Poštnina plačana v gotovini
Naše
Leto IV. — štev. 4 Krško, 31. marca 1951.
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO
27# aprila
borno proslavljali 10-letnico ustanovitve OF
X
Rezultati volitev
DOKAZ NAŠE ZAVEDNOSTI
Ljudstvo našega okraja se je na volitvah dne 18. marca znova v veliki večini izreklo za politiko našega vodstva. Od vseh vpisanih volivcev je glasovalo 97 odstotkov. Od oddanih glasov je bilo 95,43 odstotkov za kandidate Osvobodilne fronte, 4,53 odstotka volivcev pa je glasovalo v skrinjico brez liste. Ogromna večina volivcev je torej s svojim glasovanjem za kandidate Osvobodilne fronte dokazala, da sodeluje z delovnim ljudstvom ter da odobrava pot našega socialističnega razvoja. Majhno je število tistih, kateri ali nimajo v sebi toliko zavednosti. ali pa so se iz svojih osebnih interesov postavili v vrsto tistih, ki nočejo pomagati pri naporih našega ljudstva, pri graditvi svobodne domovine.
Vsi tisti, ki so pri zadnjih volitvah glasovali za Osvobodilno fronto, so odločno glasovali tudi za mir v svetu. Glasovali so proti vsaki krivični vojni, obsodili so vsakega napadalca.
Razpoloženje volivcev je bilo skozi ves dan praznično. Že par dni pred volitvami so po večjih krajih v okraju visele zastave. Okna in izložbe so bile okrašene z zelenjem in s slikami naših voditeljev. Na dan volitev samih so ljudje že v zgodnjih jutranjih urah hiteli na volišča, ki so bila lepo okrašena. S čimprejšnjim glasovanjem so taki volivci hoteli dati tajkojšen odgovor naišiiim sovražnikom, kateri so se trudili, da bi volitve omalovaževali.
Med posameznimi kraji v našem okraju se je najbolj izkazal sektor Artiče-Sromljc-Zdole-Stari grad. Volilna udeležba je bila tam največja. Tako je sektor Artiče v medsektorskem tekmovanju to pot odnesel prvo mesto.
Drugo mesto je dobil sektor Sevnica. Tam so v krajevnih odborih Šmarje in Sevnica odnesli najlepše rezultate. Posamezna volišča v krajevnem ljudskem
odboru Šmarje so že dopoldne vodila v vsem okraju.
Na tre jem mestu je sektor Brežice-Ka-pele-Dobova.
Na splošno so volitve v okraju potekle res v najlepšem redu in ob množičnem sodelovanju vsega ljudstva.
Povedali smo še enkrat vsemu svetu, da se ne bojimo nikogar in- da hočemo samo v miru delati in graditi za boljšo bodočnost domovine. Tudi te volitve so bile odločna manifestacija te naše neomajne volje. Ta naš odgovor, razume danes ves svobodoljubni svet. Jugoslavija danes ni osami j na, napredno človeštvo nas občuduje.
Jugoslavija bo šla pod vodstvom, ki si ga je izbrala mirno, toda pripravljena na vse — po začrtani poti.
Pripravimo se na proslavo dneva Osvobodilne ironle
Razgibanost v tekmovanju, ki ga izvajajo posamezne organizacije Osvobodilne fronte, sindikalne podružnice in pa delovni kolektivi po tovarnah in rudnikih, kaže na to, da se naše ljudstvo v polni meri zaveda, kaj za naš narod pomeni Osvobodilna fronta! Deset let je tega, ko je bila ustanovljena na pobudo Komunistične Partije ter si je zadala v najtežjih časih obstoja svobodoljubnega človeštva nalogo, da pokaže našemu ljudstvu pot v borbo proti okupatorjem, po končani zmagoviti vojni proti fašizmu pa pot v boljše pravičnejše življenje za nov družbeni red.
Dan ustanovitve Osvobodilne fronte je velik dan vsega našega ljudstva. Predvsem pa je to velik praznik nas delovnih ljudi, ki smo pod vodstvom Osvobodilne fronte pridobili osnovne pravice. Vse kar smo v svoji državi napravili, vsi politični
Brigaga je odšla na gradnjo proge DOBOJ - BANJA LUKA
Delovna brigada mladine iz krškega okraja je s pesmijo in z zastavami odšla na delo pri gradnji proge Doboj—Banja Luka! Med njimi so mladinci in mladinke ki so sodelovali že pri gradnji prog Brčko—Banoviči, Šamac—Sarajevo in pa na avtocesti »Bratstvo in edinstvo«. Nasmejanih obrazov, iz katerih se je brala odločnost in neustrašenost, tako so odhajali na zborno mesto.
Med prvimi se je prijavil v brigado tovariš Virant Dušan z Blance. Med brigadirji so tudi tovariš Pečnik Franc z Globokega, Blažinič Karl iz Stare vasi, Martinčič Stane iz Velikega Podloga, Mačkovšek Drago, sekretar okrajnega komi teta LMS, Pirc Ivan s Studenca in tovarišica Kolar Vida iz Čateža.
Bridada je tehnično dobro opremljena. S seboj imajo brigadirji kinoaparaturo.
Posvetimo vso skrb
našim učencem v gospodarstvu
Naši mladini posvečamo mnogo pozornosti. Med mladimi so naši bodoči strokovni kadri, ki bodo imeli važna mesta v našem gospodarstvu. Zato smo jim dolžni nuditi vse, da bodo imeli res vse možnosti, da postanejo dobri strokovni delavci. Predvsem pa je važna povezava med vodstvi strokovnega šolstva z mojstri, ki mladi kader vzgajajo. Tudi sodelovanje staršev učencev v gospodarstvu je potrebno.
Konferenca na strokovni šoli v Brežicah, na kateri so bili zastopani starši učencev in tudi delodajalci nam je povedala marsikaj. Na konferenci, ki jo je vodil upravitelj strokovne šole tovariš Škrabel, je med drugimi vprašanji obravnavala tudi učne uspehe ali pa neuspehe učencev.
Na konferenci smo v prvi vrsti ugotovili, da se mojstri stvarno zanimajo za učne uspehe in pa napredovanje učencev. Za pravi strokovni dvig imajo razumevanje. To je pravzaprav tudi ponos in v čast vsakega posameznega učnega mojstra, če bo njegov učenec pozneje dober kvalificiran delavec-strokovnjak.
Na drugi strani pa smo ugotovili, da se učenci marsikdaj ne zavedajo v dovoljni meri svojih dolžnosti. Kaj preradi poznajo učenci samo dolžnosti mojstrov, nimajo pa sami nobenega čuta odgovornosti in mislijo, da lahko počnejo kar se jim zljubi. S takim načinom bo seveda treba prenehati. Učenci se morajo istotako zavedati svojih dolžnosti do svojih predpostavljenih v delavnicah, v šolah ali pa kje drugje.
Napori, ki jih naša skupnost vlaga v to, da bi učenci v gospodarstvu postali res dobri delavci, so veliki, zato pa bodo tisti, ki teh naporov niso vredni, pač morali z učenjem prenehati.
Marsikje se zgodi, da pošiljajo mojstri učence v šolo, učenci pa se za šolo sploh ne zmenijo. Tak je Dimič Franc, čevljarski učenec iz Bukoška. Iz kovinarske šole sta pobegnila v Idriji Sinkovič Jože iz Sv. Petra pod Gorami in pa Pangeršič Jože iz Globočič pri Krški vasi. Izjavila sta, da se nočeta učiti. Brez znanja pa ne more biti strokovnih delavcev. Takim učencem bo treba razveljaviti učne pogodbe. V šole je treba hoditi. Brez šolskega znanja ne bo mogel nihče polagati strokovnega izpita.
Tudi domišljavost nekaterih učencev je ponekod kriva slabih učnih uspehov. Šiviljska učenka Novak Jožica misli, da že v,se zna. Treba pa je vedeti, da znanja nihče ne zajema z veliko žlico, treba je vstrajnosti in marljivosti. Tudi disciplino bo treba povečati v marsikaterem primeru. Tako se bo moral učenec Bizjak Jože v tovarni pohištva v Brežicah odvaditi zoperstavljati se mojstrom in pomočnikom kadar mu ti dajejo navodila pri delu. Šele potem bo lahko vedel, da je res pravi učenec.
Ti vtisi s konference, ki je dobro uspela pa naj bodo vsem našim učencem v vzpodbudo, da je treba za strokovni dvig njihovega znanja storiti vse, predvsem pa mnogo učenja.
Kot pravi mo jstri-strokovn jaki šele bodo lahko koristili domovini na svojih delovnih mestih.
različne predmete, ki jih bodo rabili pri športu in pa pri kulturnem delu.
