček Pavliha našega prečast. in vse hvale vrednega gospoda nunca vlači po smrdljivih časnikih. Pa ta Pavliha nima toliko zmožnosti, da bi svoje ime brez pogreška podpisal (Abe-cedrucker opb. ured.i, temveč letelo je ščene v Gorico, naletelo na lažnjivega Drejčka, in hajdi ga Drejček v „Sočo“. Možje ob Idrijci, če imate še kaj spoštovanja do svoje duhovnije, zaprite vrata takim zamurčkom. V kratkem potegnemo Pavlihi kakor njegovemu sivolasemu tovarišu krinko raz obraza, jih pokažemo v pravi luči ter vam opišemo zgodovino novega koša, korita kakor tudi dobro znane skrinje. Našim gorjanom pa kličem v spomin dobroznani slovenski pregovor, ki pravi:
Kdor se z liberalci brati, kmalu nima s čim orati.
Na svidenje Pavliha.
Več gorjanov.
Pismo spreobrnjencu. — Ljubi brate I Dolgo sem se vsajal nad Teboj in Te včasih na tihem preklel, ker si držal s klerikalci. Ne vem, komu bi se zahvalil, da sem bil uslišan. Ti si torej naš, Ti od včeraj liberalec, ali če lažje izgovoriš naprednjak! Tako je prav, to je moško! Ravno Tebe v Tvojem kraju potrebujemo, da boš gledal na nazadnjake, posebno pa še na „larje“. Ne izpusti ničesar iz očij! Pozor sokole!
Vprašaš me pa, kaj je naš program? Tepec, kaj Ti pride še na misel ? Naš program je jasen, ko beli dan. Napredek na vse strani, na desno in levo, gori in doli, naprej in nazaj. Sedaj programa ravno nimam, tudi je predolg, da bi ga prepisal, potrpi, ko Te obiščem zato, za kar pa ne vem če bo — čas, Ti ga že razložim. Za danes na kratko: Šinfaj, kolni, glej grdo, laži četreba črez vse „larje“ od najvišjega do najnižjega, črez vse farške kuharice od prve do zadnje, pa boš pravi izobraženi, olikani in lini liberalec. Drugega za sedaj ne potrebuješ! Vsaj jaz tako delam, to so nas tudi v Gorici učili in po listih še vedno uče, — in najvišje napredne glave, vsi napredni kronjuristi me spoštujejo, me imenujejo svojega, mi pišejo, pošiljajo razglednice in občujejo z menoj prav prijateljski. To je kaj vredno s tem se lahko ponašam, to so sladkosti nad tržaške lige.
Samo to me jezi in silno peče, ker nam klerikalci očitajo, da ima naš program samo in prav samo jedno točko, to je: gonjo ali lov na farjeu! Ne vem kdo jim je to povedal? Ko bi ga zavohal, natepel bi ga, potem bi pa ga precej tekel k velikemu fotru Gabrščeku zatožit. Ta, ta bi mu dal vetra in popra!
Seveda naročiti moraš hitro „Sočo“ in „Primorca“, ker to sta naša lista, ki delata za dušni in telesni blagor kmetskega ljudstva. ,,Primorski List1 pa vrni z največjim zaničevanjem in ogorčenjem.
Opomnim Te še, da kažeš povsod svojo maniro; tudi v tern moraš biti napreden. Če greš v cerkev, za kar pa seveda nimaš dosti časa in si še bolan, stoj vedno, roke imej zadaj na hrbtu, pokle-kovati ni ravno treba, ker imaš revmatizem. To delajo tercijali in tercijalke, ne pa naprednjaki! Pa brado in inuštace — seveda po laški modi — moraš nositi, ker drugače si preveč podoben klerikalcem, ki se večinoma brijejo. Če Te kak klerikalec sreča, grdo ga poglej, če Te pozdravi, moško mu odgovori, če Te hoče podučiti, oštej ga, krepko zakolni in bežal bo. Skrivaj, in ko si sam, daj mu vse priimke, da bo imel rešpekt pred teboj. No danes se mi mudi, zato ne zameri, če končam. Prihodnjič več! Dokler boš stanoviten naprednjak.
Zanašaj in vprašaj za svet vedno svojega zvestega
Andreja narodno-naprednega odbornika.
Tatvina v kromberški cerkvi. —
Po noči od nedelje na pondeljek je neznan uzmovič okral skrinjico za miloščino
v Krombergu. Tal se je skril v cerkvi, katero ji? cerkovnik zaprl. Zaprl v cerkvi je brezskrbno odprl skrinjico ob misijonskem križu ter iz nje pobral okoli (>() kron denarja. Na lo je pri koru odprl okno ter z okna nad 4 metre visoko skočil na prosto ter jo popihal v črno noč. Tudi v Šempetru je nekdo povohal v cerkveno skrinjico, pa je dobil le okoli f)—(i kron.
