Fonološki opis govora kraja Zgornje Gorje
(SLA 198)1
Jožica Škofic
Fonološki opis govora kraja Zgornje Gorje (Slovenski lingvistični atlas, točka št. 198) je predstavitev fonološke ravnine gorenjskega gorjanskega govora. V prvem delu je predstavljen inventar fonemov (samoglasnikov in soglasnikov) in prozodemov, sledi predstavitev distribucije/razporeditve fonemov in njihovih polozajnih različic/alo-fonov ter prozodemov, v tretjem delu je prikazan izvor fonemov in prozodemov.
The phonological description of the local speech of Zgornje Gorje (SLA 198) presents the phonological level of this Gorenjsko speech. The first part contains the inventory of phonemes (vowels and consonants) and prosodemes, the second presents the distribution of phonemes, together with their allophones, and prosodemes, and the third part discusses their origin.
INVENTAR
1.1 Samoglasniki
1.1.1      Dolgi naglašeni samoglasniki
e:
e: o:
o:r
a:
Fonološki opis je nastal na osnovi zapisa govora kraja Zgornje Gorje po vprašalnici za SLA, ki gaje zapisala Rosana Čop leta 1976 in je shranjen v gradivu Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in na osnovi avtoričinih zapiskov.
Jožica Škofic: Fonološki opis govora kraja Zgornje Gorje (SLA 198) ^    1.1.2     Kratki naglašeni samoglasniki
N u
a
q 1.1.3 Kratki nenaglašeni samoglasniki ^    1.1.3.1    Prednaglasni samoglasniki
N e o
a
P$     1.1.3.2    Ponaglasni samoglasniki
e
so
1.1.3.3    Izglasni samoglasniki
1.2 Soglasniki
1.2.1      Zvočniki
v/w/u. m
l        r       n
j
184
Jožica Škofic: Fonološki opis govora kraja Zgornje Gorje (SLA 198)
1.2.2     Nezvočniki
OH
P       b f t       d
C s        z
č š       ž
k g X
1.3 Naglas
DISTRIBUCIJA
1.3.1 Naglas ni vezan na določeno mesto v besedah - naglasno mesto je ^ svobodno. ^
1.3.2 Govor pozna kvantitetno opozicijo (dolge naglašene, kratke naglašene in ^ kratke nenaglašene zloge).
1.3.3 Govor pozna tonemsko opozicijo na dolgih zlogih: rastoči naglas (akut) in padajoči naglas (cirkumfleks).
1.3.4 Na kratkih naglašenih zlogih je naglas le jakostni. jz;
1.3.5 Inventar prozodemov torej zajema tri naglase (V:, V:, 'V) in nenaglašeno > kračino (V). ^
O
2.1 Samoglasniki
2.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki
2.1.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki so mogoči v katerem koli besednem zlogu, lo:rl ni mogoč v izglasju.
2.1.1.2 Samoglasniki /o:/, /od, lu:/ večinoma niso mogoči v vzglasju - pred njimi je protetični /vv/ (wo:gle 'oglje') - toda u:č 'luč'.
2.1.1.3 Samoglasnika le/, /o/ se govorita v (izvorno) predzadnjih besednih zlogih (že:na, no:ga).
2.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki
2.1.2.1 Ti so mogoči le v zadnjih ali edinih besednih zlogih.
2.1.2.2 Govor nima kratkega naglašenega ///.
2.1.2.3 V položaju pred istozložnim I j/ oz. lil se /al ne pojavlja - namesto njega govorijo lel Çdei 'daj' - vel., 2. os. ed.).
2.1.3 Kratki nenaglašeni samoglasniki
2.1.3.1 Govor ima v prednaglasnem položaju šest samoglasnikov (///, lel, I al, loi, lui, hI), v ponaglasnem pet (ni lil), v izglasnem pa štiri samoglasnike (ni hI in lil).
2.1.3.2 Kratka nenaglašena samoglasnika loi in lui večinoma nista mogoča v vzglasju - pred njima je protetični /vv/ (wo'kdn 'okno').