Med stopetdesetimi mladimi ljudmi ni bilo niti enega, ki ne bi sklenil, da sc bo vrnil kot udarnik socialističnega dela.
Na delu bodo mladinci bogatili svoje znanje ter krepili svoje telo. Nova proga, nov objekt Titove petletke bo zrasla med stoletnimi bosanskimi gozdovi. Vezala bo industrijske kraje naše države, odprt bo nov vir črpanja gospodarskih surovin.
Za prvo brigado bodo odhajale naslednje. Mladinski aktivi zbirajo prijave zavednih mladincev.
Odhajamo gradit! Delo za skupnost je naš program!
Tehnika se razvija
Pred kratkim se je v Krškem vršila okrajna skupščina Ljudske tehnike, ki je pokazala, da so nekatere osnovne organizacije Ljudske tehnike v našem okraju dosegle lepe uspehe. Predvsem velja to za avtomobilska-motociklistična društva.
Ti uspehi so vidni predvsem, če pregledamo dvig števila strokovnega kadra, saj imamo že 254 strokovnjakov in amaterjev v posameznih sekcijah. Od tega odpade skoro tri četrtine na avtomoto-ciklistično dejavnost. Ugotovili smo tudi, da smo svoje delovanje znatno okrepili po centrih našega okraja, medtem ko gibanja še nismo uspeli prenesti tudi v vaisi.
Število članov klubov Ljudske tehnike smo povečali za petsto. Formiranibkje več novih organizacij, med katerimi 'so tudi trije aeroklubi, tri grupe pa so se tako okrepile, da smo jih lahko preosnovali v samostojna društva. Težave pa imamo še vedno z upravami nekaterih podjetij, ki nikakor ne razumejo važnosti tehničnega napredka našega ljudstva.
Organizacije Ljudske tehnike sodelujejo tudi v tekmovanju v počastitev desete obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije. Glavna točka tega tekmovanja pa je ustanavljanje klubov tehnike po vaseh, predvsem pa tam, kjer so že ustanovljene kmetijske obdelovalne zadruge.
V okviru tega tekmovanja pa smo sprejeli tudi pomemben sklep, da bomo v mesecu maju priredili letalski miting, ki ga bodo izvedli doma vzgojeni letalci. To nalogo je prevzel aeroklub v Cerkljah.
Na vsak način so možnosti razvoja organizacij Ljudske tehnike «v našem okraju velike. Brez dvoma bomo zaradi tega na prihodnjem sestanku poročali še o lepših uspehih.
in delavski zakoni, vse se je izvršilo ob sodelovanju z Osvobodilno fronto.
Množične organizacije našega okraja se vneto pripravljajo na proslave desete obletnice. Mi smo 27. april praznovali vsako leto. Tudi za časa vojne smo našli časa, da smo ta dan proslavili, kakor se je pač dalo v takratnih razmerah. Proslavljali •Smo ga v borbenih edinicah, proslavljali smo ga kot politični aktivisti na terenu. Praznovanje 27. aprila je postalo naša tradicija.
Deseto obletnico bomo praznovali kar se da slavnostno. Nekatere osnovne organizacije OF že danes organizirajo kurjenje kresov po vseh hribih in gričih. Na predvečer, dne 26. aprila bodo ob pol devetih zvečer že goreli kresovi in bodo naznanjali vsemu svetu, da se slovensko ljudstvo tudi po desetih letih ni ločilo od Osvobodilne fronte. V nas bodo ti ognji budili ponos in ljubezen, našim sovražnikom pa bodo v resen opomin: da bo zveza med nami in OF trajala še naprej vkljub vsem njihovim nakanam.
Predvsem pa polagajmo pozornost zunanjemu izgledu proslav. Slavnostne akademije in kulturne prireditve bodo poleg drugega tudi veliko pripomogle k čim lepšim proslavam. Dajmo pa tudi duška našemu razpoloženju z organiziranimi bakljadami in proslavami na prostem. Frontne organizacije v Sevnici so storile prav, ker so že danes napravile natančen program proslav na prostem, na katerih bodo sodelovali vsi frontovci in pa tudi sindikalne podružnice.
Proslav pa ne bomo imeli samo i>o centrih našega okraja in po tovarnah. Tudi v vaseh jih bodo organizirale posamezne organizacije. Na predvečer bodo mnogi vaški odbori OF imeli svoje slavnostne seje. razdeljena bodo odlikovanja in nagrade posameznim zaslužnim članom Osvobodilne fronte. Vse to bo dalo proslavam še posebno praznično lice.
V oomladanskem zelenju bomo ob spominih na preteklost proslavljali državni praznik slovenske republike, ki pa je obenem praznik vsakega našega zavednega državljana. Zato tudi ne bo nikogar med nami. ki v sebi tiste dni ne bi čutil posebno slovesnega razpoloženja.
Naj živi Osvobodilna fronta slovenskega ljudstva!
Naj živi Komunistična partija Slovenije!
Naj živi maršal Tito, voditelj jugoslovanskih narodov!
Senovo tekmuje v čast Osvobodilne fronte
Delovni kolektiv rudnika Senovo je že v oktobru lanskega leta sprejel plan tekmovanja v čast desete obletnice ustanovitve OF. Med tem časom so frontovci na Senovem veliko naredili. Pred kratkim so na sestanku pregledali uspehe dela med tekmovanjem. Uspehi so razveseljivi in kažejo, da se člani OF zavedajo koristi, ki jih bo imela skupnost od njihovega dela.
Med tekmovanjem je bilo nakopanega 2916 ton premoga s prostovoljnim delom. Delo je bilo opravljeno izrecno v čast tekmovanja. Ko so Senovčani povečavali dvorano za kulturne prireditve, so opravili i v tekmovanju nad 1000 delovnih ur prostovoljnega dela.
SKUD »Bohor« je med tekmovanjem priredil tri znanstvena predavanja in dve kulturni prireditvi.
Senovški frontovci bodo do 27. aprila izpolnili še ostale točke svojega tekmovalnega plana ter bodo na veliki dan OF položili obračun svojega dela. Predvsem pa bodo do takrat izboljšali način študijskega dela, tako da bo plan v čast OF izpolnjen v vseh ozirih.
Kmetijske zadruge,
trgovina
Sproščena trgovina, ki se z uspehom uveljavlja, prinaša tildi splošnim KZ popolno osamosvojitev v vsej njeni dejavnosti. Dosedaj so bile KZ oskrbovane z razdičnim potrošnim blagem od OZKZ, ki pa ni bila v stanju nuditi vsega, kar so potrošniki rabili, dočim jim je bilo samostojno nabavljanje in prodajanje blaga onemogočeno. Po uvedbi proste prodaje za vse blago pa lahko popolnoma samostojno, brez vsakega posredništva kupujejo za prodajo na drobno vse tiste artikle, ki jihečlani potrebujejo.
Jasno pa je, da bodo morali predvsem upravni odbori in pa tudi nameščenci sedaj pokazati več agilnosti in iznajdljivosti, ker drugače poslovanje ne bo ustrezalo članom, ki naj v takih primerih takoj pri svojih upravnih odborih zahtevajo pojasnilo, zakaj sc ti ne pozanimajo za nabavo blaga, oziroma zakaj ne odpravljajo vseh tistih zaprek, ki zavirajo poslovanje, bodisi da je krivda pri uslužbencih, kreditih ali kjer koli že.
Pa tudi izgub ne bo smelo več biti, kot je bilo do sedaj marsikje. Stroški in plače se morajo mesečno kriti iz zaslužka v trgovini (isto velja za ostalo dejavnost), v obratnem slučaju pa se bodo razlike krile iz plač. Razumljivo je, da bo moralo osebje razviti dejavnost ne samo pri prodaji industrijskega blaga, ampak tudi pri edkupih vseh kmetijskih pridelkov, zdravilnih zelišč itd. Zadruge lahko kupujejo od svojih članov vse njihove pridelke po dnevnih tržnih cenah ter iste same preprodajajo v mesta in delavske centre, kjer je po pridelkih povpraševanje. Že sedaj so dane široke možnosti za odkup, predvsem jajc, mlečnih izdelkov in tudi ostalih pridelkov, samo pričeti je treba. Članu zadruge na vasi ni potreba tega nositi v mesto, ali center, ki je oddaljen, ker s tem izgubi mnogo časa, ampak naj to proda zadrugi, ki bo njegov posrednik ter z manjšimi stroški preprodala zbrane količine.