Iz Volčjega grada pri Komnu nam poročajo: Imeli smo občni zbor bralnega društva „I)omovina“ dne 18. avg. Bila je huda agitacija cel leden, ker so naprednjaki napeli vse moči, da odbor spravijo v svoje roke, želeč si naročiti pohujšljive liste, katerih dozdaj društvo ni naročalo. Nekdo je vpil in rotil, da mora zmagati. A zaman. Zmagali so pošteni ljudje, ki „Soče;‘ in »Rdečega praporja“ v društvu nočejo.
Iz Davče. — 1. septembra t. I. bo v .Davči blagoslov novega oltarja. Na ta dan se vsi zelo veselimo. Pa ni čuda. Saj smo dolgo želeli imeti lep altar in sedaj ga imamo. Naredil nam ga je Andrej Lavrenčič, kamnosek v Koprivi na Krasu, po nizki ceni in v občno zadovoljnost. Dne 27. junija je vsemu svetu, kakor daleč se je slišalo, naznanilo pokanje topičev, da oltar stoji. Naredili smo tudi tlak okolu oltarja iz cementnih plošč in naročili smo tudi tri svetnike. Vse to delo nas je toliko zamudilo, da nismo mogli prej opraviti to slovesnosti. Zato bo še-le 1. septembra na angeljsko nedeljo blagoslov oltarja in svetnikov.
Iz Škrbine smo prejeli izjavo gg. Jos. Dugolina in Franca Cotiča, v kateri pravita, da sla pripravljena položiti pri č. g. župniku 100 K, ki naj pripadejo cerkvi, ako jima dopisnik „Prim. Lista“ z dne 11. julija dokaže, da je resnica, kar je pisal.
Uredništvo „Prim. Lista“ ima v teh stvareh mnogo izkušenj, zato zahteva, da se denar naprej položi. Dokler se to ne zgodi, ne dovoli v listu nobenih polemik !
Toča je pobila po nekaterih krajih na Vipavskem. — Posebno prizadet je Erzelj.
Ogibajte se ovaduhov i — Mlade, neizkušene ljudi, posebno pa našo srednješolsko mladino opominjamo, naj pazi, s kom občuje, kaj govori in dela.
V deželi imamo žulibog tudi list, ki se ne sramuje napadati sedaj delujočih mož celo radi besedij in dejanj iz njih mladeniške, dijaške dobe. Tako piše n. pr. ,.Soča“ od 13. t. m. o nekem bivšem dijaku goriške gimnazije, ki je letos dovršil svoje teolog, študije: „Nam sicer njegova sedanja pobožnost prav nič ne imponuje, ker tička poznamo, poznamo tudi njegovo vero iz polu preteklega časa. Še v semenišču je bil, pa ga je bodoči poklic mikal le v toliko, v kolikor mu bo nudil pečenih piščancev. — Lahko bi povedali še, ali bodi dovolj toliko...“ Kdor torej hoče obvarovati svojo popolno neodvisnost, kdor noče, da bodo časnikarske hijene prej ali slej obešale na velik zvon, kar je on kot mlad neizkušen dijak govoril ali storil, ta naj se ogiba ovaduhov. Sapienti sat!
C. kr. kmetijska družba. —
Zdaj ko je deželni zbor za zboljšanje živinoreje dovolil 40.000 K deloma kot posojilo, deloma kot darilo, sešel se je včeraj poseben odsek kmetijske družbe pod predsedstvom Nj.( Prevzv. grofa Franca Coroninija, da se posvetuje o nakupu plemenskih bikov in krav.
C. kr. kmetijska družba. — Danes 22. t. m. ima novoizvoljeni centralni odbor te družbe prvo svojo sejo. Dnevni red: 1. poročilo o volitvah, 2. konstituiranje posebnih odsekov, 3. sestav-Ijenje programa za občni zbor, ki se ima vršiti v Červinjanu.
Rudniški supertosfat. — Naročbe na to umetno gnojilo se prevzame pri našem c. kr. kmetijskem društvu do 15. septembra t. I. Cena je za jeden celi vagon (10 000 q) 520 kron; manjše množine po 500 kron kvinta!.
„Slovenec“ prinaša vest, da so v Dornbirnu operirali te dni neko osebo, ki je dolgo bolehala na želodčni bolezni.
V želodcu so dobili — žabo. Nam pa piše nekdo iz Amerike o drugem bolniku, kateremu je radi neznosne vročine ostala v želodcu neprebavljena kar cela — raca.
