s«1 ^ l GOSPODARSTVO R G O A N C A INDUSTRIJ OBRT KMETIJSTVO [°pPETO XI ŠT. 246 it- L » PETEK, 22. FEBRUARJA 1957 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 OD LICENC do kontingentov OH Tržaška delegacija Italijansko - jugo-.3* s*°Vanske trgovinske zbornice v Mila-p' jj1* je tržaškim uvoznikom in izvozni-t; “om razposlala vzorce za pristop k /i!. gornici. Pristopna pristojbina znaša 6 ro' Ls°ž lir, letna članarina pa 10.000 lir. V. ^siihnanje za zbornico je med tržaški-ipt trgovci veliko, ker je pač Trst v ;g- VeUki meri navezan na trgovino z Ju-jgf S°slavijo. Tržaško ozemlje ima poleg ji ^sega 2 Jugoslavijo še sporazum o kra-pftj |Vni izmenjavi med Trstom in jugo-i 81ovanskim obmejnim področjem. Prav p-taradi posebne vloge, ki pripada Trstu {i trgovini z Jugoslavijo, je bila pred vo letl ustanovljena Tržaška zbornica za tš t^speševanje trgovine z Jugoslavijo, ki i K' ?e je lani spojila s tržaško delegaci-p Italijansko-jugoslovanske trgovinske ji’ teernice v Milanu; ohranila pa je avto-1'0tnni odbor, ki delegira svoje odpo-slance v osrednji odbor Italijansko-ju-Spslovanske zbornice. Tržaška delega-ii‘ dja hna stalno tajništvo pri Zbornic* t1', trgovino, industrijo in kmetijstvo v id1. Trstu. Med člani tržaške delegacije so af' tu0razum se še ni unesel. Takoj v za C 50 se pojavile nekatere težave, % v Se dajo z dobro voljo odpraviti. Ta-aj ko stane vsaka licenca (uvozno ali iz-v°zno dovoljenje) 6.0CO lir, medtem ko So licence za kupčije v italijansko-ju-Soslovanskem kliringu brezplačne. Za-kal ta diskriminacija? Terminsko omejevanje licenc se pogosto ne ujema s poslovno sezono bla-H za katerega je bila licenca izdana, , Trgovci pogosto prejmejo licenco, ko ! ^ 116 vedo več, kaj bi z njo počeli, ker je rS “‘-•zona že pretekla ali se bo šele zače-‘a> ko bo licenca zapadla. , j Traksa je tudi pokazala, da med kon->ri ‘Agenti, ki jih določa tržaški sporazum, p? ni pravega razmerja oziroma, da ne ustrezajo zahtevam tržaškega gospodar ®tva. Kakor smo zvedeli, niso z razde 'ttvijo kontingentov zadovoljni niti na iugoslovanski strani. Ako naj tržaški trgovinski sporazum doseže svoj namer. ' " to je, da pripomore k pospešitvi tr Sovimke izmenjave z jugoslovanskim ubniejnim področjem in s tem tudi k rboljšanju tržaškega gospodarskega po tožaja — potem je treba kontingente ta-] ko prikrojiti, da bodo ustrezali dejanskim tržaškim in jugoslovanskim potre bam ter zmožnostim obeh obmejnih gospodarstev. Zato naj tržaška delegacija Italijansko - jugoslovanske zbornice z oporo Zbornice za trgovino, industrijo in kme ttjstvo v Trstu čimprej nastopi. Seveda je za to potreben stik tudi z Jugo-slovansko-italijansko trgovinsko zborni-c° v Beogradu oziroma s pristojnimi jugoslovanskimi trgovinskimi zbornica-Jhj. Trst ne sme zamuditi nobene pri-‘ožnosti, ki mu lahko pomaga iz seda-nje gospodarske stiske. Ugotoviti še moramo, da se vedno “Ulj množijo pritožbe proti zavlačeva niu z izdajanjem licenc na zunanjetr-S°vinskem oddelku generalnega komisariata v Trstu. Pojasnila, ki jih priza-'Tatini daje omenjeni oddelek, ne kori stijo stvari prav nič. Navadno mečejo krivdo na Rim, češ da on odloča. Ce takšna centralizacija, ko že toliko govorimo (na sestankih gospodarskih JU Političnih organizacij) in pisarimo o koristih avtonomije? Na komisariatu gredo z zavlačevanjem in odbijanjem li ceuc tako daleč, da se tržaški trgovci ''Sasih zatečejo v druge pokrajine v Ita UH, kjer laže dobijo licence s posredo Vanjem tamkajšnjih podjetij. **l>uiiiiiii[||U|i|U|l||||,ll|,iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiii»iiaiiiiiiiiii»)iii Milijarde za švicarske ure Tžvoz švicarskih ur je v lanskem le |u dosegel vrhunec; saj se je vrednost ‘žvoženih ur dvignila na 1.234,525.765 “* * * * v viicarskih frankov (čez 288 milijonov dolarjev). Izvoz se je povečal za 15% y Primeri z izvozom v letu 1955. Bil Je ža 127,800.000 švicarskih frankov (o koli 30 milijonov dolarjev) večji kakor l Udu 1953, ko je dosegel prejšnji re kord z vrednostjo 1.106,700.000 frankov (okoli 259 milijonov dolarjev). Švicar Jjka urarska industrija je tako dosegla drugo mesto med industrijskimi panogami v izvozu. Švicarji so namreč izvozili industrijskih strojev in opreme za 1.338,600.000 Jrankov (okoli 313 milijonov dolarjev) *n za 773,000.000 frankov (181 milijonov dolarjev) tkanin. Narastel je zlasti izvoz cenejših ur. ^družene države so na prvem mestu kot kupec, in sicer so kupile za 17,1% več Jif kakor prejšnje leto, to je za 349 mi-U j ono v 265.817 frankov (okoli 82 mili Jonov dolarjev). Narastel je tudi izvoz Ur oziroma sestavnih delov v Kanade ln Mehiko, Panamo, Kubo, Čile, Uru-graj, Peru in zlasti v Argentino. Argen Unči so kupili za 11,782.608 frankov (2 jnilijona 752.000 dolarjev) ur v letu 19?5 in za 27,521.421 frankov (skoraj 6 jnilijonov in pol dolarjev) ur v letu Uvoz v Argentino je narastel, ker so bile znižane carine. Izvoz ur v Afriko je nazadoval za 4%, in sicer na 7 ’ UUlijona 900.000 fr. (17 milijonov dol.); azijski trg je izvoz napredoval zn in dosegel 949,900.000 frankov (nad Jnilijonov dolarjev). Na evropski trg Švicarji izvozili za 358,700.000 fran .0v ur (skoraj za 84 milijonov dolar-Jev), to je za 8% več kakor prejšnje teto. Španija preživlja eno najtežjih kriz Vrednost pezete neprestano pada - Nezadovoljstvo med ljudstvom narašča Nezadovoljstvo Spancev proti Frankovi vladavini in njegovi falangi prihaja v zadnjem času čedalje bolj do izraza. Za lanskimi demonstracijami študentov v Madridu, Valenciji in po drugih španskih mestih so sledile stavke v severni Španiji in v zadnjem času v Barceloni, Značilen je bil bojkot tramvaja in drugih javnih vozil v Barceloni, ki je trajal 14 dni. Prebivalstvo je s tem protestiralo proti povišanju prevoznin. V Barceloni so dijaki javno sežigali Frankovo podobo. Na Špance najbolj pritiskajo hude gospodarske razmere. Denar zgublja vrednost, tako pada kupna moč plač;-zadnji povišek plač, kii se je sukal med 10 in 40%, je danes že brez vsakega haska, ker so cene vnovič poskočile. Kvalificirani delavec zasluži okoli 1070 lir na dan, toda s tem denarjem ne more spričo današnjih cen življenjskih potrebščin vzdrževati družine. Zato dela po 12-14 ur na dan, da bi si zvišal zaslužek. Stroški za vzdrževanje državne uprave so izredno visoki. Industrialt zacija ni pokazala vselej zaželenega uspeha. Denar za izvedbo investicijskih načrtov nabavlja država s tiskanjem novih bankovcev. Denarni obtok je v enem letu narastel od 44 na 52 milijard pezet, to je za 17%. (i pe-zsta velja okoli 11,60 italijanskih lir). Istočasno se opaža zastoj v industrijski proizvodnji. Država le težko prodaja državne obveznice. Kakor rečeno, zgublja denar na vrednosti. V enem samem mesecu je vrednost dolarja poskočila od 42 na 49 pezet. Državni industrijski zavod kupuje velike količine dolarjev v Tangerju -po tečaju 50 pezet, čeprav velja dolar po uradnem kurzu samo 40 pezet. Z druge strani se opaža beg kapitala iz države. To je ugotovil tudi minister za trgovino. Previdni kapitalisti ss skušajo zavarovati s tem, da kupujejo velike količine blaga. Tako je neki industrijee priznal, da je nabavil 800 ton jekla ne toliko zaradi tega, ker ga nujno potrebuje, temveč da bi se znebil pezet. Ameriški finančniki so mnenja da preživlja Frankova Španija eno naj-hujših gospodarskih kriz. Londonski »The Economist« kritizira španski tisk, češ da ne piše realistično o težavnem gospodarskem položaju, temveč ga hoče prikriti. Gospodarske razmere se slabšajo iz dneva v dan. V zadnjih desetih mesecih so bile plače dvakrat povišane ,toda povišanju plač ni sledilo povišanje proizvodnje. Od de cembra 1955 do decembra 1956 so do larske rezerve padle od 94 na 28 milijonov dolarjev, medtem ko so v januar ju tega leta zdrknile na 21 milijonov dolarjev; danes znašajo morda samo še okoli 10 milijonov dolarjev. Zlata rezerva v višini 120 milijonov dolarjev je ostala nedotaknjena. Vrednost pezete je padla od 43 pezet za dolar v mesecu juniju na 54 pezet v februarju. Primanjkljaj v državnem proračunu je narastel na 16 milijard pezet. Zaradi lanske slabe letine (zaradi mraza) so Španci izvozili do 20. januarja letos samo 97.964 ton limon, medtem ko je izvoz limon do 22. januaraj 1955 dosegel 441.775 ton. V Španiji primanjkuje olivnega olja in pšenice. Sama Španija potroši 465 milijonov ton oliv- nega olja na leto, medtem ko bo letošnji pridelek dosegel komaj 335.000 do 350.000 ton. Španci pojedo 4,3 milijona ton pšenice na leto, njihov pridelek pa bo dosegel komaj 3,5 milojona ton. Raz liko bodo kupili z ameriško gospodarsko pomočjo. Zaradi suše niso električne centrale dajale dovolj električne e-nergije; zato je tudi industrijska proizvodnja padla. ALI BO POMAGALA AMERIKA? Španska vlada je prosila v Ameriki novih 30 milijonov dolarjev pomoči za finančno leto 1956/57, a za leto 1957/58 pričakuje drugih 130 milijonov dolarjev. V istem času si Franco prizadeva, da bi mu Sovjetska zveza vrnila za 560 milijonov dolarjev zlata, ki ga je Negrinova republikanska vlada dala od peljati v Odeso februarja 1937. Za po vrnitev tega zlata postavlja sovjetska diplomacija več pogojev: vzpostavo di plomatskih odnosov in prekinitev zveze z Ameriko. Od leta 1954 je Amerika dala Španiji za 458,800.000 dolarjev gospodarske pomoči. Ta vsota ne vklju čuje vojaške pomoči. Ameriška vlada se zdaj obotavlja, da bi Francu dovo lila novo pomoč, ker ima vtis, da španska vlada zapravlja denar v nepotreb ne namene. Enoletno gospodarsko planiranje v Sovjetski zvezi Podatki o gospodarskem razvoju objavljeni Tudi spomladanska prireditev mednarodnega značaja Spora zum med ZSSR in Grčijo Po najnovejšem trgovinskem sporazumu ,ki je bil sklenjen med Sovjetsko zvezo in Grčijo, se bo dosedanja trgovinska izmenjava pomnožila trikrat ter dosegla 17,500.000 dolarjev. Sporazum je bil sklenjen v Moskvi in je bil dosežen že poprej, toda Rusi ga niso hoteli podpisati, dokler ni prispel sam grški trgovinski minister N. Martis. Grki bo do izvažali predvsem tobak (6.000 ton, doslej 2.000 ton), nadalje boksit, pomaranče, rozine, smokve, bombaž in oljke. V Sovjetski zvezi bo Grčija kupovala železo ter železne in jeklene izdelke, petrolejske izdelke, premog, antracit, les, suhe ribe in dišave. Ob svojem povratku v Atene je minister Martis izjavil, da so si Grki prizadevali, da bi čim bolj povečali izmenjavo. Z druge strani poročajo, da je sovjet ska diplomacija s svojimi ponudbami že dolgo časa spodbujala Grke na go spodarsko sodelovanje. Grki so pogosto poudarili, da so Rusi celo pripravljeni podeliti Grkom posojilo za gospodarsko obnovo. Na to ponudbo so v Atenah odgovorili, da se ne morejo vezati samo na eno stran, temveč da se obnova vrši ob sodelovanju raznih dr žav oziroma njihovih podjetij. Grki so se delj časa upirali- sovjetskim ponudbam glede razširitve trgovine, vendar je v zadnjem času v vladi popustila o-pozicija, ker se je pokazala potreba za povečanje izvoza. Kakor poroča United Press, si Grčija zdaj prizadeva, da bi našla nove kupce v komunističnih državah. Na svojem povratku se je mi nister Martis ustavil na Poljskem pa tudi v Avstriji. Poljaki so mu dejali, do so pripravljeni kupiti za poldrugi mi lijon grškega tobaka. (Od našega stalnega dopisnika) Zagreb, febr. 1957 Zagrebški spomladanski velesejem je po prvotni zamisli samo dopolnjeval jesenski mednarodni sejem, ker ni bila na jesenski prireditvi dovolj prostora za domača podjetja. Tem je bila zaio dana možnost, da svoje proizvode razstavijo na spomladanski prireditvi. Letos ima spomladanska prireditev prvič mednaroden značaj. Odkar so bili zgrajeni novi sejemski prostori, se ne postavlja več vprašanje prostora; jugoslovanska podjetja bodo toliko laže razstavila svoje proizvode, ko bo dograjen drugi paviljon jugoslovanske lahke industrije. Tuji in domači kupci bodo tako imeli pred seboj lepo razporejeno tržišče jugoslovanskih proizvodov, ki jim bo dajalo pregled kakovostnega blaga in omogočilo pravilne orientacije pri zaključevanju poslov. Od leta 1955 so spomladanske prire ditve ZV postajale toliko zanimivejše, ker so se na njih pojavljali obrtniški izdelki, ki so bili že pred vojno znani v tujem svetu. Jugoslovanske obrtniške delavnice so že delj časa nastopale na nekaterih mednarodnih in domačih sejmih na lastno roko. Na Zagrebškem ve lesejmu se vsa ta delavnost posameznih delavnic in obrtniških organizacij smotrno poveže v enotno razstavo oziroma sejem. Letos bo obrtniški sejem zbral izdelke vseh obrtniških organizacij v državi; tako se ne bodo obrtniške sile cepile po raznih obrtniških razstavah. Na Zagrebškem velesejmu bodo obrtniki poleg tega dobili lasten paviljon. Ze na letošnjem spomladanskem velesejmu v Zagrebu bodo posvetili večjo pozornost propagandi za jugoslovanski turizem, ki gotovo prinaša gospodarstvu velike koristi. VEČ POTROSNEGA BLAGA Letos pričakujej6‘da bodo na spomladanski prireditvi še bolj zastopani potresni artikli, ker se jugoslovanska industrija orientira čedalje bolj na proizvodnjo potrošnega blaga. Poleg tega so bili letos določeni večji zneski za uvoz potrošnega blaga iz tujine. Nadalje težijo pristojni organi za tem, da se blago ne išče slepo v tujini, temveč da se kupčije sklepajo na jugoslovan- skih sejmih. Tako računajo, da bodo privabili več tujih razstavljalcev; poleg tega pa bi prihranili na deviznih sredstvih. Ta politika kaže že svoje uspehe in bo prišla do svojega izraza na letošnjem spomladanskem sejmu (od 13. do 23. aprila), na katerem bodo tujci razstavljali proizvode široke potrošnje in sodelovali pri specializirani razstavi grafične industrije. Mednarodni spomladanski velesejem bo letos samo na novem zemljišču onstran Save. Strojegradnja, elektro- in radioindustrija ter precizna mehanika bodo razstavljale svoje proizvode v i-stem paviljonu kakor v jeseni, to je v paviljonu jugoslovanske industrije (11 tisoč 800 kv. m), a tekstilna industrija na galeriji tega. Prehranjevalna, kemična in usnjarska industrija bodo razstavljale svoje izdelke v združenih paviljonih Zahodne Nemčije in jugoslovanske usnjarske industrije. Kovinska pridelovalna industrija in proizvodnja vozil bodo, kjer so bile lani, medtem ko bo lesna industrija zasedla paviljon VIL V ogromni lopi, ki je že lani vzbujala pozornost zaradi svoje drzne konstrukcije, bodo razstave turizma, loya in ribolova. Paviljon X. je bil rezerviran za razstavo »Ljudske tehnike«, so sedni paviljon št. XI. bo sprejel razstavo vseučiliških knjig. Obrtniški velesejem bodo nadomestili v slovečem kitajskem paviljonu, medtem ko bo v sov jetskem paviljonu velika modna revija. Na razstavi grafične industrije bodo razstavljeni tiskarski stroji, oprema in razne potrebščine; zagotovljena je udeležba domačih in tujih podjetij. Naj omenimo še, da bodo Avstrijci na kolektivni razstavi razstavljali zlasti orodje, gospodinjske potrebščine, radijske in televizijske sprejemnike, tkanine, opremo za urade in šole itd. Nemci bodo pripeljali hladilnike, jedilne pribore, gospodinjske stroje, ure itd. Sodelovala bodo tudi podjetja iz Švice, Liechtensteina in Anglije, a italijanska bodo organizirala kolektivno razstavo. Grafične stroje bodo razstavljali Nemci, Angleži, Švedi in Avstrijci. To še niso dokončni podatki, ker prihajajo še vedno nove prijave od domačih in tujih podjetij. M. V. Po zadnjih vesteh iz Moskve se je sovjetska vlada odločila opustiti dosedanji sistem večletnih gospodarskih na Črtov in preiti na sistem enoletnega go spodarskega načrta. Zdi se, da so pri vedle vlado do tega sklepa izkušnje iz lanskega leta, v katerem se gospodarstvo, v prvi vrsti industrija, ni razvilo v smislu gospodarskih načrtov. Gospodarski načrt za leto 1957 predvideva manjši napredek industrije (7%), kakor je bil določen v načrtu za lansko leto (11%). Razvoj gospodarskega življenja je pokazal, da je težko planirati za več let vnaprej. V tej zvezi so zanimivi podatki svetovnega gospodarskega zavoda v Kielu o razvoju sovjetskega gospodarstva, ki se opirajo na sovjetske uradne podatke, priobčene junija leta 1956. Po 17-letnem presledku so se v Sovjetski zvezi odločili, da objavijo podrobnejše podatke o razvoju gospodarstva v Sovjetski zve zi. študija nemškega instituta je toliko bolj zanimiva, ker primerja gospodarstvo dveh največjih gospodarskih kompleksov na svetu, to je gospodarstvo Sovjetske zveze in Združenih ameriških držav. Po mnenju instituta v Kielu se sovjetska odkritja zlagajo v glavnem z računi zahodnih gospodarstvenikov. SOVJETSKA IN AMERIŠKA INDUSTRIJA Sovjetska industrijska proizvodnja je v zadnjih letih izredno naglo napredovala. Kljub temu ni mogla dohiteti industrije Združenih ameriških držav. Lc ta 1955 so v Sovjetski zvezi pridobili 233,5 milijona ton črnega premega, v ZDA 448,8 mil. ton. Nasproti 45,3 mil. ton sovjetske proizvodnje surovega jekla stoji 106,2 milijona ton proizvodnje surovega jekla v Ameriki. V ZDA so leta 1955 pridobili 335,8 mil. ton mineralnega olja, proizvodnja v Sovjetski zvezi je dosegla 70,8 milijona ton. Proizvodnja električne energije je v Sovjetski zvezi znašala 170,1 milijarde kVVh, v Ameriki pa 622 milijarde kWh. Cementa so v ZDA proizvedli 49,9 mil. ton, v Sovjetski zvezi 22,5 mil. ton. Na zadnji seji centralnega komiteja sovjetske stranke so ugotovili, da ni industrija v lanskem letu dosegla določenega cilja, zato so zaključili, da je treba v tem letu dati večji poudarek razvoju težke industrije. NAPREDEK KMETIJSTVA Zahodni gospodarstveniki seveda ne zanikajo velikega napredka sovjetske industrije, čeprav ta še ni dohitela a-meriške. Večji uspeh je leto 1956. prineslo sovjetskemu kmetijstvu, ki ga je podpirala Hruščeva politika; tudi vremenske razmere so bile za kmetijstvo ugodne. Tako je sovjetska zveza lansko leto imela doslej najboljšo letino v svoji zgodovini. Povečali so tudi obdelane površine zlasti v Kazakstanu. Podrobnih podatkov o letini ni. Pridelek pšenice se je v primeri z letom 1950 povečal za 29%, sladkorne pese za 47%, lana za 49%, bombaža za 9%, sončnic za 107%. Razvoj živinoreje ne zadovo ljuje. Število krav je leta 1955 doseglo komaj število iz leta 1916, čeprav je prebivalstvo med tem časom narastlo za eno petino. Živino redijo tudi zasebniki. Oktobra 1955 so sami delavci in nameščenci redili 4,4 milijona krav, 3,36 mil. drugega goveda, 6,6 mil. pra šičev in 8,7 mil. ovac in koz. Razvoj sovjetske zunanje trgovine je bil nagel. Sovjetski izvoz si zlasti prizadeva, da bi prodrl v nerazvite deže le. V svetovni trgovini je Sovjetska zveza leta 1938 stala na 22. mestu, danes pa je na šestem. Obseg sovjetske zunanje trgovine se je v primeri z letom 1939 povečal štirikrat; 70% sovjetske trgovine odpade na izmenjavo s komunističnimi deželami. Vendar se je od leta 1955 tudi izmenjava z zahodno Evropo povečala. Industrijski načrt za leto 1957 predvideva izkop 446 milijonov ton premoga, to je približno dvakrat toliko, kolikor ga pridobi Vel. Britanija in nekaj manj kakor Združene ameriške drža ve. Jekla naj bi po načrtu letos proizvedli 51 milijonov ton, to je dvakrat in pol več kakor v Vel. Britaniji, toda manj kakor polovico ameriške proizvodnje. Proizvodnja petroleja naj bi do segla 97 milijonov ton. Hruščev je centralnemu komiteju komunistične stranke predložil načrt za novo razmestitev sovjetske industrije, in sicer na ločenih področjih, tako da bi v primeru vojne ne bila toliko izpostavljena bombardiranju. Načrt mora odobriti še vrhovni sovjet, kar se bo verjetno zgodilo poleti- Ameriški senator proti gospodar, pomoei Poljski Senator William Knovvland, vodja republikanske stranke v senatu, je izjavil, da se bo uprl ,ako bi ameriška vla da hotela podeliti gospodarsko pomoč Poljski; dodal je, da še vedno nasprotuje nadaljevanju pošiljanja ameriške vojaške pomoči Jugoslaviji. V Washing-tonu pričakujejo prihod poljskih gospodarskih strokovnjakov, ki bodo zaprosili Ameriko za posojilo 100 milijonov dolarjev, s katerimi bi lahko v Ameriki kupili bombaž, opremo za rudnike, kmetijske traktorje, mast, olje in nekatere druge proizvode. Komu bo koristilo enotno tržišče V Parizu je bil med ministrskimi predsedniki Italije, Francije, Nemčije, Belgije, Luksemburga, Holandije dosežen sporazum o ustanovitvi enotnega tr žišča. Odstranjena je bila najhujša o-vira, ki je obstajala v tem, da je Francija zahtevala priključitev