2.1.3.3 V položaju pred istozložnim I jI oz. lil se I al ne pojavlja - namesto njega govorijo lel (dejmo - 'dajmo').
2.1.3.4 V prednaglasnem položaju se loi, ki je nastal iz o + u lahko zoži v [o]    135
Jožica Škofic: Fonološki opis govora kraja Zgornje Gorje (SLA 198)
(do'ZQn 'dolžen', spodni:ca 'spovednica') in predstavlja njegovo prosto ^ različico.
N
^    2.2 Soglasniki
2.2.1      Zvočniki
2.2.1.1 Zvočnik /n/ ima pred mehkonebniki različico [rj] (arfga 'enega').
2.2.1.2 Zvočnik /jI ima pred soglasniki in v izglasju različico [i] (dé.vei 'delaj', dé:veita 'delajta').
^ 2.2.1.3 Zvočnik Ivi se pred sprednjimi samoglasniki govori [v], pred zadnjimi ^ samoglasniki se govori [w], pred soglasniki in v izglasju pa [u] (čove:ka
'človeka', wô:u 'vol', krà:u 'krav' - R mn. ž. sp., urà:t 'vrat'). N    2.2.1.4    Zvočnik /// se ne govori pred zadnjimi samoglasniki - za govor je značilno > švapanje.
^    2.2.1.5    V skupini čre, žre je Irl navadno izpadel (žebol 'žebelj', žbe 'žrebe', ïéiboc 'žrebec', čč:wqI 'čevelj', če:da 'čreda', če:wa 'čreva', čwo: 'črevo', ^ čpi:na 'črepinja') - toda čre:su 'čreslo'.
ps    2.2.2     Nezvočniki
^    2.2.2.1    Po zvenečnosti se nezvočniki prilagajajo sledečemu nezvočniku -asimilacija po zvenečnosti (gne:st 'gnezdo', opxaji:ii 'obhajilo', su:žga ijx 'suhega').
,     2.2.2.1.1  Pred zvenečimi nezvočniki ima I čl različico [3] (jbu:wa 'čebula', tâ:$ga 'takega').
^ 2.2.2.2 V izglasju so možni le nezveneči nezvočniki - zveneči nezvočniki imajo ^ tam svoje nezveneče pare (mo:š 'mož', sto:rt 'strd, med', žele:s 'železo').
^ 2.2.2.2.1 Igl ima v izglasju nezvenečo različico [x] (dro:x 'drog', kro:x 'krog', w ro:x 'rog', bo:x 'bog').
2.2.2.2.2 S oglasnik I bi se ne pojavlja v izglasju, razvil se je v //7 (xV^/'hleb', ro:f 'rob', gowo:f 'golob', je:rof 'jerob, skrbnik', s'wa/'slab' - po analogiji tudi swâ:fga 'slabega').
2.2.2.2.3 Soglasnik Idi se ne pojavlja v izglasju - pri mlajših govorcih je izgubil zvenečnost, pri starejših pa seje spirantiziral (zi:t/zi:s 'zid', grà:t/grà:s 'grad', 'got/gss 'gad').
2.2.2.3 Soglasnik Ibl se ne govori pred Iti, Ici, Ikl - na njegovem mestu je Ifl (na xorfto 'na hrbtu', xwà:fca 'hlapca', ro:fkate 'robkati, ružiti').
2.2.2.4 Pred sprednjimi samoglasniki se Ikl, Igl, 1x1 navadno ne pojavljajo - govor pozna sekundarno palatalizacijo velarov/mehčanje mehkonebnikov (sčkra 'sekira', noje: 'noge', mü:še 'muhe').
2.2.2.5 Med Izl in Irl se Idi ne pojavlja (zVoiz 'zdrav', zrà:wa 'zdrava').
2.2.2.6 Soglasnik I čl se ne pojavlja pred Ikl (ma:ška 'mačka').
2.2.2.7.1 V sklopu Idnl je Idi izpadel (zapô.nana 'dopoldanska', popo:ne 'popoldne').
2.2.2.7.2 V sklopu Idčl je Idi izpadel (razre:če 'razredči').
186
Jožica Škofic: Fonološki opis govora kraja Zgornje Gorje (SLA 198)
2.2.2.7.3 Idi in Iti se pred I ki ne pojavljata, pač pa sta se asimilirala v Ixl (swa:xka 'sladka',po:xku 'podkev').
2.2.2.8 V sklopu Itdl seje Iti asimiliral z Idi v en glas (pè:deset 'petdeset', še:deset 'šestdeset').
2.2.2.9 V sklopu tv-, sv- (v zaimkih) se Ivi ne govori (tô.iga 'tvojega', sô.iga 'svojega').
22.2AO Znano je analogno menjavanje med /// in Ivi (ta prà.lga 'ta pravega', gwâde 'glave', cé:rkle 'cerkve', mortle 'mrtve', po če:hx 'po črevih', stà:tie 'statve').