Socijalne drobtinice.
St raj U v Nabrežini. -- Poročajo nam z Nabrežine: Slrajk še vedno trnje. Delavci vstrajajo pri svojih zahtevali. Naenkrat seje položaj poslabšal, in sicer na škodo delavcem. Gospodarji se namreč nočejo več podajati ter so izjavili, da raje opuste vsa podjetja ter zapro vse kamnolome in delavnico. Ako se to zgodi, ostane kakih 700 oseb nakrat brez dela in zaslužka. Strašen udarec za ubogo ljudstvo. Mi le želimo, da se poklicani faktorji zavzamejo za stvar, ter perečo zadevo rešijo, da se IjuJstvo izogne neizogibni krizi.
V „KdeiVm praporju44 Kristan poroča o shodu v Podgori. Poroča seve tako, kakor je njemu prav. Pravi tudi, da dr. Pavlica ni niti počakal konca odgovora, temveč se je naenkrat odstranil. Dr. Pavlica ni zgubil pogumu, a dalje odgovarjati ni hotel, ker hi itak Kristan imel zadnjo besedo. Čemu bob v steno metati.
Kako je Kristan bril norce s podgorskimi delavci. — Na shodu v Podgori je bil Kristan Židane volje! Govoril je prav šaljivo o ,.ubogem siromaku1* v Vatikanu, rimskem papežu, kateri ima toliko kapitalov, da bi tisoč in tisoč delavcev lehko od njih živelo. Ko so mu delavci začeli ploskat, pa se je naglo obrnil in izpraznil vrček piva — seve vse na stroške ploskajočih trpinov! To se je večkrat ponovilo! Ko je izpraznil vrček pa je še bolj navdušpno govoril o tem, kako „žre in pije1* v Rimu 921etni starček! Tako znajo slepariti le soc. de« mokratje!
Ne verujte socijalniin demokratom! — Socijalni demokratje radi povdarjajo, da vera je vsakemu človeku osebna stvar, v katero se ne vtikajo. Koliko v resnici dajo socijalni demokratje na ta izrek, je okusil sedaj vodja pariških soc. demokratov Jaures. Moral se bode zagovarjati pred soc. dem. razsodniki, ker se ni uprl prvemu obhajilu svoje hčere. Soc. demokrati ga radi te osebne stvari srdito napadajo!
Za kratek čas.
„.Jnz pa verujem le, kar razu-mim“ pravi brezverec 12-letnemu šolarju. ki je povedal, da so se učili v šoli pri kršč. nauku o skrivnostih sv. vere. Solarček se namuzne, ter ga praša: ,.Morete li s palcem gibati ?“ „Seveda“! „Kako pu?“ ,.No“, pravi brezverec, »jaz hočem, da se palec giblje, moja volja vpliva na živce moje roke in živec giblje palec*. „No“ pouzame dečko, „bodite tako dober in dajte hoteti, da se vam bodo tudi ušesa gibal e“. Mož pa zarohni: „Smrkavec! kaj ti boš može učil!“
Vedno zaveden! Sodnik: Obtoženec, kdo ste Vi ?“ — Obtoženec (ponovno kaznovani rokovnjač): „V a š d e-1 o d a j a I e c“.
•i 111111111111111111 n 111111111111111111111111 n 11111:11 n trg
= .............................     tl
! Za slovo:	I
—
\ Kliče vsem svojim lju- § j bim vikarjanom, du- | i hovnim sobratom in | i drugim znancem:
Z Bogom, z Bogom!
France Knavs,
.=
3
lazarist.
n M1111 11 n 11 n 111111 n n n 11111111111 n 1111 n 1111 n 111111 n
Teodor Slabanja, $
A srebrar, A
V Gorici, ulica Morali 12 M
v Gorici, ulica Moreli 12,
M priporoča prečast. duhovščini za M izdelovanje cerkvenih posod in JV orodja. Pripravo cerkvenega o- fyj II rod ja olajšuje revnim cerkvam L*J M s tem, da daje tudi na obroke. yi Obroke si pa preč. p. n. gospod 'yi naročevalec sam lahko določi.
oooooooooo
C. kr. priv.
civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec
v G[oriei, na Jravtiiku št. 221. nadstr.
M. PO V ER A J
i
P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim odlekam za vsaki slan.
Lepti priložnost za letno sezono!
Radi preselitve s 1. avgustom 1901 na Travnik št. 5 v pritličje se prodaja blago po tovarniških cenah!
OOOOOOOOOO
Št. 962 Op.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil II. 6 etrtleta t. j. mesecev aprila, maja in junija 1900.
začne v ponedeljek 9. septembra 1901 ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
0(1 ravnateljstva zastavljalnice in ž njo združene hranilnice.