tudi čezmorskih ozemelj k enotnemu tržišču. Poleg tega naj bi vse države prispevale v določen sklad, iz katerega bi finansirali gospodarsko obnovo čezmorskih ozemelj. Francoske zahteve so podpirali Belgijci, obotavljali pa so se Nemci. Nemcem se sicer tako odpre možnost gospodarskega prodiranja v francoske kolonije, z druge strani pa oni ne kažejo poseb nega zanimanja za investicije v čezmorske dežele, ker sami nimajo več kolo ni j. Značilno je, da so se s tako imenovanega enotnega tržišča takoj umaknili Angleži, čeprav je poskušal prav Mc Millan ,v začetku podpreti to zamisel. Angleži se očitno nočejo vezati pretesno na Evropo, zlasti ne na kombinacije, ki bi jim omejevale gospodarsko in politično prostost. Angleško gospodarstvo se še vedno razvija v carinskem sistemu Britanske skupnosti, ki je bil izdelan na konferenci v Ottavvi, na dru gi strani pa zadobiva akcija za enotno tržišče protisovjetsko ost, za katero se Angleži ne navdušujejo. V zadnjem ča su se na Angleškem zopet pojavljajo struje, ki želijo, da bi vlada vnovič poskusila doseči sporazum s Sovjetsko zvezo. Glavni pobudniki enotnega tržišča so bili Francozi, kakor je bil Francoz Mon-net pobudnik Železarske in premogovne skupnosti, h kateri so pristopile iste države. V povojnem času iščejo Francozi vztrajno oporo v sporazumu z Zahodno Nemčijo, toda Angleži se boje prav tega, da bi na enotnem tržišču zavladala gospodarsko najmočnejša država, to je Nemčija. Za zdaj gre samo za okviren spora zum, ki naj bi bil podpisan v Rimu; podrobne določbe naj bi izdelali šele strokovnjaki. Ustanovitev enotnega tržišča v omenjenih zahodnih državah u-stvarja vsekakor nove gospodarske in politične probleme tudi za nevčlanje-ne države, ki bodo v bodoče morale pri sklepanju trgovinskih pogodb računati z novim gospodarskim blokom. Italija bi si zlasti rada zagotovila prosto gibanje delovne sile na enotnem tržišču, ker ima na razpolago dovolj delavcev; pa tudi svojim kmetijskim pridelkom bi rada odprla prosto pot v vse države enotnega tržišča. Glede tega vprašanja se prizadete države še niso sporazumele. Novi gospodarski blok ima veliko pomanjkljivost: združil je predvsem industrijske države, ki so s proizvodi že prenasičene. Vprašanje je ali si bodo lahko odprle velike trge v neindustria-liziranih deželah na Vzhodu. KAJ PA EURATOM? Med šestimji zahodnimi diižammi je bil v načelu sprejet načrt za ustanovitev evropske atomske skupnosti — EUratom (European Atomic Com-nmnity), ki naj bi omogočala sporazumno izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene. Združene ame- V Jugoslaviji so v civilnih pravdah uporabljali doslej predvojni zakon, ki se je malone povsem ujemal s Kleino - vim avstrijskim civilnim postopnikom, katerega bistvene odlike so znane tudi tukajšnjim starejšim pravnikom; saj je ostal v veljavi v nekdanjih avstrijskih pokrajinah še nekaj let po končani prvi svetovni vojni. Dne 23. aprila letos, tri mesece po razglasitvi v zveznem Uradnem listu, pa bo začel veljati v Jugoslaviji novi Zakon o pravdnem postopku z dne 8. 12. 1956, ki v grobih obrisih še vedno sloni na Kleinovi za snovi ,a je vendar prinesel več bistvenih sprememb, ki upoštevajo novi druž beni ustroj Jugoslavije jamčijo v še večji meri za pravičnost sodb in ustvarjajo podlago za še naglejše reševanje civilnih sporov. Predaleč bi nas vedlo, če bi hoteli prikazati celotno vsebino novega zako na, čeprav zelo zgoščeno. Zadošča naj, če samo nakažemo nekatere podrobnosti in opozorimo na tiste določbe, ki utegnejo zanimati tujino. SPLOSNA NAČELA Po novem zakonu bo moralo sodišče odločati v mejah postavljenih zahtevkov, kakor do sedaj; z zahtevki pravdne stranke v glavnem lahko prosto razpolagajo, jih umaknejo, priznajo nasprotni zahtevek in se poravnajo. V tem okviru pa bo moralo sodišče vendarle popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka; zato so stranke dolžne navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke, in predlagati do Novi jugoslovanski zakon o pravdnem postopku kaze, š katerimi jih dokazujejo, sodi šče pa sme izvesti tudi dokaze, ki jih stranke niso predlagale, če so ti dokazi pomembni za odločitev. Blizu smo torej dosledni uveljavitvi načela iskanja materialne resnice; če drugje ne povsem, pa vsaj v pravdah, kjer se stranki borita na milost in nemilost za dosego svoje pravice. Temu načelu so prilagojene številne določbe zakona ;tako na primer predpis o izreku sodbe zaradi izostanka (prejšnje zamudne sodbe). Le te sodišče ne more izreči zoper tožnika, ki ne pride na pripravljalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, pa tudi proti tožencu ne ,če je z vlogo ugovarjal tožbenemu zahtevku. Sodišče si mora prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, in onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku. DOKAZI Dokaznih pravil ni; kajti sodišče odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega doka za posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka. Javne listine dokazujejo sicer resničnost tistega, kar se v njih potrjuje ali določa, vendar je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina ne pravilno sestavljena. Tuje javne listine, ki so po predpisih overjene, imajo ob vzajemnosti enako dokazno moč kot da mače listine, če ni z mednarodno pa godbo določeno kaj drugega. Dokazovanje s pričami ni omejeno. Pri pričah spoštuje novi zakon poklicno tajnost, vštevši spovedno molčečnost. Zadnje dokazno sredstvo je zasliševanje strank, ki se izvede vselej brez prisege. Ce utegne priti v poštev za razsojo spora inozemsko pravo, zahteva sodišče bodisi ustrezno sporočilo od Sekretariata Zveznega izvršnega sveta za pravosodne zadeve, ali naravnost od stranke, naj predloži javno listino, izdano po pristojnem tujem organu, s katero se potrjuje, katero pravo velja v tuji državi. SODNA PRISTOJNOST Okrajna sodišča so v premoženjska pravnih zadevah stvarno pristojna, če vrednost spornega predmeta ne presega 200.000 dinarjev: nekatere zadeve spadajo v njihovo izključno pristojnost, ne glede na vrednost (vzdrževalnina, služnosti, motenje posesti itd.). Pri vrednosti nad 200 tisoč dinarjev sodi na prvi stopnji okrožno sodišče, v ka terega stvarno pristojnost spadajo v vsakem primeru med drugimi tudi spo ri o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva in spori o obstoju, veljavnosti in razvezi zakonske zveze. Kar zadeva krajevno pristojnost, ki je urejena več ali manj po znanih kriterijih, omenimo le, da je za sojenje o sporih o veljavnosti ali neveljavnosti, obstoju ali neobstoju ter o razvezi zakonske zveze izključno pristojno jugoslovansko sodišče, če je toženec jugoslovanski državljan in ima stalno ali začasno bivališče v Jugoslaviji, če no beden zakoncev ni jugoslovanski državljan, je za sojenje v zakonskih sporih pristojno jugoslovansko sodišče le tedaj, če nacionalni zakon obeh zakoncev dopušča to pristojnost in če sta imela zakonca v Jugoslaviji svoje zadnje skupno stalno prebivališče, ali če ima toženec stalno prebivališče v Jugoslaviji. Če nacionalni zakon zakoncev ne dopušča pristojnosti jugoslovanskega sodišča, je to sodišče lahko pristojno za sojenje le tedaj, če imata oba zakonca stalno prebivališče v Jugoslaviji in če privolita, da jima sodi jugoslovansko sodišče. Dogovorna podsodnost je dopustna, toda samo glede krajevne pristojnosti; sporazum mora biti pismen. Stranke se lahko sporazumejo, da jim sodi tuje sodišče, če je ena stranka tuja fizična ali pravna oseba in ne gre za spor, za katerega je pristojno jugoslovansko sa dišče po določbah tega zakona o izključni krajevni pristojnosti. Pritožbeno sodišče proti sodbam in sklepom okrajnega sodišča je okrožno sodišče. Pod določenimi pogoji je da pustna potem še revizija na republiško (Konec prihodnjič) riške države so obljubile, da so pripravljene pomagati novi skupnosti s svojimi strokovnjaki in z obveščeva-njem o napredku atomskih raziskovanj, hkrati pa tudi z dobavo urana, ki je nujno potreben za proizvajanje atomske energije. Angleži se v tem pogledu Se niso odločili; za zdaj še ne nameravajo .aktivno sodelovati z evropsko atomsko skupnostjo, čeprav je velik del angleškega ljudstva za to. Vse kaže, da je prišlo med V. Britanijo In Francijo do tesnejšega sodelovanja glede izkoriščanja atomske energije v vojaške namene. O tem se je razgovarjal francosid vojni minister z angleškim med svojim obiskom v Londonu. Anglija in Francija naj bi skupno izdelovali atomsko orožje, predvsem atomske bombe, ki bi jih prenašala raketna letala, ki se dajo vodiiti iz daljave. Tudi Francozi so za to, da bi se učinek orožja ojačil, da bi lahko zmanjšali število potrebnega vojiaštva. KDO PO PLAČAL TO ODŠKODNINO? Iz New Yorka poročajo, da je dosegla vsota, ki jo zahtevajo razni oškodovanci zaradi potopitve italijanske ladje »Andrea Doria« 116 milijonov da larjev. Ni še gotovo, na kakšni osnovi se bo izvršila poravnava med italijansko družbo »Italia« in švedsko družbo, lastnico ladje »Stockholm«. vrhovno sodišče. Ce pa je na prvi stop nji sodilo okrožno sodišče, gre pritož ba na republiško vrhovno sodišče, revizija pa na Zvezno vrhovno sodišče. Sodišča sodijo vselej v senatih treh članov, in sicer na prvi stopnji v senatu, ki ga sestavljajo poklicni sodnik kot predsednik in dva porotnika, sicer pa v senatu treh poklicnih sodnikov. Samo če gre za premoženjski spor, katerega vrednost ne presega 50.000 dinarjev, sodi pri okrajnem sodišču sodnik posameznik ; Zvezno vrhovno sodišče pa razsoja v senatu petih sodnikov o zahte- vi za varstvo zakonitosti ter o sporih o pristojnosti med rednimi in gospodar skimi sodišči. ZASTOPANJE Stranka si sme najeti za pravdo odvetnika; ni pa dolžna tega storiti na nobeni sodni stopnji in za nobeno pravdno dejanje. Pač pa bo čez leto dni uveljavljen predpis ,po katerem bodo smeli biti pooblaščenci gospodarskih organizacij in njihovih združenj, zadružnih organizacij ter zavodov in skladov v pravdah o premoženjskopravnih zahtevkih v vrednosti nad milijon dinarjev samo osebe, ki imajo sodniški ali odvetniški izpit. Seveda je v zakonu predvideno, da sme stranka, ki je ne zastopa odvetnik, dati tožbo, odgovor na tožbo, prav na sredstva in druge izjave namesto z vlogo v sodni zapisnik. nn nase Reiue dr. d. s. I I M Pretirana diplomatska vljudnost Te dni je obiskal Trst francoski poslanik pri italijanski vladi g. Fougues Duparc. Predstavniki oblasti, občin-sk[]h in političnih, so ga seveda lepo sprejeli in mu razkazali tudi najvažnejše gospodarske ustanove. Gospod poslanik si je ogledal tudi petrolejsko čistilnico v žavljah, o kateri gre glas, da je v rokah francoskega kapitala. Takšnim obiskom pravijo v diplomaciji, da so obiski iz kurtuazije. Torej ne kakor n. pr. obiski bivše ameriške poslanice Klare Boothe Luče, ki je aktivno posegala v ti Saške razmere. Zaradi nekakšnega ravnovesja med diplomatskimi vplivnimi silami bil mi želeli, da bi tudi obisk francoskega poslanika ne bil samo obisk ilz gole kurtuazije; saj je Francija ena izmed podpisnic londonskega sporazuma, s katerim je bilo rešeno tržaško vprašanje Francija je sploh igrala zelo aktivno vlogo pri reševanju tega tako kočljivega mednarodnega problema pa tudi same razmejitve med Italijo in Jugoslavijo, vsaj v prvih povojnih letih Mejo med Italijo in Jugoslavijo ter med Svobodnim tržaškim ozemljem in Jugoslavijo so v Parizu potegnili po francoski črti, le da je prvotni francoski načrt prepuščal Gorico Jugoslaviji Lela 1948 je prav francoski zunanji minister g. Bidault v Turinu prečital trojno izjavo zahodnih velesil, s katero so te predlagale, naj se vse Svobodno tržaško ozemlje priključi k Italiji V kritičnih dneh leta 1953 in 1954, ko so bile na mejah zbrane italijanske in jugoslovanske čete ter se je hkrati bila huda diplomatska bitka za Trst, je glavni tajnik francoske socialistične stranke itn sedanji ministrski predsednik Mollet odločno nastopil za politično neodvisnost Trsta. Uradna Francija se je pozneje umaknila in prepustila rešitev Ameriki itn Angliji a je vendar podpisala londonski sporazum. Francoska zv,nanja politika se danes suka v mejah zahodne Evrope ali, kakor ji danes pravijo, imale Evrope« ki poskuša ustvariti enotno tržišče, in atlantske pogodbe, ter se razvija nekako vzporedno z italijansko. Zato ne vemo, ali se je francoski poslanik med svojim obiskom kaj pomenil, kako se uveljavlja londonski sporazum z vsemi jasnimi določbami glede gospodarskih in kulturnih pravic tržaških Slovencev. Hvalevredno je vsekakor, da mu je načelnik tiskovnega urada poročal, kako je razvit slovenski tisk v Trstu in ga tako spomnil, da živijo na Tržaškem tudi Slovenci z vsemi svojimi življenjskimi težavami in nadlogami. V izjavi predstavnikom tržaškega radia je francoskega poslanika diplomatska kurtuazija zapeljala v neobjektivnost. Saj je med državami tržaškega zaledja omenil samo Avstrijo in Bavarsko, ne pa neposredne sosede Jugoslavije, ki je za tržaško trgovino, iv sicer za pravo trgovino, torej ne samo za tranzit, bolj pomembna kakor vse estale zaledne države. OGLEJTE SI NASE IZLOŽBE! IMAMO PRISTNO ANGLEŠKO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA TRST - ULICA SM MCOLO 22 - TELEF0HI 31138 TRST BOGATA IZBIRA NA DEBELO IN NA DROBNO. CENE UGODNE. OBIŠČITE NAS SE DANESI m $ ao mu NOV AMERIŠKI PRITISK NA IZRAEL. Predsednik; Ejisenhower se je posvetoval s predstavniki parlamentarnih skupin o ukrepih, ki naj jih izvrši ameriška vlada zaradi od-k.onitve Izraela, da bi njegove čete zapustile Gazo in Akabski zaliv. O tem vprašanju ni bil v Washingtonu dosežen sporazum. Listi poročajo, da bo Eisenhower vnovič posredoval pri izraelski vladi in zahteval odhod izraelskih čet. Ravnanje izraelske vla^ de spravlja Ameriko v težak položaj, ker so angleške .in francoske čete zapustile Egipt, računajoč na posredovanje Amerike, ki naj bi dosegla nov sporazum glede plovbe po Sueškem prekopu. Naser pa odločno .izjavlja, da ne bo dopustil plovbe po prekopu dokler ne odidejo Izraeei iz Gaze in Akabe. Vprašanje je tudi, ali se bo Amerika pridružila sankcijam, ki jih namerava sprejeti Organizacija združenih narodov proti Izraelu. AT.T Sfi BODO AMERIŠKE IN ANGLEŠKE ČETE UMAKNILE? V izjavi, ki jo je dal Nikita Hruščev ameriškemu novinarju Josephu Also-pu, dopisniku lista »New York Herald Tribune«, je zatrdil, da bodo sovjetske čete zapustile ozem’je vseh zavezniških držav, ako Zahod umakne svoje čete Z Vojaških oporišč v tujini V tem primeru se bodo sovjetske čete umaknile na meje Sovjetske zveze Ameriške čete bi: morale zapustiti vse postojanke v Evropi in Aziji. Hruščev je izrazil željo, da bi se sestali predsedniki štirih velikih sil in bi skušah dcseči sporazum o mirnem sožitju, c razorožitvi in o gospodarskih in kulturnih stricih. Zanimivo je, da je ameriški lisi »■VVashingfon Post« dober .teden po-• prej pisal, da bi morda kazalo poizvedel, ali bi bili Rusi pripravljeni na pogajanja na novi podlagi, ki bi sr ustvarila tako, da bi se ameriške čete umaknile iz Nemčije .im Francije.; hkrati bi še lahko izvršila revizija atlantske pogodbe. Bilo bi tragično opusti ti to priložnost, je pisal omenieni list, ter doživeti notranje raz.lahljanje atlantske pogodbe. Nikdo ne ve, je zaVil-'učil list, kakšno ceno bi bik Rusija pripravljena plačati za umik ameriških čet. MANJ ANGLEŠKIH CET V ZAHODNI NEMČIJI. Ang’ežii so sporočili zahodno-nemški vladi, da namera vajo občutno znižati šLevilo svojih vo jakov v Zahodni Nemčiji. NEPRIČAKOVANE OVIRE V SUEŠKEM PREKOPU Strokovnjaki so računali, da bo 10. marca možna plovba po Sueškem prekopu za ladje do 10.000 ton. Zdaj se je pojavilo vprašanje, ali bo mogoče do tega časa odstraniti ovire. Egipčani so namreč nekatere ladje napolnili z razstrelivom. Med takšnimi ladjami je tudi vlačilec »Edgar Bonnet«. Egiptovska mornarica je zdaj pričela z odstranjevanjem razstreliva iz vlačilca, ki je bil potopljen na enem izmed najožjih mest v prekopu. Tudi 1200-tonska fregata »Abukir« je polna razstreliva. Ladjo »Akka«, ki je bila napolnjena s cementom, so že izvlekli. Poleg teh težav se pojavljajo tudi ovire politične narave. Naser je namreč izjavil, da ne bo dovolil plovbe po prekopu, dokler ne odidejo izraelske čete iz Gaze in s področja ob Akabskem zalivu. Kljub pritisku Združenih ameriških držav, se Izrael noče umakniti z omenjenih področij brez določenih jamstev. Izraelci zahtevajo tudi dostop za vse ladje v Akabski zaliv, ki naj bi se internacionaliziral. CERKEV SE ODDALJUJE OD FRANKA. Francoski listi porcčajo iz Madrida, da se cerkev čedalje bolj oddaljuje cd Frankove vladavine. Že poprej so nekateri škofje opozarjali na škodo, ki jo utegne cerkev imeti od podpore, ki jo je dajala Fkamku. Tako se je delavstvo še bolj odtujevalo od cerkve. Katoličani sil prizadevajo, da bi ustanovili lastno stranko. Tako poskušajo ustanoviti tudi lastne sindikate, ki bi bili ločemdi od Frankove falange, V ta namen širijo tajno razne brošure in časopise. Za prosto cono in deželno avtonomijo Za zdaj smo glede tržaške, proste cone in avtonomne dežele še vedno samo pri razpravljanju. Tržačani si glede .proste cone, niso edini, vsaj, kolikor prihaja njihovo gledišče do iz-raza po političnih strankah in stanov-skh organizacijah. Kazalo je, da bon do v občinskem svetu prevladali pristaši popolne proste oone, toda \* zadnjem času se vplivni krščanski demokrati, kakor n. .pr. dr. Franzil umikajo., češ da so sprejemljive tudi druge rešitve, kakor n. pr. dovolitev raznih davčnih in omejenih carinskih olajšav. Sicer so bili proti popolni prosti conii samo monarhisti in misi-n.i (neofašisti). Tržaška trgovinska zbornica še ni zavzela javnega stališča, čeprav so nekatere gospodarske organizacije nastopile .proti njej. Glede ustanovitve avtonomne dežele, v katero bi bile vključene videmska, goriška in tržaška pokrajina se gledišča posameznih strank bolj približujejo. Za avtonomijo so tudi demokristjani, vendar se njihova stranka na Goriškem zavzema za Videm kot središče bodoče avtonomne dežele. Neofašisti in monarhisti so sploh proti avtonomiji. Komunistična stran' ka je za ločeno avtonomijo tržaške dežele, to se pravi, da bi se tržaška pokrajina ne združila z goriško in videmsko. Neodvisni socialisti so za združitev vseh treh pokrajin v enotno deželo. Tržačani se seveda zavzemajo za to, da bi bilo središče bodoče dežele Trst. Italijanskn-jugoslouanski sporazum dosežen Po vesteh iz italijanskih virov potekajo italijansko - jugoslovanska pogajanja o dobavi industrijske opreme na kredit ugodno. Italijanski tisk omenja, da je k temu pripomogla okolnost, da so v jugoslovanskem poslanstvu strokovnjaki, ki razumejo svoj posel. Po obvestilu italijanske radijske postaje iz Rima je bil končno sporazum dosežen. Podpis je bil napovedan za včerajšnji dan. Obseg industrijskih dobav Jugoslaviji, ki naj bi po nekih obvestilih dosegel 30 milijonov dolarjev, še ni bil objavljen. Mednarodna trgovina ITALIJA-JUGOSLAVIJA Gospodarske vesti iz Sloveniji) Tržaški lesni trg Tržaški lesni trg je nekoliko oživel. Odjemalci iz Sudana in Arabije so se pričeli pogajati s tržaškimi trgovci. Ti upajo, da se bodo pogajanja v kratkem zaključila s stvarnimi kupčijami, posebno glede na to, da se bo kmalu od pri Sueški prekop. Trgovci iz Perzij skega zaliva se ne zanimajo za tržaško blago, ker je končna cena zaradi prevoznih stroškov zelo visoka. Prav tako ni zanimanja s strani Bližnjega vzhoda, posebno pa iz Libanona in Sirije, kamor še vedno prihaja romunski les. Po vesteh s Cipra ponujajo Romuni blago vrste »Siria« po 17 funtov šterlin-gov cif ciprska pristanišča za kupčije do 1500 kub. metrov, za kupčije do 3000 kub. metrov velja popust 4 šil., za kup čije do 6000 kub. metrov pa 6 šilingov. Tako povprašujejo z Levanta na trža škem trgu le po blagu, s katerim Ro munija ne razpolaga. Pogajanja z Grčijo so oživela, dočim kupuje Egipt les v ČSR in Romuniji, pa tudi Jugoslavija jim ponuja svoje blago. Cena lesa vrste »Levant« ki skoraj ne najde kupca, je okoli 45 dolarjev fob Trst. Posebne vrste blaga in tako imenovane »izpopolnitvene vrste«, praktična edine, za katere se zanima Bližnji vzhod, potem ko je Romunija prevze la ta trg, dosežejo cene do 47 dolarjev. IZVOZ ITALIJANSKIH JABOLK V AVSTRIJO. Avstrijske oblasti so dovo lile dodatni kontingent za uvoz 500 ton namiznih jabolk iz Italije, in sicer se