2.3 Naglas
2.3.1 Dolgi naglašeni samoglasniki so možni v vseh besednih zlogih.
2.3.2 Kratki naglašeni samoglasniki so možni le v zadnjih ali edinih besednih zlogih.
2.3.3 Nenaglašenih dolgih samoglasnikov govor ne pozna.
2.3.4 Možne so zložene in sestavljene besede z več naglasi.
2.3.5 Govor ima dolgi nedoločnik (smeja:t(e) se 'smejati se', pokopâ.te 'pokopati', stegni:te se 'stegniti se', kropi:te 'kropiti', obrača:te 'obračati').
3 IZVOR
3.1 Samoglasniki
3.1.1      Dolgi naglašeni samoglasniki
i:       <— /: (zi.ma, svi:na, li:st, zi:t,pi:šem)
<— staroakutirani / v nezadnjih besednih zlogih (li:pa, ri:ba, xi:ša) u:      *— u: (xru:ška 'hruška')
<— staroakutirani u v nezadnjih besednih zlogih (kû.pa, krû.xa -
R ed., mü.xa) <— i: (wosù.rjk 'oselnik')
<— včasih lu: (u:č 'luč', u:Š9m 'luščim', gu:x 'gluh') e:      <— ç: (pè:t,pé.tek,imè:)
<— staroakutirani q v nezadnjih besednih zlogih (dé:tela)
<— e: (mlé.k, zvé:zda, sve:ča, lè.p, më:x, besè.da)
<— staroakutirani ë v nezadnjih besednih zlogih (bré.za, cé:sta,
nevé:sta, polé.n) <r— dolgicirkumflektirani e: (lè.t '\Qà\pè:c,pepè:u, vecè.r,sorcè:,
dorvè:sa - R ed.) <— naglašeni e v nezadnjih besednih zlogih (zé.le, zé:nony usé:sa
- R ed., ré.ku - del. -1, 3. os. ed. m. sp.) <— včasih q: (gré.da, pé:ta, klé.cou - del. -1) <— e.j (poglé: - vel., 2. os. ed., tako v vseh os. in št.)
Jožica Škofic: Fonološki opis govora kraja Zgornje Gorje (SLA 198)
o:      <— q: (dro:x, kro:x,po:t, md:s)
<— staroakutirani ç v nezadnjih besednih zlogih (do:ga, ko:ča, to:ča, go.ba)
<— dolgi cirkumflektirani o: (no:č, mo:č, ro:x, bo:x,gno:i, meso:, olpo:)
<— naglašeni o v nezadnjih besednih zlogih (wô:la, xo.ja, no:ša,
ško:da, do:ta, no:som, pro:som - 1. os. ed. sed.) <— u: pred r (ddxo:r 'dihur')
<— /: (wo:k 'volk', mo:st 'molsti', do:x 'dolg' sam., po.noči
'polnoči', zapo:na 'dopoldne', upo.ne 'opoldne', popô.ne
'popoldne') - vendar tudi: stalno dolgi/: —» o:u (žo:una, čo:un) 4— staroakutirani / v nezadnjih besednih zlogih (wo:na 'volna',
do:ga 'dolga' - prid.) <— kratki naglašeni / (po:x 'polh9,pô:xon 'poln') <— o:w (kowo.ret 'kolovrat', spo:t 'spoved') <- lo: <r-     h: (po:t 'plot') <—     Iq: (ko:p 'klop') e:      <— e, ki je prišel pod naglas po premiku naglasa s končnega
kratkega besednega zloga (že:na, té:ta, če:u, né:sem) <— q, ki je prišel pod naglas po premiku naglasa s končnega
kratkega besednega zloga (mé:xka, té:ska) <— ë, ki je prišel pod naglas po premiku naglasa s končnega
kratkega besednega zloga (vé:za, zré:u, bré:me, uré.me) o:      <— o, ki je prišel pod naglas po premiku naglasa s končnega
kratkega besednega zloga (ko:tu, ko:za, wô:sa, ko:ne, wô:nc) <— q:, ki je prišel pod naglas po premiku naglasa s končnega
kratkega besednega zloga (so:set, to:žba) *— včasih lo (po:x 'ploh') a:      <— a: (grà:t,prà:x, krâ:l, trâ:wa)
<— staroakutirani a v nezadnjih besednih zlogih (krâ:wa, ma:te
'mati', bra:ta - R ed.) <— o: (dà:n, wà:s, mà:x)
<— novoakutirani q v nezadnjih besednih zlogih (ma:ša, sâ:ne, pâ:sjï)
o:r     <— f: (pà:rstpé:rsta, smè:rt, tà:rt) 3.1.2      Kratki naglašeni samoglasniki
u       <— kratki naglašeni -el v del. -1 m. sp. ed. (ž"wu 'živel', m'iu 'miel', eu'du 'cveteP)
<— kratki naglašeni -// v del. -1 m. sp. ed. (pox'nu 'pahnil') <— kratki naglašeni -ol v del. -1 m. sp. ed. ( 'šu 'šel') <— kratki naglašeni -ul v del. -1 m. sp. ed. (o'bu 'obul') e       <— kratki naglašeni e v zadnjem ali edinem besednem zlogu -novoakutirani e (kmet, z'rem) <— kratki naglašeni ë v zadnjem ali edinem besednem zlogu (x'ren) <— kratki naglašeni q v zadnjem ali edinem besednem zlogu (več)
Jožica Škofic: Fonološki opis govora kraja Zgornje Gorje (SLA 198)
3.1.3 Nenaglašeni samoglasniki 3.1.3.1     Prednaglasni samoglasniki
kratki naglašeni a v zadnjem ali edinem besednem zlogu v    °s položaju pred istozložnim j oz. / (dej 'daj' - 2. os. ed. vel.)      °^ kratki naglašeni o v zadnjem ali edinem besednem zlogu -novoakutirani o (pot, škof, 'koš, 'kon, dno) kratki naglašeni ç v zadnjem ali edinem besednem zlogu (ste'zo,    * mag1 wo - T ed., strok, krop) m
včasih kratki naglašeni / (dox 'dolg' prid.) kratki naglašeni u (preko o) v izglasju prid. in sam. v D, M ed. (tmo, p'so) ^
kratki naglašeni a pred istozložnim u v zadnjem ali edinem " besednem zlogu (p'rou 'prav' zfrou 'zdrav') ' ^
kratki naglašeni a v zadnjem ali edinem besednem zlogu v ^ izglasju (dga 'tega', š'wa 'šla') ^
kratki naglašeni o v zadnjem ali edinem besednem zlogu (pos, 'toš, 'vos, ste'bor)
včasih kratki naglašeni ë v zadnjem ali edinem besednem zlogu n* (som) Z,
kratki naglašeni / v zadnjem ali edinem zaprtem besednem zlogu (not, 'toč, 'mos, 'noč, mofloc) q
kratki naglašeni u v zadnjem ali edinem zaprtem besednem zlogu (krox, 'kop, g'ront)
kratki naglašeni a v zadnjem ali edinem zaprtem besednem zlogu (b'rot, 'got 'gad', font, 'kot 'kad')
N
včasih / - po analogiji na naglasni položaj in disimilaciji z a-
jem v naslednjem zlogu (pisà:wa, tišaiu, zidâ.r)
u (pluwâite 'pljuvati', kluča:wonca)
lu- (uši:te 'luščiti', ušiine 'luščine', upi:na 'lupina')
včasih vzglasni in prednaglasni nenaglašeni o- (uko:, utrok,
ubo:ru, uči:, bule:zon)
včasih vi (suna:k 'svinjak', u'sok 'visok')
včasih ve/vë (uli:ka 'veli:ka', cu'du 'cvetel')
včasih ol- (uta:r 'oltar')
včasih lo- (ugâ.te 'lagati')
e (nebo:, zelé.no, vese:wa, leti:, besè.da)
ë (lenô.ba, levi:ca,pleni:ca, resni:ca, cedi:t, sneže.n)
£ ( meso:, pesti:)
o (ste'bor, če'bor,pe'ku)
redko i pred r (se'rok)
redko o za r (precè.sja 'procesija')
o (oko:,gowo:f) 189
Jožica Škofic: Fonološki opis govora kraja Zgornje Gorje (SLA 198)
w
^ <— q (zobjè:)
^ <— /(ko'nem 'kolnem', do'bem 'dolbem', mo'zem 'molzem', sozè:
N 'solze')
M <— včasih ov (spodwâ.t se 'spovedovati se')
^ <— /o (—> wo —> o) (goèé.wfl 'globela', čove.ka 'človeka',kobâ:se
'klobase', goda:te 'glodati', kobü.k 'klobuk') a       <— a (pwača:te)
<— e («öf Z?p:m - v nikalnici 'ne', ar/ga 'enega') o       <— o (mog'wa) <— i (ta?/:) <— u (stodé:nc, došhte) ^ ±— ë (cvotna)
<r~ prednaglasni/*pred soglasnikom skupaj zr(o + r) (porsti: - R N ed. ž. sp.)
>    3.1.3.2    Ponaglasni samoglasniki v zaprtem zlogu
u       <— / (jâ:buk 'jabolko') »"■< e       <— e (né:sem, zé:len)
& <— ç (pâ:met)
+— ë (sô: s et)
^ <— / v priponi -nik (wo:iternek 'lojtrnik', le:šnek 'lešnik')
<— redko a (smé:tena 'smetana') m *— a pred istozložnimj/i(dé:vei 'delaj' - vel., 2. os. ed.)
# o       <— včasih a pred v (bradovi.ca 'bradavica')
<— a pred istozložnim u v del. -1 (dé:wou 'delal' - 3. os. ed. m. sp.)
^ a       <— a (ža:gate, 'žagati', de:wate 'delati')
"° <— o (jâ:gada 'jagoda', na:xat 'nahod', s fa:ntam - končnica O
ed. m. sp.) o       <— o (xlè:boc,pé:sQk,pé:tek)
<— z (xo:d9m - sed., 1. os. ed., na žna:bhx - sam., M mn., jé:zok) <— w (tré:bdx, kô:zox) <— e (tri: dosât) <— e (tri: dos Qt)
včasih o ob zvočniku (fâ:imostQr 'fajmošter, župnik') <— redko a ob r (po:grot 'pograd') 3.1.3.3    Izglasni samoglasniki
u       <— / (wo:gw 'vogel' ; v deležniku na -1 za r: ßfö:rw, cvi:rw, umo:ru) <— ev (pli:tu,pô:xku, cé.rku, brè:sku)
*— vo (kovà:stu 'kovaštvo', zwonča:rstu 'zvončarstvo', župa:nstu
'županstvo', kwâ:du 'kladivo') <— lo (gé.ru 'grlo', znâ.bu 'žnablo, ustnica')
<--ël v del. -1 (wo:tu 'hotel', vé.du 'vedel')
<--/7 v del. -1 (xô.du 'hodil', uzi:gnu 'vzdignil')
<--el (de:bu 'debel')
190 <--al (pi:šu 'piščal')
Jožica Škofic: Fonološki opis govora kraja Zgornje Gorje (SLA 198)
e       <— e (pô.le, mo:rje, né.se, te.če) <— q (té:le, mi:ze - R ed. ž. sp.)
<— i (zdé:te 'sedeti', grabite 'grabiti', dé:wate 'delati'; ti:če - I mn. m. sp., na mi.ze - M ed. ž. sp.; xo:de - 3. os. ed. sed.; rna.te 'mati'; sfa:nte - O ed. m. sp.; be 'bi'; se 'si') <— redko -ji (tré:te 'tretji') o       <r— q (h:po, mi.zo - T ed. ž. sp.)
<--w v D, M ed. sam., prid. m., sr. sp. (brâ:to, si.no, semè.no, na
cé:wo 'na čelu', na no.so 'na nosu') <— včasih -u v prislovih (bli:zo 'blizu') a       <— a (jâ:gada, xru:ška, so.ra, xi:ša, to.ča -1 ed. ž. sp.)
3.2 Soglasniki
Soglasniki so nastali iz ustreznih soglasnikov v izhodiščnem splošno-slovenskem sistemu. Razen tega:
3.2.1 Zvočniki
v       <— w pred sprednjimi samoglasniki (vi:le)
w      <— w pred zadnjimi samoglasniki (gwa:wa 'glava')
<— kot proteza pred o, o, u v vzglasju (wo:kon 'okno', wo.rgle
'orgle', wü.izda 'uzda', wo:us 'oves') <— l pred zadnjimi samoglasniki - švapanje (wu:kna 'luknja', wo:nc 'lonec', gwa:wa 'glava', mwà:t 'mlad') u       <— / v izglasju (dé.wou 'delal' - del. -1)
<r— l pred samoglasnikom o po onemitvi le-tega (če:u 'čelo', ši:u
'šilo', dé:u 'delo') <— p pred š (ušeni:ca/ušeni:ca 'pšenica')
<— nenaglašeni bo- v prihodnjiku glagola biti: uš 'boš', u 'bo', uta 'bosta'...
/       <— î(krâ:l 'kralj', zé:mla 'zemlja', klu.č 'ključ', wo:la 'volja') <— v skupini -vje- (sato:ule 'satovje', gormode 'grmovje', i:ule/
i:uje 'ivje', skawo:ule 'skalovje') <— v po analogični menjavi med / in v (ce:rkle 'cerkve', gva:le 'glave',poxkli:ca 'podkvica') n       <— n (wo:gon 'ogenj', svi:na 'svinja', wu:kna 'luknja', ni:wa
'njiva', kam'ne 'kamenje') - toda tudi loba:nja j       <— včasih kot proteza pred sprednjimi samoglasniki (ji:šem 'iščem', je'zes 'igo') <— včasih kot prehodni j pred sičniki in šumevci (wu:izda 'uzda',
potpà.isxo 'pod pazduho',pwa:iš 'plašč') <— g pred sprednjimi samoglasniki - narečna palatalizacija velarov (noje: 'noge', dru.iga 'drugega')
3.2.2 Nezvočniki
p       <— izjemoma b- (petoni.ram 'betoniram')
Jožica Škofic: Fonološki opis govora kraja Zgornje Gorje (SLA 198)
b       <— m pred n - disimilacija (gäbon 'gumno/skedenj') w /       <— Z? v izglasju (zp./'zob',j?ogVe/'pogreb', gVo/'grob')
N <— b/p pred / (gra:ft 'grabiti', na xorfto 'na hrbtu')
<— 6/^? pred c (že:fca 'žrebca', xwà:fca 'xlapca') ^ <— b/p pred A: (ro:fkate 'robkati, ružiti', tè:fka)
O <— x pred c (wo:fcQt 'ohcet')
c** c       <— k - 2. praslovanska palatalizacija velarov (w« ro.ce 'na roki',
T4 napoto.ce 'napotoku')
q č       <— k pred sprednjimi samoglasniki - narečna palatalizacija velarov
^ (snose.če 'senoseki, kosci' -1 mn. m. sp., roče: 'roke', či:swa
^ 'kisla', čhkla 'kikla', čove.šče 'človeške', tmvnšč 'tolminski')
^ <— kj pred sprednjimi samoglasniki (če: 'kje')
<— //', nedosledno pred sprednjimi samoglasniki (če 'tja') N i       <—    ('ta£ 'tešč', goni.še 'ognišče', go:ša 'gošča', kle:še 'klešče',
> koši:ca 'koščica')
»-o <— c pred A: (ma:ška 'mačka')
i-« «— c, s pred c («— &) - disimilacija (ba:šče 'bački', tmv.nšč
^ 'tolminski')
P% <— x pred sprednjimi samoglasniki - narečna palatalizacija velarov
(mu.še 'muhe', wore:še 'orehi', mdši:r 'mehur', orju:še 'rjuhe') g       <— redko kot (sekundarna) proteza pred u v vzglasju (gu:na 'ona, cn tista')
„ x       <— t<— dpvQdk(swax'ka 'sladka', re:xka 'redka',po:xku 'podkev',
poxkli.ca 'podkvica na čevlju', poxkowa:te 'podkovati', si:raxka 'sirotka')
o t<— d pred p (pô.xpwat 'podplat', oxpré'Je 'odpreti')
"° <— k pred p (xpù.jem 'kupujem')
<— izglasni -g (brè:x, kro:x, snè.x)
3.3 Naglas
3.3.1 Naglasno mesto v besedi je kot v izhodiščnem sistemu, le s to razliko, da sta naglašena refleksa za e in o, ki sta bila prej pred naglašenimi kratkimi zadnjimi zlogi: sé:stra, ko:sa.
3.3.2 Kvantiteta j e kot v izhodiščnem sistemu z naslednj imi razlikami :
3.3.2.1 Dolgi so samoglasniki, ki so bili kratko naglašeni (akutirani) v nezadnjih besednih zlogih (kra:wa).
3.3.2.2 Dolgi so samoglasniki po mladem umiku naglasa s končnega kratkega zloga na prednaglasna e in o (sé:stra, ko:sa).
3.3.3 Tonematika je kot v izhodiščnem sistemu z naslednjimi razlikami:
V:      <— po podaljšavi starega akuta v nezadnjem besednem zlogu (krâ.wa)
<— po podaljšavi novega akuta v nezadnjem besednem zlogu 192 (ko:ža)
Jožica Škofic: Fonološki opis govora kraja Zgornje Gorje (SLA 198)
po mladem umiku naglasa s kratkega končnega zloga na prednaglasna e in o (sé:stra, gô.ra) stari cirkumfleks (li:st)
naglašeni samoglasnik v zadnjem ali edinem besednem zlogu - novi kratki akut v prvotno zadnjem ali edinem besednem zlogu (kon, 'mos) nenaglašeni samoglasnik (žele:s)
'V po umiku naglasa s končnega kratkega naglašenega samoglasnika (sé:strd)
4 IZGUBA GLASOV
4.1 Samoglasniki
i - v prednaglasnih zlogih (sro:ta 'sirota', s'rok 'širok', žvi:nsk 'živinski', ter je: 'trije', pša.nc 'piščanec', porjà:tu 'prijatelj', zwon'mo 'zvonimo'),
- v ponaglasnih zaprtih zlogih (pre:šč 'prašič', ta vè:lka 'velika', ka:mončanje 'kamničani - žeblji iz Kamne Gorice', pri:dga 'pridiga',precè:sj a 'procesija'; trepà.vonce 'trepalnice', wo:špce 'ošpice', tnâ:lca 'tnalica', tu:ršca 'turŠčica, koruza', padca 'palica'; gwa:žouna 'glaževina', wô.souna 'jelša', pa:ična 'pajčevina' 'Je. tka 'jetika' ; z uso:čme 'z visokimi'; grâ:ft 'grabiti'; mwâ'.twa 'mlativa'),
- v izglasju: - včasih v nedoločniku (smejâ.tse 'smejati se'),
- včasih v D, M ed. sam., prid. ž. sp. (ro:k/ro:če 'roki',porrô:k/narô:ce 'naroki', nape.č'napeči'), -v prid. besedi., I mn. m. sp. (so rmé:n 'so rumeni', ni:sk 'nizki'), I ed. (lu:bonskwô:nc 'ljubenski lonec', kornv.šk ' krni ški ' ,fà:ron 'farni', ko:rston 'krstni', taspre:don 'sprednji'),
u - v prednaglasnih zlogih (sši.te 'sušiti', tlhwa 'tulila', xpi:wa 'kupila', rmé:n 'rumen', sxo: 'suho'),
- včasih v izglasju (na pà:t/na po:do 'na podu', na vv.nk 'na ovinku'),
ë - v prednaglasnih zlogih (sno: 'seno', 6:rx 'oreh', olpo: 'lepo', čpi.na 'crepinja',zûfé:te 'sedeti', olsè.n 'lesen', epi:te 'cepiti', na torbu:xo 'na trebuhu', dorwà: 'enojni plug, drevo', sja:te 'sejati', orče:x 'rečeh'),
- v prid. končnici -ëga (ar/ga 'enega'), -ëmu (an'mo 'enemu'),
- v ponaglasnih zlogih:
- v prid. končnici -ëga (uso.^ga 'visokega'), -ëmu (uso.čmo 'visokemu'),
- v glag. priponi -ë- v nedol. (vi:tte 'videti'), v sed.
Jožica Škofic: Fonološki opis govora kraja Zgornje Gorje (SLA 198)
v mn., dv. (wo:čwa 'hočeva'), v del. -1 (yi:dwa M 'videla', wo:twa 'hotela'),
N o       - v prednaglasnih zlogih (na vi:nk 'na ovinku', onco.i 'nocoj'),
^ - v ponaglasnih zlogih (bi:nkšte 'binkošti'),
^ - v izglasju v I ed. sr. sp. - maskulinizacija nevter (če:u 'čelo',
C sté:gon 'stegno', kolé.n 'koleno', vi:n 'vino'),
9       - v prednaglasnih zlogih (kté.r 'kateri'), - v ponaglasnih zlogih (do:ns 'danes'), O -vpriponi -oc (ko:nc 'konec', wo:nc 'lonec',pà:uc
^ 'palec', morja:sc 'merjasec', komo.uc 'komolec',
me:sc 'mesec'),
^ - v priponi -ok (to:rk 'torek', ni:sk 'nizek').
N    4.2 Soglasniki
>
*%$ O izgubi soglasnikov glej točke 2.2 in 3.2.
^ Ob tem še:
v*    4.2.1 zju—> zu- (zü.trei 'zjutraj')
P*n    4.2.2 V sklopu -rg- se je g včasih reduciral (peri.še 'prgišče').
^    4.2.3 V sklopupt- se je p včasih reduciral (toč 'ptič', ti:če 'ptiči').
4.2.4 Pomožni glagol bom, bova, bomo se kot naslonka večinoma govori m, u% wa, mo, v 2. in 3. os. ed., mn. in dv. tega glagola pa se bo obrusi v u (u , 'bo', uš 'boš', ujo 'bojo'...).
4.2.5 adv—> včasih uf- (u'font 'advent').
4.2.6 a:j—* včasihy'e: (jé:da 'ajda')
5 PREMET SOGLASNIKOV
5.1 Metateza m-č —» č-m (čomdrot 'močerad').
5.2 Metateza c-t —» t-c (wo:ftoc 'ohcet' - poleg wo:fcot).
5.3 Metateza č-b —> b-č(bečuna.k 'čebelnjak', beče:wa 'čebela').
Literatura
LOGAR, T., Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem, Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora, obuhvačenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1981, str. 29-33.
SMOLE, V, Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262), Jezikoslovni zapiski 4, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 1998, str. 73-88.
194
Jožica Škofic: Fonološki opis govora kraja Zgornje Gorje (SLA 198)
ŠKOFIC, J., Fonološki opis govora Krope (SLA 202), Jezikoslovni zapiski 3, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 1997, str. 175-189.
Phonological Description of the Local Speech of Zgornje Gorje
(SLA 198)
Summary
The speech is one of the Gorenjsko speeches with a typical monophthongal vowel ^
system and quantitative opposition (long stressed, short stressed and unstressed ^
vowels). Long stressed vowels can appear in any syllable of a word, they can be ^
either circumflexed or acute, while short stressed vowels are possible only in the ^ final syllable or in monosyllabic words and bear dynamic stress. A typical feature of short vowels (stressed and unstressed) is strong reduction (the unstressed vowels
/i/ and /e/ show the highest degree of reduction and others smaller). The word-final ^
/i/ did not weaken to schwa but to /e/, resulting in the specific acoustic impression ^
of this speech. The word-final /u/in the dative and the locative ofsingular masculine w nouns and adjectives changed to schwa, and then to /o/. In pre-stressedposition /o/
narrowed to /o/. ^
Before back vowels in the word-initial position the prothetic /w/ appears. The O
sonorant /v/ is pronounced before front vowels, /w/ before back vowels, and /u/ ^
before consonants and in word-final position. Another typical feature of this speech >-*
is the change of /I/ into /w/ before back vowels - the so-called »sva« assimilation. N
Also present is the analogous change from /// to /v/. Voicing is dependent on the fr*
following voiceless consonant, only voiceless consonants are pronounced in ^ word-final position, adaptation from stops to spirants occurs only in the speech of older people. Palatalization of velars occurs before front vowels. Frequent consonant changes (such as assimilation, dissimilation, differentiation, metathesis, consonant reduction) have important influence on the typical acoustic impression of this speech.
195