Že samo s to dejavnostjo bo Kmetijska zadruga v precejšnji meri več pripomogla posameznemu članu. Poleg tega pa je nujno, da se v okviru zadruge začne delati na dvigu kmetijstva po posameznih panogah. Tekom zadnjega časa se v okviru novoizvoljenih upravnih odborov organizirajo in pa oživljajo različni odseki, ki imajo predvsem nalogo, da pomagajo članom reševati vse probleme dotične panoge kmetijstva. V teh odsekih so poleg članov upravnega odbora tudi ostali člani zadruge, ki se zanimajo, ali strokovno obvladajo določeno panogo, tako, da bo ista izkoriščala vse možnosti za razvoj na svojem področju. Poleg tega pa lahko zadruga iz sredstev, ki jih je ustvarila^s trgovinsko dejavnostjo, katera je kot že v začetku navedeno, neomejena z ozirom na povpraševanje, dobi materialna sredstva. ki jih vloži v poedini odsek. Ti odseki so potrebni vsakemu kmetu, ki se trudi za večjo proizvodnjo. Kjer pa je večji kraj, kjer bi bilo možno pritegniti k sodelovanju tudi nekmečke ljudi pri pospeševanju in dvigu posameznih panog, pa se lahko ustanovijo tudi društva, kot n. pr.: sadjarsko društvo, ki poleg članov zadruge združuje tudi učiteljstvo, delavce, ki imajo veselje s sadjarstvom, upokojence itd. Ta društva so samostojna in delajo za teritorij iz katerega so člani.
in njihova ostala dejavnost
jasno pa je, da v povezavi s Kmetijsko zadrugo. Odločitev, dali naj bo odsek, ali društvo, je prepuščena samim članom zadruge in interesentom, ki se za razvoj posamezne panoge zanimajo. Potrebna pa so seveda najbolj kmetu, ki je odvisen od svoje proizvodnje.
Predvsem pa je treba pri organizaciji bodisi odseka ali društva imeti pred seboj naloge, ki naj bi se izvedle za uspešen potek dela in pa da bo s tem zares rešen osnovni problem dotične panoge.
Da pa bo ta dejavnost prišla čim bolj do izraza, je nujno, da se Kmetijskim zadrugam, predvsem pusti popolna samostojnost, zadruge naj same odločajo o svoji dejavnosti ter tudi nameščajo in odpuščajo svoje uslužbence. Upravni odbor zadruge odgovarja svojim članom, ki so ga izvolili, za delo ali nedelo zadruge in bo najbolj zainteresiran, da bo
imel v pomoč ljudi, ki bodo obvladali svoje posle ter bo iste tudi sam nastavljal. Jasno je, da sc bo moral vsestransko posvetovati o potrebi namestitve s svojim članstvom in ugotoviti, če bodo sredstva dopuščala število ljudi, ki jih misli zaposliti v zadrugi, bodisi v trgovinski dejavnosti ali pri ostalih poslih. Okrajna zveza Kmetijskih zadrug bo samo vodila pregled namestitve, dočim so upravni odbori dolžni, da se pri odpustitvah zaenkrat še posvetujejo s OZKZ. Istotako je z urejevanjem kreditov. Zadruge so popolnoma samostojne gospodarske organi-•zacije kmetov, v drugem smislu samostojna podjetja in zato dolžne, da vsa ta vprašanja same rešujejo pri odgovarjajočih ustanovah. Upravni odbor je tisti, ki je dolžan, da na merodajnih mestih izposluje vse potrebno za uspešno poslovanje.
Potrebno je vedeti, da so ravno v tem pogledu bile Kmetijske zadruge zelo nesamostojne in bodo nujno morale pričeti z agilncjšim delom, ker so to organizacije kmetov, katerim so namenjene in tudi potrebne.	A. A.
Iz: organizacij AFŽ
nam pišejo
V Artičah smo se zadnje čase malo zganile. Materinsko posvetovalnico, ki jo imamo že od leta 1949, smo zopet poživele. Uspehe lahko zaznamujemo tudi v tem. da smo za novoletno jelko priredile našim otrokom veliko veselje z obdarovanjem. Razdelile smo 470 zavitkov z darili. Lahko si mislimo, koliko veselja je bilo v tem!
Pred kratkim smo začele s prikrojeval-nim tečajem, ki ga z uspehom vodi tovarišica Langofova z Brežine. Začele smo s copati, danes pa že krojimo in šivamo
obleke. Mnogo koristnega in praktičnega smo se že naučile.
Za naš praznik na dan 8. marca pa smo skupaj s pionirji priredile kratek kulturni spored. Nato pa smo pogostile 60 mater starješih let. Bilo je ganljivo pogledati te stare matere, kako so se razživele in kako so bile Vesele ko so videle, da niso pozabljene med nami.
V delu za izvedbo volitev v Ljudsko skupščino LRS pa smo sodelovale vse brez izjeme ter smo veliko pripomogle, da je bil uspeh tako viden.
Drugič se bomo pa še kaj oglasile.
Naloge setvenih aktivov po KLO-jih
Setveni aktivi, ki so sestavljeni pri KLO-jih, so postavljeni za to, da bodo res aktivno sodelovali pri spomladanski setvi, nikakor pa ne sme biti setveni aktiv samo na papirju, ker na papirju ne orjemo in tudi ne sejemo. Težko in nepravilno bi bilo, da bi v tem pogledu postavili šablono, ker v mnogih primerih obstojajo specifični pogoji, ki narekujejo različne ukrepe s katerimi je treba računati. Zato navajamo nekaj najvažnejših nalog, ki jih je potrebno opraviti za uspešno pomladansko setev:
1.	Razvoženi gnoj se naj takoj zaorje, da se iz njega ne izgubljajo hranilne sestavine.
2.	Poiskati je vse vire za napravo komposta in vse cestno blato, ki je ob cestah, uporabiti v svrko naprave komposta, ali pa ga raztresti po njivah.
3.	Razbremeniti živino težjih del, da bo sposobna za hitro izvršitev nalog ob setvi.
‘ 4. Razviti široko akcijo za čiščenje in razkuževanje semen. Predvsem deteljna semena bi se ne smela sejati, če niso očiščena na trifolinu (Sela pri Radohovi vasi na Dolenjskem).
5.	Vršiti široko akcijo medsebojne zamenjave semen kakor krompirja, koruze, fižola itd.
6.	Gospodarstva, ki niso dosegla plana ozimnega lanu morajo sejati jard lan, oziroma ona, ki niso sejala oljne repice, naj to nadoknadijo s sončnicami.
7.	Ugotoviti je ogrožene površine, ki bi nastale vsled slabe živine, pomanjkanja živine ali pa vsled starosti obdelovalcev, tudi vojnih sirot.
8.	Masovno krčenje češmina, krhlik in drugega grmičevja, ki so prezimovale! trosov žitne rje.
9.	Zainteresirati gospodarstva, da čim-prej izvedejo kalcifikaoijo svojih zemljišč prvenstveno z domačim apnencem.
10.	Takoj, čim nas top j primeren čas, pričeti z brananjem žit in travnikov.
Kmetovalci naj o vseh problemih spomladanske setve razpravljajo tudi na množičnih sestankih, kjer bo možno marsikaj koristnega storiti in staviti tudi poverjeništvu za kmetijstvo primerne predloge. Le s strnjenim delom bomo dosegli, da bo spomladanska setev tudi odraz volje in borbe za čim hitrejšo odstranitev težav, ki jih imamo v prehrani in da bo temelj močne proizvodnje, ki bo zadostila potiebc proizvajalcev in drugih konzumentov.
Frontovci v Sromljah na delu
Zemeljski plaz, ki se je utrgal v bližini Sromelj, je napravil veliko gospodarsko škodo. Frontna organizacija je sklenila, da bo pri spravilu zemlje pomagala z vsemi silami. Vsak dan delajo frontovci pri zemeljskih delili. Člani OF so doslej opravili že 2210 ur prostovoljnega dela. Vozniki so v 390 urah dela odvozili nad 1000 kubičnih metrov zemlje. Dela pa še trajajo in bo treba še veliko truda, da bo škoda popravljena.
Med tekmovanjem, ki smo ga v čast OF prevzeli, smo vključili v članstvo OF že nad 80% vseh volilnih upravičencev našega krajevnega odbora. Sploh se je naša frontna organizacija razgibala. Tudi na kulturnem udejstvovanju 'se [pozna novo življenje. Za proslavo desete obletnice OF pripravljamo kulturno prireditev Glavni dobitek«.
Glavna skrb pa nam bo sedaj pravočasno izvrševanie pomladanske setve, ker smo ravno mi člani OF poklicani, da so-
delujemo pri tem važnem gospodarskem vprašanju, od katrega je odvisna prehrana našega prebivalstva.
Mišo ostali samo pri besedah
Frontovci iz Krške vasi pomagajo med tekmovanjem v čast OF pri popravilu ceste Mrzlava vas — Globočice. , Ker so ta dela zvezana z denarnimi stroški, so se člani OF odločili, da ne bodo pomagali samo s prostovoljnim delom, pač pa tudi z denarnimi zneski. V ta namen so že nabrali 5.130 dinarjev ter so jih dali v sklad za popravilo ceste. Seveda pa bodo še s prostovoljnim delom vkljub temu prispevali.
S konkretno pomočjo pri tako važnem delu kakor so popravila cest in potov bodo tudi v Krški vasi dokazali svojo zve-sdobo velikim ciljem Osvobodilne fronte našega ljudstva.
Ma Studencu strto se učile šivati
Šestnajst nas je bilo — šestnajst deklet iz več vasi KLO Studenec, ki smo v zgodnjih jutranjih urah hitele na Krajevni odbor in se zvečer vesele in zadovoljne vračale domov. Vesele, ker smo ves dan preživele v družbi, zadovoljne pa, ker je bil za nami dan, poln dela in učenja, dan poln praktičnega znanja, ki nam bo v življenju koristilo.
AFŽ organizacija je priredila praktični šiviljski tečaj. Štirinajst dni nam je naša domača mojstrica tov. Blatnikova radodarno podajala svoje znanje. Ukrojile in sešile smo: 18 oblek, 11 srajc, 30 predpasnikov, 12 kosov spodnjega perila, obrobile 19 rut, 6 rjuh in 2 vzglavnika. Revnim šolskim otrokom smo iz podarjenega blaga sešile 5 obleke, 8 srajčk, 7 predpasnikov, -9 rut in 7 robčkov.
Hvaležne smo za vse kar smo se naučile tov. Blatnikovi za njeno dobro vol j no delo in znanje, ki nam ga je rada podajala, tov. Juički Pirčevi pa, ker je organizirala in pomagala voditi tečaj.^ Le to se vprašujemo, zakaj nam tudi šola ni
O delti avtomoto društva v Krškem
Napisana beseda nekaj velja. Na to misel smo tudi mi prišli. Saj tudi ni treba, da bi ostajali kar tiho, vsak se rad malo pohvali. In mi se imamo s čim pohvaliti.
Lanskoletna skupščina naših članov je sprejela letni plan dela. To je bil za nas velik dogodek. Z negotovostjo smo gledali na številke, o bodočem delu, za katerega smo se obvezali. Bili smo brez avtomobila. Kako bomo usposobili toliko in toliko vozačev? To nas je težilo. Obupali pa nismo.
Prejšnje društvo je razpadlo. Ni čuda, da smo od tega društva kupili tudi razpadli avtomobil »Steyer«. Vse Krško se nam je smejalo, ko smo ogledovali doslu-ženo ropotijo.
V svoji delavnici smo nato popravili avtomobil. Tovariš Vanič je delal včasih noč in dan, toda motor je zabrnel. Tečajniki -so -posečali tečaj, preko trideset jih je bilo. Disciplina je bila odlična, nikdar jih ni manjkalo pet. Odbor se je z vnemo lotil dela. Kdo bi štel ure, ki sta jih žrtvovala tovariš Tone Bizjak in pa Franci Novak?
Uspeli tečaja je bil celo za strogo republiško izpitno komisijo pravo presenečenje. Od tridesetih tečajnikov je z uspehom opravilo izpit sedemindvajset tečajnikov. Trud je bil poplačan. In sedaj zopet na delo, organizirajmo drugi tečaj!
Nad petdeset se jih je prijavilo. »Premalo imamo en avto«, smo rekli. Pa smo našli drugega. Strah ga je bilo pogledati. Od leta 1945 je bil v zemlji. Izkopali smo ga, Krčani pa v smeh! Po dveh mesecih dela, ko smo morali nabaviti skoro vse manjkajoče dele, je bil avto popravljen.
Tečaj je zopet izredno dobro uspel. Doslej smo usposobili 175 šoferjev-amater-jev in motociklistov. Plan, ki smo ga sprejeli, smo izvršili s 297%, kar seveda nekaj pomeni. Povprečni uspeh tečajnika pa lahko ocenimo z 80—90%! Tudi to je veliko, tako se je vsaj izrazila komisija,
Omeniti moramo tudi samostojno prireditev dirk, ki je imela ogromen propagandni značaj. Uspehi so bili odlični.
Med svojimi člani šteje društvo tudi prvaka v gorskih dirkah v Sv. Petru ]>od Gorami, ki je osvojil prvo mesto v kategoriji 250 ccm.
Društvo ima sedaj 203 člane. Predavamo tudi pionirjem, hočemo vzbuditi med njimi zanimanje za tehniko. Pionirji sc ga ipouk zelo zanimajo, komaj čakajo kdaj bodo spet prišli na vrsto.
Ko je mladina priredila manevre pred-vojaške vzgoje, smo jim tudi pomagali. Izvedli smo terenske vožnje z motorji ter smo s tem dvignili izgled manevrov. Omenimo naj še to, da smo v tednu cest opravili člani društva nad 200 delovnih ur pri delu na cestah.
Te svoje uspehe smo pregledali na letošnji skupščini društva. Plan svojega dela smo presegli za celih 110%.
Ne dvomimo več. da bomo izpolnili vse naloge, ki smo jih sprejeli letos. Predvsem hočemo sodelovati v proslavah desete obletnice ustanovitve OF! Prepričani smo, da nam tudi v tem pogledu ne bo sram polagati obračun svojega dela.
podala nekaj svojega znanja? Zakaj nam ni zaščitna sestra predavala o negi dojenčka in zakaj KLO ni niti enkrat poslal koga, da bi nam bil raztolmačil kaj o važnih gospodarskih nalogah, pri katerih morajo tudi žene pomagati. Želele bi. da bi naš jesenski nadaljevalni tečaj bil izpopolnjen tudi z vsemi takimi predavanji, da bi sc tudi naše duševno obzorje razširilo in obogatelo z vsem znanjem, ki je današnji delovni ženi res.potrebno
Pri Sv. Antonu nad Blanco
o nas skoro ne slišite. Daleč je do Bohorja. Skoro jih menda ni veliko, ki bi vedeli kje je Zalog ali pa Zejesela. Pozabljeni smo, a delamo pa vendarle, čeprav se o nas malo sliši.
Naša organizacija je organizacija kmečkih žena. Na polju in v gozdovih delajo naše žene. Pa smo se vseeno vključile v splošno delo naše organizacije. Ko smo praznovale 8. marec, smo priredile kulturni spored in pa pogostitev. Tedaj šele smo videle da smo tudi pri nas v hribih zmožne spraviti kaj skupaj. Zato smo sklenile, da Vam o tem pišemo ter da povabimo žene od drugod, da nas kdaj obiščejo: partizanske žene v partizanskih krajih .. .
Nekaj misli o današnji trgovini
Ukrepi, ki jih je podvzela Zvezna vlada r organizaciji blagovnega prometa, imajo namen, da bi se isti kolikor mogoče uspešno razvijal, da se iz blagovnega prometa odstrani vse tisto kar škoduje pravilni uporabi principa »ponudbe in povpraševanja«, kar v bistvu predstavljajo elementi administrativnega upravljanja trgovine, to je prometa preko trgovske maloprodajne mreže. Ti elementi se v sektorju blagovne izmenjave izražajo v distribuciji blaga, obavljanju blagovnega prometa preko zaprtih poslovalnic in enostavnega plačevanja osebja v trgovini, brez nagrajevanja, iki naj bi trgovski kader stimuliralo za večji in kvalitetnejše obavljeni blagovni promet.
Razumljivo je, da je treba te ukrepe gledati v luči celokupnih okolnosti v katerih se je znašla naša država, ne samo z upoštevanjem sovražne blokade inform-birojevskih držav, temveč tudi posledic, katere je povzročila lanskoletna suša, ki ni ostala brez vpliva za naše državno gospodarstvo. Razumljivo je, da tudi zunanje politična situacija dokaj vpliva na težkoče, katere moramo prebroditi.
Prav tako moramo te ukrepe razumeti kot konkreten trud Zvezne vlade, da te težave odstrani z vlaganjem skupnih naporov in kolikor je to mogoče, z enako porazdelitvijo bremena na vse državljane.
V	situaciji, ko mora naše državno vodstvo skupno z vsemi našimi državljani vlagati skrajne napore za izvršitev velikih nalog, da s tem dvigne naše zaostalo gospodarstvo ter da v teh težkih mednarodnih prilikah krepimo našo obrambno sposobnost; v situaciji, kadar se v pomanjkanju nastalega zaradi suše stopnjuje dolovapje špekulantskih elementov in kadar te posledice občuti v glavnem delavec in nameščenec, je jasno, da se poleg ostalih ukrepov morajo podvzeti najobsežnejši ukrepi za preprečitev špekulacije in bogatenja poedincev na račun življenjskega standarda delavca, na drugi strani pa omogočiti delovnemu kmetu, v kolikor bo več pridelal in prodal na trgu. toliko več nabaviti vse potrebno brez vsakih administrativnih omejitev, kjer koli bo to želel.
Kakšna je bila ikonkrektno naša trgovina do 15. I. 1951?
AVprvi vrsti je treba pov-dariti. da je bil blagovni promet oviran na razne načine z administrativnimi ukrepi. Potrošniku ni bilo mogoče nabaviti blaga, kjer bi on želel. Blago se je distributiralo, kar je imelo za posledico — poleg dejanskega pomanjkanja raznih artiklov, kot n. pr. tekstil, katero je nastalo vsled težkoč v uvozil surovin, tudi nepotrebno pomanjkanji' blaga, katero je čestokrat zaradi administrativnega razdeljevanja ležalo neprodano v trgovski mreži vezane ali zagotovljene trgovine ter v zaprtih poslovalnicah ražnjih 'industrijskih, žehez-niških in gozdnih magazinov, v katere je imelo vstop le omejeno število prioritetnih potrošnikov.
V	dosedanjem sistemu trgovine tudi proizvajalec ni bil dovolj zainteresiran za boljšo in kvalitetnejšo izdelavo, v raznovrstnem asortimentu, ker "je v glavnem vse izdelane količine blaga razdeljeval po tako zvanih čvrstih cenah in razdelitvenem planu. Tako se je dogajalo, da je razno blago odšlo tja, kjer ni zahteve po njem, a čestokrat ga ni bilo tam, kjer so ga rabili. Bosanci so na primer nosili v Slovenijo ponujat električne žarnice, ker niso imeli elektrike v zamenjavo za petrolejske valjke (cilindre). Tako so se ustvarjale zaloge nekurantnega blaga, istočasno, ko je bilo na drugi strani pomanjkanje te vrste blaga.
V	preteklem letu je vsled izredno visokega porasta cen kmetijskim pridelkom, nastala nesorazmerna razlika med cenami industrijskega blaga in cenami poljedelskih pridelkov na trgu s posledico velikega odliva denarja iz rok delavca v roke poedinih kmetijskih proizvajalcev, kar je povzročilo vse večje izogibanje in izmikanje obvezne oddaje, ter vse večje tendence jačanja špekulacije s prehranbenimi artikli na trgu. Cene industrijskega blaga so navzlic naraščanju cen kmetijskim pridelkom ostale nespremenjene, vsled česar kmetijski proizvajalci niso bili zainteresirani za večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo, ker so za malo prodanega blaga na trgu po visokih cenah lahko zadovoljili potrebe individualne potrošnje v najosnovnejših industrijskih artiklih po normalnih cenah za malo denarja, prav posebno, kar se tiče tobaka, soli in petroleja. Razumljivo, da v tem primeru ne mislimo onih kmetovalcev, ki so svoje kmetijske proizvode prodajali državi po nižjih enotnih cenah in kupovali potrebno industrijsko blago s popustom 60 odstotkov v prosti prodaji ili pa v vezani trgovini.
Iz primerov, katere navajamo-samo zaradi ilustracije, se prav posebno opazi nesorazmerje cen industrijskega blaga in cen prehranbenih artiklov v prosti prodaji; Dočim je na primer kmetovalec pred vojno moral dati povprečno za en kilogram soli 1 liter mleka, je dobil pred .15. I. 51 6—8 kg soli, pa tudi še danes 2 kg. Ali na primer: za 1 liter petroleja pred vojno je dal okrog pol kg masti, dobi pa še danes 8—10 litrov petroleja za 1 ikg masti. Sličen primer je s cigaretami: pred vojno je moral dati na primer za 20 kom. cigaret Drava ali Ibar 6—8 kom. jajc ali pa še več, danes, zadostuje t—2 kom.
Povsem pri rodno je, da je bil takšen odnos cen v predvojni dobi v škodo kmetu, a današnji odnos cen teh artiklov ni normalen in ne odgovarja našim zmogljivostim in razvoju naše industrije.
S to primerjavo, kar kmet kupuje in prodaja, še ni izražen indeks cen industrijskega blaga in prehranbenih artiklov, vendar če vzamemo kot celoto, prosto tržišče je občutno porastlo s cenami v korist kmetijskih proizvodov. Pri taikšni politiki cen je nujno postavljeno vprašanje: ali zvišati oziroma zagotoviti več potroš-nega blaga, kar bi pod takšnimi pogoji pomenilo zmanjšanje po obsegu in asortimentu petletnega plana, ali pa uporabiti in razširiti krute administrativne ukrepe, kateri pomenijo zopet nezainteresiranost do kmetijske proizvodnje. Na drugi strani pa bi dovedlo stihijsko naraščanje cen do gladovanja delovnih ljudi v mestih in industrijskih središčih. Podvzeti je bilo treba takšne gospodarske ukrepe, ki bodo pravilno regulirali razdelitev blaga med naše delovne ljudi v cilju, da se zaščitijo življenjski pogoji delavca in nameščenca v mestih in industrijskih središčih, da stimulirajo kmetijsko proizvodnjo ter omogočijo delovnemu kmetu priti do zasluženega industrijskega blaga brez vsakih administrativnih ukrepov tam kjer niso potrebni.
Na drugi strani bi to konkretno pomenilo: v prvi vrsti redno preskrbovanje potrošnikov zagotovljene preskrbe s prc-hranbenimi artikli, v drugi vrsti pa zagotovitev potrebnih količin žitaric, masti, mesa in sladkorja, katere ne bi bile izpostavljene udarcu špekulantnih cen na prostem trgu. To je Zvezna vlada v osnovi zagotovila ali z odkupom ali pa z uvozom iz inozemstva. Polna in pravočasna preskrba potrošnikov zagotovljene preskrbe je važen činitelj vzdrževanju življenjskega standarda mestnega in industrijskega prebivalstva ter močan faktor napram nastali špekulaciji s prehranbenimi artikli. S tem pa je ozko povezano vprašanje pravočasnega in pravilnega zadolževanja poljedelskih Iproiizvajalcev ter izvrševanje istega v obliki obveznega odkupa.
Z uvedbo 'novega sistema trgovanja je . Zvezna vlada, kljub lanskoletni suši in porastu cen na svetovnem trgu, znižala cene prekranbenim artiklom v zagotovljeni preskrbi povprečno za 58 odstotkov, s čimer bodo zmanjšani izdatki potrošnikov zagotovljene preskrbe za cca 55 do 58 mil j o no v dinarjev letno v okviru našega okraja. V nadaljni borbi proti špekulantom in navijalcem cen na prostem trgu. je Zvezna vlada podvzela nove ukrepe v smeri intervencije na tržišču s poljedelskimi proizvodi potom prodaje poljskih pridelkov državnih in zadružnih posestev. Ta posestva bodo v tem letu, preko svojih poslovalnic, ki so že ustanovljene in se še ustanavljajo, plasirala na prosti trg v okraju ali izven okraja za cca 56,000.000 dinarjev vrednosti raznega blaga, kar bo vsekakor občutno vplivalo na znižanje cen poljskih pridelkov. Brez dvoma bo s tem naš kmetijski socialistični sektor mnogo pridobil na ugledu tudi pri privatnem sektorju s katerim do danes ni mogel tekmovati vsaj navidezno, ker je moral svoje pridelke oddajati v fond zagotovljene preskrbe po nižjih državnih odkupnih cenah.
Kar se tiče prodaje industrijskega blaga je potrebno povdariti sledeče: vse industrijsko blago namenjeno široki potrošnji je stavljeno v prosto prodajo in se prodaja po prosto formiranih cenah z znanim popustom 80 odstotkov za potrošnike zagotovljene preskrbe in 65 odstotnim popustom za kmetovalce na kmečke bone. Izven tega ostane še nadalje normirana prodaja samo drva, premog in milo po nižjih enotnih cenah.
Na ta način se ukinjajo vsa omejevanja prodaje blaga, odnosno s tem postaja vse blago pristopno vsem potrošnikom, ki kupujejo s kuponi, boni ali z gotovino. Prednost tega načina izvrševanja prometa je v tem, ker potrošnik ni vezan na odrejeno poslovalnico ali področje, temveč lahko kupuje vsako blago na celem po-
dročju FLRJ. To se pravi, da se ukinjajo vsa teritorialna omejevanja veljavnosti industrijskih potrošniških nakaznic in jbonovj, kakor tudi prioritetna prodaja preko zaprtih poslovalnic raznih industrijskih, železniških in drugih magazinov razen prodajaln Vojno-trgovskih podjetij. Te prodajalne ostanejo še naprej zaprte poslovalnice, vendar z istim načinom prodaje po prosto formiranih cenah.
Kadar govorimo o tem, koliko bo potrošnik dobil blaga na odrejeno vrednost denarnih kuponov s popustom, potem je potrebno upoštevati dejstvo, da so sedanji pogoji v skladu s prejšnjimi pogoji nabave blaga na industrijske točke, razen v slučaju, če potrošnik svoje nabave ne orijentira izključno na one artikle za katere je največje povpraševanje t. j. predvsem na volnene in luksuzne tkanine. Konkretno na otroške karte, upoštevajoč odrejeno vrednost kuponov, je danes možno kupiti več blaga kot do sedaj, kar pomeni, da bodo družine z otroki v danih pogojih boljše izhajale kot prej.
V	odnosu na kmetovalce ima ta sistem to osnovno prednost, ker tudi oni lahko kupujejo vse industrijsko 1)1 ago z boni na popust ali z gotovino v vseh prodajalnah na področju cele FLRJ, kar do sedaj tega ni bilo. Poleg tega je popust 60 odstotkov, ki je bil do sedaj v veljavi za blago v prosti prodaji, katerega je bilo malo v omejenem številu prodajalen, povečan je na 65 odstotkov in to za vse blago v vseh prodajalnah. Z ukinitvijo omejevanja nakupa blaga postaja kmetovalcu pristopno vse blago, in to v pogledu izbire, kvalitete in količine. Prednost tega načina je pri kmetovalcih naletela na ugoden odmev, čigar odraz se bo pokazal v večjih naporih za povišanje kmetijske proizvodnje.
Pridelek je treba
V	zadnjem času so odkupni organi na terenu izvršili več odvzemov vina. Največkrat so potem prizadeti našli izgovor: svojo obvezno oddajo sem v redu izvršil, s prostimi viški pa lahko razpolagam kakor sam hočem! To tudi drži. Vsa j držal hi tak izgovor, samo če bi dotični vso obvezno oddajo vina v resnici zadostil. Poglejmo si takle primer, ki pa je skoro pri vseh enak.
Res je1, da kmetovalec razpolaga s prostimi viški. Za .naš okraj je dovoljeno 150 -litrov za osebo, ki je zmožna za delo, to se pravi, ki je stara nad 15 let. Ves ostali pridelek pa jc tržni višek, od katerega krajevni ljudski -odbor predpiše obvezno oddajo. Ta obvezna oddaja lahko znaša največ 60% prostega viška, ostalih 40% prostega viška pridelovalcu ne more nihče obremeniti na račun obvezne oddaje. Seveda je pridelovalec od tega viška (40% od količine, ki je označena kot prosti višek) dolžan plačati davek na promet proizvodov.
Zakaj so bili izvršeni prisilni odvzemi? Zato, ker posamezni pridelovalci niso prijavili vseh količin vina, ki so ga pridelali-če je tak špeku-lan-tski kmet prijavi prikril 1000 litrov vina, mu je bila vsled tega predpisana nižja obvezna oddaja
Kolikor dobrega in pohvalnega slišimo o tej novi trgovini, toliko več kritike je pa zaradi »visokih« cen v trgovini! Ko govorimo o cenah industrijskega blaga moramo računati s tem, da cene surovinam, katere mi uvažamo za proizvodnjo industrijskega blaga za široko potrošnjo, tudi niso takšne kot bi to želeli. Cene na svetovnem trgu so na primer pri bombažu poskočile za 100 odstotkov, volni za 119 odstotkov, surovi koži za 99 odstotkov itd. T-o je eden izmed vzrokov teh neprimernih cen; drugi prav nič manj važen vzrok je lanskoletna suša, vsled česar smo bili prisiljeni na uvoz tistih artiklov, katere smo v normalnih časih izvažali. Mirno lahko rečemo, kar bo tudi vsak pošten državljan priznal, da so bile posledice suše tako občutne in daljnosežne, ki bi omajale marsikatero bolj stabilizirano gospodarsko državo. Politiko cen smo obdržali v svojih roikali, pravi v svojem predvolilnem govoru v Mariboru tovariš Kadrih, in to prav -s tem, da smo zvišali cene industrijskim proizvodom, sicer pa ne bi morali ustaviti špekulacije s cenami kmetijskih pridelkov, katere ne rastejo več, temveč so začele v znatni meri padati. Od same kmetijske proizvodnje je odvisno v največji meri znižanje cen industrijskega blaga, kar je popolnoma razumljivo. Čim več bomo proizvajali, tem več bo blaga na trgu. Takrat, ko bo trg založen, bodo tudi cene znatno popustile, a v skladu s tem bodo popustile tudi cene industrijskemu blagu. Vendar ni dovolj, boriti se samo za večjo kmetijsko proizvodnjo, temveč -se moramo istočasno boriti za povečano in kvalitetnejšo industrijsko proizvodnjo, ker le z vsestransko borbo na področju kmetijstva in industrije, to se pravi z ramo ob rami delavca in kmeta si bomo izboljšali življenjske pogoje in boljšo bodočnost.
pravilno pripraviti
vina. Izgovor, da je obvezni oddaji zadostil, je torej jalov. Tak kmet po navadi pozabi povedati, koliko pridelka vina pa je kraitkomalo utajil. Na ta način je prišlo na terenu do mnogih nepravilnosti. Zgodilo -se je, da je kmet, ki je imel manj vinograda in tudi manjši pridelek vina, ki pa je pošteno prijavil svoj -pridelek, imel sorazmerno večjo oddajo kakor pa sosed, ki ima večji vinograd in lepši pridelek, je pa pridelek vina nepravilno prijavil — ga je utajil.
Ukrepi ljudske oblasti proti takim nezavednim kmetom bodo ostri. Le na ta način bodo nepoboljšljivi špekulanti spoznali, da se ne izplača več računati na to. da se bo še dalo živeti na račun delovne skupnosti.
Res pa je tudi, da so se pri odkupu vina godile razne nepravilnosti. Vzrok tem nepravilnostim pa je v glavnem nezadostno sodelovanje med odkupnimi Dodjetii in pa krajevnimi ljudskimi odbori. Kjer bi se oboji zavedali, da se na območju krajevnega ljudskega odbora ne sme ničesar storiti brez vednosti voljenih članov krajevnega ljudskega odbora, bi se takim nepravilnostim lahko izognili. Predvsem pa bi sc morali kmet je zavedati. da ie treba pridelek pošteno in pravilno prijavljati.
ŠE EN NOV IZUM MODREGA VODSTVA
V zadnjem času so v Sovjetski zvezi zopet »dokazali«, da je cela vrsta izumov ruski patent. Ne bi se torej čudili, če .se bo nekega dne zgodilo tole:
Stalin: »Takoj dajte nalog našim učenjakom, da dokažejo, da je bil Adam Rus!«
Predpriprave za spomladansko setev
Da bi bila spomladanska setev pravočasno izvršena na vseh sektorjih lastništva, je nujno potrebno, da že sedaj pripravimo vse potrebno, da bo setev neovirano potekala. Kot najvažnejše je, da pravočasno pripravimo potrebno količino semen vseh kmetijskih kultur, ki pridejo v poštev za pomladansko setev, umetna gnojila, naravna gnojila, stroje, orodja in vprežno živino.
S semeni smo le delno preskrbljeni, predvsem nam bo primanjkovalo kvalitetnega semenskega krompirja, od katerega bi lahko pričakovali zadovoljivega donosa. Za pomanjkanje semenskega krompirja je več vzrokov, toda eden od glavnih vzrokov so lanske elementarne nezgode, ki so povzročile nizke nekvalitetne pridelke krompirja. Da bi se preprečila degeneracija ali izrojevanje krompirja, smo v lanskem letu uvozili 3454 mtc semenskega krompirja, _ kateri je bil po večini dobre kakovosti. Radi nepravilnega razumevanja važnosti zamenjave krompirja, je krompir tu in tam ostal nezamenjan v celoti in smo ga morali vsled pomanjkanja skladišč oddati v potrošnjo.