mora uvoz izvršiti do 15. marca. UGODEN IZVOZ JUŽNEGA SADJA IZ ITALIJE Italijanski institut za zunanjo trgo vino je objavil podatke o poteku izvoza južnega sadja v tej sezoni, in sicer od 1. oktobra 1956 do 31. januarja 1957. Celoten izvoz južnega sadja v tem obdobju je dosegel 2,330.020 stotov proti 1,873.127 v prejšnji sezoni (povišek 24,39 odst). Od tega je na izvoz pomaranč odpadlo 820.285 stotov proti 753.470 stotov v prejšnji sezoni (povišek 8,86%). Izvoz limon se je povišal za 39,50% v primerjavi s prejšnjo sezono in je znašal 1,014.087 stotov (v prejšnji sezoni 726.896). Tudi izvoz mandarinov se je povišal in dosegel 495.648 stotov proti 392.759 v sezoni 1955/56 (povišek 26,19 odstotkov). PODRAŽITEV CEMENTA V NEMČIJI Dne 11. februarja se je v Zahodni Nemčiji cement podražil za 3 marke pri toni. V Južni Nemčiji velja podražitev od 18. februarja dalje. Proizvod ni stroški so zlasti narastli v severnih predelih države, ker sta se podražila tekoče gorivo in ameriški premog. Nove cene za navadni cement Portland kakovosti Z 225 so za blago franko po staja, in sicer za 10 ton vštevši embalažo: Hamburg 800 DM, Hannover 745, Dortmund 709 DM, Koln 741 in v Južni Nemčiji 765 DM. IZVOZ NEKATERIH PROIZVODOV IZ JUGOSLAVIJE Od 1. januarja dalje se smejo izvoziti nekateri proizvodi samo po zaključkih, ki jih potrdi Zvezna zunanjetrgovinska zbornica v Beogradu, ki daje prednost tistim zaključkom, ki so glede cen in drugih pogojev'ugodnejši. Ti proizvodi so naslednji: pločevina vseh vrst in velikosti; baker in prede lani baker, aluminij in predelani alu minij, cink (kovina) vseh vrst, svinec vseh vrst, živo srebro, glinica, cinkov koncentrat; žagan les iglavcev; natron-ski papir; volnene, bombažne in stanič-ne tkanine; usnjena obutev; mesne ken zerve; fižol, konopljino seme, seme rde če in bele detelje; goveda in goveje meso, prašiči in svinjsko meso, drobnica in njeno meso ter jajca. VEDNO VEČ PETROLEJA V JUGOSLAVIJI Lansko leto so v Jugoslaviji pridobili 293.680 ton surove nafte, to je 36.475 ton več kakor prejšnje leto. Povečanje znaša torej 14%. Lansko leto so pričeli črpati petrolej tudi iz novih vrelcev, ki pa še niso dali bogve kako veliko petroleja. Celotno so lani v Jugoslaviji prečistili 889.751 ton mineralnega olja. Nekatere petrolejske proizvode Jugoslavija že izvaža. Po gospodarskem načrtu za leto 1957 bi se proizvodnja mineralnega olja morala povečati za 25%. JUGOSLAVIJA NA VERONSKEM VELESEJMU Iz Verone poročajo, da se bo letošnjega sejma v Verotni, ki je v prvi vrsti pasveien poljedelstvu in živino rej,;i in se prične 10. marca, udeležila tudi Jugoslavija. Nastopilo bo več jugoslovanskih podjetij kakor prejšnja leta. Jugoslavija bo razstavila konje in govejo živino. Na razstavišču bo odprla tudi poseben informacijski urad, kil bo dajal obvestila o raavoju jugo- slovanskega kmetijstva in o zunanji trgovini. Napovedan je tudi obisk številnih jugoslovanskih kmetijskih izvedencev in študentov jugoslovanskih agrarnih šol. Jugoslaviji bo tudi posvečen poseben dan na velesejmu, in sicer dan 18. marca. IZVOZ ŠVEDSKIH AVTOMOBILOV V AMERIKO, švedska je lansko leto izvozila 5000 osebnih avtomobilov znamke »Volvo« v Združene ameriške države. Ravnatelj podjetja je izjavil, da bodo Švedi letos izvozili okoli 10.000 takšnih avtomobilov v ZDA. DOPOLNILNI ITALIJANSKI KONTINGENT ZA UVOZ JUGOSLOVANSKEGA BLAGA Ministrstvo za. zunanjo trgovino je dovolilo dodatni uvoz samotne opeke iz Jugoslavije v vrednosti 60 milijonov lir. In to dodatno k uvozu v vrednosti 30 milijonov lir, ki ga predvideva zunanji italijansko-jugoslovanski trgovinski sporazum. Podjetja, ki se zanimajo za ta uvoz, morajo v času od 16. do 28. februarja predložiti zadevno kolkovano prošnjo na to ministrstvo (Direzione generale importar zioni-esportazioni, Ddlvisione IV). Prošnja mora biti opremljena z zadevnimi dokumenti in tudi z bančno izjavo, iz katere se vidi, koliko zadevnih kupčij je podjetje sklenilo v vsakem letu v razdobju 1954/56. Dodatni kon tingent je na razpolago industrijskim ih trgovinskim podjetjem te stroke, ki so registrirana pri generalnem inšpektoratu. RAZSTAVA JUGOSLOVANSKEGA BLAGA V MOSKVI Kakor poroča TASS, so v Moskvi zaključili razstavo jugoslovanskega tekstilnega blaga, usnjene galanterije in obleke, ki je bila odprta v enem izmed oddelkov največjega prodajalnega ma-gacina v Moskvi. Sovjetski strokovnjaki so pokazali živahno zanimanje za razstavo, katero je v treh dneh obiskalo okrog pet tisoč direktorjev, inženirjev, tehnikov in umetnikov iz zavodov moskovske lahke industrije. V knjigi vtisov so se pohvalno izrazili o dobri kakovosti jugoslovanskih izdelkov. AVSTRIJSKE OLAJŠAVE ZA ČEŠKO BLAGO V TRANZITU PROTI REKI. Avstrija je določila popust na svoje nove železniške tarife tudi za češko blago, ki potuje v tranzitu čez njeno ozemlje z Reke ali na Reko, kakor je to storila za češko blago v tranzitu čez Trst; vendar je popust nekoliko manjši. Za blagovne postavke razreda »A« in »F« (izključno les) velja Popust 10%, za les razreda »E« in »F« 5%, za -postavke »G« popust 30 grošev za stot ne glede- na dolžino proge, VINSKA POKUŠNJA NA JUŽNEM TIROLSKEM Letos bo vinska pokušnja južnotirol skih vin od 29. marca do 29. aprila. Pokušali bodo okoli 200 vrst vin, posebno takšnih, ki se izvažajo v Avstri jo, Nemčijo in Švico. Ob tej priložno sti bo tudi kongres vinogradnikov za pospeševanje vinogradništva. VREČE ROVIGO. Vreče iz jute formata 120 x 70 cm 800830 g 370-380 lir kg, 700-730 g težke 370-380 lir kg, 450480 g težke 375-385; vreče za krompir 300-330 g 390 do 400 lir. Rabljene vreče 120-125 lir ko mad; rabljene vreče za otrobe 110-120; vreče za umetna gnojila 115x65 cm 480 490 g 375-385; id. 145-148 lir komad. KOŽE MILAN. Surove kože: krava z glavo in parklji do 30 kg 250-260 lir kg, nad 30 kg 245-255; junci do 30 kg 280-295, 30-40 kg 260-270; voli z glavo in parklji 40-50 kg 240-250, nad 50 kg 230-240; biki nad 40 kg 170-180. Surove osoljene kože: teleta brez glave in parkljev do 4 kg 750-780, 3-6 kg 760-780, 6-8 kg 660-690, 8-12 kg 530-560, 12-20 kg 390430; žrebeta do 12 kg 370-390; konji 220-230; mezgi 140-150; osli 105-115; jagnjeta z belim krznom 50-50 kg 100 kož 800 850 lir kg; jagnjeta s krznom drugih barv 600-625; ovni 150-180 kg 100 kož 580-600; kozlički 26-31 kg 100 kož 1750-1800; kozlički nad 31 kg za 100 kož 1800-1825; koze 120-140 kg za 100 kož 850-900. Kože iz čezmorskih dežel: Cordova Sierra 85/15 1011 kg 350-370 lir kg; Ca petown suhe kože 18-20 funtov 410420; Capetown osoljene 3040 funtov 80/20 315-330 lir kg; Addis Abeba 40/50/10 do 8 funtov 355-365, 8-12 funtov 330-340, nad 12 funtov 300 310; kože iz angleške Somalije do 4 funte 690-710, 4-8 funtov 580-600, 8-12 funtov 520-540, 12-16 funtov 440-470; bele zajčje kože 10-12 kg 100 kož: Povprečna teža 12 kg 800-825 lir kg, nad 15 kg za 100 kož povprečna teža 17 kg 900-950 lir kg; zajčje kože drugih barv 10-15 kg za 100 kož 340-350; nad 15 kg za 100 kož 500-520. ITALIJA TRAŽI Kamilica Morando & Co., Milano, Via Silvio Pellico 12 (želi zastupstvo). Rezanci pokalajenog lima SPAI, Cologno Monzese (Milano), V. Genestrino. Ugljen drveni Magnani Emilio, Milano, Via Archi mede 22. Ploče utorne (šper) Giuseppe Lo Giudice, Catania, Piazza A. Maiorana 8 (Carcere vecchio). Karte igrače Angelo Grippa, Milano, Via Laura Ci-ceri Visconti 2. Trupci orahovi fumirski A. J. Molek, Trieste, Via Ponchielli 1 Tekstil Banca Commerciale Italiana, Milano. Dršci guščjih pera za izradu čačkalica A. Salto, Trieste, Via Media 5. Ploče aluminijske ravne in valovite Silvio Scherli, Trieste, Via Giorglo Vasari 11. Kudjelja, rezanci šečeme repe Agostino Fracassi »Transamerican« Trieste, Via Filzi 21. ITALIJA NUDI Obuča, papuče Calzaturiiicio »Superga«, Torino, Via Verolengo 20. Blokov! betonski šupljl za zidanje man sarda Lupi Francesco, Canneto S. Oglio, Cremona.. Frižideri za ugostiteljstvo Ezio Mazzoleni, Šesto Calendre, Va-rese, Via Angera 11. Mramor, keramički mozaik, keramička dugmeta Luigi Locatelli, Bergamo, Trescorc balneario. Aparati fotografski Elettrocostruzioni Chinaglia, Belluno Via Col di lana 36. Boja tiskarska za označivanje vreča valovite Ijepenke Perotto Pietro, Torino, Corso Orbas-sano 61. Partiture muzičke JU - Articoli sportivi, Treviso, Via Emiliani 14. Cijevi gumene savitljive za hidraulične kočnice Enneri & Co., Srl, Trieste, Casella postale 273. Strojevi i uredjaji industrijski razni SIONE, Malnate, Via I. Maggio 17 bis. Porcelan hotelski, zidne kaolinske plo čice »Intercommerce«, Milano, Via Čara dosso 17. Agrumi Giuseppe Atlante, Bari, Via Re Da vid 46-a. JUGOSLAVIA RICHIEDE Profilatl per usi navali, tubi senza con-giunture, materiale tecnico, elettrodo-mestici »Standard«, Zagreb, Gajeva 55. Tessutl in fibre artificiali »Textil«, Zagreb, Trg Republike 3. Erbe mediche, olii eterici »Jugokamomila«, Beograd, Jakšičeva ulica br. 5. Accessori per motori marini, materiali da pešca »Jadroriba«, Rijeka, Via Volta 2. Strumenti elettrosanitari »Sanolabor«, Ljubljana, Cigaletova 5 Utensilerie, materiale tecnico »Metalprodukt«, Zagreb, Gajeva 5. JUGOSLAVIA OFFRE Prodotti in cioccolata »Josip Kraš«, Zagreb, Branimirova 29 Derivati di nafta Rafinerija Nafte, Bosanski Brod. Pellame e pellicce »Makotex«, Skopje, Maršala Tita 9-11 Cellulosa prodotta col processo al bi sulfito Fabrika celuloze, Prijedor. Scatolame di čarne, insaccati Gavrilovič, Petrinjac, Nazarova 3. Cicoria Franck, Zagreb, Vodovodna 20. Francobolli per filatelisti »Jugofilatelija«, Beograd, Palmotiče va 2. Bigiotterie, imballaggi in materia pla-stica »Jugoplastica«, Split, Radničko šeta-lište 20. Lavori di intreccio, cesti, paglia di gra noturco »Razvitak«, Metkovič. POVIŠANJE; BROD ARIN NA PROGAH LEVANT - SEVERNA EVROPA. »Nah-Ost Konferenz« in »Levant Contingent Conference« sta naznanili da bodo 1. aprila povišali vse bro-darine za prevoz blaga na progah med Levantom in Severno Evropo' zaradi naraščujočih stroškov. Koliko bo znašal ta povišek bedo določili prihodnji mesec. ZAMENLJIVOST LIRE V DRŽAVAH EVROPSKE PLAČILNE ZVEZE V Rimu pričakujejo objavo odloka ministrstev državne zakladnice in za zunanjo trgovino, po katerem bodo u-vedli prosto zamenljivost lire na vseh področjih, ki so posredno ali neposredno priključene k Evropski plačilni zvezi. Tako bodo lahko tuji operaterji, ki razpolagajo z lirami, plačevali svoje obveze na raznih trgih z lirami. Praktično se bo italijanska' lira lahko zamenjala za tuje valute na katerem koli področju, ki je vključeno v Evropsko plačilno zvezo. Kakor rečeno, se zamenljivost lire omejuje na področja, ki so vključena v Evropsko plačilno zvezo, tako da še ni splošna. BANKOVCI po 50 in 100 lir ostanejo v veljavi do 31. marca letos. Zamenjavali pa jih bodo do 30. junija. VREDNOST ŠPANSKEGA DENAR JA PADA. V švicarskih finančnih krogih so postali pozorni na. špansko pe-žeto, katere vrednost čedalje bolj pada. Tako je 100 pezet 14. januarja ve Ijalo v Ourihu še 8,45 švicarskega franka, dne 10. februarja pa komaj še 7,8, dva dni nato Pa 7,78 1/2 švicarskega franka. Na borzo je neugodno vplival bojkot javnih vozil v Bar-oelomi; videla je v njem znamenje Frankove slabosti. Slabljenje .pezete, traja v Ourihu pravzaprav že poldrugo leto. Tujci lahko uvozijo v Španijo 10.000 pezet ; dovoljen je izvoz 2.000 pe-zot. Vse kaže, da je v španiilji nastopil beg kapitala. Verjetno se mnogi skušajo znebiti pezete tudi zaradi tega, ker pričakujejo napovedano poenotenje tečaja, ki so ga nasvetovali španski vladi ameriški svetovalci. ZNIŽANJE OBRESTNE MERE V ANGLIJI. Angleška banka, je znižala obrestno mero od 5,50 na 5%. Pred letom, to je 16. februarja 1956, je banka zvišala diskontno mero na 5,50%. Znižanje obrestne mere so zlasti pozdravili industrije!, ker jim bo omo-goii’o nabavo denarja po nižjih obrestih. Denar je nekaterim industrijam nujno potreben za nadaljnji razvoj Anglija čuti čedalje bolj konkurenco nemške industrije. Tako n. pr. je nem ška avtomobilska industrija lansko leto napredovala za 19%, medtem ko je angleška nazadovala za 22%. An gleško industrijo je precej prizadela podražitev nafte. Novi finančni minister Peter Thorneycroft je v poslanski zbornici poudaril, da bo vlada še nadalje pobijala inflacijo. Priporočil je varčevanje javnim in zasebnim ustanovam. Tubizem V BENETKAH MANJ TURISTOV. V Benetkah so v skrbeh, ker se je prvič po vojni dotok tujih in domačih turistov v zimskem času skrčil v primerjavi s prejšnjim letom. V letošnjem januarju je namreč prišlo v beneško občino (skupaj z Mestre) 17.194 turistov, lansko leto v istem mesecu 18.615, torej 1421 turistov manj. V same Be-netke-center je prispelo v mesecu januarju 12.037 proti 13.782 v prejšnjem letu; zmanjšanje znaša torej 1735 oseb, in sicer odpade od tega na tuje turiste 1322 enot. Opaža se tudi manjše zanimanje za rezerviranje sob v hotelih, ki je navadno prav v tem času največje. Do sedaj je napovedana samo ena čezmorska turistična ladja, ki bo na svo jem potovanju prispela tudi v Benetke, in sicer poleti. Navadno so že v marcu prihajale take ladje v Benetke s tisočimi bogatih turistov. Pravijo, da so letos Benetke izpadle iz programa teh ve likih popotovanj. Pesimisti računajo, da se bo letos turizem v Benetkah zmanj šal za 10% v primerjavi z lanskim. ŽELEZNICO SKOZI KARAVANŠKI PREDOR SO ELEKTRIFICIRALI Skozi karavanški železniški predor, ki ga je zgradila še stara Avstrija v prvem desetletju tega stoletja in ki veže dames na zahodni strani Slovenije Jugoslavijo z Avstrijo, je doslej vozila parna lokomotiva. Predor je dolg 8016 m in skozi njega dnevno vozijo ekspresni potniški in tovorni vlaki čez Beljak in Salzburg proti Muenchenu, Hamburgu, Amsterdamu. Baslu v širni svet. Predor je ena glavnih prometnih zvez med Srednjo Evropo in Balkanom. Vožnja po tako dolgem predoru ni zaradi hudega zadianljenja vagonov sevitda za potnike posebno udobna. Po petdesettletnii uporabi železnice s parnimi lokomotivami so se Avstrijci sporazumno z jugoslovansko železniško direkcijo odločili, da bodo progo Po-drožčica-Jesenice eletrificiradi. Na avstrijski strani so to delo opravili Av-strijici, na jugoslovanski strani pa naši delavci. Delo je bilo zNo težavno, saj je bilo potrebno predor izolirati. Predor je bil že popolnoma prekajen in skozi je prodirala vlaga. Zato so gia najprej očistili, nato s kompresorji odstranili debeli sloj kamenja, stene ometali in nanje položili teko imenovano »Rabitzevo mrežo« in zopet ometali. Pravijo, da je delo stalo za vsak kilometer 22.5 milijona dinarjev. Pri tem naj omenimo, da imajo jugoslovanske drž. železnice v načrtu elektrificirati vse gorenjske proge do Zaloga kakor tudi reško progo. In tako je 5. februarja stekel prvi električni vlak iz Fodrožčice na Koroškem skozi Karavanke do Jesenic. Kako velikega pomena je elektrifikacija predora nam pove dejstvo, da bodo sedaj stroški za tretjino nižji, vo>žnja skozi predor za polovico hitrejša, udobnost za potnike pa neprimerno večja, železnica bo do Jesenic napeljana z avstrijskim tokom. »Gospodarsko razstavišče" Gospodarsko razstavišče je objavilo svoj program za letošnje leto. Razstave se bodo vrstile vse leto, od pomladi do jeseni. Konec marca bo odprt /. sejem mode in usnjene galanterije Razstava bo prikazovala razvoj medne konfekcije in bo združena z dnevnimi modnimi revijami, ki jih bodo priredila domača podjetja. Med občinstvom je namreč še vedno ukoreninjeno mnenje, da so konfekcijska oblačila manj vredna, ker so slabše kakovosti in slabše izdelana. O tem bodo med sejmom razpravljali na strokovnih posvetovanjih. Od 25. maja do 2. junija bo sejem prometnih sredstev. Na tem sejmu bodo poleg domačih sodelovala tudi tuja podjetja z raznimi vrstami prometnih sredstev. II. mednarodni sejem embalaže bo od 29. junija do 7. julija, Ta sejem bo bolj strokovnega pomena in manj komercialnega. Razstava naj dvigne smisel za pravilno embaliranje izvoznih pridelkov iz izdelkov. — Od 3. do 11. avgusta bodo na II. sejmu izvoznih predmetov prikazani izdelki in pridelki, ki jih Jugoslavija izvaža. Ta sejem je posebno pomemben za tuje obiskovalce ilri turiste, ki si bodo lahko ogledali jugoslovansko izvozno blago. Tudi to leto bo že skoraj tradicionalna in priljubljena III. razstava vin in sicer od 4. do 15. septembra. Ob tej priliki bo v Ljiubljtaniil tudi mednarodni kongres vinskih strokovnjakov. — Kot zadnji bo odprt letos že IV. mednarodni sejem radia in telekomunikacij. Na tem sejmu bo prikazano tudi napredovanje uvajanja televizije v Jugoslaviji, ki je dalo deloma že pozitivne rezultate. O posameznih razstavah bomo občasno podrobneje poročali. V Ljubljani je umrl 5. februarja 72-letni slikar in pionir slovenskega lutkarstva Millan Klemenčič. Rojen je bil v Solkanu; posvetil se je slikarstvu in si po študijah v Benetkah, Milanu in Muenchenu pridobil ugled kot kra- SpedidičUa ptoLfetie Osnove jugoslovanske zunanje trgovine Beograd, februarja Po predvidevanjih bo jugoslovanska zunanjetrgovinska blagovna izmenjava letos preaej večja kot v dosedanjih le!ih. Celoten izvoz naj bi znašal čez 109 milijard dinarjev, in to predvsem zaradi močnejšega izvoza industrijskih proizvodov. Povečal se bo tudi uvoz zaradi uvoza surovin in blaga za osebno potrošnje prebivalstva. že lani so bili sprejeti ukrepi za sprostitev izvoza in uvoza. SPROSTITVE IN OMEJITVE IZVOZA Precej, jugoslovanskih izvoznih artiklov, ki se lani niso smeli izvažati se letos lahko nemoteno izvažajo. Teh je okrog 50, če računamo tudi raznovrstne naftne derivate, ki so v lanskem letu bili pod prepovedjo. V letošnjem letu velja embargo izvoza samo za tiste proizvode, ki jih na notranjem trgu ni dovolj lin se morajo dodatne količine za nemoteno pre-sfcrbovanje potrošnje uvažati iz inozemstva. Tako ostanejo še na listi embarga (prepovedi) izvoza naslednji proizvodi: premeg vseh vrst, surova nafta, staro žeiezo, železni odpadki, star mašinski liv, železna ruda, belo in surovo železo, feromolibden, kalcij molibdat, koncentrat molidbena, kon centrat volframa, ferevolfram, umetna gnojila vseh vrst, žveplena kislina, modra galica, elektrohtična kavstična soda, oblovina, jamski les, ogrevni les kostanja in iglavcev, celulozni les iglavcev, kostanjev tanimki les, papir in kartoni vseh vrst razen cigaretnega papirja, rotopapirja in natron papirja, surova koža, vse vrste moke, mast, maslo, loj, salo, sladkor, krvna moka, ribja moka, kombinirana koncentrirana hrana za živino, rezanci sladkorne pese, oljnat pogače, oljnati sekanci, otrobi, melasa, mleko v prahu, pšenica, ječmen, ovs, rž, soja, urodica, napolioa, oljnata repica, sončnice in junice. To blago se lahko izvozi proti izrecnemu dovoljenju Komiteja za zunanjo trgovino, ki se izda na predlog organa za blagovni promet. Za vrsto proizvodov kakor so električna energija, elektrolitični baker, cink, koncentrat cinka, proizvodi aluminija, les za kurjavo, natrijev hidroksid, natrijev karbonat, svinje, svinjsko meso, konji za delo, konjsko meso, ovce, perje, fižol in vrsta drugih proizvodov, si je moral izvoznik pred iz-vtršitvijo posla nabaviti ustrezno izvozno dovoljenje. Letos je bil ta upravni administrativni postopek ukinjen. Vsi proizvodi razen prepovedanih se lahko izvažajo brez dovoljenja. Samo za nekatere artikle je bil določen postopek potrjevanja izvoznih zaključkov s strani Zvezne zunanje trgovinske zbornice, vendar je ta uprep bolj statističnega značaja. Vsako podjetje, ki je vpisano v zunanje trgovinski register, lahko prosto zaključuje izvozne posle, in ustanavlja predstavništva v inozemstvu. PRODAJA DEVIZ Devizna sredf.tva, ki jih izvozniki ustvarijo z izvozom blaga in uslug, se delijo med Narodno banko in njimi. Izvoznik je dolžan da v roku treh dni po izvršitvi izvoznega posla prijavi posel Narodni banki. Tuja plačilna sredstva morajo priti v deželo takoj po plačanju (iztržku). Plačilo izvoznega blaga se mora izvršiti najpozneje v 90 dneh od dneva izvoza ah izvršene usluge. Izv cenik proda Narodni banki 99% od ustvarjenih tujih plačilnih sredstev, in to od vrednosti blaga franko jugoslovanska meja. Del teh deviznih sredstev, to je 1% ostane na prosto razpolago. Letos bodo večjih ugodnosti deležni izvozniki proizvodov strojegradnje, elektrostrojne industrije in ladjedel-stva. Te vrste podjetja bodo namreč lahko zadržala 5% deviz, medtem ko bodo ostale devize prodala Jugoslovanski banki za zunanjo trgovino, ki jih vodi na posebnem zbirnem računu. Z devizami iz tega računa si nabavljajo v tujini reprodukcijsko blago za omenjene tri vrste jugoslovanske industrije. Jugoslovanskim storitvenim podjetjem, ki pridobivajo devize v tujini, ostane na razpolago večja vsota deviz, včasih kar 100%. POSTOPEK PRI UVOZU Razne zadevne določbe, ki so bile izdane lansko leto in v začetku letošnjega leta, težijo za tem, da se celoten jugoslovanski uvoz vključi v enoten stotem. Glede količine uvoza ne obstoje ni- kakšne omejitve, kakor n. pr. prepoved uvoza, uvozna dovoljenja in po dobno. Vsako podjetje, ki razpolago z lastnimi devizami oziroma z devizami, ki jih je kupilo pri banki, lahko uvozi karKoli in kadarkoli hoče. Gre za de vize, ki ostanejo podjetjem na razpolago zaradi ustvarjenega izvoza ali pa takšne, bi jih podjetja kupijo na rednih sestankih deviznega obračunskega mesta po prostem tečaju. Ta se ustvarja po zakonu ponudbe in povpraševanja. Te devize lahko prodaja same Narodna banka. Devize za nabavo surovin in ostalega reprodukcijskega blaga si lahko vsak proizvajalec nabavi na tako imenovanih posebnih sestankih deviznega obračunskega mesta. V takšne namene so za določeno obdobje določeni zneski deviz, ki se razdelijo med koristnike po medsebojnem sporazumu Na pod agi takšnega sporazuma prodaja potem Narodna banka koristnikom, to je proizvajalnim podjetjem devizna sredstva za nabavo reprodukcijskega blaga. Devize za nabavo opreme in strojev v tujini prodaja Jugoslovanska investicijska banka. OLAJŠANA NABAVA POTROŠNEGA BLAGA Letos je bil uvozni sistem tako pri krojen, da se je olajšal uvoz blaga za široko potrošnjo, da bi se tako potrošnikom omogočila nabava takšnega blaga po nižjih cenah. Zdaj je namreč tudi uvoz določenega potrošnega blaga deležen istih olajšav pri nabavi deviz kakor uvoz reprodukcijskega blaga za industrijo; potrošno blago je de ležno raznih olajšav pri carinskem postopku. DEVIZNI TEČAJI Vse poravnave v tujini, ki izvirajc iz kakršnih koli obveznostih, se izvršijo po obračunskem tečaju. Ta predstavlja dvojni uradni tečaj določene devize, fci se poveča oziroma zmanjša za razliko (dispariteto), ki jo kaže zadevna deviza nasproti ameriškemu dolarju. Tako je za 100 italijanskih lir določen obračunski tečaj v višini 93 dinarjev. Plačila v prometu z drugimi državami se izvršijo v smislu plačilnega sporazuma, ki je bil zaključen z njimi; vendar Narodna banka lahko dovoli izjemoma tudi drugi način plačila. FAKTORJI BODO ODPRAVLJENI? Danes še vedno obstoje pri izvozu blaga kakor tudi pri uvozu tako imenovani faktorji; vendar se že proučuje možnost, da bi se ti odpravili in da bi izmenjava prešla na čisti carinski sistem. Vsekakor znaša za večino jugoslovanskega uvoza faktor 1.00 kar pomeni, da uvoznik tekšne vrste blaga ne plača nikakšne posebne dajatve na račun faktorja. To velja zlasti za uvoz vsega reprodukcijskega blaga ki predstavlja največji delež na jugoslovanskem uvozu. Računajo, da bodo še letos Izšle še nekatre nove določbe ki bodo še bolj sprostile jugoslovansko zunanjo trgovino in olajšale devizni režim. jinar in portretist. Razstavljal je Trstu in Ljubljani. Sodeloval je $ pri gledališču kot inscenator v Got in Benetkah, v ljubljanskem gled* L šču pa kot šef opreme v letih 192l-z j Najbolj poznan pa je bil kot luitM Prve poskuse z lutkovim (mario® . nim) gledališčem je izvedel 1. 1920 C( Ajdovščini, pozneje se je kot tak ud stvoval v Ljubljani. Slava njegove11' spominu! cl: - om A le Vozni red avtobusov za Jugoslavijo Proga: Trst - Postojna - Ljubljana Od 1. maja do 30. septembra dnevi Od 1. oktobra do 30. aprila vsako s1 j do, soboto in nedeljo. n Odhod; iz TRSTA ob 18.00 c Odhod; iz LJUBLJANE ob 6.30 h (SAP - Ljubljat i' Od 1. maja do 30. septembra dnevi 0 Od 1. oktobra do 30. aprila vsak tob ^ četrtek in nedeljo. s Odhod: iz TRSTA ob 7.30 Odhod; iz LJUBLJANE ob 16.20 (SA Proga: Ljubljana • Postojna - Goti Vsako soboto do 15. junija. Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 13.50 (SAP) ; Vsak četrtek. Odhod: iz LJUBLJANE ob 17.00 Odhod; iz GORICE ob 7.00 (RIBI) Proga: Trst - Opatija - Reka Vsak dan. Odhod: iz TRSTA ob 7.15 in 16.00 Odhod: iz REKE ob 7.15 in 16.00 (AUTOTRAN1 Proga: Trst - Herpelje - Kozina Vsako sredo in soboto. Odhod: iz TRSTA ob 7.00 Odhod: iz KOZINE ob 9.00 (AUTOVIE CARSICHl S. A. T. AVTOBUSNA PROGA TRST — LJUBLJANA Obratuje ob torkih, četrtkih In nedelj1 Odhod 7.30 8.35 8.50 9.25 10.30 Prib' 19 18' 18, IT Ib TRST SEŽANA SENOŽEČE POSTOJNA LJUBLJANA Prevažajo se samo potniki, ki potu jo preko meje. Dnevna proga od 1. U ja do 30. septembra 1957. Nadaljeval do Bleda od 16. junija do 15. sept« br«. »AUTOVIE CARSICHE« — TRST AVTOBUSNA PROGA TRST - HERPELJE KOZINA 7.00 odhod TRST prihod $ S 15 prih. HERPELJE KOZINA odh. J Vozi vsako sredo in soboto. Oglasi ŠIVALNI STROJ SINGER, z okl lini čolničem, poglobljiv, druge fo1 16.000 lir. Diamant luksuzen, nov, z I seno omaro; drugi »cikcak«, jam/ 25 let. Sprejemamo popravila in izvh jemo predelave. Izdelava solidna. Tr ul. Manzoni 4, tel. 96-925. Ducati - Mondial. Izkoristite nove f | puste! Vse tipe 1957 lahko občuduj1 ] pri ekskluzivnem zastopniku Piero Os: ni, ul. Machiavelli 28. Ducati. S pomladjo je prispel čudo i motor 175. Prvo serijsko vozilo opr« I ijeno s prvovrstnim motorjem. Lab ga preiskusite pri ekskluzivnem zasb i niku Piero Ostuni, ul. Machiavelli ’ I brez obveze nakupa. i .VISTA' TRST, Ul. Cardncci 15, tel. 29-65« Bogata izbira naočnikov, daljno-' gledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. s 1 »GOSPODARSTVO" izhaja vsak drugi pelek. — URED*' STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Ge/ 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna b vilka lir 30, za Jugoslavijo din 15. NAROČNINA: lelna 709 lir, polle# 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospoda rstv št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 i polletna 250 din; za ostalo inozem/' 2 dolarja letno. Naroča se pri A D/ DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubi na, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. J Komunalni banki št. 60 KB-l-Ž 375 CENE OGLASOV: za vsak m/m yiS! v širini enega stolpca 40 lir, za b zemstvo 60 lir. Odgovorni urednik: dr. Lojze Be1 Založnik: Založi a »Gospodar: tva< Tiskarna »Graphis« v Trstu A. donacftia TRIESTE Ubtaiiooljma leta 1912 IMPORT-EXPORT C j °o0 Haloga tla ga ta lenih* in molke otleke Ui podlog* o°o TRST- RIVA TRS NOVBMBRS 9 TBL. 94-803 TKLBdIRAMli DONAG3IO CHIESAGRSCI TRIESTE SKOBI. TRST - Ul. ICA FARIO FILZI ST. t ■ / I . . TELEFON IT »9.0? iTtoSPOmRSKF.GA ZDRl J2F.N.IA1 Prijave dohodkov po Vanonijevem zakonu Urad za neposredne davke je že za- je e 't# Gor ;led» 921' luibi* riOH' . --- M.tA .1^ V jv W W 1920 ct* z razpošiljanjem obrazcev za prija-: ud Vo dohodkov »Vanoni«. Do konca t. m. o v er °do prejeli obrazce verjetno že vsi davkoplačevalci. n . Rok za prijavo zapade kot prejšnje __^ .eto 31. marca. Prikazali bomo tu, kdo le dolžan plačevati ta davek oziroma gU ‘^Polniti prijavo dohodkov in kako je reba izpolniti to prijavo. Italijanski davčni sistem predvideva tri vrste davkov. Med temi so najvaž-ana tlciši neposredni davki, ki se delijo v nev( jSe'3ne in stvarne davke. Neposredni 0 s j| VeR je samo dopolnilni progresivni dohodninski davek. Neposredni stvar-01 davki pa so davek na poslopja, davek ds zemljišča, dohodninski davek (do “°dki od izvrševanja trgovine, industri-iljaf le, od izvrševanja prostega poklica ali nevf °')rti itd.). Vsakoletna enotna prijava tot* r~ enotna, ker se nanaša na vse dohodke ene osebe — obsega torej vse nepo sredne davke, ki smo jih navedli. (SA Kdo je dolžan izvršiti prijavo GoP Prijavo je dolžan izvršiti vsakdo, ki Poseduje dohodke podvržene neposred-Pirn davkom. Prijavo mora vsakdo sam Podpisati, za juridične osebe (družbe, groženja, tvrdke itd.) vložijo in pod-Pišejo prijavo osebe, ki jih po statutu Predstavljajo, za mladoletne ali pravil) Po nesposobne morajo vložiti prijavo Pjihovi varuhi. Prijavo je mogoče iz-a Vršitl tudi po nalogu, vendar pa mora nalog izhajati iz pismenega akta, ki se 1 niora vedno priložiti prijavi. Prijava I mora biti datirana in torej podpisana, ^AN Prijavitelj, ki ne more iz kakšnega koli yzroka podpisati prijave, jo lahko da na Spolniti in podpisati osebi, do katere ‘ma zaupanje, mora pa ta oseba v pri-layi potrditi, da je izjavo podpisal v Prisotnosti in po nalogu prijavitelja. Prijavitelj pa lahko svoje dohodke Prijavi tudi ustno županu svoje občine a'i pristojnemu davčnemu uradu — se-reda v primeru, da ne more drugače iako občinski urad kot pristojni davčni Urad morata izdati prijavitelju potrdilo , 0 izvršeni in izročeni prijavi. V prime-Prik ru, (ja se prjjavo odpošlje po pošti pr -191 Poročeno, velja datum poštnega pečata 18 kot datum prijave. V glavnem so torej 18 Po zakonu dolžni izpolniti prijavo fi-1? 2ične osebe: lč- a) za dohodke iz zemljišča in od ka-)otu Pitala vloženega v zemljišča (agrarni j ni dohodek) če v skupnem znesku prese-jVaj! gaio 240.000 lir; ' te( h) za dohodke od poslopij, za katere Pi določen nižji davek od 150 lir, če nimajo drugih dohodkov; če pa imajo tST mdi druge dohodke, za katere so dolž-Pi plačevati tozadevni davek, tudi če je dohodek od poslopij nižji od 150 lir; J c) za dohodke kategorije A (obresti 1 l1-1 od posojil itd.) za kakršen koli znesek h. 9 tudi najnižji; 0 č) za vse dohodke kat. B, C/l in C/2, . če sami ali v skupnem znesku presegajo —^ 240.000 lir; d) za vse njihove dohodke, če v skup-uern znesku presegajo 480.000 lir; j.r e) za dohodke kat. C/2 (dohodke iz samega dela) če skupni znesek ne .pre-! sega odmero dopolnilnega davka 540 'J tisoč lir; vri .za skupno posest poslopij, tvrdke ■jp m združenja fizičnih oseb, ki niso dolž-ne predložiti po zakonu obračuna: 1) za dohodke poslopij — kot reče-—' m? pod b). 2) za dohodke kat. A (enkratni dohodki od raznih izrednih poslov, dohodke od investicij kapitala); 3) za vse dohodke kat. B in C/l — dohodke od izvrševanja trgovine, industrije in dohodke od izvrševanja prostega poklica ali obrti; 8) zakonito ustanovljene družbe in — , sPloh ustanove, obdavčene ali ne na 111 ' Podlagi bilance, za vse dohodke, ki ne tzhajajo iz zemljišč ali iz vloženega kapitala v zemljišča, ne glede na znesek taksiran na stvarne davke. [CH' delil ve P duj1 Os rdtf ipre Lali as« iSh w' •JO- ■O'! kako izpolniti prijavo Predpisane so bile tri različne vrste °hrazcev za izpolnitev prijave in sicer a) za fizične osebe, b) za tvrdke ko-Aktivnega značaja, ki niso taksirane na bilanco, c) za družbe in ustanove, tak-sirane na podlagi bilance. —' Fizične osebe izpolnijo prijavo tako-—' le; I41 Na prvi strani je treba izpolniti dru-, finski Ust davkoplačevalca, nato v o-;DJ kvir A Zemljišča — morajo izpolniti ti-}ej( stj, jjj p0sedjijej0 zemljišča, davkopla-a i; čevalec bo navedel tudi zemljišča že-15. Ue in drugih oseb, če on z njimi raz-UeP Polaga, jih upravlja ali uživa ne da bi stv moral komur koli odgovarjati za nji-9 (1 hovo upravljanje in razpolaganje. m1- Okvir B, ki je na drugi strani — Po-‘fopja — morajo izpolniti lastniki po-, 1 I °Pij. Tu mora priložiti davkoplačeva-7' r tudi posebne podpisane prijave dav-',jl kov na poslopja žene in drugih oseb, ^ s čigar imovino razpolaga prijavitelj, Pu da bi moral komu odgovarjati. 3e( Na tretji strani — okvir C — izvrševat v.amie industrijske trgovske in obrtniške reiavnosti, agrarne najemnine, morajo ^Polniti tisti, ki opravljajo tozadevno upjavnost. Ce nekdo izvršuje več posameznih dejavnosti mora za vsako iz-i Polniti posebno prijavo, tudi za dohod-, I ke, ki so obdavčeni z enkratnim zne-skom, morajo izpolniti posebno prilo-g0 — okvir C — Tudi za dohodke žene m drugih oseb, za katere prijavitelj ne j Pogovarja nikomur, mora izpolniti po- - Sebne prijave okvirja C. Okvir D morajo izpolniti vsi, ki iz-vršujejo kakršen koli svoboden poklic, duhovniki, zastopniki brez skladišč, zavarovalni agenti, posredovalci in slični. ~a dohodke, ki se taksirajo enkratno J« treba izpolniti posebno prijavo. Turn tu mora prijavitelj izpolniti posebno Prijavo za dohodke žene v poseben o kvir D, ki ga mora ta podpisati. V okvir E — drugi dohodki — se mo-rajo prijaviti razni drugi dohodki, ki s® v prvem delu nanašajo na dohodnin-ski davek in v drugem delu na dopol- - mini davek. Tudi za te vrste dohodkov mora prijavitelj predložiti za ženo in druge osebe, za čigar dohodke ne od-8°varja in z njimi svobodno razpolaga, Posebno prijavo. v Okviru F je treba iznesti celoten ^esek plač nameščencem in uslužbencem. Okvir G se nanaša na dopolnilni da ek. Tu je treba povzeti vse prejšnje dohodke (od zemljišča, poslopja, izvr-cvanja industrijske dejavnosti, trgovke in obrtniške in sličnih — okvir A, B, C, D, E) in prijaviti v prvem stolp cu svoje, v drugem žene in v tretjem sinov in drugih oseb, s čigar dohodki prijavitelj svobodno razpolaga, ne da bi moral zato komur koli odgovarjati. Obrazci za skupne tvrdke, ki niso obdavčene na podlagi računskih knjig i-majo na prvi strani okvir, v katerega moramo vpisati posamezne člane, ki se stavljajo tvrdko. V ostalem so vsi o-brazci skoraj enaki tistim, ki so predvideni za fizične osebe. Manjka pa tako v teh kot v obrazcu, ki je predpisan za družbe in ustanove, ki so obdavčene na podlagi računskih knjig, okvir, ki se nanaša na zemljišča. KAKO OBRAČUNAVATI RAZNE DOHODKE Najlažji je primer dohodkov od zemljišč. Za te je v katastru že izračunan čisti dohodek v predvojnih lirah. V prijavi se vnese ravalutiran dohodek, ki ga dobimo, ako katastrski dohodek pomnožimo z 12. Kosmati dohodek od poslopij so najemnine na podlagi najemnih pogodb. Za svoje stanovanje v lastni hiši davkoplačevalec vnese kot kosmati dohodek dozdevno najemnino, t. j. najemnino, ki bi jo dobil, ako bi stanovanje odnosno lokal bil oddan v najem. Od tega kosmatega dohodka je dovoljeno odbiti vse izdatke, ki si jih je najemodajalec prevzel po najemni pogodbi; sem spadajo zlasti izdatki za dvigalo, vratarja, luč na stopnišču in slično. Od tako dobljenega zneska se odbije ena četrtina na račun stroškov vzdrževanja, neizterljivosti najemnin in podobno tet še za poslopja, ki so bila proglašena za uporabna pred majem 1946, štirikratni znesek čistega dohodka iz leta 1938, ali štrikratni znesek čistega dohodka, ki bi ga poslopja imela v letu 1938. Po vseh teh odbitkih smo dobili obdavčljivi dohodek poslopja. Pri dohodkih od izvrševanja industrije in trgovine (kat. B) in pri dohodkih od izvrševanja prostega poklica in obrti (kat. C/l) se znesek odbitkov izračuna od primera do primera. Trgovec bo prijavil torej svoj inkaso za prodano blago, industrijec inkaso za proda- KULTURA tii žu/tfenie. NAJVIŠJE PRIZNANJE umetniškega in znanstvenega dela v Sloveniji so vsakoletne Prešernove nagrade, ki jih podeljujejo 8. februarja, na spominski dan Prešernove smrti. Letos so dobili nagrade: Cene Vipotnik za pesniško zbirko »Drevo na samem«. Bratko Kreft za režijo Shakespearove drame i»H€j.ir,:ik TV«, slikar Gabrijel Stupica za »Dekle z igračkami« in »Avtroportret z otrokom«, Igor Ozim za koncertno delo v 1956. letu, France Bezlaj za knjigo »Slovenska vodna imena« in Slovenski vokalni oktet za koncertno delovanje v preteklem letu. LETOŠNJE LEVSTIKOVE NAGRADE za najboljša mladinska literarna in poljudno znanstvena dela ter za najboljše mladinske ilustracije v 1. 1956 so podelili v Ljubljani 14. februarja. Prvo nagrado (109.000 dinarjev) je dobil Miško Kranjec za povest »Čarni nasmeh«, o kateri je žirija izrekla sodbo, da je najboljša domača mlad'inska knjiga. Drugo nagrado (50.000 din) je prejela Ela Peroci za zbirko pravljic »Tisočkrat ena«. Prvo nagrado za mladinsko ilustracijo je dobil slikar France Mihelič, ki je ilustriral Mire Miheličeve knjigo »štirje letni časi«. Drugo nagrado pa so podelili slikarju Maksimu Sedeju za ilustracije v Langusovi knjigi »Potovanje v tisočera mesta«. Drugo Levstikovo literarno nagrado je dobil Janez Matjašič za delo »Iz življenja najmlajših«. Te nagrade podeljuje vsako leto založba Mladinska knjiga-. NAJBOLJŠI ROMAN, KI JE LANI IZŠEL V JUGOSLAVIJI, je po mnenju beograjskih kritikov »Beton in kresnice«, ki ga je napisal srbski pisatelj Oskar Davičo. Komisija je prebrala vseh 29 romanov, ki so bili lani natisnjeni v jezikih jugoslovanskih narodov. Davičo je dobil 300.000 din nagrade. KAREL DESTOVNIK — KAJUH IN FRANCE BALANTIČ sta dva mlada slovenska pesnika, ki sta pred trinajstimi leti zgubila življenje v me-težu vojne in revolucije na Slovenskem. Prvi je padel kot partizan pod nemško kroglo februarja 1944 na šta-jarskem, star 21 let. Drugi pa je bil domobranec in je tragično končal jeseni 1943 na Notranjskem, star 22 let. »Kajuhove pesmi« smo dobili že 1. 1949 in jih je dobrih 60. Zdaj pa je Siu«. kulturna akcija v Buenos Airesu izdala zbrane pesmi Franceta Balantiča, ki jih je veliko več. Jako lepo opremljena knjiga z uvodom in opombami nudi bralcu bogato notranj podobo zgodaj dozorelega nadarjenega pesnika. TA MESEC POTEKA STO LET, kar je pisatelj Gustave Flaubert razburil francosko javnost z romanom »Madame Bovary«. Kritiki so knjigo označili kot škandalozno, nemoralno pohujšljivo in odurno. Flaubertov roman je res drzno dejanje, ki ga meščanska družba ni mogla sprejeti brez ogorčenja. Zgodba o zakonolomni ženi, ki drsi vedno niže, dokler ne napravi samomora, je veljala tedaj kot nevarna za trdnost zakonske zveze in celo za družbeni red. A v sto letih se je sodba o knjigi temeljito spremeni la. Pokazalo se je, da »Gospa Bovary-jeva« ne navaja h grehu In razuzdanosti, temveč od obojega odvrača. Kot skrajno realistična podoba življenja vpliva na bralca močneje nega mnoge druge knjige, ki življenje poenostavljajo in idealizirajo. »Gospa Bo-varyjeva« je v slov. prevodu izšla že dvakrat. UVOZ IN IZVOZ KNJIG IN DRUGIH PUBLIKACIJ Od 23. januarja dalje se smejo z izvozom in uvozom knjig, časopisov, revij in publikacij kot z redno dejavnostjo u-kvarjati samo tiste gospodarske organizacije, ki so vpisane v zunanje trgovinski register za to dejavnost. Za izvoz redkih knjig in starih izdaj pa mora imeti ta organizacija posebno dovoljenje, ki ga izda Komite za zunanjo tr govino na predlog republiškega organa, ki je pristojen za varstvo kulturnih spomenikov v Jugoslaviji. ne izdelke svoje industrije, svobodni profesionist, kakor tudi obrtnik pa inkaso za svoje storitve in usluge. Od tega kosmatega dohodka bo smel odbiti le izdatke, ki so v vzročni zvezi s pridobljenim dohodkom. Industrijec bo najprej odbil izdatke za surovine, trgovec izdatke za nakup blaga, ki ga pro daja v svoji trgovini. Obrtnik bo odoii tudi izdatke za nakup polizdelkov. Dalje se od celotnega kosmatega dohodka odbijejo izdatki za delavce in na meščence skupno s prispevki za socialno zavarovanje, izdatki za najemnine poslovnih lokalov, izdatki za pogonska sredstva strojev, pasivne obresti za posojila, amortizacijske kvote ter še splošne stroške za reklamo, za pošto, pot-nine, pravni upravni stroški, zavarovalnine in podobno. Dovoljeno je še odbiti nekatere vrste davkov in taks, tako davek na poslovni promet (IGE,-){jdavek na proizvodnjo, trošarine, registrske takse, takse za mere in uteži. Lahko se tudi odbijejo izgube zaradi tatvine, zaradi neizterljivosti terjatev napram Idi entom, provizije trgovskim potnikom, komisionarjem. Pri fizičnih osebah se še odbije znesek 240.000 lir in po 50.000 lir za vsakega družinskega člana. NOVI ODBITKI Od letos dalje velja odbitek tudi za zadruge in razne družbe, ki pa ne smejo biti delniške družbe, družbe z omejeno zavezo in komanditne družbe. Nadalje so bili letos določeni tudi novi odbitki za vse davkoplačevalce, ki so v delovnem odnosu. Tako poleg prejšnjega osnovnega odbitka 240.000 iir je dovoljen odbitek 30.000 lir za prevozne stroške, 6% odbitek za skupni letni dohodek za strokovno izobrazbo, ki pa ne sme biti — zadnji — višji od 200.000 lir. Glede same prijave, katere točnost je ugotavljal davčni urad, bodo morali dokazati točnost prijavitelji sami. S tem hoče finančno ministrstvo prisiliti tudi delodajalce, ki do sedaj niso vodili računskih knjig, da jih uvedejo. Zakon Tremelloni, ki dopolnjuje Vanonijevega določa strožje sankcije za netočne in z zamudo izročene prijave. Opozarjamo vse davčne obvezance, da so zamujene prijave tiste, ki jih prija vitelj predloži do 30. aprila najkasneje, vse prijave, ki pridejo po tem datumu so neveljavne. Za zamujeno prijavo je določena kazen v višini ene šestine prijavljenih dohodkov, za neizrečene prijave pa globa od 30.000 do 300.000 Fr. OBVESTILO ČLANOM Davek na poslovni promet (IGE) Poskrbite čimprej za prijavo poslovnega davka ker je čas samo do 28. tega me seča. Prijava Vanonljvega davka. Ne čakajte zadnjega dne ter prinesite prej ko morete, obrazec z navedenimi podatki na tajništvo združenja. GIBANJE ZA NEODVISNOST TRSTA Pristaši neodvisnosti Trsta, ki jim je bil onemogočen nastop pri zadnjih občinskih volitvah, so se pričeli zopet gibati. V mali Rossettijevi dvorani so priredili zborovanje, na katerem so govorili tajnik Valerio Borghese, Stellio Tenci in Mario Giampiccoli bivši tržaški občinski svetovalec. Prejšnji vodja neodvisnih dr. Stocca živi zdaj v Ameriki, iz Trsta je odšel tudi eden glavnih voditeljev Tolloy, medtem ko je bivši urednik lista »Trieste-Sera« Sporer pred leti umrl. Pred zborovanjem v Rossettijevi dvorani je zopet izšel list »Trieste-Sera« kot bilten. Odgovorni urednik lista je Valerio Borghese. Indipendenti-ste sta takoj ostro napadla »II Piccolo« in »Messaggero Veneto« iz Vidma. Z obnovitvijo tega gibanja se ne strinja Vidalijeva komunistična stranka, ki je pri zadnjih občinskih volitvah privabila okoli 10.000 indipendentističnih glasov, prav zaradi tega, ker je bila indipenden tistična lista zaradi nekega formalnega nedostatka razveljavljena. AVSTRIJA IN TRST Kakor poroča avstrijski list »Ver-kehr«, se zadnje čase avstrijsko ministrstvo za zunanje zadeve prizadeva, da bi se uveljavil sporazum, sklenjen med Avstrijo in Italijo 22. oktobra 1955. Sporazum zadeva uporabo tržaškega pristanišča. Člani italijansko-avstrijske mešane komisije se bodo sestali v Trstu maja letos. Avstrijci bodo postavili predlog, poroča list »Verkehr«, ki ga je sestavila že pred časom Zvezna trgovinska zbornica s sodelovanjem vseh gospodarskih krogov, ki so zainteresirani na prome tu skozi Trst. Slovenščina uradni jezik na Koroškem , Primorski tisk' V soboto, 23. februarja, ob 21. url v dvorani na stadionu »Prvi maj« II. ples Igra »Avsenikov kvintet« (gorenjski) Vmes zabavni spored Ježka (Milčinski) in drugih. Prodaja vstopnic in rezerviranje miz v Tržaški knjigami, ul. Sv. Frančiška 20, tel. 37 338 in dve uri pred začetkom pri blagajni dvorane. - X - V nedeljo, 24. februarja, ob 18. uri v Avditoriju Koroški Slovenci pozorno sledijo političnemu razvoju na Južnem Tirolskem, z druge strani pa tudi Južni Tirolci avstrijski politiki na Koroškem. Seveda je položaj Južnih Tirolcev neprimerno ugodnejši, kakor položaj koroških Slovencev, ki bodo n. pr. šele prihodnje leto dobili gimnazijo v slovenskem jeziku. V mednarodni diplomaciji je zbudila pozornost vloga predstavnikov koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov na štiri velesile, ki so podpisale mirovno pogodbo z Avstrijo, in dunajsko zvezno vlado, od katere zahtevajo pravice, katere jim priznava državna pogodba s členom 7. Zahteve Slovencev in Hrvatov v Avstriji je odločno podpri tudi beograjsi tisk. »Dolomiten«, glasilo južnotirolske ljudske stranke, poroča z Dunaja, da je najvišje državno sodišče odločilo, da bodo na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem v nekaterih okrajih uvedli kot uradni jezik tudi slovenščino in hrvaščino. To se bo zgodilo, da se izvede čl. 7. avstrijske državne pogodbe. Polemika o Južnem Tirolu Polemika med italijanskim in avstrijskim tiskom zaradi Južnega Tiro-la traja še vedno. Augu&to Ferrero uvodničar milanskega »Corrriere del-la Sera« očita v tedniku »Epoca« Nemcem na Južnem Tirolskem, da uganjajo hitlerizem. Avstrijski listi, kakor »Volksboten« na Dunaju, trdijo da vlada na Južnem Tirolskem fašizem. Dunajski list »Die Presse« piše: Ako Italija želi mir ob Adiži, potem naj dovoli, da pridejo čimprej čete Organizacije združenih narodov, ki so na straži ob Sueškem prekopu, na Južno Tirolsko, da bi zavarovale nemško narodno skupnost. »Tirol Tageszei-tung« (Innsbruck) predlaga plebiscit; kakor je Italija zahtevala za Tržaške ozemlje plebiscit, tako naj ga zdaj dovoli za Južno Tirolsko. Vladni list »Alto Adige«, ki izhajp v Tridentu kot dnevnik in priobčuje včasih tudi nemške članke, naglasa da je Avstrija na mirovni konferen ci po prvi vojni in s sporazumom D? Gasperit-Gruber na pariški konferenc’ po drugi svetovni vojni priznala sedar njo italijanskonavstrijsko mejo. Sicer ima Italija, kakor meni list, pravice do naravnih meja, čeprav nilso narodnostne. Ta pravica je toliko bolj utemeljena, ker so njene naravne meje tako jasne. Mar ni Ciceron že pred 2000 leti zapisal: »da so te meje takšne po božji volji« (Non sine aiiciuc divino lumine)? DOK ZA 100.000 TONSKE LADJE so pričeli graditi v ICielu. Prihodnje le o bo že uporaben. Po dosedanjih naročilih bodo samo petrolejske ladjr tako velike. Koper, februar Podjetji časopisno založniško podjetje »Slovenski Jadran« in Primorska založba »Lipa« sta se po sklepu svojiih delavskih svetov s 1. januarjem 1957 spojili v novo Časopisno založniško podjetje »Primorski tisk«. V novem skupnem podjetju bodo pa nadaljevali poslovanje navedenih dveh dosedanjih podjetij štirje avtonomni obrati z lastnimi nazivi, in sicer založba in knjigarna »Lipa« s tremi poslovalnica- mi v Kopru in štirimi poslovalnicami v Portorožu, Izoli, Piranu in Sežani, tiskarna »Lipa«, t. j. prejšnja tiskarna Pecehiari v Kopru, tiskarna »Slovenski Jadran« v Kopru in tednik »Slovenski Jadran« v Kopru. Delavski svet bo za vse te obrate skupen. Poslovno področje združenega podjetja bo obsegalo ves novi Koprski okraj, svojo trgovinsko delavnost bo pa raztegnilo tudi na kraje izven meja tega okraja, zlasti z namenom, pridobivati slovenskim publikacijam in slovenski knjigi večji krog naročnikov in kupovalev. Proučuje se v podjetju tudi že zamisel, da bi se časopis »Slovenski Jadran« začel izdajati dvakrat na teden. Dr. O. DVEH SLOVENSKIH ŠOL NE BODO GRADILI Po prejšnjem gospodarskem načrtu bi v Sesljanu, v Slivnem, Štivanu-vasi in v novem begunskem naselju v Štiva-nu zgradili nove ljudske šole, v Nabrežini pa nov otroški vrtec. Za izvršitev gospodarskega načrta prispeva država iz svojega proračuna. Po novem gospodarskem načrtu, ki ga je odobril generalni komisariat v Trstu, pa ne bodo gradili slovenskih osnovnih šol v Slivnem in v Štivanu, češ da je premalo otrok za ti dve šoli. Zgradili pa bodo šolo za istrske doseljence, ki živijo v novem naselju v Štivanu, šolo v Ce-rovijah in otroški vrtec v Nabrežini. VPRAŠANJE SLOVENSKEGA ŠOLSTVA NA MRTVI TOČKI Prosvetni minister Rossi je odposlanstvu slovenskih šolnikov iz Trsta in Gorice izrazil željo, da bi pri popravkih zakonskega načrta za ureditev slovenskega šolstva sodeloval tudi slovenski strokovnjak, ki bi moral ostati v Rimu. Slovenski šolniki so v ta namen določili prof. dr. Budala iz Trsta, ki naj bi mu stal ob strani prof. dr. Mašera iz Gorice. Minister še ni pozval izbranih predstavnikov slovenskih šolnikov v Rim. Vsa zadeva se utegne zavleči, ker računajo v Rimu z možnostjo vladne krize, ki lahko nastopi kot posledica kongresa socialistične stranke v Benetkah. Vlada je opustila prvoten namen, da bi posebne komisije dokončno odločale o vpisu slovenskih o-trok, vztraja pa pri določbi, da morajo starši slovenskih otrok vložiti posebno prošnjo za vpis otroka. JADR. LADJEDELNICE (CRDA) so izročile plovni družbi INSOM iz Rima 19.700 tonsko ladjo »Barbara«. Ladja je zgrajena in opremljena z najmodernejšimi pridobitvami modeme tehnike. VEDNO VEC NESREČ NA DELU. V zadnjih časih je naraščanje števila smrtnih nesreč na delu zbudilo veliko vznemirjenje med delavci. Lansko leto je bilo 25 smrtnih nesreč na delu, ja nuarja letos pa 5. Sindikalne organiza cije zahtevajo ustanovitev posebne komisije, ki naj bi raziskala vzroke nesreč. SKOZI TRŽAŠKA JAVNA SKLADIŠČA je šlo v januarju 280.216 ton blaga. Lansko leto je v tem mesecu promet dosegel 128.494 ton. Računajo, da bodo tudi v februarju zabeležili večji promet. IZSELJEVANJE IZ TRSTA. Od ja nuarja 1952 do oktobra 1956 se je iz Trsta izselilo 11.805 oseb. Čeprav že dalj časa nismo bili priča žalostnim odhodom ladij v Avstralijo, se število izseljencev veča iz leta v leto. Posamezne skupine zapuščajo Trst z vlakom ali z avtobusom. Leta 1952 se je izselilo 235 oseb, leta 1953 636, leta 1954 3146, leta 1955 3602, v prvih osmih mesecih leta 1956 pa kar 4456. DVE SMRTI V Trstu je umrl znani trgovec Alojzij Zega, ki je kot mladenič prišel iz Kobje glave v Trst ter po vztrajnem pripravljalnem delu odprl lastno trgovino s kolonialnim blagom. Pogreba se je udeležilo veliko število njegovih poklicnih tovarišev, a tudi drugega tržaškega občinstva. Pokojni je že pred vojno rad zahajal v Rogaško slatino in v Radence, kjer je iskal oddiha in pa zdravja. Dočakal je 72 let. Žalujoči vdo vi naše sožalje! Na cesti med Slovenjem gradcem in Mariborom je postal žrtev avtomobilske nesreče zdravnik dr. Lojze Simoniti, ki je služboval kot primarij v Slovenjem gradcu; po večdnevnem trpljenju je umrl. Rajni je bil doma iz goričkih Brd ter je kot zdravnik najprej deloval v Gorici, kjer je bil splošno priljubljen. Zapušča vdovo, dva sina, med katerimi je eden zdravnik, in hčer. Vsem naj velja naše sožalje! TISKARNA graphis TRST — ul. Sv. FRANČIŠKA 20 Telefon 29-477 Kmetovalci in vrtnarji! \ Po ugodnih cenah lahko nabavite semenski grah »Holandski« In vse druge domače in uvožene vrste. Vseh vrst uvožena in doma pridelana semena, trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. — Poljedelske stroje in druge potrebščine. ____________________I Marinac Vladimir Strada Vecchia per ITstria Tel. 41-176 Gondrand" TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESlf PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Proseccoj s hlevi za počitek živih živali Tetdka SILA JOŽEF uvoz \zvoz. Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo TRST — Ulica F. Filzi št. 23 " Telefon 37-004 JUGOLINIJA RUEKA - Poštni preda.) 370 Telagrumi i Tnlefont JUGOLIAlIJd • fUJIilta 211-51, 26-52, 26 53 Teleprinter: JCnOLIIVE 02526 VZURŽCJE REDU! RLAGOVIVE 1» POTNIŠKE PROGE Z/NA jaDHAN —SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DN) BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI Zastopstvo v Trstu: "N0RD-ADRIA,, Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „N0RD-ADRIA‘‘ Trieste - Tel.: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi št. 1 tradicionalno varčevalno prodajo prodajalne čevljev Trst - Largo Barriera VeccHia IMPOKT - EXPORT d. d. Vseh vrst lesa, trdih goriv in strojev za lesno industrijo TRST - Sedež : ul. Cicerone 8/U - Telefon: ul. Ciceroue 30214 - Scalo Legnami 00716 SPLOŠNA PLOVBA Sedež Piran Predmet poslovanja: pomorski prevozi dolgo in obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 57, 58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23-147 Telex: 03185 Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana MOTO PARILLA AVT0GARAZA ' SAN GIUST0" Via A. Caccia 10 Tel. 90-159 MELILLO ALFREDO TRIESTE-TRST • VIA A. CACCIA 3 - TEI. 96-032 Ekskluzivni zasl opni k za matocikle”PARILLA” in ”N.S.D.” Zastopstvo in zaloga koles znamke “MELILLO” - “MILLER TRIESTIBIA” “MO IOBI”, dirkalnih koles in nadomestnih delov. MEHANIČNA DELAVNICA za popravila in revizijo motorjev vseh vrst Avtogaražu: “SAN G1DST0”, Via Antonio Caccia 10, Telefon 80-159 Ribarič Ivan uvoz IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 IMPEXPORT TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44.208 =, Telegr. IMPEKPORT - TRIESTE UVAŽA: vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material IZVAŽA: tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJI ETA GORIZIA.IVA. G0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo Cicli COTTUR MOTO - MOTOUGGGimE M. V. UVOZ - IZVOZ pAeditamutva wuutiU TRST sutamlc: B1ANCHI, LEGNANO, BOTTECCHIA, LYGIE, MOTORJEV, lahkih motorjev transportnih motorjev M.V. Bogata zaloga koles ter nadomestnih delov aa kolesa in motorje. Posebne cene ca ju* VIA CKISPI 8-9 goslovanske kupce. Odpošiljamo direktno TKI,EF. 93-983 večje količine in posamezne komade. Traamisljski jermeni trapecaste oblike. TRŽNI PREGLED Tržaški trgr KAVA TRST. Na brazilskem trgu s kavo so cene ostale v bistvu neizpremenjene. Srednjeameriške vrste kave so se po kratkem padanju zopet podražile. Pro izvajalci so nalašč popustili pri cenah, da bi videli, kolikšno je povpraševanje; ko so videli, da je to precejšnje so naglo zopet dvignili cene. Afriške vrste kave so se nekoliko pocenile. Na italijanskem trgu je bilo povpraševanje v zadnjem tednu precejšnje. Tudi na tržaškem tranzitnem trgu je bilo živahno. Trgovci iz zaledja, zlasti Avstrijci, so se zanimali v glavnem za boljše vrste kave. Povprečne cene na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v lirah za 1 kg fob: Rio N. Y. 5 640; Rio N.. Y. 3 675; Victoria 5 good to large bean 580; Santos extra prime good to large bean 875; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob: Ecuador extra superior naravna 55,50; Haiti naravna XXX 64; Salvador naravna 69; Kostarika 82; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Gimma 425; Moka Hodeidah 1 500; afriška kava, za cwt cif: Uganda oprana in prečiščena 280; Kenya 575-590; Ma lesia AP 1 255; Malesia AP 2 219; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg ponovno pretehtano: Bali Ro busta 10-12% nečistoče 255. Povprečne cene ocarinjene kave, od uvoznika do grosista fco skladišče pro izvajalca, v lirah za kg neto ponovno pretehtano: Rio NY 5 1430; Rio NY 3 1460; Santos extra prime good to large bean 1750; Victoria 5 good to large bean 1390; Ecuador extra superior naravna 1545; Haiti naravna XXX 1650; San Salvador 1740; Kostarika 1940; Gimma 1655; Moka Hodeidah 1 1720; Uganda oprana in prečiščena 1320; Malesia AP 1 1310; Malesia AP 2 1215; Ba li Robusta 10-12% nečistoče 1250. It cilij anslci trcj Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki je na mnogih sektorjih prevladovala ponudba. Grosisti kupujejo le količine blaga, ki so nujno potrebne za prodajo na drobno, ker ne marajo imeti velikih zalog v skladiščih. Z mehko pšenico je bilo sklenjeno malo število kupčij. Enako velja za koruzo, necluščeni in oluščeni riž. Cene krme so začele padati; vse nam reč kaže, da bo letošnja proizvodnja krme zgodnja in obilna. Na trgu s klavno živino je zadovoljivo ravnovesje. Malo zanimanja je za debele prašiče, nasprotno je povpraševanje veliko po prašičkih za rejo, katerih cene so visoke. Maslo gre težko od rok, vendar so se kljub temu na nekaterih tržiščih cene dvignile. Cene sira so ostale skoraj za vse vrste neizpremenjene. Z vinom je bilo sklenjeno malo kupčij, zlasti v Južni Italiji. S svežim sadjem in sezonsko povrtnino se trg razvija normalno. Bolj orne jeno je pa trgovanje s suhim sadjem. Po paradižnikovi mezgi ni več toliko povpraševanja, vendar so kvotacije ostale na doseženih višinah, ker so zaloge omejene. ŽITARICE VERONA. Mehka pšenica proizv. 1956 7050-7150, dobra 6900-6950, navadna 6650 do 6750; oves 5700 6000; inozemski oves 5000-5100; inozamska rž 4600-4700; inozemski neoluščeni ječmen 4600 4900; ko ruza marano 5600-5650; moka iz trde pšenice tipa »0« 9600-9700; moka iz mehke pšenice tipa »00« 8900-9700, tipa »0« 8500-8900, tipa »1« 8100-8300; koruzna moka srednje vrste 6100-6500, navadna 5600-5900. VERCELLI. Neoluščeni riž: navaden 5400-5700; Pierrot 5800-6100; Balillone 5800-6200; Roncarolo 5800-6200; Allorio 5700-6000; Ardizzone 6400-6700; G. Rossi 6700-7200; Maratelli 6400-6700; Rizzot-to 6600-7200; Razza 77 6900-7200; R. B. 7100-7700; Sesia 7100-7400; Arborio 6500-7100. — Oluščeni riž: navaden 9400 do 9800; Pierrot 10.400-10.800; Balillone 10.500-10.900; Roncarolo 11-11.600; Ardizzone 11.500-12.200; Maratelli 11.800 do 12.500; Rizzotto 12.700-13.200; Razza 77 13.40013.800; R. B. 13.700-14.200; Arborio 13.500-14.100. ŽIVINA LUGO. Živina za rejo: krave 380460 tisoč lir par; breje krave 400-500 tisoč lir par; krave s teletom 420-650 tisoč lir par; voli 430-650 tisoč lir par; junci in junice 2-3 leti stari, 5 stotov težki 360-390 tisoč lir; krave breje prvesnice 185 tisoč lir glava; krave 2 stota težke 86-95-000 lir glava; molzne krave 130-200.000 lir glava. Živina za zakol: voli 6 stotov težki 290-340 lir kg žive teže; krave 6 stotov težke 280-335; junci 5 stotov težki 345-395; teleta 450-510. CREMONA. Prašiči: prašički za rejo 18-20 kg 450-500 lir kg, 2040 kg 400-430, 40-60 kg 350-390, 60-80 kg 340-350, 80-100 kg 340; 100-120 kg 335, 120-150 kg 335; 150-180 kg 340, nad 180 kg 345. LUGO. Vprežni konji 200-220 lir kg, ali 100-140 tisoč lir glava: konji za zakol I. 260-280 lir kg, II. 200-220; žrebe ta za zakol 350-370; mezgi za vprego 90 do 100 ali 60-70 tisoč lir glava; mezgi za zakol I. 190-200 lir kg, II. 150-170; vprežni osli 80-90 lir kg, ali 50-60 tisoč lir glava; osli za zakol I. 180-200, II. 140-150 lir. Ovce 215-250 lir kg; jagnjeta 410420. PERUTNINA MILAN. Živi piščanci extra 800-850, L 700-800, II. 630-700 lir kg; zaklani piščan ci I. 870-920, II. 780-820; zaklani piščanci iz inozemstva: madžarski 480-610, danski 490-610, jugoslovanski 390-460; ži ve kokoši 6204>80, zaklane 850-900; inozemske kokoši zaklane v Italiji 650-720; inozemske zmrznjene kokoši 430 550 lir kg; zaklani kopuni 1000-1050; zaklane pegatke 1000-1150; zaklani golobi 950 do 1000; žive pure 650-700; zaklane pure 900-920; inozemske zmrznjene pure 400 do 480; zaklani purani 700-720; inozem ski zmrznjeni purani 370-450; žive race 500-520, zaklane 500-600; živi zajci 370-400, zaklani s kožo 530-600, zaklani brez kože 540-640. Sveža jajca I. 21-24, II. 20; konservi-rana jajca 18; inozemska sveža jajca 19-21 lir komad. OLJE FIRENZE. Cene za kg fco proizvajalec: olivno olje extra do največ 1% kisline 820-850, do največ 1,50% kisi. 780 do 820, do največ 2,50% kisi. 750-780, do največ 4% kisi. 700-750; dvakrat rafinirano tipa »A« 620-630, tipa »B« 480-500; prvovrstno semensko olje 390400; olje iz zemeljskih lešnikov 430450. MLEČNI IZDELKI MILAN. Maslo iz smetane krajevne proizvodnje 730, iz drugih krajev Lombardije 700; čajno maslo 765; sir gra-na proizv. 1954 660-700, proizv. 1955 530 620, proizv. 1956 510-550; sir grana 1-30 dni star 370-390; 30-60 dni star 390 420; sbrinz 1 mesec star 480-500, nad 3 me sece star 590-610; emmenthal svež 510 540, ementhal 3 mesece star 590 620; provolone 1 mesec star 490-520, 3 mesece star 560-600; gorgonzola svež 260-280, postan 430 450; italico svež 390 420, postan 430 460; taleggio in quartirolo svež 320 340, postan 410440. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 200-250 lir kg; kar čofi 4045 lir komad; korenje 42-60 lir kg; embalirana cvetača 30-40; ohrovt V zadnjem tednu je popustila cena volni, nekoliko tudi kavi in činu. Sladkor je še vedno drag. Cena bakra se je ustalila. Znižanje državne pomoči ameriškemu kmetijstvu ni občutno vpli valo na ceno pšenice. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenici v tednu do 15. februarja napredovala od 231 1/2 na 233 5/8 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. Prvotno je cena pšenice občutila udarec, ki ji ga je zadalo znižanje ameriške državne pomoči kmetijstvu, toda pozneje se je cena zopet popravila. Državni tajnik za kmetijstvo je namreč izjavil, da pričakujejo letos samo pridelek 810 milijonov bušlov, medtem ko potrebuje Amerika zase in za izvoz 950 milijonov bušlov. Cena koruzi je nazadovala od 129 1/4 na 128 1/8 stotinke dolarja za bušel. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja se suka še vedno na visoki ravni. V New Yorku je v tednu do 15. februarja napredovala od 5,60 na 5,90 stotinke dolarja za funt. Cena kave ni več tako čvrsta. V New Yorku je nazadovala od 67,30 na 66,85. V Braziliji bo več blaga na razpolago za izvoz in sicer v sezoni 1957/58 okoli 72 tisoč ton. (v prejšnji sezoni samo 72 tisoč ton). Sprožili so zopet misel, da bi ustanovili mednarodni svet za kavo. Kakao je v New Yorku popustil od 21,71 na 21,21 stotinke dolarja za funt. VLAKNA Pod vplivom vesti, da bo vlada zmanj šala podporo pridelovalcem bombaža, je cena bombaža v New Yorku močno po pustila, toda pozneje se je zopet okrepila, tako da je bilo nazadovanje malenkostno, in sicer od 35,55 na 35,35 sto tinke dolarja za funt. V Liverpoolu je bilo nazadovanje malenkostno, in sicer od 26,42 na 26,14 penija za funt proti 40-55; cikorija 60-70; čebula 40-53; olupljene čebulice 110-140; žajbelj in rožmarin 150-250; koromač 25-72; rdeča sola ta 170-185; endivija 70-115; krompir Bintje 40-46; krompir Majestic 3742; por 25-40; peteršilj 76-90; navadna zelena 30-55; špinača 40-85. Jabolka navadna mešana 25-45; jabolka Delicious 46-95; jabolka Morgen-duft 78-98; hruške navadne mešane 35 57; pomaranče navadne 65-90; rdeče po maranče 110-125; rdeče pomaranče ex-tra 140-160; limone 85-115; mandarini navadni 50-75; mandarini Paterno 115-180; praženi zemeljski lešniki 255-270; smokve navadne 75-80; orehi Sorrentc 270-280. VINO ASTI. Barbera 11,5-12 stop. 5965-6935 lir stot; Barbera extra 12,5-13 stop. 8055 do 9365 lir stot; Grignolino extra 11 do 11.500; Freisa sladko 8500-9200; Freisa navadno 7300-8000; Nebbiolo 11-11.500; Barolo proizv. 1955 14 stop. 22-23.000; Malvasia črno 9500-10.000; moškat 10.200 do 10.800; vermut bel in črn 14.500 do 15.500. VICENZA. Vino Clinton 10-11 stop. 3000-3300 lir hi; črno domače vino 10-11 stop 4600-5000; belo vino 10-11 stop. 4700 do 5000; belo domače vino 11-12 stop 5000-5500. KRMA ALESSANDRIA. Seno majske košnje z namakanega travnika 2500-2600 lir stot, seno z naravneag travnika 22C0 do 2300; otava z namakanega travnika 2600 do 2700, z naravnega travnika 2300 do 2400; seno III. košnje z namakanega travnika 2600 2700; detelja L košnje 2000 do 2100, II. košnje 2100-2200, III. košnje 2100-2200 ;stlačena pšenična slama 800-850. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 10 kg 205-215; v škatlah 5 kg 210-220, v škatlah 1 kg 222-230 ,v škatlah pol kg 230-240; v tubah 200 g 63-65 lir tuba, v tubah 100 g 36-38 lir tuba. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1956 v sodih 220-230 lir kg, v škatlah 10 kg 215-225, v škatlah 5 kg 220-230, v škatlah 1 kg 230-240, v škatlah pol kg 240-250, v tubah 200 g 69-71, v tubah 100 g 3941 lir. izročitvi marec-april. Volna suint je v New Yorku popustila od 166 na 161 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Roubaixu (Francija) pa je cena napredovala od 1325 na 1345 frankov za kg. KAVČUK V New Yorku je cena popustila za malenkost, in sicer od 30,65 na 30,60 sto tinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. Tečaj naravnega gumija se je približal ceni sintetičnega kavčuka. KOVINE Operaterji še vedno pazljivo sledijo gibanju cene elektrolitičnega bakra. Splošno imajo vtis, da se je padanje cene ustavilo. V Londonu je cena dosegla raven izpod 250 funtov šterlingov za tono, ki je za 43% nižja kakor marca 1956. V določenih trenutkih lanskega leta se je cena povzpela tudi do 437 funtov šterlingov. Proti takojšnji izročitvi je cena v Londonu padla kar na 216, toda v terminski kupčiji je znašala 244 (teden poprej 245 1/2). Splošno sodijo, da ne bo ameriška vlada dopu stila nadaljnjega padanja, ker bi sice. pretila velika zguba Čilu, katerega gospodarstvo je odvisno od proizvodnje bakra. Dejstvo je, da v Čilu proizvodnji bakra napreduje. Računajo, da bo v tem letu dosegla 550.000 ton, medtem ko je lansko leto znašala samo 440.000 ton. V New Yorku je cena elektrolitičnega bakra napredovala od 29,45 na 29,75 stotinke dolarja za funt. Antimon, Laredo 53 stotinke dolarja za funt; lito železo v New Yorku 62 dolarjev za tono; Buffalo 63, staro železo povprečna cena 53,33 dolarja za tono (teden prej 53,83), Živo srebro neizpremenjeno pri 257 dolarjih za steklenico. Cene barvastih kovin v Zahodni Nemčiji dne 15. februarja: cin 917-926 DM za 100 kg, svinec 148,28, cink 114,64-115,22 DM za 100 kg. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 23.1. 6. 2. 20.2. Pšenica (stot. dol. za bušel) . . 241 */, 231 s/s 2327* Koruza (stot. dol. za bušel) 135.- 128‘Z* 1303/* NEW VOK Baker (stot. dol. za funt) . . . . 34,— 34,- 32.- Cin (stot. dol. za funt) . . 102 62 102.50 100.- Svinec (stot. dol. za funt) . . 15.80 16 16 Cink (stot. dol. za funt) . . 13.50 13.50 13.50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 27.10 27.10 27.10 Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74,- 74.- 74 — Bombaž (stot. dol. za funt) . . 3505 35 45 35-40 Živo srebro (dol. za steklenico) . . 257.— 257,- 207.— Kava (stot. dol za funt Santos 2) . . . . 62 25 62.25 61.50 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 263 246*/* 243.7* Cin (funt šter. za d. tono) . . 803 780 700 - Cink (funt šter. za d. tono) 104.1/4 10174 88 - Svinec (funt šter. za d. tono) . . 116M 113,- 1137* SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) .... . . 503.80 491.80 485.— BORZA VALUTE V MILANU 6-II-57 19-11-57 min. maks. Dinar (100) 82,— 83,— 82,— 83,- Funt šterling 6775,— 6700.— 6700,— 6775,— Napoleon 5000.— 4925.— 4925,— 5000.— Dolar 628.75 630.75 628.75 630.75 Franc, frank (100) 154.25 155.50 153.75 155.50 Švicarski frank 146.75 147.25 146.75 147.25 Funt šter. papir 1678,- 1678,— 1676,— 1678.— Avstrijski šiling 24,— 24.25 24,— 24.25 Zlato 720.50 720.— 720.— 721.— BANKOVCI V CURIHU 19. II. 1957 ZDA (1 dol.) 4,28 Belgija (100 fr.) 8,42 Anglija (1 f.št.) 11,44 Holand. (100 fi.) 111,40 Francija (100 fr.) 1,05 Švedska (100 kr.) 81,— Italija (100 lir) 0,67 Izrael (1 f.št.) 1,40 Avstrija (100 š.) 16,30 Španija 100 pez.) 7,92 Cehoslov. 8,— Argent. (100 pez.) 11,45 Nemč. (100 DM) 100,80 Egipt (1 f.št.) 8,25 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 7-11-57 20-11-57 min. maks. Južna železnica 1.640 1.630 1.630 1.640 Splošne za varov. 22.550 22.400 22.400 22.550 Assicuratrice 4.650 4.650 —.— —.— Riun. Adr. Sic. 6.880 6.800 6.800 6.880 Jerolimič 10.350 10.425 10.350 10.425 »Istra-Trst« 555 555 —.— —.— »Lošinj« 12.500 12.500 —.— Martinolič 6500 6.500 Premuda 21.900 21.900 —.— Tripkovič 18.400 18.400 —.— Openski tramvaj 3.200 3.200 —.— —.— Terni 328 330 328 330 1LVA 568 565 565 568 Zdr. jadr. ladjedel. 330 330 Ampelea 1.450 1.450 —.— —.— Arrigoni 1.000 1.000 ŽMl KMEČKE ZVEZE Umska razstava združena z nagradafl1 SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO F1L.ZI ŠT. 1Q L - TELEFON ŠT. 5 4-58 ličine hrane. Ne pozabimo, da vsebujejo sokovi, ki jih izločajo prerezane mladike, preživimo v dobi velike revolu- rej .nje količine prehranjevalnih Ko se bo zemlja dovolj osušila, bomo posadili nove trte. Na sadnem drevju: Letošnje leto poteka zima zelo blago, zimska Upamo, da prav hudega mraza ne bomo več imeli. Kljub temu računajmo, da ob koncu me.eea lahko nastcpijo še mrzli dnevi. Opaziti je da imajo mandeljni že napeto popje. če nastopi zgodnje cvetenje, bomo lahko tudi letos ob pride- Zemlja - dragocena glavnica »Jaz vidim, da samo s pridnostjo ne pridemo nikamor. V olje v gospodarstvu, ki bo Nemčiji je to vse drugače, spremenila družbeno življenje. Tamkajšnji veliki pridelki ni- Doslej neznane naravne sile so odvisni samo od dobre uklepa znanost v tehniko. No-zemlje in velike, mogoče celo va sredstva, delovni pripomoč-prevelike delovne vneme, am- ki in metode nadomeščajo de-pak tudi od znanja v kmeto- lovne roke. Vse se je premak-vanju. Stroj, dobro obdelova- nilo v brzino .in tekmo za konje, hlevski umetni gnoj, ap- ličino in kakovost, nenje i. t. d. so tamkaj pripo- Tako je tudi v kmetijstvu, močki na vsaki še tako maj- Kmečki stan se združuje v go-hni kmetiji. Isto sem videl spodar&ke organizacije za čim-tudi ponekod v Italiji. Mi pa boljšo zaščito svojih koristi, le pomilujemo sebe in svoj -Mi pa ostajamo to, kar smo dom«. bili in gospodarimo po sta- Tako kot ta kmet govorijo rem. Da se boljše izrazimo: tudi drugi .njegovi tovariši, ki Le malokateri se skušajo vsaj so bili za časa druge svetovne malo prilagoditi novim razvojne na prisilnem delu v meram in se v naprednem Nemčiji. Radi priznajo tam- smislu pomakniti nekaj dalje, kajšnje gospodarske uspehe, a dočim se pretežna večina še o kakem vsaj delnem posne- vedno izgovarja, da so drugi manju nd govora! in boljši dohodki poleg dohod- Smo v neposrednem zaledju ^ntf aiTkf' SlnoČ rillčno'! »o za ljudi in za živali na velekega mesta s predpisano d ■ fc , da dohodki vsem svetu. Industrijsko se Jsssa*-, «**. »» ta nestalnost nas lahko vsaK čas spravi v gospodarsko zadrego. Delna zaposlitev in nezaposlenost sta v tem glasen opomin. Nekaj zemljišča je v takem S sredstvi, ki jih je stavil na razpolago »Cassa di RispjJ mio di Trieste« s sodelov njem Zbornice za trgovino 1 pobeliti debla sadnih dreves, kmetijstvo in Kmetijske! a tudi zemljo okrog teh. Bela konzorcija, razpisuje Pokraj® barva odbija svetlobne in to- kmetijsko nadzorništ' plotne žarke. Tako zadržimo »pij-ugj natečaj in razstavo elementov, ki gredo v izgubo, cvetje sadnih dreves za nekaj tržaški pokrajini pridelani dni. Poleg tega ne pozabimo na škropljenje pred cvetjem. Sedaj še lahko uporabljamo škropiva, pozneje poškodovati drevje utegnili cvetju. Na vrtu: Pripravimo čim-prej toplo gredo, da bomo lahko posejali paradižnike, jajčevec, papriko, zeleno, kumare, solato in druge zelenjadnice. Na prosto sejemo peteršilj, ko- lek. Zaradi tega bi! bilo dobro renje, špinačo in zgodnji grah. „Kak’ prideluje se krompir najbolje" V gomoljstvu in korenstvu ali ostane krompir pri polni je krompir najvažnejše hrani- moči in rodovitnosti in zdrav, " " ~ ali pa oslabi in odmre. Na se pod naslednjimi .pogoji 1. Natečaja se bodo lahl udeležili vsi tukajšnji km®*1 valci pridelovalci vin. Vs> pridelovalec se bo lahko ud; ležil natečaja tudi z več vrsf mi vin. Kdor se želi udeleži natečaja mora predložiti redf prošnjo do 28. februarja 19; naslovljeno na Pokrajims* kmetijsko nadzorndštvo — ^ ca Ghega štev. 6/1 — Trst. 2. Pristojna komisija ® obiskala kleti natečajnikov i bo od vseh vin izbrala 30 vzd cev, ki bodo razstavljeni Ji krajevni razstavi vin. Raast va bo prirejena v primerne1 pavdiijonu na tržaškem v^1 sejmu. 3. Pri odbiri 30. vzorcev bo komisija poleg kakovoS; razstavljenega vina upošteva* menskl krompir vpliva toplo- tudi vzdrževanje kleti in delavni, iznajdljivi, večkrat tudi podjetni; znamo določene stvari precej kritično presojati; zanimamo se za življenje po svetu in vemo, da je svet postal sila prekucuški in je ^ H^tkSfTr—- pTimTU iTag0cena 9lavniCa' pirjeve mokce (fecola) in neizmerne množine žeste, to je alkohola ali špirita. Zalibog ta kvarno v dveh smereh, in sicer prvič, da se v preveč suhih hramih posuši in postane uvel in s tem izgubi določeno so naravna svojstva krompir- življenjsko silo. In drugič, da ja in njegovo pravilno nego- začne poganjati dolgo časa vanje ali oskrbovanje prema- pred saditvijo dolge belkaste najbolj jo, da je še največje jamstvo za stalen, pa čeprav mogoče bolj skromen kruh, v zemlji. In tako dalje. V čem se torej skriva vzrok, da se tako radi lotimo vsakega dela, samo delo na zemlji nas malo mika? Vzrokov je dosti in eden teh je menda prav bližina mesta. a vedno le za onega, ki jo zna in hoče umno izkoriščati. Nimamo dosti obdelovalne zemlje, a kolikor je je, je v splošnem, dobra in daje možnost za znatno — 50, 100 in tudi več-odstotno — zvišanje letine. V to more dvomiti le, kdor ne veruje v uspeh naprednih gospodarskih ukrepov. Trmasto vztrajanje pri starem ni za lo znana med poljedelci, ki ga pridelujejo m ki prenašajo občutno gmotno škodo zaradi njih nevednosti. Nevednost je namreč silno draga reč in z namenom, da bi nevednost in z njo združeno škodo zmanjšal, pišem ta članek. Krompiroslovcl učijo, da krompirju prijajo višje in bolj hladne zemeljske lege in naj kali, ki ob režnji in ob sajenju odpadejo. S temi kalmi izgubi krornpiir svoje najboljše življenjske moči. Po izgubi prvih kali Izraste iz očesca sicer druga nadomestna kal, toda ta kal je šibka in da tudi šibko steblo itn šibkejše gomolje Ce se ta oslabitev ponavlja več let zaporedoma na semen- ske posode, povečano .proizv®* njo ter količino pridelka. 4. Lastniki 30 razstavljen-odbranih vrst vin bodo mor li staviti na razpolago koff* siji določeno količino teh vi; ki bodo prodana ob poku!*1 na razstavi. Za vstekleničeri in način atifciranja vina bo** dana naknadna navodila. VS* kakor se bodo stroški krili sredstvi, ki bodo dani na ri polago s strani Zbornice za govino, industrijo in kmet* stvo in Kmetijskega konlfi cija. 5. Višja komisija bo oceni-30 razstavljenih vin ter dol ^.sc i—j skem krompirju, krompir-moč- . bo to v zemljepisnem smislu no oslabi. Tedaj je treba seme vrstni red na podlagi kV-sevrnih deželah ali v prirod- menjati. Glavni vzrok degene- utete razstavljenih vzore« Lahko pa trdimo, da je eden nas le slabo spričevalo, ampak v s višinskih ali gor- riranja krompirja je torej v iz- količin, povečane prot .---, —^ -------------- " ^ -------*---',1- skih legah do 800 metrov v gubi prve kali. To izgubo kali podnje vina, upoštevajoč t zavedati, da ni modernizacija 3K'r0I5pir?fl0IfJ; izmed temeljnih vzrokov v po- je tudi nevarno, ker nam sil-polnem nepoznanju onih čini- no ovira uspešno borbo za ob-teljev, ki kakorkoli učinkovito stanek. Tudi se moramo dobro posegajo v to gospodarstvo in v njem glede na donosnost (rentabilnost) tudi odločajo. To svojo zaostalost smo doslej plačali zelo drago, a jo bomo v bodoče menda še bolj. Le da bi je ne! Za to naj se zam- le v stanovanjski opremi, v obleki, vozilih L e., ampak še prej in celo daleč pred tem v modernizaciji gospodarstva. Samo tako bomo mogli uspešno kljubovati morebitno še majo naše podeželske občine, mnogo bolj kritičnim časom zmernem pasu zemeljske oble. in krompirjeve moči je treba pravijo nada- preprečiti. Kako bomo to storili, bom razložil prihodnjič. Dr. Leopold Bobič predstavniki v pokrajinskem svetu, kmetje po svojih organizacijah i. dr. ter naj ne odnehajo od zahteve po strokovni izobrazbi naših kmečko-de-lavnih ljudi. in ohraniti svoj dom na trdnih temeljih. To pa je menda več vredno kot otroške sanje o sreči in blaginji povsod drugod, le ne na svoji grudi. J. F. Mleko kot človeška hrana Mleko sodi med najvažnejša ne predstavlja prav mlečni živila, ki spremljajo človeka sladkor. vse življenje. Po mnenju Iz tega sledi, da Ima mleko zdravnikov ni hrane, ki bi po izredno važnost pri prehrani svoji vrednosti lahko nadome- živcev. (Možgani so sestavlje-stila mleko. Izredno važnost ni iz živčnih celic). To izredna mleka v človeški prehrani mo- važnost pripisujejo dejstvu, ramo pripisati v prvi vrsti nje- da vsebuje snov, ki sestavlja Ije, da krompir, prenesen iz severnih hladnih dežel v južne toplejše pokrajine ali s hribovitih višjih hladnih leg v nižje toplejše lege »degenerira« zaradi višje toplote in klima-tičnih pogojev v nekaj letih (34) po naše povedano, se izrodi ah popači v svojih prvotnih svojstvih oziroma izgubi glede rodovitnosti, zunanje oblike, (okrogle ali podolgovate, jajčaste) in tudi glede svojega okusa, barve v mesnati tvarnosti pa tudi glede odpornosti proti bolezni. Višja toplota torej vpliva kvarno na kakovost krompirja. Zato poljedelci menjajo, če ne že vsako leto, vsaj vsakih ne kaj let semenski krompir, ki KOLIKO MLEKA DA AMERIŠKA KRAVA Povprečno da danes ameriška krava 2560 litrov mleka na lato, to je skoraj dvakrat več kakor leta 1010. Neka krava plemena Holstein iz Michigana (Green Meadow Lily Pabst) je celo dala neverjetno količino mleka — 18.840 litrov. UGODNA ZIMA ZA DELO Kmetje na Tržaškem, na Krasu in po Vipavski dolini so letošnjo razmeroma milo zimo pridno izkoristili za delo. Ugodne vinske cene so spod-dovažajo vsako leto trgovin- budile kmeta na Vipavskem, ska podjetja iz hladnejših kra- in v Brdih, da se je lotil dela jev k nam. Pri tem opravilu ,z lV16gjQ vnemo. Manjša koli-utrpijo poljedelci visoke vsote; čina terana prihaja na Tr-zdi se jim da je vse v redu in gaško tudi v drobnem obmej-da tako mora biti. Ne pomisli- prometu, ki omogoča tem tudi racionalnost kleti 1 vinske posode, kot to zahte' umno kletarstvo. Dodelj®5 bodo sledeče nagrade: 1 prva nagrada po 30.000 1 3 drugi nagradi 3 tretje nagrade 5 četrtih nagrad 5 petih nagrad 7 šestih nagrad 23 nagrad za skupni znes1 300.000 * Višja komisija bo lab* spremenila število in višb nagrad in mesto nagrad ^ tudi lahko dodelila kolajno po 25.000 11 po 20.000 * po 15.000 po 10.000 * po 5.000 * V i ^ ’ 1^- • - --- - „ ^ v—*-'-'-- ------- - ILCI 11 UdllCIDU, itLl GUiiUgLH,« gpg __ govi izredno lahki prebavljivo- živce, visoke količine galakto j0| da prodajajo svoj krompir, Kraševcem prodajo po stekle- sti. Ne pozabimo, da mleko zidov. Sestavni del galaktozi- ko ga izorjejo v času od ju- nlf,.ah r— s® ustavi na njivski merno vepiike kletke zbite iz imajo večje možgane zasledi- površini, da se ne tvorijo mla- latnic, ki se postavijo v kleteh mo tudi večje količine mlečne- ke> ker to zelo škoduje ožim- drugo nad drugo do primerne ga sladkorja; tako odpade v nim posevkom; saj preprečava višine. mleku zajke katere možgani njihovo dihanje in izmenjavo s semenskim krompirjem je dosežejo 10 gramov, 16% suhe Plinov. treba ravnati zelo oprezno in V vinogradu: Postavimo In pazljivo; kajti od dobre pripra-utrdimo kole v vinogradu, na- ve in dobrega oskrbovanja se-tegnemo žico, okopljemo in P<> menskega krompirja je odvi-gnojimo vinograd. Ce še nismo sen večji ali manjši donos, ki obrezali /trt, ne odlašajmo s spremenjen v denar predstav-tem opravilom, ker bodo v kratkem pritisnili sokovi iz korenin v nadzemne dele ker se bo pojavilo solzenje In s Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin BRIC IVAN Gorica • Ul. Croce 4 Telefon pisarna 34-97 dom 20-70 G. M. COLOHIN S FIGLII UVOZ-IZVOZ M-UTOVIN^ in IZ»El,KOY Trst, Ulica I. delta Croceil TEL. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE »TRANS - TRIESTE" s. o, i. TRIESTE-TRST V, Donota 3 - Tel. 38-82?, 31-906,95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske m* dustrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. snovi na mlečni sladkor. Možgani mačke tehtajo 25 gramov, a 35% suhe snovi v mačjem mleku odpade na mlečni sladkor. To sorazmerje se nadaljuje tudi pri višje razvitih živalih in se zaključi pri človeku, čigar možgani tehtajo povprečno 1200-1300 gramov, medtem ko 65 odstotkov suši- tem bodo izgubili ogromne ko- Ija dobiček ali izgubo v poljedelstvu! Vprašanje »deganerar cije« igra važno vlogo še posebno pri semenskem krompirju, saj je od njega odvisno. Aa BOLKO mr. ph. UVOZ-IZVOZ Farmacevtski proizvodi In kemikalije TRST - UL. 1 O R R E BIA N G A 21/11 TELEFON 31-315 Krte - meicr - avle - tcvernik in cena Dve francoski ljudski vozili Od držav, ki so pristopile k skupne mu evropskemu tržišču, so proizvajalci avtomobilov Italija, Francija in Nemčija. Ostale tri, namreč Belgija, Nizozemska in Luksemburg pa uvažajo mo torna vozila. Dočim je zaradi uvoznih omejitev precej otežkočeno prodiranje francoskih avtomobilov v Italijo in Nemčijo, imajo ti ugodno tržišče v Be-tteluxu. Leta 1955 je namreč francoska avtomobilska industrija dobavila državam Beneluxa 33.000 motornih vozil, kar znaša SO^o celokupnega francoskega izvoza. Pospešiti izvoz v te države je težko, ker je njihovo tržišče prenasičeno. Zelo skromen pa je izvoz francoskih avtomobilov v Nemčijo in Italijo. Lan sko leto je Zah. Nemčija kupila 4.033 francoskih avtomobilov, a Franciji je Prodala 3.608 svojih vozil. Italija je do bavila Franciji 693 avtomobilov, kupila Pa je od nje 743 vozil. V Zah. Nemčijo je Italija izvozila 2.000 avtomobilov, iz nje pa je uvozila 1.000 vozil. Izmenjavo med temi državami ovira zlasti sistem kontingentov. Med Fran-cijo in Italijo znaša kontingent za trgo vino z avtomobili 365 milijonov frankov (za obe smeri), v francosko-nemški pa 1 milijardo frankov. Poleg kontingentov Pa vplivajo negativno na razmah trgo yine z avtomobili tudi carine, ki znašajo za uvoz v Italijo 35-45°/o, v Nemčijo 17-21% in v Francijo 30%. Oglejmo si tržišča avtomobilov v dr žavah Beneluxa in v Švici. Živahnejši je seveda promet med o-menjenimi tremi proizvajalkami avtomobilov in državami, ki nimajo razvite avtomobilske industrije, kakor so države Beneluxa in Švica. Švica je lani u- Letos bo prišlo na italijanski avtomobilski trg novo vozilo »Fiat 500«, za katerega je že precej časa veliko zanimanje. Ta tip je nekako nova izdaja Prejšnjega »Topolina«, ki je v nekaj le Uh postalo pravo »ljudsko vozilo« in Preplavilo italijanske ceste. »Fiat 500« bo imel 478 kubičnih mc eilindraže; gnal ga bo motor s 15 konjskimi silami, maksimalna brzina bo 92 km na uro. Dvocilindrski motor bo postavljen v zadnji del vozila ;imel bo 4 Prestave in bo lahko vozil tudi nazaj (retromarcia). Vozilo bo imelo po ena vrata na vsaki strani. V njem bo pre- vozila čez 58.000 avtomobilov, in sicer 30.000 iz Nemčije in 7.000 iz Francije. Italijanska in angleška avtomobilska industrija sta prodali na švicarskem tr gu vsaka po 6.000 avtomobilov; tik za tema je ameriška industrija. Slično sliko nam kažeta tudi Belgija in Luksemburg. Na trgu teh dveh držav je Nemčija plasirala 45.000 avtomo bilov. Drugo mesto je zasedla francoska avtomobilska industrija s 30.000 vozili. Tej sledita Anglija z dobavo 25.000 avtomobilov ter Italija, ki je na tržiščih teh dveh držav prodala 10.000 avtomobilov. Iz teh števil vidimo, da dajejo kupci avtomobilov prednost nemškemu proizvodu. Levji delež imata na tem nemški ljudski avtomobil »Volksvvagen« ter »Opel Rekord«. V Švici je veliko zanimanje za »Volkstvagen«. Saj predstavlja to vozilo 40% švicarskega uvoza Nemškima voziloma konkurira franco ski »Dauphine Renault«. Francoski tisk precej ostro kritizira organizacijo prodaje vozila »Dauphine Renault«, češ da je mlačna; francoska avtomobilska industrija je postala brezbrižna, potem ko je zamašila povojne vrzeli. To se je zgodilo že leta 1950, to je v času, ko se je Nemčija ponovno pojavila na svojih starih tržiščih. Pri vsem tem naraščata proizvodnja in tudi izvoz francoskih avtomobilov; ne smemo pa pozabiti, da je vsa svetovna motorizacija v razmahu. Kljub povečanemu francoskemu izvozu so se od nastopa nemških avtomobilov na evropskih tržiščih vedno bolj nižale kupčije z motornimi vozili francoskega izvoza. Tako je na primer leta 1947 uvozila Švica eno četrtino uvoženih av tomobilov iz Francije, leta 1956 pa ko- stora za štiri osebe. Tehtalo bo približno 460 kg in bo stalo približno 450.000 lir. Strokovnjaki tovarne menijo, da vsaj za nekaj let ne bo Fiat proizvajal manjšega in cenejšega vozila. Poleg običajnega tipa »Fiat 500«, bodo vrgli na trg tudi luksuzni tip »500 B« ali »Bianchina«, ki ga gradi podjetje »Auto Bianchi«, ki je nastalo leta 1955 po sporazumu med tovarnami Bianchi, Fiat in Pircih. »Bianchina« bo imela isti motor kot »Fiat 500« in bo stala 500-520.000 lir, to je 50-70.000 lir več kakor »Fiat 500«. Predvidevajo, da bodo letno proizvedli 20.000 takih vo- maj še eno osmino švicarskega uvoza avtomobilov. Nemci so zavladali tudi na belgijskem tržišču. Leta 1949 je Francija dobavila Belgiji 10.000, Nemčija pa 5.400 avtomobilov. Danes je položaj obraten. Nemška avtomobilska industrija gospoduje prav tako na nizozemskem tržišču. Zaradi teh dejstev svetujejo francoski gospodarstveniki, naj bi pričeli s sprostitvijo evropskega tržišča pri avtomo bilih. V poštev naj bi prišla predvsem ekonomična vozila. Izvršila naj bi se klasifikacija avtomobilov po švicarskem vzorcu; motorna vozila naj bi razdelili v razne kategorije na osnovi njihove teže. Prva kategorija, h kateri bi pripadala ekonomična vozila, bi zajemala avtomobile do teže 800 kg. Potemtakem bi spadali v to skupino Citroen 2 KS (515 kg - francoski), Lloyd (540 kg -nemški), Renault 4 KS ( 570 kg - francoski), Fiat 600 (575 kg - italijanski), Renault Dauphine (630 kg - francoski) in končno nemški Volkswagen (730 kg). Svoj predlog zagovarjajo Francozi s tem ,da je dandanes povpraševanje po ekonomičnih avtomobilih večje, kakor pa je njihova proizvodnja. Po francoskem mnenju ne bosta občutili niti Italija niti Nemčija konkurence francoskih lahkih avtomobilov. Francozi na vajajo, da je Nemčija lani izvozila 45% svojih turističnih avtomobilov in na svojem notranjem tržišču ohranila ne zadostno število vozil, da bi lahko ugodila vsem kupcem. Po drugi strani pa menijo Francozi, da bodo njihova ekonomična vozila dobrodošla tudi na italijanskih tržiščih zaradi vedno večje motorizacije v Italiji. zil. »Bianchina« bo nekoliko daljša in bo imela elegantnejšo karoserijo. Oba tipa avtomobila bosta porabila približno 4 litre bencina na 100 km. Tovarna Fiat bo postavila v promet novi vozili julija ali pa najkasneje avgusta. Prvotno je bilo razširjeno mnenje, da bo novo »ljudsko vozilo« postavljeno v promet jeseni na mednarodni avtomobilski razstavi v Turinu, kar pa ne drži. Proizvodnja novega tipa »Fiat 500« bo gotovo zvišala število avtomobilov v prometu v Italiji, ki danes znaša že 880.000. Na vsakih 55 prebivalcev pride torej 1 avtomobil. Motorizacija je že tako napredovala, da ljudje danes že sko raj prej mislijo na avto kakor na stanovanje. Vse podrobnosti o novem avtomobilu »Nova 500« niso znane, poročajo pa, da bo la avtomobilček 3 cm ožji in 8 cm nižji kakor sedanji »600«. Stal naj bi okoli 480.000 lir. NOVI ITALIJANSKI AVTOMOBILI Italijanska tovarna Lancia se bavi z načrtom, da bi vrgla na trg novi tip luksuznega avtomobila »1500«, poleg tega pa tudi avto »750«. Lancia proizvaja zdaj še vedno »Appijo«, in sicer okoli 700 komadov na mesec. Marca meseca bo pričela izdelovati luksuzni avtomobil »Flaminia«, ki ga bo razstavila na avtomobilski razstavi v Ženevi. Tovarna »Alfa Romeo« je prvotno pripravljala ljudsko vozilo »420«; zdi se pa, da je bil ta načrt opuščen. Za novo tovarno, ki bi izdelovala takšen avtomobil, bi morali investirati okoli 30 milijard. Letos ne bo tovarna vrgla na trg novih vozil, pač pa bo še vedno izdelovala svoje novejše vrste kakor »Giu-lietta Sprint«, »Romeo«, »1900 Super«, »Giulietta Spyder«. »Giulietto« kupujejo zlasti Amerikanci. MOPED V ZAHODNI NEMČIJI. Te dni so s posebno uredbo v Zahodni Nemčiji določili, da morajo imeti v bo doče tudi kolesa s pomožnim motorjem (mopedi) evidenčno tablico. Dočim vlada na tukajšnjih cestah le en ekonomičen avtomobil FIAT 600 — proizvodnja tipa FIAT 500 je usta/lje-na — tekmujeta medsebojno v Franci ji dve ekonomični vozili. To sta 2 CV Citroen ter 4 CV Renault »Affaires«. Prvi stane v Franciji 399.500 frankov, kar bi po tečaju ustrezalo 607.240 liram. Cena avtomobila 4 CV Renault pa Slika nam prikazuje najcenejši fran coski osebni avtomobil. Vozilo ni sicer preveč lepo; spočetka se mu je francoska javnost vprav posmehovala. To da pozneje je zaradi svojih vrlin na tržišču prodrlo. Odlikuje se zaradi velike ekonomičnosti. Namenjen je prevozu štirih oseb, poganja pa ga z zrakom hlajeni motor eilindraže 4,25 ccm. To pritlikavo vozilo je pripravno tako za vožnjo v strmino kakor tudi po slabih cestah. Njegova največja hitrost znaša 80 km na uro. Pri vožnji v mestu doseže po 200 metrih poti hitrost 48 km na uro, dočim znaša njegova hitrost na odprti cesti na kraju prvega kilometra 77 km na uro. Na gorskih cestah je ta avto mobil precej počasen, vendar zmaga strmino. Odlike tega avtomobila pridejo do iz raza predvsem zaradi male porabe bencina. V mestu potroši 2 CV Citroen 5,6 litrov bencina na poti 100 km. Mnogo manjša pa je poraba bencina na odprtih cestah. V tem primeru uporabi Zunanjost tega avtomobila je vsekakor mnogo lepša kakor vozila 2 CV Citroen. Zanimivo je, da mu graditelji v teh desetih letih niso bistveno spremenili oblike. Kupec torej živi v strahu, da bo pozneje prišel na tržišče isti avtomobil v nekoliko spremenjeni obliki, ki bi izpodrinila prvega. Precejšnje po-vpraševanje je tudi po Renaultovem e-konomičnem vozilu. Dosedaj so jih izdelali že okoli sto tisoč. Dočim je pri 2 CV Citroenu pogon pri sprednjih kolesih, so pri 4 CV Renaultu gonilna kolesa zadnja. Ta avtomobil je mnogo hitrejši; saj znaša njegova največja hitrost 106 km na uro. V mestu doseže po 200 metrih poti hitrost 68 km na uro. V mestu prekaša svoje konkurenčno vozilo tako po hitrosti kakor tudi po okretnosti, še bolj pa pride do izraza njegova hitrost na odprtih cestah; saj znaša njegova hitrost na kon- je za malenkost višja od njegovega kon kurenta. Danes predstavljamo našim bralcem ti dve francoski vozili in pri tej priliki želimo opozoriti na najvidnejše vrline ali pa tudi slabosti, ki jih odkrijemo med vožnjo s tema tekmecema po mestu, na avtomobilskih cestah ter slabih cestah podeželja. vozilo 2 CV Citroen pri povprečni hitrosti 51,7 km na uro le 4,9% bencina. Pa tudi na slabih podeželskih cestah prištedi na tekočem gorivu. Ko prevozi 100 km razritih cest znaša potrošnja bencina le 7,5 litrov. Nadaljnja odlika tega vozila je njegova velika stabilnost. Pri hitrem zaviranju ne spremeni prvotne smeri. To dejstvo je ugodno predvsem pri vožnji v mestu. Najbolj pa' pride do izraza stabilnost avtomobila 2 CV Citroen pri premagovanju slabih cest. V tem pogledu premaga katerikoli drugo turistično motorno vozilo. Vzmeti so izredno mehke. Če je po eni strani zaradi njegovih svojevrstnih vzmeti zelo ugodna vožnja na dolgih progah ter razritih cestah, pa ni preveč prijetno močno nihanje vozila pri hitrem zaviranju na mestnih ulicah. Zdaj še nekaj slabih strani: vozači se ne pohvalijo glede krmila. Motor je preglasen. Dokončna izdelava je preprosta in zato ne ustreza estetiki, ki jo zahteva mesto; sicer je ta avtomobil namenjen predvsem podeželju. cu prvega kilometra že 92,8 km na uro! Kakor hitro pričnemo govoriti o eko nomičnosti, se nam pokaže ta avtomobil v precej drugačni luči. V mestnem prometu porabi na poti 100 km 6,7 litrov bencina. Ko vozi na odprti cesti s povprečno hitrostjo 60,5 km na uro, znaša uporaba bencina 5,9. še več bencina kakor 2 CV Citroen pa porabi na slabih podeželskih cestah, namreč kar 9%. Stabilnost tega avtomobila je mnogo manjša od stabilnosti njegovega tekmeca. Pri hitrem zaviranju na mestnih ulicah gre kaj rad iz prvotne smeri. Pa tudi veter z lahkoto vpliva na smer vožnje. Vzmeti so mnogo manj prožne kakor pri Citroenovcm ekonomičnem vozilu. Ta okolnost je dobrodošla v cestnem prometu, kjer je treba pogostokrat hi tro zavirati. Krmilna naprava je prvovrstna. Motor deluje dokaj tiho. Ing. M. P. Francosko ljudsko Novi tipi italijanskih motornih koles Razvoj italijanske motorne industrije Razvoj italijanske motorizirane sile je tesno povezan z razvojem motociklizma. Motorji (pod tem imenom ra zumemo motorna kolesa vseh vrst, vštevši motoskuterje) gredo nekako vzporedno z razvojem avtomobilizma Zato se je treba ozreti še precej daleč v preteklost, če želimo dobiti saj bežen pregled italijanske motoristike. V italijanskem motorizmu je treba jočiti predvsem dve razvojni dobi: pred •n po drugi svetovni vojni oziroma po Prvi in po drugi svetovni vojni. Obe vojni sta pahnili motoristiko za cela Nov nemški tovornik Veliko pozornost je vzbudil novi tovorni avtomobil FK 4500, ki so ga izdelale Fordove tvornice v Kolnu (Nemčija). Nosilnost tovornika znaša 4 in Pol tone, opremljen pa je s 6 valjčnim dvotaktnim Dieslovim motorjem cilin-draže 4,2 ccm in učinka 120 KS. Značilnost tega svojevrstnega tovornega avtomobila je v tem, da se avtomatično Prenese pogon na vsa štiri kolesa. Doslej smo uporabljali tovorne avtomobile, pri katerih so bila pogonska kolesa nameščena na zadnji osi. Kadai je to vozilo moralo premagovati neiz-ravnan ali udirajoč se teren, so zadnja kolesa odpovedala in šofer je tedaj sklopil prednja kolesa s pogonsko silo motorja. Seveda je moral biti vozač v takih primerih zelo pazljiv. To pač zato, ker se elementi za prenos sile kaj radi obrabijo, ako delj časa brez potrebe poganjajo zadnja in prednja kolesa. Vendar je tudi izvežbanemu šoferju zelo težko povsem točno ugotoviti, kdaj lahko delujejo zadnja kolesa brez pomoči prednjih. Le na kratkih razdaljah, ki merijo po nekaj metrov se namreč dogodi, da zadnja kolesa ne »Primejo«. In na tej poti, ki jo prevo zi tovornik v nekaj trenutkih, mora sklopiti šolef prednja kolesa z motorjem in takoj zatem zopet prekiniti povezavo s pogonskimi elementi motorja. Lahko si mislite, kakšno škodo lahko pre trpi vozilo v primeru, da je vozač na to pozabil! Pri tem novem tovorniku pa ni več Pravkar opisanih nevarnosti. Organi za Prenos sile od motorja na kolesa so tako grajeni, da v primeru potrebe avtomatično prenesejo pogon na prednja kolesa in na ravnem terenu tudi sami od sebe prekinejo povezavo z av-tomobilovim gonilom. M. P. desetletja naprej in ji dali nesluten polet. PRVE TOVARNE GUZZI IN GILERA Katero teh podjetij nosi prvenstvo rojstva je težko ugotoviti. Na vsak način spada njihov začetek delovanja v čas pred prvo oziroma takoj po prvi svetovni vojni. Obe imata torej čez 30 let življenjskih izkušenj. Zatorej ni nič čudnega, če sta to vodilni podjetji na področju motociklistike. S tem pa ni rečeno, da novejša podjetja kakor Ducati, Agusta, Aer Mačehi, Morini, Be-nelli, Iso, Iso-Moto in še številna druga manjša, niso dosegla takšne razvojne stopnje, da že prav resno konkurirajo in potiskajo v senco stare in renomirane motorje Guzzi in Gilera. Podjetje Guzzi ima svojo tovarno ob jezeru Como v mestu Lario. Ustanovili so ga trije prijatelji, navadni mehaniki, ki so se srečno vrnili iz prve svetovne vojne. Eden teh je bil tudi Cre-mascoli, oče sedanjega lastnika mehanične delavnice v ul. Fabio Severo v Trstu. Ta je po prvi vojni pri Sv. Jakobu odprl mehanično delavnico, ki se je kmalu razvila v pravo podjetje. V delavnicah v omenjeni ulici so v pogonu modemi stroji za struženje, rezanje in uravnavanje motorjev ter brušenje motornih cilindrov in drugih delov. V de lavnicah so vsi stroji znamke »Berco« (Bertoni & Co.). Bertoni je drugi med prijatelji, ki so se izkazali kot organizatorji motorne industrije. Zgovoren do kaz podjetnosti teh ljudi so velike tovarne strojev v mestu Copparo blizu Ferrare, v kateri je zaposlenih nekaj tisoč delavcev, inženirjev in specialistov za izdelovanje preciznih strojev ter popravilo avtomobilskih in drugih motorjev. Tretji prijatelj mehanik —- Guzzi je v bližini jezera Como odprl skromno mehanično delavnico za motorna kolesa, ki se je razvila v industrijsko pod jetje — prvo te vrste v Italiji. Danes uporablja Guzzijeve motorje tudi italijanska vojska, policija in karabinerji. Pokazali so se kot najbolj izdržljivi. GUZZIJEVA MOTORNA KOLESA Tovarna »Guzzi« ime letos v prodaji za civilno uporabo tri vrste motorjev: »Lodola« (Škrjanček) s cilindražo 175 kub. cm, to je štiritakten motor z enim cilindrom, ki ima 4 prestave in enoten dvosedež; razvija hitrost okrog 110 km na uro in porabi okrog 2,5 litra bencina na 100 km. Stane 249.000 lir. Drugi je »Zigolo« (Strnad), to je luksuzno motorno kolo (prej Galetto - Petelinček), cilindraža 98 kub cm. z enim cilindrom na dva takta; ima 3 prestave na pedal, tehta samo 78 kg, razvija hitrost 76 km na uro; obdan je s pločevinastim ovojem rdeče barve, porabi en liter mešanice na 45 km. Stane 153 tisoč lir. Tretji in najmanjši pa je »Cardelli-no« (Lišček) od 73 kub. cm., na 2 takta, porabi 2 litra mešanice na 100 km. To je znani lahki motorček, ki ima za daj še en sedež za silo. Stane 109.5C0 lir. V prevozne namene pa služi »Erco-lino« (Herkulček). To je fricikel z mo torjem 192 kub. cm. na 4 takte, porabi okrog 4 litre bencina na 100 km. Stane 389.000 lir. To vozilo je zelo pripravno za lahke prevoze mleka ali zelenjave. Tovarna Guzzi pa izdeluje še poleg tega nekaj vrst vojaških motorjev. PROIZVODI »GILERA« Vzporedno z njo in v večni borbi za prvenstvo gre druga naj večja tovarna motornih dvokoles tudi znana »Gilera«. Njen sedež je, kakor vseh večjih italijanskih mehaničnih tovarn, v severni Italiji v okolici Milana (Arcore). Gilera je letos dala v prodajo motorna kolesa več ali manj že znanih vrst 125 do 500 kub cm. Njen zastopnik v Trstu je Moschion in Frisori v ulici Machiavelli 36. Najlažje je dvosedeženo motorno kolo 125 kub. cm. s štiritaktnim motorjem. Stane 178.000 lir. V športne namene bosta služila dva motorja »Gilera 150 kub. cm. Prvo bo stalo 187.000 lir, drugo pa 199.000 lir. Obe imata enoci-lindričen dvotaktni motor in štiri prestave, bencinski pogon. »Super šport« Gilera 150 kub. cm. bo stala 220.000 lir. Porabi 2,8 litra bencina na 100 km. Ima tudi enocilindri-čen štiritaktni motor, štiri prestave in enotni dvosedež. Poleg teh so v prodaji še druga mo torna kolesa znamke »Gilera«: 175 kub. cm. 237.000 lir, 250 kub. cm (normalno (Nettuno - Exsport 308.000 lir), 300 kub. cm. (normalno 299.000 lir), drugo od 300 kub. cm. (Extra 318.000 lir) in konč no »Satturno šport« od 500 kub. cm. To je najmočnejše izmed vrst Gilera. Razvija okrog 135 km na uro in porabi 3,7 litra bencina na 100 km. Ima dvo-cilindričen motor na štiri takte, stane 415.000 lir. Vse »Gilere« so v črni barvi s svetlo-sivimi kovinskimi deli. Vsakoletna proizvodnja prinaša nekatere novosti ali izpopolnitve. Italijanski tovarnarji so dosegli velike uspehe v ekonomičnosti in hitrosti, zdržljivosti in zmogljivosti z dvocilindričnimi motorji z najkrajšim prenosom energije na kolo z minimalno potrošnjo goriva. Poleg tovarn Guzzi in Gilera tekmujejo v izdelavi motorjev še Ducati, A-gusta, Benelli, Aer-Macchi, Morini, Iso, Rumi. Omenjamo le večje, to je tiste, ki proizvajajo motorje od prvega do zadnjega dela v lastnih delavnicah, za razliko od manjših kakor Devil, Moto-bi, Iso-moto, Capriolo, Parilla itd., ki sestavljajo motorje iz delov iz drugih večjih tovarn, in so vse iz novejše do be MOTORJI »DUCATI« Tovarna Ducati iz Bologne (tržaški zastopnik Ostumi Peter, v ul. Machiavelli) bo letos vrgla na trg kar 12 tipov lahkih motornih koles z nekateri mi izboljški dosedanjih tipov. Popolnoma novi sta »Ducati Šport« in »Ducati Turismo«, cilindraža 175 kub. cm. s štiritaktnim motorjem. Oba razvijata 110 do 135 km na uro in porabita 3-3,2 litra bencina. To sta lahki dirkalni mo torni kolesi. »Mondial-Ducati« s cilindražo 160 in 175 kub. cm za šport se je uveljavilo na IV. motociklističnih tekmah kot izvrstno lahko vozilo na dva takta in štiri prestave. Porabi komaj 2,75 litra bencina na 100 km. Tretje Ducatijevo lahko vozilo je športno »hitro« s cilindražo 125 ccm; cena 220.000 lir. Po vrsti sledijo motorji 98 kub. cm in sicer »Šport« (L. 200.000), turistično luksuzno (L. 185.000), turistično in normalno (L. 160.000). Ti motorji porabijo okrog 2,2-2,5 bencina na 100 km in razvijajo hitrost 80 km na uro. Dva druga tipa iste tovarne sta posebni turistični in luksuzni vozili s cilindražo 65 kub. cm za turizem in šport na štiri takten motor in imata tudi dvojni sedež. Staneta 100.000 in 110.000 lir. Porabita 1 liter bencina na 65 km in razvijata hitrost 70 km na uro. In končno proizvaja Ducati tudi še lahko motorno kolo s cilindražo 48 kub. cm na štiritakten motor in 2 prestavi. To je znani motorček »Cucciolo«, ki ga lahko pričvrstimo na vsako navadno kolo. Porabi 1 liter bencina na 90 km in se spusti tudi do 50 km na uro. Stane 78 tisoč do 89.000 lir; motorček sam pa stane okrog 45.000 lir. To podjetje, čigar velikanske delavnice so vse v Bologni, je torej vrglo na trg lahka motorna kolesa za športne in turistične namene. Tovarna izdeluje motorje raznih cilindrskih velikosti, in sicer kar dvanajst: od 48 pa do 175 kub. cm. VOZILA »AGUSTA« V Severni Italiji je še podjetje »M. V. Agusta« (Verghera - Gallarate), ki čedalje bolj prodira na notranjem in zunanjem trgu. Na štirih motociklističnih dirkah za svetovno prvenstvo v letih 1952 do 1955 so odnesla motorna kolesa »Agusta« prvo zmago. Ta tovarna bije hudo konkurenco z Ducatijem, Morinijem, Vespo in Lambretto. »Agusta« s cil. 175 kub. cm stane 248 tisoč lir, ima štiritakten motor, enoten dvosedež, hitrost 115 km na uro, 4 prestave. Z enakim motorjem je opremljeno luksuzno drugo turistočno vozilo »Agusta«, ki stane 237.000 lir. Dirkalno motorno kolo pa je »Agusta« s cil. 175 kub. cm (320.000 lir). To so vse modeii iz leta 1956. Cisto nov tip je Agusta s cil. 125 kub. cm z dvotaktnim motorjem. Ima enocevno ogrodje s pločevinastim ovojem; stane 139.000 lir. Vozilo razvija hitrost 75 km na uro in po rabi 2,5 litra bencina na 100 km. Drugi dve vozili te znamke, in sicer s cil. 125 kub. cm za turizem in šport; staneta 174.000 oziroma 196.000 lir. Neko motorno kolo namenjeno izvozu pa stane 162.000 lir. Ta tovarna proizvaja tudi prevozna motoma kolesa (tricikle) kakor Guzzi. Imajo iste značilnosti ter stanejo 375.000 lir. Agusta proizvaja tudi majhen ciklomotor od 48 kub. cm na 2 takta s tremi prestavami, v čemer se razlikuje od svojega pobratima »Cuccio-la«. Pritrjen je na posebno dvokolo ter stane 80.000 lir. (Zastopnik motorjev »Agusta« v Trstu je Cottur I., ul. Cri-spi 9). Končno smo prišli do motoskuterjev Vespe in Lambrette. Katera bo odnesla dokončno zmago, je težko predvideti. Vespa je že pred meseci dosegla milijonsko število. Vozili sta v hudem konkurenčnem boju. Vsako leto izide kaka nova izpopolnitev bodisi glede motorja ali pa zunanjega ogrodja. Zunanja trgovina z motornimi vozili Italijanski uradni statistični podatki nam prikazujejo gibanje v trgovinski izmenjavi avtomobilov, traktorjev ter njihovih sestavnih delov v letih 1952 do 1956 z naslednjimi številkami. V izvozu so upoštevani tudi motocikli in njihovi sestavni deli. Številke označu- IZVOZ: 1952 1953 Motocikli in sestavni deli ton 5.330 7.260 6.096 8.512 Avtomobili kom. 28.705 21.281 32.080 26.197 Traktorji kom. 2.720 9.430 2.869 10.839 Sestavni deli avtomobilov ton 8.415 9.383 7.025 9.256 UVOZ: Avtomobili kom. 2.281 1.987 2.335 2.585 Traktorji kom. 6.543 6.444 10.841 11.935 Sestavni deli avtomobilov ton 5.771 3.751 5.588 4.533 Izvoz motornih koles in avtomobilov kakor tudi sestavnih delov iz Italije še vedno napreduje. Tudi v letu 1956 se je ohranil na zavidljivi ravni. Vrednost izvoženih motornih koles in sestavnih delov je v 10 mesecih dosegla 12 milijard 176.000 t. j. skoraj toliko kakor v vsem letu 1955; avtomobilski izvoz je v 10 mesecih lanskega leta presegel izvoz v vsem letu 1955. Le izvoz traktorjev ne kaže takšnega poleta. Cena rabljenih vozil Cene se nanašajo na vozila v dobrem stanju; izračunane so povprečno po cenah v glavnih italijanskih mestih. V Trstu so precej višje. OSEBNI AVTOMOBILI Fiat: 500 A 70.000, 500 A B.L. 80.000, 500 B 100.000, 500 B Giardinetta 120.000, 500 C od 160 do 300.000, 500 C Belvedere od 290-350 tisoč, 1100 A 100 tisoč, 1100 E 280 tisoč, 1100 TV 580 tisoč, 1400 600 tisoč, 1500 60 tisoč, 1900 A 600 tisoč lir. Alfa Romeo: 1900 normalna 450 tisoč, 1900 Super proizv. 