V Gorici, 3. avgusta 1901.
OOOOOOOOOO
j^nton jron,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
oooooooooo
Kanasti*.
Ker se me išče še vedno na Travniku št. 11, kjer sem delal prej in je sedaj tam fotograf Marega, javljam s tem slavnemu občinstvu, (la se nahaja moj novi atelijč že dve leti v
Gosposki ulici
št. 7 II. nadstr. v hiši „Gor. ljud. posojilnice44, kjer je tudi »Krojaška zadruga44. Atelijč je v vsakem oziru najmodernejši, najlepši, naj večji v Gorici, ter urejen velikomestno.
Priporočaje se tudi v bodoče naklonjenosti slavnega občinstva, bi-lježim se z odličnim spoštovanjem
Ant. Jerkič,
odlikovani fotografski zavod v Gorici, Gosposka ulica 7.
OOOOOOOOOO
Krojaški mojster
v
Franc Oufer
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje
vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fme ali pa priproste.
Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila.
xxxxxxxxxxxxxxx
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Serif.) Giril-Metodovo kavo in Ciril-Melodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Kopač A Kutin,
trgovca v Semeniški ulici h. št v. 1.
v lastni hiši, kjer je „Trg. obrt. zadr.“
X)OGOOOQOOQOOGaC
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici ulica Vetturini št. 3.
OOOOOOOOOO
Izvrstna goriška vina
ima na prodaj
Miška drogay Št Pelru
o	o
(pri Gorici).
Priporoča ista tudi za maše čč. gg. duhovnikom. Za pristnost se jamči.
OOOOOOOOOO
. 210
.4’
o,
tn 53
!“	„	£ <V	si
*	-	3^-?
CT £ — T3
w	5S	o	P
-C	E	0-1
£ -O O «=
¥|o-*	š	g8
S	3	,	t-	O
•	s a>’	o.-*-«
C	53 2.	t	N
rz ci
N O)
Oj
W rt a St > “ —• © o « O) JC -S O »s tn
uikelnHKtn anker-remont. žepna ura s posrebrujenu franc, verižico in tokom, prava srebrna remont, ura s posrebrnjeuo umor. žepno verižico in tokom, prava srebrna remont ura za (lame s posrebrnjeuo angl. verižico in tokom, prava ltkarat zlata remont. žepna ura v lepi baržunasti skntulji in elegantno verižico.
Za vsako uro se jamči 3 leta. Nupovoljno se zamenja ali denar nazaj pošlje, torej brez rizike. — Tein enaka naznanila so ponarejena. — Pošilja se proti gotovini ali po povzetju.
BRATJE HUKVIZ
tovarniška zaloga ur in zlatnine na debelo.
Založnik avstr. c. kr. uradniške zveze itd. Krakovo, Stradati /7. (Avstrijsko). Uustrovani ceniki zastonj in franko. Agentje se sprejmejo.
4
♦
4
♦
4
4
♦
f
i
4
i
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
Josip Blokar
na trgu svetega Aniona štev. 11. v Gorici.
Priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portorico i. dr. — Petrolej v zoboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1,2, 3, f, 5. Več vrst riža. Sveče 1 in II. vrste. — Vino v butilknh n. pr. Malaga, Mar- i sala, Cicer, Burgunqer itd. itd.
$ Postrežba točna. Cene zmerite.
.rv.v. .vr. ,v..v v-v r..t.,r,,v ,r ,v..Y..Y ,ir. .~ir.,T,..y..Tr.-r-v ,-ir..v-. ,r, v..v.
J	Lekarna	C'
n ' 1 n 1 1 . 1 n 11I
Prave in edine žel. kapljice
z znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva,—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih, dvakrat na dan!
,,,	.	,	po	jedno	žličico
(\ arstvoua znamka) p0pjjti — Okrepd
želodec, store, da zgine v kratkem času omotica in život n a lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve iti pošiljatve pa jedino le v lekarni
CR1STOFOL.ETTI
v Gorici.
„Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Dorici,
Gosposka ulica hiš. štev. 7.
VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufaklurnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v n a j večji izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, Ghiffon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo, srajce.
Jager itd. itd.
Vse po naj nižjih cenah.
C.eue ho stalne brez pogajanja.
posestnik in trgovec, Gorica,
Šempeterska ulica št. 68,
priporoča p. n. občinstvu svojo trgovino jedilnega blaga, kakor tudi turši-
0'td. itd.
ene so najnižje, f • Ti—i	diinJ
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Gironcoli).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. — Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima najelegatnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo!