Mesto utripa s pisanim Kamfestom Festival Kamfest 2015, ki je svoja vrata odprl minuli petek, tudi letos polni ulice starega mestnega jedra, saj je obiskovalcev tudi zaradi lepega vremena, ki je organizatorjem res naklonjeno, veliko od blizu in daleč. Koncerti, predstave in drugi dogodki se bodo odvijali še vse do nedelje, 16. avgusta. Jasna Paladin Kamnik – Člani Kulturnega društva Priden možic so skupaj s soproducenti letos pripravili že dvanajsti Kam­ fest, največji poletni kulturni festival daleč naokoli, na katerem si organizatorji obe­ tajo prešteti skupaj več kot trideset tisoč obiskovalcev. Festivalski dogodki – skupaj se jih bo na osmih prizoriš­ čih odvilo več kot sto – se vsakodnevno začenjajo ob 17. uri in si sledijo vse do noči. Pestro dogajanje, ki ga je s 50 tisočaki podprla tudi občina Kamnik, pa že dolgo ne združuje le koncertov, ampak najrazličnejše dogod­ ke za vse okuse in generaci­ je. Kamfest se je letos tako še pred uradnim odprtjem Ulice Kamnika s Kamfestom te dni živijo kot že dolgo ne. / Foto: Primož Pičulin začel s Festivalom piva in Okusov Kamnika, ki so ga talcev pa se je bržčas tudi stojnicah piva predstavilo Festivalsko prizorišče v sre­ na Zavodu za turizem in zaradi festivalskega vzdušja dvanajst pivovarjev iz štirih dišču mesta se tudi letos šport v Občini Kamnik ob in lepega vremena obisko­ držav, pivcem pa so postre­ začenja s sejmom Diversity Kamfestu letos pripravili že valcev kar trlo. Na dvodnev­ gli s skoraj šestdesetimi vrs­ – express yourself, ki zdru­ drugo leto zapored, na Trgu nem dogajanju je na svojih tami piva. žuje oblikovalce nakita, oblačil in usnjene galanteri­ je z glasbeniki, slikarji in fotografi. Oder, ki prvi vsak festivalski dan odpre svoja vrata, je tudi letos otroški oder v Kršmančevem parku, kjer ne manjka najrazličnej­ ših aktivnosti za najmlajše in njihove starše. Park Evro­ pe zasedajo mladi, Samčev predor pa je vsakodnevno poln najrazličnejših aktivno­ sti, tudi športnih. V nedeljo so obiskovalci prizorišča tako lahko opazovali »kvifta­ nje« na prostem in spozna­ vali dejavnosti Street worko­ ut Kamnik – fantje pa so bili tudi dobrodelni, saj so prip­ ravili humanitarno tekmo­ vanje, na katerem so zbirali šolske potrebščine za otroke OŠ 27. julij Kamnik. Festivalsko prizorišče v središču mesta se začenja s sejmom Diversity – express yourself. .7. stran OBČINSKE NOVICE AKTUALNO ŠPORT TURIZEM Sedežnica spet vozi Velika planina je spet bolj dostopna obiskovalcem. Po letu dni in pol neobratovanja in večmesečni temeljiti obnovi so 24. julija znova zagnali dvosedežnico Šimnovec, v obnovo katere je Občina Kamnik vložila okoli tristo tisoč evrov. Jasna Paladin Kamniška Bistrica – Sedež­nico Šimnovec so inšpektor­ji zaustavili decembra 2013, konec lanskega leta pa so občinski svetniki potrdili investicijski načrt, ki predvi­deva njeno temeljito obno­vo. Dela so se začela spom­ladi, večino okoli 320 tisoč vredne obnove, ki bo sedež­nici omogočila obratovanje za nadaljnjih nekaj let, pa so z veliko truda opravili kar zaposleni sami, zaradi česar bo končni strošek kljub prvotni bojazni celo nekoli­ko nižji. Dela so bila zaključena 15. julija, približno dva tedna po prvotni optimistični napove­di, tehnični pregledi pa 21. julija. Dovoljenje za obrato­vanje je Ministrstvo za infra­strukturo družbi Velika pla­nina izdalo v petek, 24. juli­ja, in še isti dan, ob 12. uri, je dvosedežnica na vrh pla­nine že popeljala prve potni­ke. Vožnja je bila za vse prvi dan brezplačna. .2. stran Finančne pisarne v Kamniku ni več Kamnik – Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je s 1. julijem zaprla Finančno pisarno Kamnik, ki je delovala v pro­storih Občine Kamnik, saj naj bi imeli povečan obseg delov­nih nalog na drugih segmentih svojega dela, zato kamniška pisarna do nadaljnjega ne bo poslovala. Občanom Kamnika in Komende je zdaj najbližja finančna pisarna v Domžalah, ki pa je od sredine julija odprta samo ob sredah med 7. in 12. uro ter 13. in 17. uro. Iz FURS-a sporočajo, da zavezanci lahko vse informacije v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti dobijo na sedežu Finančnega urada Ljubljana na Davčni ulici 1. Na Občini Kamnik se z zaprtjem pisarne ne strinjajo, saj so jo pogosto obiskovali predvsem starejši in občani iz odroč­nejših krajev. »Zato se bo občinska uprava potrudila, da Finančnemu uradu Ljubljana predstavi interese in potrebe lokalne skupnosti in ohrani finančno pisarno v Kamniku,« pravijo na občini. Župan Marjan Šarec se bo z vodstvom Finančnega urada Ljubljana sestal septembra. J. P. Foto: Primož Pičulin Odločbi za kohezijo Odstranjevali so Kralji višin znova Turistov več kot lani končno na Občini ambrozijo na Grintovcu Po ocenah kamniških turisti­čnih delavcev je letošnjeSlužba Vlade RS za razvoj in Ambrozija je lepa, a tujerod-Zmaga že 17. gorskega teka poletje v občini več turistovkohezijsko politiko je izdala na, močno alergena in nad­na Grintovec je tako pri moš­kot lani. Med tujimi gostiprvi odločitvi o finančni vse nadležna rastlina, ki se kih kot pri ženskah ostala prevladujejo Francozi, Špan­podpori projektom v okviru vse bolj razrašča tudi v obči­doma. Slavila sta Nejc Kuhar ci in Belgijci. Najbolj so nav­izvajanja programskega ni Kamnik. Konec julija so in Karmen Klančnik, ekstre­dušeni nad lepotami Velikeobdobja 2014 - 2020, in zato prvič organizirali akcijo mni tek pa je zaključilo 217 planine. sicer za naložbi, ki ju vodi njenega odstranjevanja. tekačev in tekačic iz štiri­Občina Kamnik. najstih držav. stran 3 stran 10 stran 12stran 5 Občinske novice Ob poti na Perovo uredili počivališče Jasna Paladin nje prostora, so primerno lokacijo za počivališče ob Kamnik – Ob asfaltirani poti poti, kjer so zemljišča v zase­med zavodom Cirius in Per-bni lasti, iskali dlje časa, proti kovo ulico na Perovem, ki jo koncu julija pa jim je to tudi je občina uredila že leta uspelo. Počivališče so uredili 2008, so nedavno uredili klo-na mestu nekdanjega kozol­pi, ki bodo marsikateremu ca, tako da so ostanke beton­občanu olajšale sprehajanje. skih stebrov uporabili kot Predvsem starejši so občino ogrodje za klopi, kjer bo pos­že opozarjali, da je pot za tanek zaradi sence bližnjih sprehod sicer zelo lepa, a zanje tudi dolga, na njej pa nobene klopi, na kateri bi si lahko odpočili. Kot pravijo na občinskem oddelku za ureja­dreves prijeten tudi v vročini. Na poti bodo odslej poleg sprehajalcev, tekačev in kole­sarjev lahko uživali tudi sta­rejši občani. Brezplačna predavanja v energetski pisarni dol pri ljubljani – Energetska pisarna JUB-a in Srca Slovenije, ki deluje v okviru Razvojnega partnerstva središča Slovenije, pri katerem sodeluje tudi Občina Kamnik, deluje v prostorih JUB Design Studia v Dolu pri Ljubljani vsako drugo sredo med 16. in 18. uro. Obiskovalcem nudi brezplačna svetovanja o načinih energijsko varčne gradnje in kakovostne prenove obje­ktov. Enkrat mesečno potekajo brezplačna predavanja in sve­tovanja s področja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, ki jih izvaja energetski svetovalec Simon Brlek. Termi­ni predavanj do konca letošnjega leta so naslednji: sreda, 26. avgust, ob 17. uri (toplotne črpalke), sreda, 23. september, ob 17. uri (ogrevanje in strojne inštalacije), sreda, 21. oktober, ob 17. uri (zrakotesnost in prezračevanje) ter sreda, 18. novem­ber, ob 17. uri (gradnja energijsko učinkovitih objektov). j. P. Popravek Kamnik – Občina Kamnik obvešča, da je prišlo do napake v rubriki TeDni(K) Občine na občinski spletni strani z dne 13. 7. 2015 glede sklenitve koncesijske pogodbe za opravljanje izbirne gospodarske javne službe »Urejanje in vzdrževanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobove v najem ter pogrebne storitve v Občini Kamnik«, in sicer bo koncesio­nar opravljal storitve na pokopališčih Žale, Mekinje, Podgor­je in Nevlje, ne pa na območju Stranj, kot je bilo zapisano v rubriki TeDni(K) Občine. Upravljanje pokopališča Stranje ostaja nespremenjeno. Za napako se opravičujemo. Urednica: OglasnO trženje: Jasna Paladin Mateja Žvižaj jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 OdgOvOrna Urednica: Zahvale, Osmrtnice: Marija Volčjak Renata Frakelj marija.volcjak@g-glas.si malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 K AMNIŠKI OBČAN – Izdajatelj Bistrica, d. o. o, Kamnik, Ljubljanska cesta 3a, 1240 Kamnik, sedež uredništva Glavni trg 25, 1240 Kamnik. Kamniški občan je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 333. Izhaja v nakladi 17.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Kamnik. Pravice izdajatelja izvaja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Naslednji Kamniški občan bo izšel 4. septembra, prispevke pošljite najkasneje do četrtka, 27. avgusta 2015. Sedežnica spet vozi Jasna Paladin Zaradi loma reduktorja se je dvosedežnica ustavila, in ker je bilo na njej polno pot­ .1. stran nikov, so se zaposleni v dru- Lani so z nihalko na Veliko žbi Velika planina odločili, planino pripeljali okoli 30 da preko centra za obvešča­ tisoč potnikov, zdaj pa se nje na pomoč pokličejo bodo spet skušali približati kamniške gorske reševalce, številki 42 tisoč izpred dveh ki so »ujete« obiskovalce let, ko je poleg nihalke na planine varno spravili na Foto: Gorazd Kavčič planino vozila tudi dvosede­žnica. Da pa bi bili ob obratovanju naprave pripravljeni na vse scenarije, so zaposleni v družbi Velika planina sku­paj s člani Društva gorska trdna tla. Takšen je bil sce­narij reševalne vaje, in čep­rav je verjetnost za tak dogo­dek na planini zelo majhna, so reševalci dokazali, da so za takšne primere dobro usposobljeni. »Zakon nam andrej Potočnik, vodja Franc miš, predsednik grs Toplovod z novimi cevmi v Kamniku poteka obnova dotrajanega toplovodnega omrežja, ki ogreva predvsem šole in druge obratovanja na veliki planini pa bo počakal na morebitne boljše vremenske razmere, če so le-te krive za težave. Do zaustavitve sedežnice namreč lahko pride iz dveh razlogov – zaradi močnega bočnega vetra, ki lahko iztiri jeklenico, ali pa zaradi loma reduktorja. A gre za skrajne, manj verjetne primere,« nam je opisal Andrej Potoč­nik, vodja obratovanja na Veliki planini in tisti, ki odloči, kako bo reševanje potekalo. Kot je še povedal, so zadnjič z dvosedežnice na Veliki planini reševali pred dvajsetimi leti, pravkar prenovljena naprava pa je za nesreče še manj dovzetna, saj ima zdaj bolje vodeno jeklenico po kolesih, nove jeklene osovine in gibljive dele, ki se premikajo skupaj z vetrom, zaradi česar je Kamnik / Foto: Gorazd Kavčič možnosti za iztirjenje zares zelo malo. V reševalni vaji je sodelovalo okoli deset članov Društva gorska reševalna služba Kamnik. »Na sedežnici smo podobno vajo nazadnje opravili pred dvema letoma, saj naprava lani ni vozila, in čeprav se tehnika in oprema nenehno spreminjajo, način reševanja za nas ostaja enak, zato smo v tem že res dobro usposobljeni, kar se je poka­zalo tudi danes,« pa nam je povedal predsednik GRS Kamnik Franc Miš in dodal, da so z družbo Velika plani­na nedavno podpisali novo pogodbo o sodelovanju, ki predvideva tudi to, da bodo na Veliki planini predvido­ma izvedli po dve reševalni vaji letno – enkrat na nihalki in drugič na dvosedežnici. reševalna služba Kamnik že nekaj dni pred uradnim zagonom naprave na dvose­dežnici izvedli reševalno vajo. nalaga, da se mora upravlja­vec žičnice v največ pol ure odločiti, ali bo reševanje izpeljal sam ali bo na pomoč poklical druge reševalce ali javne zavode, prinesla pa bo kar nekaj prihrankov pri stroških ogrevanja. Jasna Paladin Kamnik -Obnovo izvaja dru­žba Petrol, ki je lastnica nek­daj Svilanitove kotlovnice za proizvodnjo toplote in obstoječega toplovodnega omrežja, dolžine približno 1300 metrov, postala julija lani, temeljito obnovo več kot trideset let starega toplo­vodnega omrežja pa so napovedali že marca ob odprtju prenovljenega siste­ma daljinskega ogrevanja. Minule dni so gradbeni stro­ji brneli predvsem na obmo­čju Novega trga, od obvozni­ce do zdravstvenega doma in v okolici srednješolskega centra. Nove izolirane cevi polagajo po trasi starega vodovoda, le na dveh odsekih so zaradi tehničnih pogojev od obstoječe trase nekoliko odstopili. »V sklopu prenove toplovodnega omrežja v Kamniku je poleti predvide­na obnova okoli 460 metrov nadzemnega in 1075 metrov podzemnega cevovoda. Pre-nova je del večje investicije, ki zajema tudi prenovo kot­lovnice, vgradnjo SPTE (sop­roizvodnja toplote in elektri­ke) naprave, prenovo oz. vgradnjo toplotnih postaj pri vseh odjemalcih. Vse skupaj poteka v dveh koledarskih letih. Predvideno je zmanj­šanje toplotnih izgub iz sta­rega dela sistema daljinske­ga ogrevanja v višini 10 do 15 odstotkov, ki so pa bile že upoštevane pri oblikovanju cen toplote za odjemalce pri podpisovanju pogodb v lan­skem letu,« so nam odgovo­rili iz Petrola, kjer so nove pogodbe o dobavi toplote sklenili ob začetku lanske kurilne sezone, in sicer za dobo petnajstih let. Njihovi največji odjemalci so javni objekti: OŠ Toma Brejca, OŠ Frana Albrehta skupaj s športno dvorano, zdravstve­ni dom, Vrtec Antona Med­veda Kamnik, ZZZS, Knjiž­nica Franceta Balantiča Kamnik, Glasbena šola Kamnik in Srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik, poleg tega pa tudi dva poslo­vno stanovanjska objekta na Šutni in Novem trgu. Obnova toplovodnega omre­žja bo končana do konca avgusta. Občinske novice Odločbi za kohezijo končno na Občini Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko je minuli petek izdala prvi odločitvi o finančni podpori projektom v okviru izvajanja programskega obdobja 2014-2020, in sicer za naložbi gradnje kanalizacije in vodovoda na območju Domžale – Kamnik, ki ju vodi Občina Kamnik. Kohezijski sklad EU bo prispeval 31 milijonov evrov, od tega bo sedemnajst milijonov prejela Občina Kamnik. Jasna Paladin Kamnik – Občina Kamnik je kot vodilna občina v omen­jenih dveh projektih tako prva prejemnica evropskega denarja za prihodnjo finan­čno perspektivo za izgrad­njo kanalizacije in vodovod­ne infrastrukture, na katere­ga je skupaj z ostalimi obči­nami v projektu z vso prip­ravljeno dokumentacijo nestrpno čakala že več let, še posebej od lanskega junija, ko so omenjeno infrastruk­turo na določenih odsekih že začeli graditi, denar za to pa v upanju na čim prejšnjo odločbo založili sami iz občinskih proračunov. »Po petih letih trdega dela smo vendarle uspeli pripelja­ ti projekt kohezije do konca, sredstvi oziroma s sredstvi, ki smo jih dobili s posojilom. Sedanja ekipa pod vodstvom ministrice Alenke Smerkolj pa je to delo dokončala. Celo­tni ekipi, ki se je na vladni strani ukvarjala s tem, izre­kam zahvalo, prav tako pa gre velika pohvala ekipi na Občini Kamnik pod vods­tvom Suzane Stražar, ki vodi projekt za sedem občin,« je bil v ponedeljek, ko je tudi občinska uprava prejela spo­ročilo za javnost z ministrs­tva za okolje in prostor, da so prejeli odločbi za težko priča­kovano finančno podporo, zadovoljen kamniški župan Marjan Šarec. Iz Kohezijskega sklada EU slabih 31 milijonov Kohezijski sklad EU pa bo za njuno izvedbo prispeval sla­bih 31 milijonov evrov. Projekt gradnje kanalizacije je ocenjen na 39 milijonov evrov, zajema pa naložbe v odvajanje in čiščenje odpad­ne vode v občinah Cerklje na Gorenjskem, Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš in Trzin. Kot sporočajo z Ministrstva za okolje in prostor, bo v okvi­ru tega projekta zgrajena kanalizacija v skupni dolžini dobrih 47 kilometrov in ena­indvajset črpališč, nadgrajena bo tudi centralna čistilna nap­rava v Domžalah do zmoglji­vosti 149 tisoč populacijskih ekvivalentov z novo biološko linijo in uvedbo terciarne sto- Na javni vodovod kar 38 tisoč prebivalcev V okviru projekta Oskrba s pitno vodo na območju Domžale – Kamnik bo zgra­jen vodovod Vrhpolje ­Šmartno in objekti na vodo­vodnem omrežju v Tuhinj­ski dolini; urejeno bo vodo­vodno omrežje na južnem delu vodovodnega sistema Kamnik, nadgrajen vodovo­dni sistem Domžale in pri­ključen vodovodni sistem Mengeš. Skupno bo zgraje­nih dobrih 30 km vodovod­nih cevi, deset črpališč in pet vodohranov. Projekt v vrednosti dobrih enajst milijonov evrov bo omogo­čil priključitev približno 38 pnje čiščenja odpadne vode. S tisoč prebivalcev na sistem tem bo zgrajena ustrezna javne oskrbe s pitno vodo, Odseki Ljubljanske ceste prenovljeni Jasna Paladin Kamnik – V soboto, 1. avgus­ta, se je zaključila prenova Ljubljanske ceste na odseku od Mercatorja do Pošte na Duplici. Šlo je za odpravo napak, h kateri je občina poz­vala prvotnega izvajalca, Cest­no podjetje Ljubljana, ki pa se na poziv ni odzval, zato so se na občini odločili za vnovči­tev bančne garancije za odpravo napak v garancij­skem roku v celotnem znes­ku sto deset tisoč evrov. Za gradbena dela so izbrali nove­ga izvajalca, družbo CVP inženiring, ki je odstranil in zamenjal dele s posedenim asfaltom, dvignil vodovodne pokrove na višino, zamenjal poškodovane betonske robni­ke, dvignil robni pas iz gra­nitnih kock, saniral temeljno betonsko panelno ograjo, prebarval panele, zalil razpo­ke na stiku s pločnikom in na cestišču, ter obnovil talne oznake na mestih poškodb. Strošek prenove pa je ocen­jen na 67 tisoč evrov. a gre pravzaprav šele za zače­tek operativnega dela na tere­nu. Zasluga gre tako nekda­nji premierki Alenki Bratu­šek, ki je imela posluh za naše projekte in nam je s takratno vladno uredbo omo­gočila začetek del z lastnimi evrov Projekta z naslovom Odvaja­nje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale – Kam­nik ter Oskrba s pitno vodo na območju Domžale – Kam­nik sta ocenjena na dobrih petdeset milijonov evrov, infrastruktura za odvajanje in čiščenje komunalnih odpad­nih voda, pri čemer se bodo precej zmanjšali tudi škodlji­vi vplivi na okolje. Prispevek Kohezijskega sklada EU pri tem projektu je ocenjen na slabih 24 milijonov evrov. prispeval k zmanjšanju vod­nih izgub in izboljšanju kakovosti oskrbe s pitno vodo ter življenjskih pogo­jev prebivalcev. Prispevek Kohezijskega sklada EU je ocenjen na slabih sedem milijonov evrov. Slovesnost pri Titanovi brvi Člani Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik so v soboto, 25. julija, ob spomeniku pri Titanovi brvi pripravili slovesnost v spomin na prvi žrtvi 2. svetovne vojne na Kamniškem. Jasna Paladin go, da zažge vojaško skladi-napade še nekatere druge Mlakarja in Antona Miklav­ šče bencina na Zapricah, vojaške objekte v Kamniku, čiča, ki se ju Kamničani spo-Kamnik – Kot so lahko slišali minira smodnišnico, pretr-a akcija zaradi izdaje ni pov-minjamo kot prvi žrtvi dru­zbrani pri Titanovi brvi, se je ga telefonske zveze s Kran-sem uspela. Skupina je pri ge svetovne vojne v občini. vstaja na Kamniškem začela jem, blokira vse ceste, ki perovski brvi čez Kamniško Kot je v svojem nagovoru sredi poletja 1941, natančne-vodijo v Kamniško okrožje, Bistrico padla v zasedo, izpostavil podžupan Igor je 27. julija, ko je kamniška poruši mostova čez Kamni-Nemci pa so ubili borca Žavbi, je s kamniškega bojna skupina dobila nalo-ško Bistrico na Perovem ter Kamniške čete Dominika območja v partizane odšlo razmeroma veliko občanov, veliko je bilo med vojno tako tudi žrtev. »Danes se veliko govori o spravi. Tudi sam sem jo v svojih nagovorih mnogokrat omenil. Pa ne zato, ker je to v zadnjih časih moderno, pač pa zato, ker mislim, da je prav, da moja generacija, ki je na vrhuncu svoje moči, stopi skupaj in preseže delitve naših predni­kov,« je med drugim izpos­tavil podžupan in poudaril, da se zadnje čase na različ­nih mestih pojavlja obilica sovražnega govora, na tovrs­tnih prireditvah pa se vedno srečuje le peščica istih ljudi. Srečanje so s kulturnim pro­gramom popestrili pevci DKD Solidarnost in recita­tor Goran Peršin ter prapor­ščaki, delegacija pa je k spo­meniku položila tudi venec. Aktualno, mnenja Iz poslanskih klopi Arbitraža: »Ko tat vpije, ujemite tatu.« Zgodovinska in pravna dejstva dokazujejo, da je Slovenija na dan osamosvojitve v celoti upra­vljala s Piranskim zalivom. V kasnejših letih so si ga polovico grabežljivo prisvojili Hrvati in s politiko izvršenih dejstev okupi­rali vse več slovenskega ozemlja. Foto: Gorazd Kavčič Svoje interese so uveljavljali zelo agresivno, mi pa smo bili premi­li v odzivih. Objokovanje starih napak je zdaj nesmiselno, saj ne reši težav. Očitno bo treba pri Hrvaški uporabiti tršo roko. Hrvaška je na arbitražo prista­la le zato, ker je bil to edini politiki in zakaj ste se odlo­čili, da se boste potegovali za mesto v občinskem svetu? »Izkušenj v politiki nimam prav veliko, vem, da je politi­ka veščina in zato se je treba še marsičesa naučiti, kot se Kamnik je ena bolje urejenih občin Aleš Lipičnik, svetnik SMC Jasna Paladin Kratka osebna predstavitev: starost, stan, kaj ste po izo­brazbi, kje ste zaposleni? »Star sem 51 let, po poklicu informatik, samozaposlen.« Kakšne so vaše izkušnje v Aleš Lipičnik / Foto: Gorazd Kavčič izgubi življenjske sopotnice mi ob strani stojita oba otroka.« Kakšne so vaše izkušnje v politiki in zakaj ste se odlo­čili, da se boste potegovali za Roman Maligoj Revni upokojenci so sramota države Roman Maligoj, svetnik DeSUS Jasna Paladin Kratka osebna predstavitev: starost, stan, kaj ste po izo­brazbi, kje ste zaposleni? »Star sem 65 let in sem že nekaj časa v pokoju, sicer imam končano srednješol­sko izobrazbo. Ob nedavni pagando pa jim je uspelo Slove­ sicer učim vse življenje. Za mesto v občinskem svetu? nijo prikazati kot grešnika. V kandidaturo sem se odločil tisto, kar se še bo zgodilo, saj »Prve izkušnje v politiki Kateri je po vašem mnenju način, da vstopi v EU. Takoj, hrvaški javnosti je vtis, kot da je na pobudo stranke SMC in je marsikatero stvar mogoče sem si začel nabirati v mla-ta čas največji problem v nekaterih posameznikov, ki napovedati kot neizbežno. To dinskih organizacijah, kjer občini? ko so dosegli svoje in postali pol-Slovenija podkupovala sodnike.nopravni člani EU, pa so iskali A to je daleč od resnice. Če sem bil predsednik delovne »Teh je kar nekaj. Na prvem sami vedo, kdo so. Sam sem sicer ni izoliran problem način, kako se umakniti iz natančno poslušate prisluhe, imel pri tem kar precej pomi-občine Kamnik, pač pa celot­ organizacije. Po selitvi v mestu je pomanjkanje omenjenega postopka. Angaži­potem lahko ugotovite, da sta se slekov. Rad imam jasno raz-ne države, vendar je treba te Kamnik sem nekaj časa denarja za urejanje občin­ mejeno sprejemanje odgo-probleme reševati lokalno. Ta miroval, dokler se nisem skih cest, potem je tukaj še rali so tajne službe, ki so urad-Sekolec in Drenikova pogovar­nico zunanjega ministrstva dr. jala o argumentih in dokazih. vornosti, ki je uravnotežena s trenutek je izredno težko leta 2008 včlanil v stranko nedokončana soseska Mali Simono Drenik in slovenskega Hrvaška igra umazano igro, ki pravicami in argumentirano spreminjati stvari, saj je zau- DeSUS, v kateri še danes grad. Velika neznanka je tudi arbitra dr. Jerneja Sekolca ujeli je bila pripravljena takoj po panje ljudi v politiko na izre­ aktivno sodelujem.« izginotje spomenika med pri tistem, kar sta hrvaški arbi­ razpravo. Ne verjamem, da vstopu Hrvaške v EU. Ne spoš­ dno nizki stopnji. Navkljub gradnjo te soseske. Precej­ ter Vukas in hrvaško zunanje se ljudje delijo na črne in tuje dogovorov. Po sporazumu vsemu velja, da si lahko Katere cilje boste v tem šen problem pa je tudi poma­ ministrstvo počela ves čas. Stiki rdeče, pač pa na poštene, Drnovšek - Račan je arbitraža pomagamo samo sami, ker mandatu skušali uresničiti kanje prostora v osnovni šoli predstavnikov zunanjega mini­ sposobne in pridne in tiste, že drugi sporazum, od kateregastrstva in arbitrov naj bi bili ki so to v malce manjši meri. nam nihče drug ne bo. Sicer kot občinski svetnik/svet-v centru mesta.« so odstopili. Medsebojno obraču­neprimerni, ker morajo biti Pri tem sem vztrajen in pre-pa imam Kamnik zelo rad in nica? navanje slovenske politike jearbitri neodvisni pri svojem »Kot član DeSUS-a se bom Kaj je tisto, kar je trenutno v cej nepopustljiv. Zato je tre-zelo rad živim tu. natančno tisto, kar si hrvaškidelu. A vprašajmo se, kako je ba priznati, da še danes, zavzemal za socialno var-občini dobro urejeno? kadar gredo stvari © malce po Kaj je tisto, kar je trenutno v nost vseh generacij. V stran-»V občini trenutno dobro strategi želijo. Upam, da bo slo­lahko neodvisen sedaj že nek­venska politika zmogla tolikodanji (odstopil) hrvaški arbiter svoje© , podvomim, če sem se občini dobro urejeno? ki bomo morali najti način, napredujejo dela pri urejan­ modrosti, da bo nesoglasja reše-Vukas, če je prebival v reziden­ kako čim bolj pomagati lju-ju kanalizacije, pohvaliti pa s kandidaturo odločil prav.