Kmetijska zadruga Sromlje je po svojem naročilu dobila 1 vagon semenskega krompirja kateri sicer ni bil najboljše kakovosti, toda boljši vsekakor kot domači pridelek. Kmetijska zadruga je zmetala uvoženi semenski krompir v klet na vlažna tla, kakor premog. Vsled prevelike talne in zračne vlage je pričel krompir gniti, nato se je pojavila parola: krompir je zanič — gnije. Seveda gnije, ampak zaradi malomarnosti kmetijske zadruge.
Ne bomo mogli kriti potreb -semenskega krompirja iz svojih zalog, ki so minimalne, marveč bo potrebna lokalna zamenjava, to sc pravi, da bodo tisti, ki krompir potrebu jejo, dali druge artikle v zamenjavo za krompir. Nadalje bomo skušali dobaviti krompir posameznim gospodarstvom in sicer tistim, ki bi lahko zamenjala v gotovem razmer ju vino za krompir. katerega bi dobili iz drugih okrajev.
Semenski oves je dodeljen v količini 16.000 kg 25 KZ-jem. Ta oves bodo KZ razdeljevale privatnemu sektorju pod sledečimi pogoji:
I. Zamenjava za merkantilni oves v razmerju 100 : 100 kg z doplačilom 167 din za 100 kg.
2. Zamenjava za ajdo 100 : 100 kg in denarnim obračunom, odkupna cena ovsa 536 din, a odkupna cena ajde pa 500 din za 100 kg.
5. Zamenjava za vino 2.50 kg ovsa za 1 liter vina.
V primeru, da koristniki semenskega ovsa nimajo možnosti zamenjave po navedenih pogojih, lahko v izrednih slučajih KZ sporazumno s pristojnim KLO-jein izda semenski oves proti takojšnjemu plačilu in vrnitvi po žetvi v letu 1951 in to iz prostih viškov.
Krmna semena. Pri dodelitvi krmnih semen smo upoštevali plan proizvodnje semen v letu 1951-52 in lanske elemen-
POZIV
ik vložitvi zahtevkov za prevedbo vseli vrst podpor, določenih po prejšnjih predpisih namesto pokojnine ter pokojnin in rent socialnega zavarovanja.
Minister za socialno skrbstvo LRS je na podlagi določila toč. 35. Navodila za izvajanja uredbe o prevedbi pokojnin, rent in podpor (Uradni list FLRJ štev. 4/51) določil, da se začne:
1.	s 15. 3. 1951 prevedba uživalcev podpor vseh vrst, ki jih je prevzel v izplačilo Državni zavod za socialno zavarovanje in podpor določenih po predpisih o ugotovitvi pravice državnih uslužbencev (čl. 6, 7, 10, 11 in 12 prevedbene uredbe);
2.	s 1. 7. 1951 prevedba vseh pokojnin in rent iz socialnega zavarovanja na pokojnine in invalidnine po novem Zakonu o socialnem zavarovanju (čl. 2. do 5. prevedbene uredbe).
K. 1.: Uživalci podpor (osebnih in družinskih) vseh vrst, ki dobivajo te podpore od Ministrstva za socialno skrbstvo — Uprave za socialno zavarovanje, naj čim-prej vložijo prošnje za prevedbo na pokojnine po novem zakonu o socialnem zavarovanju.
Prošnje naj vložijo neposredno pri Upravi za socialno zavarovanje Ministrstva za socialno skrbstvo, sklicujoč se na številko odločbe, s -katero je bila priznana podpora. Prošnji je treba priložiti:
v BILO JE V BOHORSKIH GOZDOVIH
Spomini naših partizanov
Borci in aktivisti s Kozjanskega se gotovo še spominjajo tistih prvih pomladanskih dni leta 1945 v Bohorju. Rekel bi, da je pomlad prišla kar preko noči. Do polovice se je zima še držala, potem pa je nastopilo res sončno vreme in so gozdovi začeli zeleneti.
Švabi so nas stiskali vse od pozne jeseni sem. Po desetem decembru, ko so začeli s splošnim napadom na Kozjansko, pa sploh nismo imeli več miru pred n jimi. Najhujše je bilo v decembru. Takrat so požigali. Vse od Lisce pa na Bohor in po drugi strani od vasi okrog Planine pa do Kozjega, vse je. bilo tiste dni v ognju. Švabske kolone so se pomikale po Bohorju, strojnice so reglale noč in dan.
Kozjansko okrožje je bilo takrat razdeljeno na več okrajev: na kozjanskega, sevniškega, klanskega, j urkloštcrskega brežiškega in laškega. Aktivisti smo bili med seboj v tesnih zvezah in smo v takratnih večnih hajkah hodili drug k drugemu »v vas«. Ko je bilo na enem sektorju prevroče, smo se pomaknili k sosedom. Poznali smo se do mala vsi kar nas je bilo.
Kozjanski odred se je pomikal z Lisce na Bohor in dalje na Veternik ali pa proti Pišecam. Povsod so bili doma naši fantje, Koder so se pojavili, tam smo se oddahnili. V trdih borbah je večkrat katerega zmanjkalo. Nas domačine pa je skrbelo kadarkoli smo slišal-i o borbah. Vsi naši znanci in prijatelji so bili skoro med njimi.
Nemci so nam bili vedno za petami. Večkrat se je zgodilo, da so v snegu zalezli aktiviste v vaseh ali celo v hišah. Mnogokrat je partizane takrat rešila le velika zavednost domačinov. Predstavljajmo si, kako je bilo takrat Mirkotu Dolinšku, ko so ga vsega premraženega dobili na Dougrtu pod Lisco. Sam pravi,
da še danes ne razume kako da se je stvar tako srečno iztekla. »Komaj sem se vsedel in -sem mislil, da si bom malo posušil premočene cape, že prileti dekletce: Švabi! Nisem imel časa niti pomisliti kaj bi storil. Pol na prosto je bila zaprta, jaz pa razložene svoje stvari ob peči z nahrbtnikom vred. No, in takrat ,se je jzka-zala Dougrčanka- Kar porinila me je po nekih stopnicah v klet, kjer sem se znašel na kupu krompirja. Ženska pa je hitro nekako zložila otroke sedet na tiste cape in čakala kaj bo. Dobro sem slišal Švabe kako -so hodili po hiši. Jaz sem se skušal zakopati v kup krompirja, pa ni šlo. Bolj ko sem se vkopaval, slabše je bilo. Skozi lino sem gledal Švabe ko so hodili okrog vogalov. Ženska pa jih je motila, kot sam vrag je bila zgovorna. In jih je speljala na led.« Tako nam je potem pripovedoval ob tabornem ognju. Skoro vsak je doživel kako tako dogodivščino. Danes človek že skoro svojim takratnim tovarišem ne bi verjel, da je bilo vse to res. Čez desetletja se bodo te zgodbe slišale kot davne pravljice, čeprav so bile resnične.
Tako smo dočakali pomlad. Okrog prvega aprila pa se je zvedela novica: odred bo odšel s Kozjanskega! Ugibali smo, kaj naj to pomeni. Tisti ki so hoteli največ vedeti, so trdili da bo jutri vojne konec in da gre odred nasproti Rdeči Armadi. Drugi so zopet ugibali, da bodo Nemci začeli nove hajke in da se odred noče žrtvovati. Nič prijetno nam ni bilo ko smo poslušali take govorice. Naš Kozjanski odred je bil za nas aktiviste le velika moralna opora v težkih časih pritiska. Dokler so bili borci tukaj, smo se počutili gospodarje terena.
Odred je neke noči odšel preko Sotle na Hrvatslco in nato proti Prekmurju. Na Kozjanskem je ostala samo še desetina borcev, ki je bila dodeljena okrajnim od-
tarne nezgode. Semena vseh vrst krmnih rastlin bodo KZ razdeljevale vsem sektorjem lastništva proti plačilu in sklenitvi pogodb za proizvodnjo semen v letu 1951-52. Koristniki semena črne detelje, lucerne, grašice, lupine in inkarnatke se morajo pri prevzemu pismeno obvezati, to se pravi skleniti pogodbe, da bodo za vsak kg kupljenega semena_ prodali po prostih cenah v letu 1951 2 kg semena, kar velja za enoletne kulture, a za več letne kulture, kakor so črna detelja in lucerna pa 3 kg v letu 1952. Ta pogoj velja za vse sektorje lastništva, z izjemo, da dobi socialistični sektor inkarnatko samo proti plačilu. Pridelovalci semen, ki bodo sklenili pogodbe, bodo proizvedeno seme prodali po znatno višjih cenah kakor pa v minulih letih.
a)	dokaze o celokupni dobi zaposlitve, kolikor jih niso že prej priložili. Opozarjamo vse interesente, da za uživalce podpor, ki so bile priznane namesto pokojnine iz socialnega zavarovanja, nima Ministrstvo podatkov o zaposlitvi za dobo pred 1. 7. 1925;
b)	osebe, ki niso bile v delovnem razmerju po 9. 5. 1945) dokaze o tem, da so bili visoko kvalificirani, kvalificirani ali ipolikvalificirani delavci, ali da so kot nameščenci opravljali strokovne, administrativne ali pomožne tehnične posle, če teh dokazov ne predlože, se določi pokojnina po srednji plači za nekvalificiranega delavca;
c)	osebe, ki so bile v delovnem razmerju po 9. maju 1945, dokaze o višini plače na uro ali plače na mesec za zadnjih 312 delovnih dni oz. za nameščence plače za zadnjih 12 mesecev ter dokaze o kvalifikaciji. Če zaposlitev po osvoboditvi ni trajala najmanj leto dni, naj uživalec podpore predloži potrdilo o višini plače po času (ne po učinku) za tisti čas, kolikor je delal po osvoboditvi.
K. 2. Uživalci pokojnin in rent naj nri-pravijo ista dokazila kot so navedena za uživanje podpor pod K. 1 a, h. e. Prošnjo pa naj ne vlagajo pred 15. 6. 1951, ker se bodo začele reševati šele po 1. juliju 1951.
Pokojnine državnih upokojencev bodo prevedene, ko bo vlada FLRJ določila s posebno odločbo dan, s katerim se bo začela prevedba pokojnin državnih upoko-
borom OF. Po teh dnevih se nam je nekaj časa zdelo kakor da smo postali velike sirote.
Vreme se je kazalo lepo, novice s svetovnih bojišč so bile še lepše. Morala okupatorske vojske je padala kar očivid-no. Začeli smo zopet ustvarjat? nov kozjanski odred. Kmalu smo imela spet tri bataljone, borci so bili dobro oboroženi, volja je bila odlična. Vse je bilo v redu, samo enega je manjkalo. Kozjanski odred ni imel zastave.
Tiste dni smo se pripravljali na proslavo ustanovitve Osvobodilne fronte. Na take proslave smo v partizanih vedno veliko dali. Če je bilo le mogoče, smo priredili »partizanski miting« v kaki vasi. Ljudje so radi prihajali skupaj. Med petjem in veseljem so poslušali govore in gledali razne točke kulturnih sporedov. Nikjer nismo toliko važnosti polagali na kulturno življenje kakor ravno v partizanih, takrat ko je bila sila največja.
Sklenili smo torej, da bomo proslavili 27. april kar se da na slavnosten način. Domenili smo se, da bomo podarili kozjanskemu odredu zastavo.
Posebno poglavje v kozjanski partizanski zgodovini je vzdrževanje naših vez s centri, ki so bili zasedeni po nemških četah. 'Prav nič nas ni motila ta zasedba: veza je odlično funkcionirala. Komaj so se Nemci premaknili v svojem gnezdu, že je bil Bohor alarmiran. Na desetine malih kurirjev in kurirk je vzdrževalo veze. Med njimi so bili pravi junaki. Dolgo pot iz Sevnice na Planino ali pa v Zalog so opravili kakor da gredo na izprali od. Kdo izmed nas sc ne spominja več Motoretove Rezike iz Sevnice ali pa Gregorčičeve Berte iz Lončarjevega dola? Nešteta vrsta je takih, ki so takrat vzeli na sebe vse nevarnosti kurirskega dela in so do konca držali z nami.
Kje bomo dobili zastavo, to za nas ni bilo vprašanje. Sporočili smo naš namen v Sevnico. Kmalu smo dobili odgovor: zastavo dobite!
Zahribski Janez
jo je pošteno izkupil
Zahribski Janez iz Sevnice se že dolgo ni več oglasil. Morda ima drugega posla preveč, pa se ne zanima več toliko, kaj se po Sevnici imenitnega dogaja. Zadnje dni enkrat pa je spet vsa Sevnica govorila o njem: »Le kje je?« Zato pa smo imeM Sevničani velik povod.
Spominjamo se še, kako je bilo pred letom na * Vsevnišk(i ekonomliji kako so obirali ljudje bika, ki je bil tako zanemarjen iin neubogljiv, da je bil v spotiko vsej okolici. Še celo sliko so objavljali o tem biku.
In ta bik je pa sedaj popravil svoj lanskoletni greli. Pokazati je hotel menda Zaliribskemu Janezu, da se ga je njegova graja prijela ter da se je poboljšal. V veliko začudenje vseh odraslih in v strah in grozo otrok po cestah se je zadnjič na ekonomiji iztrgal steraču in jo je krntkomalo popihal za kravo, ki jo je ucvrla na trg. Tam sta menda kakih petkrat predirjala ves trg: krava naprej in bik pa vztrajno za njo. Le kaj je mislila mrha da se je tako dolgo razkazovala.
Ni treba omeniti, da so se otroci razbežali z jokom in vikom in tla je še marsikdo odraslih malo hitreje stopil za kaka vrata. Saj je bilo treba, ker je bik kar pobesnel in suval z rogovi okrog sebe.
Bik je s tem pokazal, da se je popravil. Sevničani želimo samo še to, da bi se tako »popravili« tudi tisti ljudje, ki bika čuvajo in da ga ne bi puščali na taka sprehajanja po trgu, ker bi na takle način še kdo lahko katero prav pošteno izkupil, predvsem otroci.
jencev. Izjemoma bo ministrstvo na prošnjo samih upokojencev že pred prevedbo, toda šele od 1. 7. 1951 dalje, vštelo v pokojnino ves čas, ki se prizna po predpisih člena 60 do 63 novega Zakona, o socialnem zavarovanju, ki jim ob prvotni upokojitvi ni bil štet v pokojnino.
Osebe, na katere se nanaša ta poziv, morajo vložiti prošnjo v roku 1. leta od dneva, ki je odrejen kot začetni dan za prevedbo.
Tisti pa, ki tega razglasa ne bi razumeli, naj zaprosijo na svojih krajevnih ljudskih odborih ali pa na okrajnem ljudskem odboru za pojasnilo.
Verjetno so mladinke in žene v Sevnici zastavo delale ponoči ali pa na kakem skritem kraju. Bila je prava umetnina, lepo izdelana in vezena. Na dan proslave jo je iz Sevnice prinesla delegacija AFŽ in mladine.
Borci so vedeli, da dobe zastavo. Pri pripravah za proslavo so vsi pomagali. Zato pa je zvečer 26. aprila na vsakem hribčku gorel kres. Danes se teh kresov tako radi spominjamo. Če danes pripravljamo proslave, imamo s kresovi mnogo več težav kakor pa takrat. Redkokdaj smo v partizanih doživeli toliko veselja kakor ravno ob kresovih.
Na Pokojnem vrhu nad Zabukovjem se je zbral odred. Velik kres je zagorel. Muzikantje -so pokazali svojo umetnost, pevski zbor se je oglasil. Množica ljudi, partizanov in domačinov, se je zbrala okoli ognja. Tedaj je spregovoril komisar odreda. Kmalu bo konec vojne, zmagali borno, strnimo svoje sile! Boljšemu in lepšemu življenju gremo naproti, nastaja nov svet, nastaja nova Jugoslavija.
V nas je kar valovilo veselje, še večje je bilo kakor pa so bili plameni ognja. Pogledov teli ljudi, mladih in starih, ni bilo mogoče popisati. In jih tudi ni mogoče nikoli pozabiti.
Žena iz Sevnice je predala zastavo borcu Kozjanskega odreda ...
Na lepši način nismo mogli takrat proslaviti dneva Osvobodilne fronte. Odred je to razumel. Ginjeno so se zahvaljevali borci, občudovali so svojo zastavo.
Ko sc danes spominjamo, par tednov pred proslavo desete obletnice ustanovitve OF, tistih dni v bohorskih gozdovih — se spominjamo tudi vseh tistih, ki so bili takrat z nami. Take povezanosti in toliko prijateljstva, kolikor ga je bilo takrat med nami, zlepa nihče izmed nas ne bo občutil.
Ljubezen do naših partizanskih idealov pa -je ostala in ho vedno živela v nas.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Mesečna naročnina 6 din. — Poedina številka 3 din - Čekovni račun št. 605-95603-9 — Ureja uredniški odbor. Naslov uprave in uredništva: Okrajni odbor OF Krško, telefon 43. — Tisk Celjske tiskarne v Celju. — Odgovarja uredniški odbor