« »Po moji oceni je Kamnik vala za zaprtimi vrati, navzvenci hrvaškega veleposlanika na ena bolje urejenih občin v dem v stiski, saj je večina je treba tudi pravočasno in proti Hrvaški pa kazala Nizozemskem. Kako je lahko Katere cilje boste v tem Sloveniji, kvaliteta življenja teh upokojencev in bolnih. opravljeno rekonstrukcijo in predvsem enotnost. HrvaškiVukas neodvisni arbiter, če je mandatu skušali uresničiti je na visoki stopnji, stopnja Bolj se bomo morali pove-zagon dvosedežnice na Veli­ vstop v schengensko območje bipa javno govoril, kako je sodišče kot občinski svetnik? opremljenosti in dostopnos­ zati z društvom upokojen-ki planini, s čimer je postala morali pogojevati z rešitvijonameravalo Hrvaški vzeti del ozemlja. Arbitraža ne jemlje, lahko le odloči na podlagi pre­ »Prvi cilj, ki sem si ga posta-ti infrastrukture je odlična, cev, kjer veliko bolje vedo, dostopna tudi starejšim.« mejnih zapletov, saj je trda roka vil, je bil Tehnološki Park ljudje pa smo v glavnem kakšno pomoč ljudje potre­ očitno edina stvar, ki jo Hrvaš- Kamnik, ki je na srečo že malce avtohtono rokovnjaš­ bujejo. Zato si bom prizade-Kaj vam zapolnjuje prosti ka razume. dloženih dejstev. Jasno je, da je hrvaška vlada prek svojega Matej Tonin, poslanec arbitra in dela obveščevalnih VP: napol obrušeni biser Urejanje Velike planine in njeno vključevanje v življenje naše občine potekata počasi, a zdaj jo je naposled dosegel svež veter. Občinska koalicija in podjetje sta v zadnjih mesecih vložila veliko naporov, ki posto­poma dajejo sadove. Sredi julija je bila za manj kot 0,3 mil. evrov končno obnovlje­na in popravljena sedežnica Šimnovec, kar je dober kom­promis glede na več mio € za novo sedežnico ali skoraj 1 mio za postavitev rabljene, ki bi pel­jala samo do Zelenega roba. Sedežnica bo za nadaljnjih 10 let predstavlja glavno turistično povezavo med zgornjo postajo nihalke in vrhom planine. Za povrnitev nekdanjih smučarskih razmer pa bo najprej treba raz­viti koncept in strateški načrt, ki bo vključeval povezavo iz Tihe doline in celostno upravljanje na planini, saj bo le enotni nas­top Velike planine na trgu pove­čal obisk turistov skozi vso sezono. S sodelovanjem vseh deležnikov bosta stekla tudi raz­voj dodatne ponudbe in uredi­tev dostopov z vseh strani. Konec junija so študenti Univer­ze v Ljubljani kot del širšega evropskega projekta predstavili realističen in izvedljiv projekt Velika planina – inovativni turi­stični produkt. Pripravili so zasnovo interaktivne učne poti Po stopinjah pastirjev, predvi­deli možnost vzpostavitve Cen­tra šolskih in obšolskih dejav­nosti in zasnovali izboljšano politiko trženja Velike planine. Občina želi te dobrodošle pobude čim prej uresničiti. Velika planina se prebuja, toda združevanje in povezovanje vseh njenih potencialov bosta terjala še veliko naporov. Že v teh dneh pa bo zasijala v vsem svojem sijaju, zato je prav, da jo obiščemo. Matej Slapar, podžupan Občine Kamnik realiziran. K sodelovanju sem pripravil Občino Kam­nik in Tehnološki Park Lju­bljana z namenom vzposta­vitve start-up okolja tudi v Kamniku. Tako je nastal Kikštarter Kamnik.« Kateri je po vašem mnenju ta čas največji problem v občini? »Ključni problem je pomanj­kanje perspektive. Zato ljudje odhajajo. Globalizacija je počasen proces, ki leze v vse segmente našega življenja. Po moji oceni se moramo bolj organizirano in s premi­slekom odzivati na spremem­be, ki so se že zgodile. Obe­nem bi morali imeti priprav­ljeno tudi strategijo za vse ki. Kar je dobro.« Kaj vam zapolnjuje prosti čas? »Prostega časa imava z ženo Anko zelo malo. Smo druži­na s tremi otroki, če temu prištejem še moj raziskovalen in nemiren duh, ki ga moram vse življenje z nečim hraniti, potem je, kar je. A ni slabo in dolgčas nam res ni nikoli.« Življenjsko vodilo? »Ne verjamem v to, da ima­mo svoje vodilo, pač pa držo, merila, etiko – imamo svoj obraz, v katerega se moramo vsaj zjutraj pred ogledalom pogledati. V redu je, če ta srečanja minevajo brez incidentov.« Pisma Moji spomini na nastanek prve knjižnice v Kamniku Bila sem mlada in kljub vsem strahotam druge svetovne voj­ne, ki sem jih doživljala s svo­jo družino in jih tudi prežive­la, sem se leta 1949 kot še zelo mlado dekle včlanila v sindi­kalni svet. Skupaj z njihovimi člani in Občino Kamnik smo ustano­vili prvo knjižnico v Kamni­ku. Odločili smo se, da bo delovala v hiši dr. Polca, ki so ga Nemci med vojno ustrelili kot talca. Bila sem ponosna, da so za vodenje knjižnice izbrali prav mene. Dve leti smo se skupaj s sodelavci tru­dili in vsepovsod iskali in zbi­rali slovenske knjige. Med tem časom sem se tudi izobraževa­la, da bi si pridobila čim več znanja za to zahtevno in val za politiko, ki bi mladim in brezposelnim odprla nova delovna mesta. Sramo­tno za državo je, da je velika večina upokojencev na dnu socialne lestvice, pod pra­gom revščine.« čas? »Družina, dobre knjige in aktivno sodelovanje v Fol­klorni skupini Kamnik.« Življenjsko vodilo? »Bogatijo nas prijatelji.« Likvidacija Svilanita ustavljena Kamnik – Delničarji Svilanita so pol leta po tem, ko so spre­jeli sklep o začetku likvidacije družbe, potrdili prenehanje postopka likvidacije. Kot je povedala likvidacijska upravitelji­ca in direktorica družbe Mojca Šubic, so zadeve z dobavite­lji uredili in zdaj poslujejo normalno. Za naša vprašanja, zakaj se je postopek ustavil, kako poslujejo in kakšni so učinki selitve proizvodnje v tujino, Šubičeva ni bila doseglji­va, je pa znano, da v Kamniku še vedno ostajata oddelka razvoja in vzorčne proizvodnje, prav tako naj bi združili dru­žbo Svilanit s hčerinskim, sicer invalidskim podjetjem, Svi­lanit Svila, ki imata zdaj petintrideset zaposlenih. J. P. pomembno delo. Vse sem opravljala z veseljem, navse­zadnje sem bila le prva knjiž­ničarka v Kamniku. Knjižni­ca se je imenovala Kamniška knjižnica. Knjižnico so potem še večkrat selili in končno je dobila svoje prostore tam, kjer so danes. Moji spomini na ustanovitev prve knjižnice pa ostajajo z grenkim priokusom, saj se nam takrat še sanjalo ni, kaj vse se bo dogajalo s to kulturno ustanovo oziroma njenim imenom, ustanovo, ki smo jo kot mladi povojni otroci usta­navljali s takim žarom v srcu. Že takrat smo bili prepričani, da ime ne sme razdvajati lju­di, zato tudi mi nismo delova­li v tem smislu, želeli smo le imeti kamniško knjižnico. Pustimo knjižnico našim rodovom neobremenjeno z imeni, naj se v njej izobražu­jejo, srkajo različna znanja in živijo z njo, kot smo mi – s Kamniško knjižnico. Stanislava Završnik, prva povojna knjižničarka mesta Kamnik NOVA SLOVENIJA (NSi), OBČINSKI ODBOR KAMNIK, CANKARJEVA CESTA 11, LJUBLJANA Aktualno Pisma Podlubniki so se Še o slovenskih knjigah med prenamnožili drugo svetovno vojno Napoved o verjetni prenamnožitvi podlubnikov iz sredine meseca junija se je uresničila. Pričakovan (odziv na pismo) obseg okoli šest tisoč kubičnih metrov je z deset tisoč kubičnimi metri že presežen. Vsi okoljski pogoji, še najbolj pa sušno obdobje z visokimi temperaturami, so v prid razvoju še ene velikih, če ne V Kamniškem občanu z dne največje naravne nesreče v naših gozdovih v zadnjih sedemdesetih letih. Miha Zabret, Zavod za gozdove RS KE Kamnik Kamnik – Smrekovi sestoji, ki so gotovo ponos in velika vrednota gozdnih posestni­kov, so ponovno na veliki preizkušnji. Glede na vse pokazatelje, ki pogojujejo ta dogodek, ocenjujemo, da bodo žrtve precej večje, kot si lahko predstavljamo. Do začetka junija je bilo na območju KE Kamnik evi­dentirano 54 žarišč podlub­nikov s 490 poškodovanimi drevesi v skupni bruto izme­ri 573 kubičnih metrov (na sliki modro obarvano). V mesecu juniju in juliju so revirni gozdarji zabeležili 348 žarišč s 7.890 drevesi v skupni bruto izmeri 9.263 kubičnih metrov (rdeče obarvano). Napadena so debelejša dre­vesa smreke, ki na videz niso bila poškodovana zaradi žledoloma, a so bila pa najverjetneje zaradi enormnih ledenih oblog poškodovana v korenin­skem sistemu tako, da so bile prekinjene najtanjše korenine in zato se drevesa niso mogla normalno oskr­bovati z vlago. Do sedaj so bila drevesa odkrita na podlagi prvih znakov napada – rjavi črvini na koreničniku (štoru) in kapljajoči smoli, kar pome­ni, da je hrošč v razvojni fazi ličinke, ki vneto vrta med lubjem in lesom. Kjer pa so žarišča starejša od dvajset dni, so se ličinke že zabubile in pričakujemo skorajšnji izlet mladih hro­ščev na druga drevesa (nova generacija). Lastniki gozdov, bodite pozorni na znake Ob tej izjemni količini napadenih dreves v zelo kratkem času so se začele pojavljati nekatere logistič­ne težave: dolg reakcijski čas (glede na rok izvedbe) od vročitve odločbe do zače­tka izvedbe poseka, poma­njkanje usposobljenih izva­jalcev za posek in spravilo ter težave pri odvozu izdela­nih sortimentov, ki vsebu­jejo še žive podlubnike iz gozdnega prostora (odkup). Zaradi vremenskih pogojev (vlaga in visoke temperatu­re) pa se bo začelo pojavljati modrenje lesa, kar pomeni še nižjo odkupno ceno. Vsem nakopičenim težavam navkljub še naprej poziva­mo lastnike gozdov, da pogosteje obiskujejo svoje sestoje z smreko in pozorno zasledujejo znake morebit­ne napadenosti (rjav prah na panju, kapljice sveže smole in osute zelene iglice). Ob morebitni najdbi napadenih dreves naj lastniki nemudo­ma začnejo s sečnjo ali nje­no organizacijo ter o lokaciji čim prej obvestijo svojega revirnega gozdarja. Kontakti na Krajevni enoti Kamnik: Miha Zabret, vodja KE (041 657 247); Anže Mihelčič, revir Kamnik-Komenda (041 657 267); Rok Jagodic, revir Sela (041 657 216); Miha Žnidaršič, revir Kamniška Bistrica (041 657 268), Janez Spruk, revir Motnik (041 657 245) in Jože Kozjek, revir Tuhinj (041 657 226). 17. 7. 2015 sem v pismih bral­cev prebral članek gospoda Milana Windschnurerja in bil presenečen nad izvirnostjo pra­vljice, ki jo imenuje »dejansko dogajanje med drugo svetovno vojno«. Druga svetovna vojna ni bila pravljica iz Noriškega kraljes­tva, zato bi dopolnil zgodbo g. Milana. Resnično se je v Ljubljani tiska­la literatura v slovenskem jezi­ku, seveda v službi okupatorja. Tiskali so priloge časopisa Slo­venec, kjer so razglašali kot največji dogodek v zgodovini Slovencev, da nas je zasedel italijanski okupator in se mu zahvaljevali za to dejanje. Tis­kali so modre misli in govore veleizdajalca slovenskega naro­da, nacista Leona Rupnika, medtem, ko so domobranci, nasledniki domobranske legije, ki je nastala iz propadle MVAC, ko so že drugič zame­njali svojega gospodarja, konč­no prišli pod poveljstvo nemške­ga policijskega generala Erwi­na Rosenerja in se konsolidira­li kot slovenski pripadniki SS-enot in nosilci slovenske nacistične ideologije. Na Šutni na stojnici ob cerkvi pa so te uboge pare prodajale knjige. Očitno je bila prodaja slaba in mraz prehud, pa so se šli pogret tako, da so npr. Tone­ta Trobevška iz Stranj pretepa­li, mu polomili vse prste na Odstranjevali so ambrozijo rokah in mu pulili nohte s kle­ščami, ker ni hotel nikogar izdati, Antona Smolnikarja Ambrozija je lepa, a tujerodna, močno alergena in nadvse nadležna rastlina, ki se vse bolj razrašča pretepali in mučili skoraj do tudi v občini Kamnik. Konec julija so zato prvič organizirali akcijo njenega odstranjevanja. smrti, požgali Veliko planino s Jasna Paladin Kamnik – »Kakšnih večjih težav z ambrozijo na Kam­niškem sicer res še nismo zaznali, a gre za rastlino, ki se strašno hitro širi in povz­roča gospodarsko škodo, saj zatira druge rastline, prav tako je močno alergena. Ena rastlina s svojimi semeni lahko naredi do deset tisoč novih sadik, raziskave pa kažejo, da naj ne bi šlo za enoletnice, zato je pomem­bno odstraniti tudi njihove korenine,« nam je povedala Katja Tabernik, načelnica Odseka za varstvo gorske narave Planinskega društva Kamnik, ki je prvo akcijo s peščico somišljenikov orga­nizirala ob cesti Kamnik– Stranje, med smodnišnico in Kamniško Bistrico. Ker je večina sort ambrozije začela cveteti avgusta, prostovoljci s čiščenjem niso odlašali in so se zbrali kljub deževne­mu vremenu. Ambrozija se najbolj razra­šča prav ob cestah in želez­niških progah ter na zemlji­ščih, ki so zapuščena in red­ko pokošena. Ena rastlina ima lahko tudi po šestdeset tisoč semen, ki jih veter odnese tudi do sto kilomet- Obstaja več vrst ambrozij, pri nas najbolj škodljiva za kmetijstvo in zdravje ljudi pa je pelinolistna ambrozija, ki jo prepoznamo po listih, podobnih praproti, ter grozdnatem socvetju. V višino zraste do metra in pol, cveti pa vse do prve slane. Ob koncu 19. stoletja je rastlina v Evropo prišla iz Severne Amerike. kapelico Marije Snežne vred in jo tako spremenili v partizan­sko grobnico za vse večne čase, saj so jo zažgali skupaj s tru­plom padlega partizana. Ko so hiteli prodajat knjige, so se ustavili še marsikje, npr. v Stolniku so Milana Raka naj­prej pretepli skoraj do smrti, nato ustrelili in vrgli v jarek, domačijo izropali in požgali, domače pa izselili. Ker mraz ni popuščal, so ubili še npr. Janeza Zobavnika, Ivana Bre­liha, Miha Berleca in Vero Režun. Njihova trupla so iznakazili in razsekali z lopa­to. Ker jih je še kar zeblo, so 5. 1. 1945 požgali domačijo Dobo­ rov daleč. Kamniški prosto-zije kot obvezno določata že všek, kjer je bila partizanska voljci so se čiščenja lotili s od leta 2010 dalje, rastlino javka. Sedem ljudi so pobili in koso, motiko, vilami, veliki-pa so dolžni odstraniti last­ zmetali v ogenj. Leto prej so mi vrečami in rokavicami, niki zemljišč, kjer raste, saj je treba pri tem opravilu sami. Kot opozarjajo stro- taisti »prodajalci knjig« ubili na Puški Ivana Grudna, Tine­ta Uršiča in Zorka Zamljena. Tudi vasica Okroglo je bila izropana in požgana, dvanajst vaščanov pa odpeljanih v kam­niške zapore in od tam v tabo­rišča v Nemčiji. Nad vasico Okroglo so domob­ranci odkrili partizanski bun­ker. Franceta Urha, koman­dirja transportne čete, so takoj ubili, Jožeta Martinca pa so ujeli, tri dni mučili, da bi kaj izdal, pa ni. Nato so ga ubili 26. 2. 1945 v Praproški gmajni v Zakalu, se pravi malo pred koncem vojne, in mrtvemu ukradli čevlje ter se s tem hvali­li v Kamniku. Tako se je prid­ružil dvema sinovoma, ki so ju ubili leto pred tem. Občasno so se v Cerkljah pogre­li pri kaplanu Andreju Križ­manu, kjer so dobili dosti napotkov za gretje prezeblih prstov, kaplan pa se je kot ljubi­telj toplih krajev po vojni prese­lil v Ekvador. V veliko pomoč so bili gestapu, ki je vztrajal, da se knjig proda še več in več. Ustrelili so znane zavedne Kamničane, kot npr. trgovca Klemenčiča, Bombača, dr. Julija Polca in cvetličarja Ceneta Lapa. Zaradi premra­ženih prstov so mučili in pobe­sili Zorka Rebernika, Franca Erjavška, Julija Osenarja, Janeza Grabnarja, Franca Jerasa, Antona Balantiča, Miha Prekleta in Karla Kregar­ja. Razglas je seveda podpisal Erwin Rosener. V Komendski Dobravi so napadli partizan­sko bolnišnico. Ubili so šest ranjencev, dve bolničarki in zdravnika dr. Tineta Zajca, ki so ga privezali k drevesu in je moral gledati, kako so zverin­sko pobili ranjence in bolničar­ki. Po moriji so bolnišnico zaž­gali in vanjo zmetali vse žrtve, tudi dr. Tineta Zajca po stra­hotnem mučenju. Strašno smrt je utrpel tudi dr. Peter Držaj, ki se ga spominjamo v Češnjicah. Seznam žrtev v naši občini je še dolg, prostora v tej rubriki pa malo, zato se opravičujem vsem prizadetim svojcem žrtev med NOB, ki jih nisem omenil. Čas celi rane, spomini in dogodki so popisani v knjigah in živijo v srcih svojcev in ljudi, ki so to doživeli. Veliko knjig s to vsebino so žal ob osamosvoji­tvi zavrgle mnoge knjižnice in knjižnice šol ter tovarn. Na sre­čo pa so se mnogi izvodi tudi ohranili, da mladi spoznajo še drugo plat medalje, starim pa osvežijo spomin. Za konec pa še tole. Ervin Rosener se je na sojenju v Ljub­ljani po drugi svetovni vojni zagovarjal z zapisi iz svojega dnevnika, v katerega je zapisal, da prezira domobrance in občuduje partizane. Izdajalce je preziral njihov gospodar. Jernej Brajer, Godič poskrbeti za zaščito kože. A kovnjaki, je pomembno, da tovrstne akcije pravzaprav izpuljeno cvetočo ambrozijo Jutri prva kamniška Živa knjižnica ne bi smele biti stvar dobre spravimo v velike vreče in volje prostovoljcev, saj jih odvržemo med mešane Kamnik – V soboto, 15. avgusta, bo na Šutni potekala prva kamniška Živa knjižnica, in sicer med 12. in 20. uro. Gre zaZakon o zdravstvenem vars-odpadke ter nikakor ne na knjižnico, ki deluje kot katera koli druga, le da so knjige lju­tvu rastlin in Odredba o kompost, saj bomo le tako dje. Sodelovali bodo čistilka čevljev, socialna oskrbovalka,ukrepih za zatiranje škodlji-lahko preprečili širjenje cve­ porodničarka, štopar, pilot, prostovoljka v zaporu ... J. P.vih rastlin zatiranje ambro-tnega prahu in semen. Iz naših krajev Katera kosilnica je boljša? Tuhinjski kmetje velikokrat modrujejo med seboj, katera kosilnica, kateri »pajek« za mešanje sena se bolje obnese na hribovitem terenu. Marinka Mošnik Veliki Hrib – Beseda je dala besedo in tako sta domačina Robert Zalaznik in Rok Koncilja (tudi predsednik Govedorejskega društva Kamnik) dala predlog, da skupaj preizkusijo svoje kmetijske stroje. Tako se je tudi zgodilo. V torek, 14. julija, se je v breg (v mejah normale) v Velikem Hribu zapodilo malo manj kot dvajset strojev različnih pro­izvajalcev in različnih veli­kosti, ki so jih upravljali nji­hovi lastniki, prišlo pa je tudi nekaj gledalcev. Vsi so z zanimanjem opazovali dogodek in ugotavljali, kako se posamezna kosilnica obnaša pri košnji navzgor in navzdol in kako učinkoviti so © pajki© pri mešanju poko­šene trave. Na koncu so bili vsi navdušeni nad posreče­no idejo in poskušali jo bodo še kdaj ponoviti. Zanimiv preizkus so zaključili s pri­jetnim druženjem. Za pija­čo so poskrbeli sami, za hra­no pa OO SLS oz. njen pred­sednik Jože Korošec. Foto: Klemen Brumec Foto: Vojko Tonin Dnevi trniča pri gostincih in na Veliki planini Velika planina – Med 3. in 9. avgustom je Zavod za turizem in šport v občini Kamnik v sodelovanju z lokalnimi gostinci, ki so te dni ponujali najrazličnejše jedi z dodatkom tega znamenitega velikoplaninskega sira, pripravil Dneve trniča, ki so se v nedeljo zaključili z Dnevom trniča na Veliki plani­ni. Tam so zbranim zanimivosti v zvezi s trničem in njihovo izdelavo predstavili pastirica Rezka Mali, oskrbnica Preskar­jevega muzeja Andreja Bečan in sirarka Helena Kropivšek. Obiskovalci so se lahko v delavnicah izdelave trniča in pisav, ki so potekale pred Preskarjevim muzejem, preizkusili tudi sami, nato pa trnič vzeli s seboj domov. J. P. Deset let Turističnega društva Tuhinjska dolina Snovik - Člani TD Tuhinjska dolina v letošnjem letu praznu­jejo desetletnico delovanja, jubilej pa bodo počastili v dveh delih. V petek, 21. avgusta, ob 20. uri bo pred termami Sno­vik najprej na sporedu veseloigra Moj Vinko članov KUD Ivan Cankar Šmartno v Tuhinju. V soboto, 22. avgusta, bo med 10. in 16. uro pred termami domač sejem z delavnica­mi in prikazom različnih del. Drugi, osrednji del praznova­nja s tradicionalno etnološko prireditvijo pa bodo letos pri­pravili v nedeljo, 27. septembra, ko bodo s pestrim dogaja­njem prikazali prerez svojega desetletnega delovanja. J. P. Makadam v Dnevni sobi Na prvi spomladanski dan letos je bilo ustanovljeno društvo Makadam Kamnik – pot, ki druži generacije. Za predsednico društva je bila izvoljena Kartini Djalil, ki je bila tudi ena od glavnih pobudnic za njegovo ustanovitev. Kartini Djalil, Tatjana Prašnikar Kamnik – Društvo si je zas­tavilo naslednje cilje: ohran­janje in večanje socialne vključenosti, krepitev med­generacijskega sodelovanja in sožitja v skupnosti, lajša­nje socialnih in psihosocial­nih stisk in težav ljudi v sku­pnosti, ohranjanje in krepi­tev psihofizičnega zdravja vključenih oseb, zadovolje­vanje nematerialnih potreb ljudi v skupnosti, spodbuja­nje ljudi za pot samouresni­čitve svojih potencialov. Člani društva Makadam smo se odločili, da bomo svoj namen izpolnjevali in dosegali cilje z izvajanjem naslednjih dejavnosti: omo­gočali bomo različne oblike medsebojnega sodelovanja in izkustvenega učenja; organizirali bomo seminar­je, tečaje, delavnice in pre­davanja za svoje člane in drugo zainteresirano jav­nost; prirejali in organizirali bomo strokovne, kulturne in družabne prireditve ter srečanja; svetovali bomo zainteresiranim posamezni­kom, družinam, skupinam in organizacijam, člani društva pa si bomo med seboj pomagali in si izmen­javali izkušnje. Druženje za vse generacije Društvo Makadam Kamnik ima svoje prostore v prosto­rih nekdanjega Alprema (nasproti Utoka) na Usnjar­ski ulici 9. Nekdaj zapušče­ne stavbe zdaj preveva ustvarjalni duh. Dnevna soba je odprta od ponedeljka do petka, od 9. do 12. in od 15. do 18. ure ter po dogovo­ru. V Dnevni sobi dežurajo kot prostovoljke članice društva: Kartini Djalil, Darja Kodrič, Tatjana Prašnikar in Tatjana Rot -Djalil. Vablje­ni, da z dežurstvom ojačate naše vrste. V naši Dnevni sobi se najde prostor za vsa­kogar, željnega druženja, klepeta »kar tako« ali trenut­ka miru in tišine Vabljene vse generacije, tako najmlajši skupaj s star­ši in še kom kot najstniki, odrasli in tisti v »zrelih« letih. Skupaj z vami bo Dne­vna soba zaživela. Dnevna soba je prostor druženja brez starostnih omejitev. Ob vsakodnevnem skupnem preživljanju časa se bodo odvijale različne delavnice za otroke in odrasle, organi­zirali bomo različne podpor­ne skupine, lahko boste meditirali pod strokovnim vodstvom, se pogovarjali o sto in eni temi Skupaj z vami bomo ustvarjali pro­gram življenja, aktivnosti v Dnevni sobi. Vsak bo prine­sel delček sebe v naše skup­no življenje, bo zanj odgovo­ren in družba hvaležna. V svoje vrste vabimo prostovoljce V Dnevno sobo ste prav toplo vabljeni tudi vsi, ki mislite podobno in ste prip­ravljeni pomagati ustvarjati skupno dobro. V svoje vrste vabimo prostovoljke in pro­stovoljce. V mesecu avgustu bomo predvajali multivizijo Tales from a distant Earth Matja­ža Krivica, ki se bo odvijala vsak večer po prihodu Poce­stnice (v okviru Kamfesta) v naši Dnevni sobi in potem tudi druge dneve ob 20. uri. Matjaž Krivic (1972), popot­nik in fotograf, je dvakratni dobitnik prestižne fotograf­ske nagrade londonske Royal Geographical Society. Sicer pa je društvo Maka­dam aktivno tudi izven svo­jih prostorov. V mesecu maju smo v sodelovanju z Nogometnim klubom Kam­nik izvedli pilotski projekt (P)ostani dober športnik – pomagaj prijatelju, kjer so si mladi nogometaši medse­bojno nudili učno pomoč, da bodo tudi v šoli čim bolj blesteli. S projektom bomo jeseni nadaljevali in ga raz­širili tudi na druge ekipe. Letovanje v Savudriji V soboto, 27. junija, že zgodaj zjutraj smo se zbrali pred gasilskim domom in nestrpno čakali na avtobus, da nas bo odpeljal na morje. Klara Golob, PGD čke, igre brez meja in izbi-so otroci na koncu nove Nevlje rali miss in mistra Savudri-mentorje krstili z obmeta­je. Najzanimivejše so bile vanjem z vodnimi balončki. Kamnik – Tudi letos se je igre brez meja, pri katerih Vsi smo zelo uživali v mor­ letovanja gasilske mladine v Savudriji udeležilo 94 otrok in 16 mentorjev iz Gasilskih zvez Kamnik in Komenda. Mentorji smo vsako leto veseli, da nam starši zaupa­ jo svoje otroke in da imamo v svojih vrstah toliko mladih nadobudnih gasilcev, na katere prenašamo svoje zna­ nje, se z njimi družimo in na koncu leta uživamo na morju. Naše počitnice je spremlja­ lo lepo vreme. Vsak dan smo se kopali in zabavali v morju in na plaži, po večer­ ji pa smo vedno imeli špor­ tne in družabne igre. Igrali smo nogomet, odbojko, med dvema ognjema, balin-ju in soncu, a tudi naše počitnice so se morale kon­čati. Čez teden dni, v sobo­to, 4. julija, smo se polni lepih trenutkov in novih spoznanj odpravili proti domu. Slišali smo že, da otroci z navdušenjem pripovedujejo zgodbe z morja, mentorji pa smo si vzeli dan ali dva za počitek. Naslednje leto ponovimo! Kamfest Mesto utripa s Kamfestom 31. stran ko ferštekarijo . Letošnja Na glavnem odru na Malem že bile in še bodo na ogled novost teka pa je bila, da je gradu odzvanjajo ritmi veli-štiri gledališke predstave in Dan za tem se je Samčev moral vsaj en član dvojice kih domačih in tudi tujih kino projekcije Mestnega predor spremenil v start-na glavi nositi lasuljo. V glasbenih imen. Tako smo kina Domžale, Večerni oder, no-ciljno prizorišče gorskih moški konkurenci je zma-že lahko slišali skupine Lač-ki je postavljen na parkirišče tekačev oz. vseh tistih, ki so gala dvojica Matjaž Miklo-ni Franz, Čompe, Noctife-pri Kavarni Veronika, ter se pomerili v zabavnem, a ša in Simon Novak, v žen-ria, Big Band Gverillaz in oder na gradu Zaprice, ki je tudi napornem, skratka na ski pa dvojica Petra Miklo-The Beat Fleet (Hrvaška), pa namenjen predvsem ljubite­pol resnem tekmovanju – ša in Jasmina Klančnik (vsi Ramba Amadeusa iz Črne ljem džeza. Večina dogod-Teku s feršterkerjem na KGT Papež). V torek je Ple-Gore in Rudija Bučarja. kov, z izjemo štirih gledališ-Mali grad, ki so ga organi-zalni klub Kamnik v Sam-Večerni program letos pred-kih predstav v Katzenbergu, zirali člani KGT Papež. čevem predoru postavil stavljajo kar trije odri, in je brezplačnih, na festival pa Dvojice tekačev so morale v mobilno plezalno steno, ki sicer Elektrinin oder Kat-se lahko podate tudi z brez­teku po stopnicah na Mali je privabljala plezanja želj-zenberg v atriju nekdanje plačnim festivalskim avto­grad in nazaj nesti kar tež-ne obiskovalce. upravne stavbe KIK, kjer so busom družbe Kam-Bus. Starodobni lepotci znamke Indian V okviru Kamfesta so v hotelu Malograjski dvor pripravili razstavo starodobnih motorjev in razstavo fotografij kamniškega fotografa Janeza Kukca Mezka. Jasna Paladin gaj z Vranskega, častni član Društva starodobnih vozil Kamnik -Člani Društva sta-Kamnik, ki je tudi predstavil rodobnih vozil Kamnik poleg ta svoj velik, a tudi precej že tradicionalne mednarod-drag hobi. Nad razstavljeni­ne revije starodobnikov šir-mi primerki je bil navdušen šim množicam stara vozila tudi predsednik Društva sta­predstavljajo tudi na drugih rodobnih vozil Kamnik dogodkih. Tako so hotel Miroslav Vrhovnik, ki si želi, Starodobni motorji legendarne znamke Indian v hotelu Malograjski dvor / Foto: Aleš Senožetnik Foto: Primož PičulinFoto: Aleš Senožetnik Foto: Primož Pičulin Foto: Primož Pičulin Malograjski dvor spremenili v razstavišče za starodobne motorje ameriške znamke Indian, ki med ljubitelji motorjev veljajo za kultne in največje rivale znamki Har­ley Davidson. Kot prve v Ameriki so jih začeli izdelo­vati že leta 1901, v Sloveniji pa med njihove največje nav­dušence spada Samo Ranči­da bi bilo Indian motorjev prihodnja leta na podobnih razstavah v Kamniku še več. Razstavni ambient so orga­nizatorji popestrili z razsta­vo fotografij Janeza Kukca Mezka, ki v svoj fotografski objektiv rad lovi tudi staro­dobne avtomobile in motor­je. Fotografska razstava bo na ogled še vse do nedelje. Na odru Katzenberg sta nasmejala Tin Vodopivec in Boris Kobal. / Foto: Primož Pičulin V teku S feršterkerji na Mali grad so se pomerila tudi Urban in Anja Florjančič iz Pivovarne Mali grad na festivalu dekleta. / Foto: Primož Pičulin piva. / Foto: Primož Pičulin Ljubitelje metala je privabila skupina Noctiferia. Dogajanje na Glavnem odru je odprla skupina Lačni Franz. Kultura V Stranjah odmevala ruska pesem V cerkvi sv. Benedikta v Zgornjih Stranjah so v soboto, 8. avgusta, gostili koncert ruske skupine za staro glasbo Svetilen. Jasna Paladin Zgornje Stranje – Festival stare glasbe Seviqc Brežice se je po nekaj letih premora vrnil v občino Kamnik, in sicer s koncertom skupine za staro glasbo Svetilen, ki je privabila kakovostne in malce drugačne glasbe želj­ne obiskovalce od blizu in daleč, tako da je bila cerkev sv. Benedikta v Zgornjih Stranjah skorajda premaj­hna za vse. V prijetnem ambientu so poslušalcem v uro in pol dolgem koncertu predstavili glas stare Rusije ter živo izročilo stare zborovske kul-ture s celotnega pravoslav­nega sveta, ki poslušalcev nista pustila ravnodušnih. Ansambel duhovne ljudske glasbe Svetilen je bil usta­novljen leta 1989 z name­nom, da bi ohranjal staro rusko tradicijo petja, ki se kaže v dveh oblikah, cerkve­nem in posvetnem petju, ter pravoslavno glasbo, ki ne izvira zgolj iz Rusije, temveč tudi iz drugih pravoslavnih dežel, kot so Grčija, Bolgari­ja, Ukrajina, Moldavija, Gruzija in druge. Skupino sestavlja šest glas­benikov, ki so rusko glasbo in kulturo predstavili s pet­jem, glasbili in nošami. Izkušeni lončarji in mladi »vajenci« To poletje je v Hiši keramike na Šutni nadvse živahno. Ob sobotah se s svojimi deli predstavljajo uveljavljeni lončarji in keramiki, z lončarskim vretenom in čopičem v roki pa se v ateljeju lahko preizkušajo tudi najmlajši. Jasna Paladin Kamnik – V Hiši keramike Člani KUD Hiša keramike, zakaj pa ne majolika uresni­čujejo svojo vizijo in prostor na Šutni spreminjajo v sre­dišče lončarske in keramič­ne dejavnosti na kamniš­kem in širše. »Hišo keramike želimo razviti v prostor druženja. Želimo si, da se Kamničani in obiskovalci od drugod navadijo, da je to atelje, kjer lahko sami poskusijo oblikovati glino, kupijo izdelke, si ogledajo razsta­vo ali dobijo najrazličnejše informacije v zvezi z glino. Te dni smo zanimivi tudi za tuje turiste, saj predstav­ ljamo tudi slovensko kul­turno dediščino,« nam je povedala predsednica druš­tva Tatjana Hlačer in doda­la, da je pri njih še posebno živahno ob sobotnih dopol­dnevih. Vsako soboto se s svojim delom in izdelki namreč predstavi eden od že uveljavljenih lončarjev in keramikov iz Kamnika ali okolice. V soboto, 18. julija, je tovrstna druženja odprla kamniška kerami­čarka Nives Ratkajec Wein­gerl, ki je predstavila delo z belo uporabno keramiko in kamenino ter prikaz deko­riranja. Soboto za tem je Hiša keramike gostila kera­mičarko Tatjano Gomboc Jerman iz Radomelj, ki je v živo izdelovala drobne pre­dmete iz gline. V soboto, 1. avgusta, so obiskovalci lah­ko opazovali in spraševali Ireno Radej, dolgoletno sli­karko podglazurnih posli­kav kamniških majolik in ostale beloprstene kerami­ke. Minulo soboto, pa se je predstavil še en član KUD Hiša keramike, zakaj pa ne majolika Denis Kuhar, ki se je s keramiko začel ukvarjati zaradi ljubezni do pitja čaja, saj si je želel izdelati svoj čajnik. Tokrat je predstavil izdelovanje svoje najljubše forme – V muzej na pletenje kit in izdelovanje zapestnic Kamnik - V Medobčinskem muzeju Kamnik na gradu Zapri­ce bodo jutri, 15. avgusta, ob 19. uri predstavili delovanje Slamnikarskega muzeja Domžale, edinega tovrstnega muzeja v Sloveniji, ki predstavlja več stoletno tradicijo ple­tenja slamnatih kit in izdelovanja slamnikov v Domžalah in okolici. Muzej bo predstavila kustosinja Katarina Rus Kru­šelj. Ob tem bodo s pomočjo pletilj pripravili tudi muzejsko delavnico pletenja kit iz slame, iz kakršnih se šiva slamnike, in izdelovanja slamnatih zapestnic. J. P. vaze. Poletje v Hiši kerami­ke se bo s predstavitvami posameznih lončarjev in keramikov še nadaljevalo, člani društva pa ob tem svojo energijo usmerjajo tudi v pripravo Dnevov keramike in lončarstva, ki jih bodo organizirali v okvi­ru Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine. Hiša keramike pa je to pole­tje na široko odprta tudi naj­mlajšim. Člani društva so tako že pripravili nekaj dela­vnic za otroke, zadnja v teh počitnicah pa bo na vrsti še zadnji teden v avgustu. Zanimivosti Sedmi pohod gasilk V soboto, 4. julija, je bilo ob 8.30 na parkirišču pri Calcitu polno rdečih vozil. Marsikdo, ki je želel v lepem sobotnem dopoldnevu proti Svetemu Primožu, se je spraševal, kaj se dogaja oz. kaj je narobe v tem koncu. Kolesari kljub svoji paralizi Tone Iskra je za otroško paralizo zbolel že pri dveh letih, a ga to od športa ne odvrača. Prevozil je celo del trase Maratona Alpe, ob vsaki priliki pa se zavzema za pravice invalidov. Vladka Bučevec Stahovica – Prav nič ni bilo narobe, ampak vse še kako prav. Gasilke so prihajale na zbirno mesto 7. pohoda gasilk Gasilske zveze Slove­nije, ki ga vsako leto organi­zira Komisija za članice GZ Kamnik. Glede na lansko število udeleženk smo se tokrat odločili, da ponudimo pohodnicam dve poti, težjo in lažjo. Na težjo pot se je podalo 105 pohodnic in pohodnikov, spremljali pa so jih skrbni vodniki, ki so skrbeli, da je bilo vse v redu. Že kmalu po startu je imela ena izmed pohodnic zdravstvene teža­ve, in ker ničesar ne prepuš­čamo naključju, vedno pos­krbimo, da je logistično vse pokrito. Vključno z bolničar­ji ter spremljevalnim vozi­lom je bil tudi tokrat Jani z vozilom hitro na kraju dogodka ter pohodnico odpe­ljal na cilj, kjer je z možem počakala na druge. Kasneje je še dvakrat prepeljal gasil­ke, ki so precenile svoje spo­sobnosti. Na Svetem Primo­žu je prijetno dišalo po kavi, ki jo je skuhal gostilničar Peter, kasneje so si ogledali cerkev sv. Petra, Uroš pa je povedal marsikaj zanimivega o njej. Pot so nadaljevali pro­ti Mick© ni bajti, kjer je Mile­na v narečju povedala nekaj besed o njej. Še malo so zagrizli kolena in že so se pričeli spuščati proti Kisov­cu, kjer jih je pričakala druga skupina z mladim harmoni­karjem Tomijem iz Gornje Radgone. Druga skupina se je z vozili odpeljala do Kranjskega Raka, kjer je bil čas za kavico, ki jo je postregel pohodni­cam že znani gostilničar Joško Omovšek. Od tam smo peš krenili po gozdni poti do Ravni, kjer je Minka Kramar Pestotnik predstavila zdravil­ne rastline, ki v tem času rastejo na planini, predvsem pa je na prikupen način opo­zorila na varovanje narave. Pot je bila res lahka, saj smo hodili po ravnem, vse do raz­potja, kjer smo šli naproti prvi skupini, predvsem z namenom, da tudi druga skupina vidi, kakšen lep raz­gled ponuja na naše čudovite planine, vključno z Veliko planino. Žal je megla ovijala vrhove, tako da bodo vsi, ki se bodo želeli naužiti teh pogledov, morali še enkrat priti v naš konec. Pohodu je sledil še zabavni del Dolga kolona se je vila proti Kisovcu, malo pred ciljem pa je, kot se za gasilce spo­dobi, Tone vse postrojil. Nato smo v koloni po eden nadaljevali pot ter na cilju prejeli spominska darilca – deske čebularice z motivom gasilke. Za tisk je ponovno, tako kot vsako leto, poskrbel Tomaž Sedelšak, za kar smo mu zelo hvaležne. Po okrepčilu z obaro, ki jo je skuhala gostilničarka Boža, ter sladkanju s pecivom, ki smo ga napekle članice GZ Kamnik, je sledil še zabavi del pohoda. V prvi igri sta ekipi morali krojaški pupi pravilno obleči v delovno obleko ter v žensko unifor­mo. Sodnice so bile stroge in so vsako napako temeljito obrazložile. V nadaljevanju nas je Nada Tersalič, ki je bila oblečena v gorenjsko narodno nošo, skupaj s soplesalcem Francem Kožel­jem naučila nekaj plesnih korakov in ugotovile smo, da kljub ubranim tonom har­monikarja Karla Kutnarja zadeva sploh ni enostavna. Sledila je nogometna tekma z napihljivo žogo, da pa bi bila igra še težja, sta imeli po dve tekmovalki zvezani roki. Zagrizeno so se borile za žogo in marsikatera je bila deležna tudi brce, ven­dar jih vse to ni ustavilo. Tekma se je končala z izena­čenim rezultatom, tekmo­valke pa so ob koncu prejele medalje ter se tovariško poz­dravile z nasprotnicami. Ura se je bližala četrti, ko je bil uradni zaključek pohoda, zato smo se odpravili proti dolini. V spremstvu vodni­kov so se prvi odpravili proti Stahovici, drugi pa proti Ravnem. Organizatorji pohoda smo si oddahnili, zadovoljni, da smo uspešno speljali še en pohod, pokazali še nov koš­ček našega prelepega konca in začeli razmišljati, kam jih bomo popeljali naslednje leto. Jasna Paladin Mekinje – Tone Iskra iz Mekinj je eden od približno 800 Slovencev, ki trpijo za otroško paralizo, boleznijo, za katero v njegovem otroš­tvu cepiv še ni bilo. »Kljub vsemu sem moral vsak dan sam v šolo, iz Podjelše v štiri kilometre oddaljeno OŠ Fra­na Albrehta in to razdaljo sem najlažje premagoval s kolesom, zato sta me Ivan in Danica Sitar kaj hitro naučila voziti kolo,« se svojega otroš­tva spominja danes 63-letni upokojenec, tudi občinski svetnik, ki se kolesarjenju sploh zadnjih dvajset let posveča še bolj intenzivno. »Poleti sem na kolesu skoraj vsak dan, povprečno pa na sezono prekolesarim okoli tisoč kilometrov, največ dos­lej eno leto celo 1500,« pono­sno pove Tone in pripomni, da se najraje odpravi do Cer­kelj ali vse do Preddvora, saj so v tistem koncu ceste bolj široke in manj prometne. Nekdaj je bil aktiven v izvrš­nem odboru športnega druš­tva Olimpija, nastopal pa je v različnih športih – sedeči odbojki, namiznem tenisu, plavanju in šahu. Tekmuje danes ne več, si pa želi s svo­jimi izkušnjami pomagati vsem invalidom in sploh kot svetnik pripomoči k temu, da bi Kamnik postal gibalno oviranim bolj prijazno mesto Tone Iskra na letošnjem Maratonu Alpe / Foto: Dušan Letnar in občina. »Kamnik kljub zavodu Cirius, ki je v naši občini že skoraj sedemdeset let, še vedno nima statusa prijaznega mesta invalidom, ker se večina za nas ne briga. Sam sem vztrajal, da smo denimo namestili preprosto ograjo ob vhodu v kavarno Veronika, ob stavbi Krajevne skupnosti Mekinje, pa na Žalah in v Domu kulture Kamnik, dogovarjamo se tudi že za namestitev dvigala v občinski stavbi, ki bi moč­no olajšal dostop tudi mami­cam z vozički ...« našteva Tone, ki opozarja tudi na nekulturo voznikov, ki parki­rajo na invalidskih pakirnih mestih. Pravi, da se je samo zato aktivno vključil v politi­ko, da bo lahko še naprej opozarjal na težave, s kateri­mi se soočajo invalidi. Mlinarjeva Helena praznuje Franc Svetelj Helena, gospa še vedno bis­ imela težav pri navezavi sti­ trega duha in iskrivih misli, kov, čeprav pravi, da svoje- Kamnik – Kdor se je zadnjih ki bo 18. avgusta praznovala ga mnenja ne zavija v celo­ osem let udeležil kake prire­ 88 let. fan, pač pa naravnost pove, ditve v domu starejših obča- Pot iz številne Mlinarjeve kar misli. Po osmih letih se nov ob Nevljici, gotovo ni družine na Perovem, kjer je je že tako vživela v življenje prezrl zavzete predsednice pomagala tudi očetu pri v domu, da bi drugače tež­ sveta stanovalcev Helene mletju in materi pri gojen­ ko živela. Čeprav tudi brez Stele ali po domače Mlinar­ ju zelenjave, jo je po meš­ obiska svojega doma na jeve Helene s Perovega, ki v čanski šoli v Mekinjah Perovem ne more. Zato se imenu stanovalcev pozdravi zanesla na železnico, leta skoraj vsak dan zapelje gostujoče skupine ali vodi 1947 najprej na kamniško domov, kjer jo pričakuje pet program kake prireditve. železniško postajo, po petih muckov in kar nekaj cvetja Seveda je »glavna« tudi na letih pa na postajo v Jarše, na oknih. »Nekoga moraš sejah sveta stanovalcev, ko Helena Stele kjer je kar trideset let oprav­ imeti rad in se prilagajati ta obravnava najpomem­ ljala delo kalkulanta in bla­ življenju,« je na koncu pov­ bnejša dogajanja v domu in jih nato na svetu v sodelova­ gajnika. V sili je prijela tudi zela Minattijevo misel. zadrege, ki se v zvezi z živ­ nju z upravo doma uspešno za loparček in si nadela rde- Helena, iskrene čestitke in ljenjem več kot 200 stano­ razreši. »Treba je razumeti, čo kapo ter pomagala pri še dolgo ohranjaj spomine valcev gotovo pojavljajo. Vse tu smo z vseh vetrov, vemo, odpravi vlakov. »Delo z lju­ na življenje več stoletne pripombe in predloge stano­ da še pri dveh pride do raz­ dmi me je vedno veselilo,« Mlinarjeve domačije na valcev si sproti zapisuje in ličnih pogledov,« pravi pravi, zato tudi v domu ni Perovem! Šport Ekipa kadetov v Opatiji na petem mestu Dare Homar Kamnik – Vaterpolisti in vaterpolistke Vaterpolskega društva Kamnik so za konec sezone sodelovali na moč­nem mednarodnem turnirju v Opatiji. V konkurenci osmih klubov iz petih držav, so se kamniški vaterpolisti dobro odrezali, osvojili so 5. mesto. Pred našo ekipo so bili samo znani klubi iz Mad­žarske, Srbije in Hrvaške (1. mesto Primorje, 2. Eger, 3. Opatija, 4. Vojvodina, 5. Kamnik, 6. MTK, 7. Triglav in 8. Banja luka). Za Vater­polsko društvo Kamnik so gole dosegli: Blaž Briški (13), Rok Bergant (10), Tim Ostrež (7), Žan Komatar in Kristijan Burgar (3), Jaka Kerznar (2), Blaž Belentin, Luka Sokler in Martina Kemperl (1 gol), poleg nji so še igrali: Martin Mihelič, David Lukič in Tjaša Belentin. Strelska tekmovanja tudi za »kavboje« Člani strelskega društva Alfa Pro so letos izvedli prvo strelsko tekmo v Sloveniji v zvrsti cowboy action shooting. Jasna Paladin Kamnik – Strelsko društvo Alfa Pro v občini aktivno deluje že tri leta, združuje pa okoli štirideset aktivnih čla­nov, ki na društvenem vadbi­šču v Podgorju redno izvaja­jo precizno streljanje na 25­in 50-metrski razdalji. »Ker smo želeli popestriti strelske dogodke, smo v letošnji sezoni prvič organi­zirali strelsko tekmovanje v cowboy action shootingu. Ta strelska zvrst se je razvila v ZDA in postaja čedalje bolj priljubljena tudi v Evropi. Tekmovanje se odvija s pri­dihom divjega zahoda, saj morajo strelci uporabljati orožje iz tistega časa, izdela­no pred letom 1900, in biti tudi primerno kostumsko oblečeni. Same tekme so zabavne, sproščene in v duhu druženja in zabave. Glede na to, da je bila tovrst­na tekma prva v Sloveniji, smo imeli kar pisano udele­žbo © kavbojev© iz Nemčije, Avstrije in Slovenije. Tek­movalci so pohvalili organi­zacijo tekme, posebno jim je bila všeč lokacija tekmovan­ja in naše mesto Kamnik z okolico. Prihodnje leto jih pričakujemo v še večji zase­dbi,« nam je povedal Denis Pirc iz SD Alfa Pro. Kralji višin znova na Grintovcu Zmaga letošnjega že 17. gorskega teka na Grintovec, ki je bil tudi tekma svetovnega pokala v gorskih tekih, je tako pri moških kot pri ženskah ostala doma. Slavila sta Nejc Kuhar in Karmen Klančnik, ekstremni tek pa je zaključilo 217 tekačev in tekačic iz štirinajstih držav. Jasna Paladin Kamniška Bistrica – Organi­zatorjem gorskega teka na Grintovec – članom Kluba gorskih tekačev Papež in šte­vilnim prostovoljcem – je tudi letos nekaj skrbi povzročalo vreme. A če so se še v sredini tedna spraševali, kako teka­čem olajšati tek v ekstremni vročini, ki smo ji bili takrat pri­ča zaradi vročinskega vala, je vremenska fronta v noči na nedeljo, že nakazala, da bodo največje težave pravzaprav dež in nizke temperature. »A kot vsako leto smo tudi danes naredili to, kar najbolje znamo. Speljali smo tek vse do vrha in ime Grintovca in Kamnika znova ponesli v svet,« je bil po tem, ko so do cilja in nazaj v dolino kljub spolzkemu terenu brez večjih poškodb prišli vsi tekači, ponosno povedal vodja orga­nizatorjev Dušan Papež in se zahvalil vsem, ki že vrsto let pripomorejo, da je tekma kljub ekstremnim razmeram ena najbolj priljubljenih pri nas. Razmere za tek so bile zelo zahtevne, saj je še na startu deževalo, a med tekači je bil vsaj eden, ki se je hladne fronte izjemno razveselil. Nejc Kuhar, zmagovalec leto­šnjega teka, novi kralj Grin­tovca, je namreč že večkrat povedal, da najbolje teče prav v hladnem vremenu. Letos mu je 9,8 kilometra dolgo progo s 1957 višinskimi metri razlike uspelo premagati v času 1:19,57, kar je njegov osebni in hkrati tudi sloven-ski rekord. Za njim sta se uvr­ stila Kenijec Francis Muigai Wangari in Švicar David Schneider. Četrti je bil član domačega kluba Rok Bratina. Številni navijači so glasno navijali tudi za dekleta. Do vrha je s časom 1:42,36 najhi­treje pritekla Karmen Klanč­nik, za njo pa sta tek končali Veronika Jurišić s Hrvaške in Jana Bratina. Tekači mladin­skih kategorij so tekli do Kokr­ skega sedla. Med fanti je slavil Aljaž Božič (KGT Papež), med dekleti pa Pia Bedene. Druga je bila Ana Čufer (KGT Papež). Tekma je štela tudi za državno prvenstvo v disciplini navkre­ber za otroške kategorije. Državni prvaki so postali: Jakob Mali, Tanja Žgajnar, Tobi Gaberšček, Lea Haler, Izak Poljanšek in Maša Viri­ant (oba KGT Papež). Kvadratlon Železni ekipi Že osem let zapored je prvi avgustovski konec tedna v Kamniku v znamenju kvadratlona – tekmovanja v štirih ekipnih poletnih športih. Jasna Paladin Kamnik – Kamniški kvadrat­ lon, ki se je že dodobra uvelja­ vil med poletnimi športnimi prireditvami daleč naokoli, je tudi letos organizirala Šport­ na zveza Kamnik v sodelova­ nju z Zavodom za turizem in šport v občini Kamnik, Odbojkarskim klubom Kam­ nik, Vaterpolskim društvom Kamnik in Občino Kamnik, med športi, ki so jih morale v tridnevnem tekmovanju obvladati sodelujoče ekipe, pa so bili nogomet na mivki, košarka 3 na 3, odbojka na mivki in mali vaterpolo. Za tekmovanje sta sicer najbolj zaslužna Franci Kramar in Dare Homar, ki sta si ga pred osmimi leti tudi zamislila. Homarjem / Foto: Športna zveza Kamnik »Tovrstno tekmovanje je edinstveno v Sloveniji, naša udeležilo manj ekip od priča­ želja pa je predvsem v polet­ kovanega, predvsem zaradi nem mrtvilu oživiti mestno slabega četrtkovega vremena, jedro Kamnika. Ekipo sestav­ ki je zadnji trenutek odvrnilo lja pet igralcev, ki morajo tri ekipe. Vseeno pa je na tek­ nastopiti v vseh štirih športih. movanju nastopilo pet ekip, Letošnjega tekmovanja se je ki so tudi v preteklih kvadrat- lonih krojile vrh tega tekmo­vanja,« so povedali organiza­torji, ki športne navdušence že zdaj vabijo na kvadratlon tudi prihodnje leto. Prvo mesto in s tem že svoj četrti naslov najbolj vsestran­ske športne ekipe je letos z le točko prednosti osvojil Želez­ni team, drugi so bili ZZP, tretji člani Ekipe, četrto mesto je pripadlo članom ekipe Plus 100 po srcu, peta pa je bila ekipa ŠKD Mekinje. Šport Mladi plavalci Planko znova odličen zaključili sezono Balkansko prvenstvo v Zagrebu in tekma za evropski mladinski pokal v triatlonu v Taboru na Češkem Na Ravnah na Koroškem in v Trbovljah uspešen sta prinesla nove medalje in naslove članom Triatlonskega kluba Trisport. Romana Capuder Kamnik – Na prvenstvu Bal­kana v triatlonu sta balkan­ska kadetska prvaka postala Tjaša Vrtačič in Jan Škrjanc, v kategoriji age group je bil Jan Lipovšek drugi. Največji uspeh pa je v elite tekmovanju dosegel Matevž Planko, ki je v mednarodni konkurenci štiridesetih tek­movalcev zasedel absolutno 6. mesto, na Balkanskem prvenstvu pa je osvojil 3. mes­to za Srbom Ognjenom Stoja­novićem in Grkom Jamesom Chronisom. Matevž je bil v konkurenci daleč najmlajši in odlično pripravljenost je dokazal že čez štirinajst dni, na evropskem pokalu v triat­lonu za mladince, ki je bilo v češkem Taboru. V cilj je priš­printal kot 2., po tekmi pa je povedal: »Imel sem številko 1, kar je pomenilo, da sem lah­ko izbiral štartno mesto. Štar­tal sem zelo dobro in držal stik s prvo skupino na plava­nju. Le-to je potekalo brez kakšnih presenečenj, običaj­no. Ko sem prišel iz vode, sem hitro tekel do menjalne­ga prostora. Tek do tja je bil zelo dolg, z zelo strmim vzpo­nom. Ni enostavno tako dol­go teči bos. Kljub temu pa sem že v tem teku prehitel dva ali tri tekmece. Hitro sem naredil menjavo in skočil na kolo, ter se že zavedal, da sem v prvi grupi. Za kolesarsko in tekaško progo sem vedel, da mi zelo ustrezata. Kolo mi je minilo hitro in ker je bila pro­ga tehnično zahtevna, sem se moral ves čas boriti za dobro mesto spredaj, saj se je grupa zelo raztegovala. V drugem krogu nam je nekoliko pobe­gnil nemški reprezentant. Pustili smo ga spredaj, kar se je izkazalo za pravilno, saj je na tek prišel zelo utrujen in ga je hitro pobralo. V drugo menjavo sem prišel med vodilnimi in s tekom začel na tretjem mestu. Tekaška proga je bila težka, z veliko vzpona in hitrim spustom. Tekel sem v svojem ritmu. Naenkrat sem se znašel na prvem mes­tu. Kasneje sem videl, da za mano tečejo trije tekmeci in upal sem, da ne bi bil ravno četrti. Tekli smo tri kroge. Vedel sem, če prva dva odte­čem s prvimi, bom v zadnjem težko izgubil medaljo. Na koncu sem v ciljnem šprintu pritekel na drugo mesto, dob­ri dve sekundi za zmagoval­cem. Bil sem zelo zadovoljen in presenečen. Na prvem mestu je bil Kazahstanec Ayan Beisenbajev, na tretjem pa Kolumbijec Eduardo Lon­don Naranja. Razlike so bile majhne, saj smo bili prvi trije razporejeni v petih sekundah. To leto sva si s trenerjem pos­tavila cilj, da se na dveh tek­movanjih tega ranga uvrstim med prvih 20 in na enem med 10. Cilj sem že dosegel in veselim se naslednjih tekem, predvsem pa najbolj svetovnega prvenstva, ki bo septembra v Chicagu, v ZDA.« Matevžev uspeh sta na Češ­kem dopolnila Trisportovca Klemen Bojanc z 21.mestom in Domen Obreza z 39. mes­tom. Jan Škrjanc je v sprem­ljevalni tekmi med kadeti zasedel odlično 2. mesto. Za omenjenima individualnima tekmama pa naj se vrnem nazaj v Zagreb, kjer se je drugi dan tekmovanj odvijal še štafetni triatlon. Naši tria­tlonci so si »izposodili« Hrvatico Zaro Bakovič in v sestavi s Tjašo Vrtačič, Mate­vžem Plankom in Klemnom Bojancem na koncu zasedli 3. mesto. Mladi lokostrelci v Rimu 50 metrov prosto in 4 x 50 metrov mešano pa so si oba- Druga tekma za evropski mladinski pokal, na kateri tekmujejo reprezentance z najboljšimi evropskimi krat priborila 5. mesto. Pohva­ kadeti in mladinci, je od 13. do 17. julija potekala v Rimu. Pogoji so bili zaradi vročine težki in naša la gre tudi mlademu fantov­ reprezentanca se je domov srečna vrnila z dvema bronastima medaljama. skemu delu ekipe, ki so odlič- Blanka Štrajhar Kamnik – Mladinsko lokos­trelsko reprezentanco so sestavljali tudi trije člani Lokostrelskega kluba Kam­nik, in sicer mladinca Gaš­per Štrajhar in Luka Gjurin ter kadet Žiga Ravnikar. Tekmovali so z ukrivljenim lokom; mladinci streljajo na razdaljo 70 metrov, medtem ko kadeti streljajo na 10 metrov krajšo razdaljo. Tek­movalci s sestavljenim lokom streljajo na enotno razdaljo 50 metrov. Kvalifikacije so naši začeli dobro. V posamičnih dvobo­jih je Gašper Štrajhar zasedel 17. mesto, Luka Gjurin pa 33. mesto med mladinci, med­tem ko je bil Žiga Ravnikar na 17. mestu med kadeti. Naši fantje pa so pravo kvali­teto pokazali v dvobojih ekip, kjer tekmujejo trije lokostrel­ci, in v mešanih ekipah, kjer tekmujeta najboljša lokos­trelka in lokostrelec iz iste starostne kategorije. Tako sta Žiga Ravnikar in Ivana Laharnar med kadeti v dvo­bojih mešanih ekip za las izgubila v boju za bronasto medaljo in zasedla prav tako odlično četrto mesto. Naši trije mladinci, Gašper Štraj­har, Luka Gjurin in Rok Biz­jak so združili svoje moči in se kot sedmi v kvalifikacijah najprej pomerili z ekipo iz Belorusije in jih za uvrstitev med najboljših osem ekip gladko premagali. V nasled­njem dvoboju, ki je štel za uvrstitev med najboljše štiri ekipe, so po zelo izenačenem dvoboju premagali favorizi­rano francosko ekipo, kasne­je pa v malem finalu izgubili proti ruski ekipi. V boju za bron so z izjemnimi streli spravili na kolena Nemce, ki so bili v kvalifikacijah na prvem mestu. Naši fantje so na podelitvi ponosno stali na stopničkah z bronasto meda- zaključek sezone za mlajše kamniške plavalce, Jernej Prebil z bronom na 50 metrov prosto. Helena Končar Kamnik – V preteklih dveh vikendih so potekala državna prvenstva za plavalce. Prvi so 25. in 26. junija na državnem prvenstvu na Ravnah na Koroškem v kategoriji mlaj­ših dečkov in deklic nastopili najmlajši plavalci Plavalnega kluba Kamnik v postavi Marja Maček Sitar, Maša Mikuš, Hana Perko, Nik Peterlin, Jakob Prebil, Bor Slana, Gaš­per Stele, Jaka Varga in Taja Vejnovič in s hitrimi zamahi izboljšali svoje osebne rekor­de. Najboljši rezultat je dose­gla Marja Maček Sitar s 4. mestom v disciplini 50 met­rov prosto. Dekleta si zasluži­jo še posebno pohvalo, saj so se s seštevkom točk zavihtela na 8. mesto med 24 sodelujo­čimi klubi, v štafetah na 4 x Varga, Maja Vezenkova, Anže Pirnat, Jernej Prebil, Matej Stele in Jan Škrjanc. Tekmovanje je tokrat pote­kalo ob lepem vremenu in vročem navijaškem vzdušju, za kar gre zahvala tudi kam­niškim navijačem - staršem in plavalcem, videli pa smo lahko tudi nekaj odplavanih državnih rekordov. Kamniški plavalci so dobro opravili svoje nastope. Naj­bolj je navdušil Jernej Pre­bil, ki je na 50 metrov prosto z rezultatom 27.02 osvojil bron, kar je bil hkrati tudi najboljši rezultat med mlaj­šim letnikom dečkov (13 let). Jernej se je z 2. najboljšim rezultatom v svojem letniku izkazal tudi na 100 metrov prosto. Poleg Jerneja, ki se je uvrstil v finala v vseh svo­jih disciplinah, se je v vsa no zastopali barve domačega kluba in se pomerili tudi z do tri leta starejšimi plavalci. Jernej Prebil priplaval do brona Na letnem bazenu v Trbov­ljah je od petka, 31. julija, do nedelje, 2. avgusta, potekalo državno prvenstvo za dečke in deklice. Varovanci trener­jev Emila Tahirovića, Grega Zoreta in Aleša Kuharja so se za točke borili v postavi Eva Bende, Maja Helena Končar, Lia Orel, Žana Pet­erlin, Neža Tekavčič, Maša finala uvrstila tudi Maja Helena Končar in s 6. mes­tom na 50 metrov prosto zabeležila svojo najboljšo uvrstitev. Med finaliste sta se vsak z dvema finalnima nastopoma uvrstila še Eva Bende in Anže Pirnat. Tako kot se je Jernej izkazal v mlajšem letniku dečkov, je tudi Eva dokazala, da je plavalka, na katero bomo naslednje leto v kategoriji deklic še lahko računali, saj je med mlajšim letnikom deklic (11 let) dosegla najhitrejši čas na 50 metrov prosto in 2. čas na 100 metrov prosto. Jernej in Eva sta bila za svoje uvrsti­tve med prve tri najboljše pla­valce v mlajšem letniku deč­kov in deklic nagrajena z diplomami. Drugi Pšajnovški kronometer Vaseno - Kolesarsko društvo Alpe v soboto, 22. avgusta, organizira 2. Pšajnovski kronometer s startom v Vasenem. Proga je dolga 8,1 km z višinsko razliko 410 metrov. Start bo ob 10. uri, tekmovalci pa se bodo na progo podajali v ljo okrog vratu. Na razglasit-veselil bronaste medalje 30-sekundnih intervalih. Prijave so možne do 20. avgusta na vi skupnega seštevka obeh med mladinci, kar je prav spletnem portalu prijavim.se, prijave pa na dan tekme od 8. tekem za evropski pokal se tako velik uspeh zanj in za do 9. ure v gostilni Pri Čibru. Startna lista bo objavljena 20. je naš član Gašper Štrajhar Slovenijo. avgusta po 17. uri na spletni strani www.kd-alpe.si. J. P. Turizem Turistov več kot lani Po ocenah kamniških turističnih delavcev je letošnje poletje v občini Kamnik več turistov kot lani. Med tujimi gosti prevladujejo Francozi, Španci in Belgijci. Najbolj so navdušeni nad lepotami Velike planine, všeč jim je tudi staro mestno jedro ter bližina Ljubljane. Aleš Senožetnik kot lansko sezono in tu osta-nekaj dopustnikov več. »Veli­ nejo nekaj dni, nekateri pa ko gostov, ki k nam pridejo Kamnik – Vroče poletje se zgolj prenočijo, tako kot na enodnevni izlet, pride v pozitivno odraža tudi v leto-skupina italijanskih motori-Kamnik z vlakom, zato so šnji turistični sezoni. Urad-stov iz Rima, ki smo jih sre-precej začudeni, ko izvedo, nih podatkov za junij in julij čali ravno med pospravljan-da med vikendom vlak ne sicer še ni, vendar na kam-jem šotorov. vozi. Morda bi veljalo razmi­niškem turistično informa-So pa tudi izjeme, kakršna je sliti o kakšni liniji tudi ob cijskem centru ocenjujejo, družina iz Francije, ki bo v koncu tedna,« o možnostih da je gostov več kot lani. kamniškem kampu ostala povečanja števila gostov raz-Med tujci letos prednjačijo dobra dva tedna. Razlog je, mišlja Romšakova. Francozi, Španci in Belgijci, poleg turističnih znameni-Virginie iz Francije, mama sledijo jim Nizozemci ter tosti v občini, tudi odlična dveh fantkov, pravi, da so jih Nemci. lega Kamnika, saj se od nas v Kamnik privabile predv­»Največ turistov v Kamnik najlažje vozijo na enodnev-sem lepote Velike planine, pride na enodnevni izlet iz ne izlete v druge dele drža-nad katero so, tako kot ostali Ljubljane, takoj za njimi pa ve, pa še Ljubljana je oddal-sogovorniki, navdušeni. pa se radi odpravijo tudi v vanje Kamnika in okolice si želijo tudi kamniški delav­so tisti, ki pri nas ostanejo jena zgolj dobre pol ure vož-»Imate res čudovito naravo, terme Snovik in Arboretum vzela kar pet dni časa, saj so ci v turizmu, za kar pa jim je dva ali tri dni,« je povedala nje. Da bližina Ljubljane pa še ljudje so tako prijaz-ter se sprehodijo skozi mest-nad našimi kraji navdušeni. potrebno ponuditi dodatne vodja TIC-a Sabina Romšak. pozitivno vpliva na turizem ni,« je povedala. Velika pla-no jedro. Prav tam smo sre-»Pa še cene so nižje kot pri aktivnosti, saj zgolj naravne Podobne izkušnje ima tudi v občini, se strinjata tudi nina je z dolino Kamniške čali Sanderja in Audrey iz nas,« je zadovoljen Sander. lepote in bližina Ljubljane Gabriel Resnik iz Kampa Romšakova in Resnik, saj Bistrice tudi sicer glavna Nizozemske, ki sta si s svoji-Čim več podobnih gostov turistov večinoma ne zadrži-Resnik, kjer je gostov več na ta račun mesto obišče še turistična točka, obiskovalci mi tremi otroki za razisko-kot je nizozemska družina, jo več kot dan ali dva. Snovičkov festival Snovik – Na sončno soboto, 1. avgusta, je v Termah Snovik potekal Snovičkov festival, festival namenjen otrokom. Pri­reditev se je pričela ob 11. uri s prihodom maskot. Gostitelj je bil obiskovalcem Term Snovik dobro znani Palček Snovi­ček, k sebi v goste pa je povabil kengurujčka Vzajemka in superjunaka Kuponka. Maskote so tako otroke spremljale ob različnih delavnicah, na katerih so najmlajši zbirali žige, s katerimi so na glavnem žrebanju pridobili praktično nagra­do. Potekale so številne aktivnosti: plesna delavnica, lokos­trelstvo, ustvarjalna delavnica, štafetne igre in hoja po vrvi čez bazen – slackline. Festival se je zaključil s finalnim zla­tim žrebom nagrad, katere so si prislužili prav vsi sodelujo­či. Bernard Jarc Zanimivosti, križanka Tim Sloge otroke Plezalni tabor na Krku pelje na morje Športno plezalni odsek (ŠPO) Kamnik večkrat letno organizira krajše vikend tabore v plezališčih Dekletom iz Tima Sloge, v katerem sta tudipo Sloveniji ali v sosednjih državah, ki so v osnovi namenjeni rekreativnim plezalcem. Kamničanki Zala Grilc in Vera Erman, je v štirih mesecih uspelo zbrati donacije za letovanje Martin Bombač energijo za popoldansko ple­ zanje (plezališče je namreč v enainšestdesetih otrok iz socialno šibkih družin. Kamnik – V letu 2015 je ŠPO senci šele po 14. uri). Plezalno prvič načrtoval daljši, enote-popoldne smo enako kot prej­denski tabor za plezalce ŠPO. šnji dan zaključili ob mraku Jasna Paladin otrokom iz socialno šibkih Tabor je bil načrtovan v avs-ter si nato lakoto in žejo pote­ družin iz vse Slovenije. V trijskem Zillertalu, ki omogo-šili na pikniku, ki smo ga pri- Kamnik – »Začele smo iz Baško potuje 27 fantov in 34 ča tako balvansko, kot »klasič-pravili na »domačem« vrtu. V nič, a z vztrajnim trkanjem deklet. »Na letovanju se no« športno plezanje. Ker je nedeljo je bilo vreme bolj na vrata, neomajno vero v bodo otroci učili socializaci­bila vremenska napoved za muhasto, zato smo se že dobre ljudi in željo narediti je in solidarnosti ter obujali Zillertal ob planiranem obis-dopoldne odpravili plezat. nekaj lepega za socialno šib-pozabljene vrednote in ku zelo slaba, smo hitro našli Poznala se je že utrujenost po ke otroke, nam je uspelo!« negovali medčloveške odno­rezervni cilj, in sicer plezališ-dveh zaporednih dnevih ple­ pravi deset deklet iz Tima se. Otroci stari od pet do če Portafortuna na otoku Krk. zanja, zato smo ta dan s ple- Sloge, otroške hiše slavja, osemnajst let prihajajo iz S predhodnico, ki sta jo sesta-zanjem zaključili že zgodaj kreativnosti in učenja vred-vse Slovenije. Pri izboru vljala Miha Babnik in Timi-popoldne. Med vračanjem not, sicer tudi pripadnice smo se povezali z lokalnim jan Kolar, smo tabor začeli v proti domu smo se ustavili še nevladne organizacije Zdra-okoljem, tudi s šolami, obči­četrtek, 23. julija. Naslednji Udeleženci plezalnega tabora ŠPO Kamnik na Krku v Punatu, kjer sta se najpo­ va atmosfera, ki so se dobro-nami ter različnimi ustano­dan smo sledili še Miha in gumnejša in najspretnejša delnega projekta pred štiri-vami, kot so Mladinski dom Maja Pančur, Andrej Rezar, ostrim, od vode razjedenim no kakšnega previsa, prav pa člana tabora preizkusila na mi meseci lotile tako, da so Malči Beličeve, Društvo za Martin Bombač, Rajko in apnencem ponuja veliko lah-pride dobra tehnika ter moč Wake bordu. Gre za obliko ljudi dobrih src pozivale k nenasilno komunikacijo in Mojca Zajc, Janja Novak in kih in srednje težkih smeri, in vzdržljivost prstov za težje smučanja oziroma bordanja temu, naj z dobroto podarijo program Botrstvo,« nam je Klemen Peterlin. Pred obis-medtem ko je tudi za težje linije. Vsak se je po svojih naj-na vodi, pri čemer za pogon otroku, ki ga lahko sami povedala Zala Grilc, zadovo­kom plezališča smo si v Baški linije še nekaj prostora. V boljših močeh trudil v plezal-skrbi vlečnica, na katero so izberejo, nepozabno dožive-ljna, da jim je s skupnimi poiskali prenočišče v apar-glavnem so smeri dolge, tudi nih smereh. S plezanjem pripeta sidra (podobno kot tje ob morju. močmi uspelo zagotoviti tmajih, se na hitro osvežili s preko 30 metrov, razen v sek-smo zaključili šele ob mraku vlečnice na smučiščih). V Slo- S pomočjo donatorjev, tako letovanje tistim otrokom in skokom v morje ter se nato torju A, kjer so kratke in ter si nato v apartmajih prip-veniji smo druženje zaključili pravnih kot fizičnih oseb, so družinam, ki si tega sicer ne urnih nog odpravili v plezali-intenzivne, a še vedno lepe. ravili pozno večerjo. z večerjo, kjer smo analizirali uspele zbrati dovolj denarja, bi mogli privoščiti. Prepriča­šče. Med vrstami plezanja prevla-Sobotno dopoldne smo preži-uspešno izpeljan tabor in se da bodo med 20. in 25. na je, da bodo podobne akci-Popularno plezališče Porta-duje premagovanje položnih veli na plaži v Baški, kjer smo strinjali, da ga v podobni obli­ avgustom v Baški na otoku je izpeljali tudi v prihodnjih fortuna s sivim in rumenim, in navpičnih plošč ter občas-aktivno počivali in nabirali ki čim prej ponovimo! Krku omogočile letovanje 61 letih. Nagrade: 3-krat roman Ivana Sivca Očetove zgodbe. Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do ponedeljka, 31. avgusta 2015, na Gorenjski glas, Ble­iweisova cesta 4, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Bleiweisovi cesti 4. Pridružite se nam, Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, Kranj naročnine: 04/201 42 41, www.gorenjskiglas.si imamo se prav lepo. www.gorenjskiglas.si Zanimivosti, prireditve Prireditve v avgustu Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 50, tic@kamnik-tourism.si KUD IVAN CANKAR, ŠMARTNO V TUHINJU Predstava Moj Vinko avtorja Antona Žumbarja – komedija v treh dejanjih Vstop s prostovoljnimi prispevki, sredstva bodo šla v humanitarne namene ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK Sobota, 29. avgusta, od 8. do 13. ure, Glavni trg Tržnica Okusi Kamnika – Podeželje in Eko DOM KULTURE KAMNIK od petka, 7. avgusta, do nedelje, 16. avgusta KAMFEST 2015 – Poletni kulturni festival Program na www.kamfest.org in v programski prilogi Kamniškega občana HIŠA KERAMIKE NA ŠUTNI Sobota, 22. avgusta, od 10. do 13. ure Poletje v Hiši keramike Tokrat se bo predstavila lončarka in keramičarka Mojca Žalik. Prikazo­vala bo izdelovanje keramike, sodelovali boste lahko tudi obiskovalci. Poleg tega si boste lahko ogledali razstavo Od vrča do majolike in prodajno razstavo tokratne gostje. Od 24. do 28. avgusta, od 10.30 do 12. ure Počitniške delavnice za otroke Prijave na kud.hišakeramike@gmail.com in na telefon 041 662 446 do zasedbe mest Planinski kotiček Obiskovalci Kokrskega sedla so se v juliju in avgustu začudeni spraševali, kaj neki kopljejo na sedlu. V šali so jim odgovarjali, da bo to džakuzi, nasut material pa bo spremenjen v helikoptersko in razgledno ploščad s toboganom v bazen. Seveda je bila to samo šala. Bojan Pollak Norveška 2015 Osrednja letošnja skupna akcija AO Kamnik in GRS Kamnik je bil plezalni tabor, pravzaprav neke vrste odpra­va na Norveško, ki je trajala od 1. do 13. julija. Na več kot 2300 kilometrov dolgo pot so se podali v dveh kombijih čez Avstrijo, Nemčijo in Dansko. Najprej so plezali v okoli 500 metrov visokih stenah Haegefjella (1021 m) nad dolino Nissedal in tudi malo raziskovali okolico. Ker pa je bilo ob večerih ogromno zelo nadležnih mušic, so se po treh dneh odpravili v dolino Uskeda­len. Tam so tri dni imeli sla­bo vreme, ki so ga izkoristili za ogled Bergna, drugega največjega mesta Norveške, in proučitev dostopa do Vet­letinda. Ena skupina je obu­pala na vremenom in odšla nazaj proti Sloveniji. Mimo­grede so plezali v Avstriji (Maltatal) in nato še v Tri­glavu. Druga skupina je pa počakala na boljše vreme, nato dva dni plezala v 300­do 800-metrskih granitih stenah in se povzpela še na znano turistično točko Trol­ltunga (Trolov jezik). Vodja akcije je bil načelnik AO Jure Prezelj, poleg njega so se je udeležili še Boris Bodlaj, Jaka Capuder, Blaž Gladek, Cene Griljc, Simon Kurinčič, Dejan Kuserbanj, Primož Lavrič, Franc Miš, Katja Novak, Žiga Oražem, Dominika Pintar, Andrej Rezar, Katja Tabernik in Alja Markič (AO Jezersko). »Odprava« je bila zelo uspe­šna. Poleg velikega števila preplezanih smeri so na njej posebno mlajši udeleženci pridobili veliko izkušenj tudi s plezanjem v odličnem granitu. Obnova poti v Vetrnicah Udorna brezna Vetrnice so ena od naravnih znamenito­sti Velike planine, ki je zelo zanimiva za obiskovalce. V zadnjih letih se je dostopna pot močno poslabšala, tako da je bil dostop že kar neva­ren, posebno še v Malo Vetr­nico. Zato je letos v juniju PD Bajtar skupaj z drugimi začelo urejevati to pot. Naj­prej so izboljšali stezo do Velike Vetrnice, do konca poletja pa nameravajo uredi­ti še dostop skoraj do dna Male. Tega bodo zaradi nes­tabilnega terena naredili z lestvami iz macesnovega lesa in tudi naredili še kak­šno dodatno stopničko v Veliko Vetrnico in popravili še tisti del, kjer bo treba. Cisterna na Kokrskem sedlu Obiskovalci Kokrskega sedla so se v juliju in avgustu začudeni spraševali, kaj neki kopljejo na sedlu. V šali so jim odgovarjali, da bo to džakuzi, nasut material pa bo spremenjen v helikopter­sko in razgledno ploščad s toboganom v bazen. Seveda je to bila samo šala. Dejan­sko pa je v Cojzovi koči na Kokrskem sedlu že dolgo časa problem pomanjkanja vode. Zato so se v PD Kam- V Cojzovi koči na Kokrskem sedlu je že dolgo časa problem pomanjkanja vode. Zato so se v PD Kamnik odločili, da bodo vgradili dve novi cisterni za vodo v skupni velikosti 24 m3 in tako podvojili kapaciteto rezervoarjev. Dela so se lotili na prostovoljni bazi z ročnim izkopom jame, v katero bodo zakopali cisterni. nik odločili, da bodo vgradili dve novi cisterni za vodo v skupni velikosti 24 m3 in tako podvojili kapaciteto rezervoarjev. Dela so se lotili na prostovoljni bazi z roč­nim izkopom jame, v katero bodo zakopali cisterni. Tako so julija in avgusta predv­sem člani PD večinoma ob koncih tedna vihteli krampe in lopate, malo je pomagalo tudi udarno kladivo in neek­splozivno raztezno sredstvo za rušenje. Celotna vrednost investicije je okoli 25 tisoč evrov, dejanski stroški pa bodo zaradi prostovoljnega dela (več kot 1100 ur) precej manjši. Prepoved parkiranja na Rakovih ravneh Dostop na Veliko planino po cesti čez Volovljek že dolgo časa povzroča velike proble­me. Tako zaradi vzdrževan­ja, zimskega pluženja kot tudi zaradi onesnaževanja. Zaradi neurejenih lastniš­kih odnosov z zemljiščem, po katerem poteka cesta (veliko ga je v zasebni lasti) in pomanjkanja »politične« volje predvsem na kamniški strani ni (bilo) možno prob­lemov trajno rešiti. Občina Luče je naročila izmero ces­te, ki poteka po zasebnem zemljišču do Rakovih ravni, kjer je (bilo) divje parkirišče z dovoljenim parkiranjem za obiskovalce planinskih domov, na katerem pa je sedaj lastnik prepovedal par­kiranje, do česar ima vso pravico. Glede na nekatere odločbe sodišč bi morda lah­ko celo prepovedal uporabo ceste, ki poteka po njegovi zemlji. Po svoje je razumlji­vo tudi to, da občina Luče za ureditev teh vprašanj nima interesa, težje pa je razume­ti kamniško stran, ki vse to prepušča predvsem pašnim skupnostim in gostincem. Mnenje večine prizadetih je, da bi bilo za trajno rešitev večine problemov dovozne ceste na Veliko planino TRE­BA najprej urediti lastništvo, se dogovoriti s sosednjo obči­no Luče in nato cesto asfalti­rati (oziroma zaradi zaščite pašnikov zagotoviti vsaj pro­tiprašno zaščito), določiti način njene uporabe (režim, prispevek za vzdrževanje in podobno) ter se ga seveda tudi dosledno držati. »Črna gradnja« na Konjščici? Ko hodijo planinci in tudi drugi obiskovalci Velike pla­nine čez planino Konjščico, presenečeni opazijo leseno stavbo, ki nekako ne spada v to okolje. Začudeni se spra­šujejo, kdo je dal dovoljenje za njeno postavitev, saj naj bi na celi planoti veljal sistem, ki naj bi varoval to območje pred neustreznimi posegi. Najprej je bil to čebelnjak, čeprav glede na občinski Odlok o zavarovanju območ­ja plemenilne postaje čebel Josipa Verbiča v Kamniški Bistrici od 27. marca 2013 tam sploh ne bi smel stati, sedaj pa naj bi bil to pastirski stan. Vendar njegova oblika popolnoma odstopa od arhi­tekture na tem območju – kot da bi k manjši stražarnici postavili še garažo ... Zahvale POGREBNIK d. o. o. Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje T: 04/25-21-424, GSM: 041 624 685, www.pogrebnik.com PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini) PRODAJA POGREB NE OPREME SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC PREKOPI NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični urad) Tekel od Aljaža do Aljaža Ultramaratoncu Miru Kregarju je julija uspel njegov najnovejši ekstremni podvig, v okviru katerega si je zastavil, da bo pretekel osemdeset kilometrov dolgo pot iz Zavrha pod Šmarno goro, kjer se je rodil Jakob Aljaž, do Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. Mateja Rant katerem je združil cestni in smo sicer želeli sestaviti več­gorski tek, ga je po njegovih jo ekipo, a sem hitro ugoto-Zavrh pod Šmarno goro – besedah gnala želja po vil, da tekačev, ki zmorejo tak Pot od »Aljaža do Aljaža« je odkrivanju nečesa novega in napor, v Sloveniji ni veliko. premagal v 10 urah in 20 novih dosežkih. Moral sem poiskati najbolj­minutah, pri čemer mu je Ideja o teku iz Ljubljane do šega ultramaratonca na sve­vrh uspelo doseči celo deset Triglava se je sicer že pred tu in sem ga našel v Kamni­minut prej, kot je načrtoval. dvema letoma porodila ku,« je dejal Tof in dodal, da Z navigacijsko napravo je Tonetu Fornezziju - Tofu, a gre pri tem dogodku predv­sem za poklon simbolu slo­venstva, kar Aljažev stolp po Pot od »Aljaža do Aljaža« je premagal v 10 urah njegovem nedvomno je.in 20 minutah, pri čemer mu je vrh uspelo Pogoje za tek je Kregar že doseči celo deset minut prej, kot je načrtoval. zjutraj označil za optimalne, kar je pripomoglo k temu, da se mu je uspelo tako natanč­namreč prečesal celotno tra-je na uresničitev čakala do no držati časovnice. Največ so ter si izrisal razdalje in letos, ko so jo povezali s tre-težav, je priznal, so mu pov­višinske grafe in na podlagi mi obletnicami: 120. obletni-zročali pokljuški klanci, kjer tega določil časovnico. Na co postavitve Aljaževega sto-mu je nagajalo tudi opoldan­pot se je odpravil ob 6. uri, lpa, 170. obletnico Aljaževe-sko sonce, ki se je upiralo v cilj pa je dosegel ob 16.20. K ga rojstva in 115-letnico Zava-cesto. Na Rudnem polju so temu novemu podvigu, v rovalnice Triglav. »Najprej ga pričakali biatlonci s Tejo Gregorin in Klemnom Bau-dne poti sta mu družbo dela-čakala dva člana gorske reše­erjem na čelu ter ga pospre-la dva izkušena gornika, s valne postaje iz Mojstrane, ki mili pod planino Konjščico. katerima je nadaljeval tek in sta poskrbela za varnost v Tam je cestne čevlje zamen-hojo v visokogorje. Pri domu zadnjem, najzahtevnejšem jal za gorske. Od začetka goz-Planika pod Triglavom sta ga delu. Nino potrebuje kombi Konec julija je stekla dobrodelna akcija za nakup prilagojenega kombiniranega vozila za družino Nina Rakoviča, osemindvajsetletnika, ki ima že od rojstva cerebralno paralizo. Jasna Paladin Kamnik – »Ne hodim, ne morem samostojno sedeti, pisati, ne govorim. Uporab­ljam invalidski voziček, v kate­rem varno sedim in se gibam z njim, za sporazumevanje z okolico pa uporabljam pose­ben računalnik. Od malega sem rad ustvarjal, danes pa najraje fotografiram. Udeležil sem se že več natečajev, kjer sem prejel številna priznanja. Želim si videti čim več Slove­nije in jo fotografirati. A tudi zaradi vsakdanjih potreb in opravkov nujno potrebujem prevozno sredstvo. Zaradi © rampe© , ki omogoča vstop in izstop z vozičkom, je zame primeren le kombi. Naš stari kombi je odslužil svoje in pop­ravila niso več smiselna. Po tehtnem premisleku smo se v družini odločili, da bi bilo zame najbolj varno in najbolj­še, da kupimo novo vozilo. To pa je za nas prevelik finančni zalogaj, zato smo se odločili, da poprosimo za pomoč,« lju­di, ki so pripravljeni pomagati, Za nakup novega nagovarja Nino Rakovič, nje­gova mama Silva pa dodaja, da bodo za 25 tisoč evrov vreden kombi najeli kredit, pri čemer jim bo prav prišel vsak evro. Kombi, ki ga imajo za Nina sedaj, so kupili star deset let in šele sčasoma se je pokazalo, koliko popravil je bilo še potre­bnih. K sreči je kot mehanik pri tem največ pomagal Ninov mlajši brat Nani. Nina v Kamniku poznajo pobudnik zbiranja denarja, ki želi na Nina opozoriti s svojim kolesarskim podvigom. Krenil je namreč na dva tisoč kilome­trov dolgo pot do Korzike in nazaj. »Vsako leto se podam na kolesarsko potovanje, a tokrat sem to prvič združil še z dobrodelnostjo. Želim si, da bi Ninova družina lahko čim prej kupila nov kombi,« nam je povedal tik pred odhodom. Če bi tudi vi radi pomagali pri kombiniranega vozila mnogi, zato ne preseneča, da nakupi prilagojenega kombi­je potreba po novem vozilu ja, lahko nakažete svoj prispe­ za Nina Rakoviča je kmalu naletela na prava ušesa. vek prek Društva staršev otrok petsto evrov namenila Tako je v soboto, 25. julija, zbi-s posebnimi potrebami na tudi Občina Kamnik. ranje sredstev uradno odprl TRR: 02312-0256852517, Sandi Rutar iz Kamnika, namen: Nino kombi.