1955 1,250.000 lir. jejo pri avtomobilih in traktorjih števila komadov, pri drugih postavkah pa količino v tonah; druga številka označuje vrednost v milijonih lirah. Podatki se nanašajo v vrstnem redu na leta 1952, 1953, 1954, 1955 in na prvih 10 mesecev v letu 1956. 1954 1955 1956 5.712 8.143 10.083 12.678 9.930 12.176 43.647 36.133 68.667 51.008 75.755 52.765 2.874 7.028 5.302 11.708 3.155 5.245 7.685 9.200 17.025 15.243 24.250 22.156 2.571 2.344 3.981 3.327 4.121 3.431 7.547 8.220 7.110 6.711 6.172 5.381 9.333 5.446 10.360 7.767 7.273 6.236 Lancia: Ardea 1938: 80 tisoč, Appia 1955: 720 tisoč, Aprilia 1500 proizv. 1947: 60 tisoč, Aurelia 1951: 470 tisoč. Citroen (franc.) od 450-700.000 lir. Renault (franc.) od 400-1,400.000 lir. Porsche (nem.) od 1,500.000-1,700.000 Volksvvagen (nem.) od 900-1,850.000. TOVORNIKI Fiat: kamion 626 proizv. 1948 700 ti soč, kamion 682 N proizv. 1954 2,800.000. Lancia: tovornik 650 340 tisoč, 3 RO od 550 do 750 tisoč, Esatau od 2,400.000 do 3,100.000. OM: Leoncino 1955 2,300.000, Taurus 340 1,050.000. Bianchi: od 650 do 1,200.000. Alfa Romeo: tovornik 35 q 1947 500 tisoč, 75 q 1950 1,100.000. LAHKI TOVORNIKI (tricikli) Gilera (400 tisoč), Benelli (200 tisoč), Bianchi (250 tisoč), Aermacchi (850 tisoč), Piaggio-Ape (96 tisoč), Innocenli-Lambretta (150 tisoč), Rumi (240 tisoč). t e n n i. c n e Sintetična guma V zadnjih letih so znašli celo vrsto uporabniiih nadomestil za naravno gumo; vendar se jte, kakor poroča »Scientifie American«, šele nedavno posrečilo proizvesti naravno gumo ma sintetičen miajčiini, in sicer tako, da so izopren, hlapljivo tekočino C5 H8, ki ,g,a pridobivajo iz raznih snovi, segrevali skupaj z litijem do 104» F (40» C); pri tem segrevanju se je tekoči izopren spremenil v naravno gumo. že pred kakimi 80 leti se je posrečilo francoskemu znanstveniku G. Bouchardatu iztočiti izopren s tem, da je naravno igumo močno segrel; iz tega je sklepal, in to je bilo pozneje dognano, da je lilzopren sestavina naravne gume, ki se pridobiva iz drevesnega seka gumijevca. Malo pred prvo svetovno vojno so pridobivali izopren v Nemčiji sintetično in ga uporabljali v proizvodnji sintetične gume. Od tistih časov se je posrečilo tanajti neštevllne sintetične ela-etikume, od katerih jih nekaj zdaleč prekaša naravno gumo. Druga pomembna sintetična guma, ki obeta zrevoiiueioniranje industrije avtomobilskih pilaščelv, se pridobiva iz poliuretana. Dandanes uporab-lj!ajo poiiuretan kot gumijevo peno v tapetništvu, za žimnice in kot izolacijski material. Obetajo si, da bo v nadaljnjem razvojnem procesu dala ta guma izvrstne (utorne ploskve pnevmatik, (ki bodo vzdržale tudi 150.000 km in še več in tako prežive- Letošnja Vespa nima novih značilnosti. Tipi so v bistvu ostali isti. Tudi Lambretta ne kaže posebnih sprememb, ima pa nekaj izboljškov na ogrodju (L D pokrita), dočim je bila nepokrita — tip iz leta 1955/56 — precej izboljšana glede motorja. Obe vozili sta danes znani že daleč po svetu. Na trgu se je prva pojavila Vespa. Tovarnar Piaggio, ki izdeluje Vespe v Pontederi v Toskani, je pred vojno izdeloval vojaška letala. Po vojni je eden 'izmed njegovih konstruktorjev razmišljal, kako bi uporabil majhne motorčke, ki so preostali iz prejšnjih Eden izmed najnovejših tipov »Vespe« let, in končno je prišel na zamisel današnje Vespe. Poleg oblike je bila izvirna tudi zamisel direktnega prenosa energije od motorja na kolo brez verige. Poleg vrste raznih prednosti imajo ta vozila zaradi prenizkih koles majhen nedostatek v tem, da na mokri cesti rada zdrsnejo. Vespa kakor tudi Lambretta sta razmeroma poceni. Vespa eilindraže 125 kub. cm (1956) stane 139.300 lir brez pritiklin, 'to je drugega sedla, rezervnega kolesa in raznih drugih; Vespa cilin-draže 150 kub. cm stane 158.000 lir brez pritiklin, a Vespa cil. 150 kub. cm (Šport 1956) pa 188.700 lir brez pritiklin. Vozila se seveda dajo nabaviti tudi na obroke. —1— NA VSEM SVETU JE V PROMETU okoli 72 milijonov avtomobilov, in sicer v Severni in Južni Ameriki 56 milijonov 207.418, v Evropi 12,255.952, v Oceaniji (Avstraliji in bližnjih otokih) 1,890.817, v Afriki 1,296.550 in v Aziji 859.450 avtomobilov. AVTOMOBILSKA PROIZVODNJA V ITALIJI Leta 1938 so izdelali v Italiji 70.777 avtomobilov, leta 1955 pa 268.756. Leta 1938 je en avtomobil prišel na 115,3 prebivalca v Italiji, leta 1955 pa na vsakih 39 prebivalcev. le marsikatero vozilo samo. Dobiti jih bo mogoče v vseh barvah, ker se pri obdelavi ne bodo uporabljale saje, ki so sicer potrebne pri obdelovanju naravne gume, da postane trdnejša in prožnejša. Pravijo, da tudi platno ne bo več potrebno. Tako se nam obetajo za bodočnost avtomobilski plašči izredne odpornosti. Upajmo, da ni več daleč čas, ko bodo nezgode s počenimi pjievmatika-mil prav redka stvar, ročna dvigala v avtomobilskem priboru pa nepotrebno in zastarelo orodje. Prednosti azbestnih tkanin Pod azbestom razumemo več vrst rudnin, ki se razlikujejo med seboj po sestavi, a imajo skupno lastnost, da se dajo iz njiiih dobiti Vlakna posebne kakovosti. Kakor je pri raznih vrstah azbesta različna sestava, tako se tudi azbestna vlakna znatno razlikujejo tako po namembi, kateri služijo, kakor po odporni sposobnosti in prožnosti. Najdbe v Pompejih 'dokazujejo, da so uporabne sposobnosti azbestnih vlaken poznali že stari Rimljani. Izmed raznih azbestnih rud dajejo tekstilna vlakna samo krizotil (ser-pentinskl azbest) uln amfiboli, predvsem krizotil, katerega ležišča (nad 80% svetovne proizvodnje), so v Kanadi. Te vrste azbest se razstavlja v zelo tanka vlakna, ki se dajo izvrstno izrabiti v tekstilne namene po sistemu grebenanja (česanja). . Vlakna so različno dolga; dandanes uporabljajo v tekstilni obdelavi samo daljša vlakna. Po dolžini jih delijo v tri) kategorije: »Crudes I«, »Cru-des II« in »Spiiming«, krajše pa, ki jih za tkanje ne uporabljajo, v kategorije »Shingle«, »Paper«, »Cement« in »Ploatis«. Obdelava vlaken za tekstilne namene je dolgotrajna in težavna. Dolgo so jih mešali z naravnimi, posebno z bombažnimi vlakni; dandanes jih me šajo s sintetičnimi. Azbest spredajo navadno v 10 — 12 »čutov«; en »cut« predstavlja tisto dolžino v yar-dih (yard je 0,9144 metra), ki je potrebna za težo enega funta, t. j. 453,8 gramov. Azbestna blaga delijo v šest tipov, kolikršen je pač odstotek azbestnih vlaken, ki ga blago vsebuje (75-80% ali 90-100%). Blago, ki je tkano z 10-12 »čuti«, tehta 2-3 funte (0,91 — 1,36 kg) na kvadratni yard. Izdelujejo pa tudi mnogo finejša blaga, katerih teža na kv. yard ne presega 3/4 funta. Taka posebna blaga so široka 35-40 palcev (88tl0il cm) liln se njihova debelina vrbi med 0,015/32 in 3/32 palca, oziroma, če so niti zasukane, med 3/32 in 5/32 palca. Najvažnejša med proizvodnjami azbestnih tkanin je proizvodnja izolacijskega traku za električne kable, ker je pač azbest slab prevodnik toplote, a zelo dober izolator. Ker ga tudi bakterije ne napadejo, služijo azbestna vlakna tudi za izdelovanje blaga, namenjenega za embalažo; iz njih izdelujejo ognjevarna oblačila in stenj za petrolejske svetilke. Značilno je, da je prav po tem stenju danes še veliko povprašvanje, kljub vedno napredujoči elektrifikaciji in raznim iznajdbam na področju razsvetljave. Proizvodni sektor, v katerem se ob delujejo ta zelo odporna in trdna vlakna, je dandanes zelo delaven; strokovnjaki na tem torišču pa se ukvarjajo s študijem, kako bi njihovo uporabo še razširili. Sodijo, da smo še daleč od tega, da bi bile Izčrpane vse možnosti. Vsekakor drži, da zazna-mujejo v tem pogledu iz dneva v dan kak napredek in da se vedno znova ustvarjajo baze za še obsežnejšo obdelavo azbesta. Naj še omenimo, da se je proizvodnja azbesta in njegova obdelava razvila tudi v Jugoslaviji. Ležišča serpen-tihskega azbesta so v Srbiji in Makedoniji, deloma tudi, v Bosni (letna proizvodnja 100.000 ton), ležišča am-fobolnega azbesta pa v Sumadiji, Ko-smetu in Makedoniji. V predelovanju azbesta je omeniti proizvodnjo azbestno cementnih izdelkov (Split, Anhovo) za strešne konstrukcijze, oblaganje zidov, ter proizvodnjo tlačnih cevi za vodovode in plinovode. Pri Kopru vstaja vela tovarna utori koles Sadovi uspešnega delovanja „Tomos“ - »Puch" Koper, 16. febr. 1957 Dva ali tri kilometre jugovzhodno od Kopra nastaja veliko industrijsko podjetje »Tomos«, tovarna motornih koles. Tu raste iz tal kompleks poslopij z ve liko glavno stavbo, ki je skoraj že do zidana in bo služila samemu tehnološkemu postopku, in z raznimi postranskimi zgradbami, kakor z gasilskim do mom, internatom za vajence in drugimi. Med temi je bila dograjena ambulanta, v kateri je začasno uprava pod jetja. »Tomos« spada med ona redka industrijska podjetja, ki jim je kljub investicijskim omejitvam sedanje gospodarske politike omogočena taka izgradnja v velikih dimenzijah. Podjetje je bilo osnovano že leta 1954, in sicer v Sežani, po sklepu tedanjega sežanskega o-krajnega ljudskega odbora. S tem je tudi podana razlaga za kratico »Tomos« (Tovarna motornih koles Sežana). Toda po priključitvi prejšnjega področja B k Jugoslaviji je bil sedež »Tomosa« prenesen v Koper. Za izvajanje svojega programa je podjetje sklenilo licenčno pogodbo z avstrijskim industrijskim koncernom Steyr - Deimler - Puch, katerega program obsega traktorje, kamione, oseb ne avtomobile ter motorna kolesa in bi cikle, a tudi kroglične ležaje in orodje. Iz tega obsežnega programa si je podjetje »Tomos« izbralo za zdaj samo iz delavo motornih koles, in sicer po modelih znane tovarne Puch v Gradcu. Zdaj, ko je podjetje še v izgradnji, se vrši v manjšem obsegu tudi že sam tehnološki proces, in sicer z montažo sestavnih delov, ki se nabavljajo v ino zemstvu. Tako ima podjetje tudi že dohodek iz dobav, katere vrši, in to mu omogoča, da smotrno iz lastnih sredstev dopolnjuje pogoje za polno obratovanje, zlasti s pridobivanjem kvalificiranih delovnih moči, ki bodo za tako obratovanje potrebne, z njihovim nasta-njevanjem, z vzgajanjem naraščaja in s priučevanjem domače delovne sile. Avstrijski koncern Steyr - Deimlei-Puch je kot partner bil izbran po skrbni izbiri med ponudniki iz raznih dežel, in sicer ne samo zaradi tega, ker so bili njegovi pogoji najugodnejši, marveč tudi zato, ker motorna kolesa, kakršna izdeluje tovarna Puch v Gradcu, najbolje ustrezajo terenskim razmeram v Jugoslaviji, ki so slične avstrijskim. Program proizvodnje »Tomosa« po modelih znamke Puch obsega celo lestvico tipov motornih koles od 50 kub. cm navzgor, in sicer nizkokolesne tipe Moped MS 50 in RL 125 ter RLA 125, motoma vozila srednje kategorije 175 SV in 175 SVS, poslednja prikladna za športno uporabo, ter močnejša kolesa 250 SG in 250 SGS za gorske vzpetine. Vse te vrste vozil so zelo racionalne v pogledu porabe bencina (Moped MS 50 porabi n. pr. le 1,4 litra na 100 km pri 30 kilometrih na uro, vozilo 250 SGS, najmočnejše, le 3,3 litra pri 73 kilometrih na uro), a največja dosegljiva br-zina je za Moped MS 50 štirideset, za vozilo 250 SGS pa 122 kilometrov na uro, kar povsem ustreza stvarnim potrebam v tem pogledu. Vse te tipe izdeluje »Tomos« že sedaj, v svoji začasni montažni delavnici v samem Kopru. Montažna delavnica je začela tam obratovati že meseca februarja 1955. Poslovanje podjetja je v sedanjih razmerah, ko novo tovarniško poslopje še ni dograjeno, po dislo-kaciji posameznih oddelkov seveda zelo otežkočeno. Vezano je na sedem različnih mest, katerih medsebojna razdalja znaša okrog 14 km, toda kakor se gradnja tovarne dovršuje, bo postopoma izvedena racionalna koncentracija. Meseca julija t. 1. se bo že začela Izdelava tipa Moped MS 50 v novi tovarni in predvideva se, da se bo njegova cena, ki znaša zdaj še 130.000 dinarjev .tedaj mogla znatno znižati. Poleg tehnične strani bodočega poslovanja pripravlja podjetje tudi njegov komercialni del z ustvarjanjem prodajne mreže za svoje proizvode po vsej Jugoslaviji in ustanovilo je že 40 servisnih delavnic, ki že poslujejo. Tovarna Puch v Gradcu je dala novemu podjetju z nasveti in priporočili neprecenljivo pomoč za smotrno projektiranje naprav in njih izgradnjo ter za racionalno organizacijo dela. Sprejela je tudi mnogo njegovih tehničnih uslužbencev in kvalificiranih delavcev na prakso v svojih obratih in dala na razpolago tudi svoje moči za strokovno pomoč na samem kraju dela. Težave pri ustanovitvi niso bile podane samo v vprašanjih, ki zadevajo naprave in instalacije. V enaki meri je bil težaven in važen tudi problem potrebnega strokovnega kadra. Ko je podjetje preneslo svoj sedež v Koper, je njegov strokovni štab štel 5 oseb. V dveh letih je sta-lež že narastel na 370, a pri polnem o-bratovanju bo podjetje zaposlovalo nič manj kot 1700 ljudi. Zaradi splošnega pomanjkanja stanovanj je nastanitev takega števila uslužbencev in delavcev pereč problem, toda podjetje se je tudi tega že lotilo z vso vnemo in smotrnostjo. V bližnjih naseljih, deloma izpraznjenih po optantih v smislu določb londonskega sporazuma, je uredilo doslej že 120 stanovanj ter naselilo tam enako število rodbin, okrog 40 stanovanj pa še ureja in pripravlja. Veliko pozornost pa tudi posveča vzgajanju potrebnega strokovnega naraščaja iz krogov domačega prebivalstva. Že zdaj je zaposlenih v podjetju okrog 40 vajencev, ki so poleg teoretičnega pouka izven obratov deležni praktičnega šolanja v sami to varni, m sicer v dovršenem delu velike nove tovarniške zgradbe. Zaradi svojih poslovnih stikov je »To mos« v najboljših odnosih s sorodno avstrijsko industrijo. A tudi z italijansko industrijo je v zelo tesnih stikih, saj je na tem polju sodelovanje v mednarodnem merilu potrebno in koristno. Vedno bodo priporočljive nabave posameznih sestavnih delov vozil pri specializiranih tovarnah v inozemstvu. Čeprav bo »Tomos« pri polnem izvajanju svojega programa sam izdeloval okrog 1300 sestavnih delov za svoja motorna kolesa, bo zaradi racionalnosti izdelave vendar tudi kupoval okrog 200 delov pri inozemskih tovarnah. Tudi poslovni stiki z ostalim inozemstvom so zelo dobri, saj je podjetje pri nabavi o preme za tovarno, t. j. strojnih naprav in raznih drugih instalacij razen italijanske industrije upoštevalo tudi druge. Zlasti nemško in švicarsko industrijo. Kot konkurenčno podjetje za »Tomos« prihaja v Jugoslaviji v poštev e dino Tvornica motornih vozila v Zagrebu, ki je bila sicer ustanovljena že pred devetimi leti, a je po večletnih poskusih, da bi proizvodnjo motornih koles organizirala povsem samostojno, pred letom dni sledila zgledu, ki ga je dal »Tomos«; ta se je povezala z avstrijskim podjetjem Hallein v Salzburgu. »Tomos« predstavlja v gospodarskem razvoju koprskega okraja brez dvoma izredno ugodne perspektive in tudi v državnem merilu pozitiven napredek. Dr. O. (Sem iat ija po gotici Gorica ni velika, dolga pa je kakor hudo leto. Ce -iima človek opravka na raznih mestih, o katerih niti ne ve natančno, kje so, potem mu pota požrejo skoraj ves čas, ki ga ima na razpolago. Zadnjič sem hotel na vsak način vtakniti svoj časnikarsko radovedni nos tudi v slovenski Dijaški dom v Gorici. Kje pa je? Navedli so mi ime neke ulice, ki mi ni bila znana, Kako pridem tja? Kar po Kornu naprej. Ker sem se že bližal Kornu, ni po mojem mnenju imelo smisla, da bi čakal na avtobus. Hodim in hodim Ko me s pročelja vogalne hiše porogljivo pozdravi ime zadevne ulice, obstanem začuden: pa to je vendar moja stara znanka — Solkanska cesta s Sveto goro v ozadju. Solkanska cesta itni je zbudila celo morje spominov na krasne čase, ko so zidali solkan ski most, na pijanega ježa v solkansk 'krčmi Lorenzutti, ki se je tako na-srkal novega vina, da je nazadnje za silo premikal le prednji dve nogi medtem ko je zadnji dve kakor prazni vreči vlačil za seboj. Solkanska cesta je bila čista le, ako jo je burja pomela, sicer pa je bila pokrita z debelo plastjo prahu ali pa blata. In kake naj bi bilo drugače, ko je šel po njej ves promet med Gorico in Soško dolino tja gori do Bovca ter po dolini Idrijce in Bače; danes bi na so’kan-ski cesti lahko prirejali nogometne tekme. Prav ta razlika nekdanje in sedar nje solkanske ceste mi je pojasnila tudi razliko med staro in današnjo Gorico. V stari, v dopoldanskih urah ve seli in zelo živahni) Gorici, je prvlado-val na ulicah, v trgovinah in gostilnah slovenski jezik iz Soške doline, Vipave in Brd, medtem ko je popoldan ska Gorica dremala in sanjala v italijanščini. Danes ni več dopoldanske, ostala je, zjutraj in popoldan, le popoldanska Gorica. Srečal sem se torej s svojo staro znanko Solkansko cesto, in kakor se včasih dogodi gospodinji, ko gre nakupovat na trg in se natakne na prijateljico ter v razgovoru o zelo važnih zadevah zamudi obed, tako se je zgodilo tudi meni. Obeda sicer nisem zamudil, ker sem to dolžnost, namreč plačilo za obed, že prej opravil, pač pa sem zamudil čas. Vse to kar sem napisal v zvezi s Solkansko cesto sem razmišljal, ko sem dolgo korakal po nji, namesto da bil se peljal z avtobusom. Slovenski dijaški dom je namreč od zadnje avtobusne postaje še naprej proti Solkanu, v navadni stanovanjski hiši, ki ima spredaj obširno dvorišče in zadaj še večje. Prvo je igrišče za deklice in drugo za dečke, škoda, da je vse golo, nič zelenja, nič cvetlic. Ko gledaš s ceste, ne moreš uganiti, da je za temi pustimi zidovi toliko mladega, veselega življenja: 72 notranjih dijakov in dijakinj ter 50 zunanjih, ki prihajajo tja na pouk ob tretji uri popoldan. Spalnice, kuhinja, učne dvorane, ki so obenem jedilnice, in sploh vsi prostori so vzorno čisti in zelo prikupno urejeni, ozračje v domu se da najbolje označiti z izrazom. pristna slovenska prijaznost. Polna mesečnina za stanovanje in hrano znaša 10.000 lir, ki jo pa, ako se ne motim samo en gojenec plačuje, večini je mesečnina znižana na polovico in nekateri plačujejo še manj. Kljub temu je hrana nekoliko boljša kakor v tržaškem slovenskem domu, kar omogoča goriška prosta cona in obmejni promet z Jugoslavijo, od koder prihaja nekaj mesa, vendar ne mnogo. Gojenci s polno oskrbo so iz goriške okolice, a zastopani so tudi Benečani. Najlepši prizor, ki sem ga videl v Gorici, je bila mladina vsa potopljena v svoje knjige in zvezke v dijaškem domu. Od skrajnega severa sem moral skoraj do južnega kolodvora, k transportnemu podjetju »La Goriziana«, (nekdaj Doljak), ki dela večinoma z Jugoslavijo od koder dovaža drva, celulozo in les. Važen za prevozna podjetja je bencin, ki ga dobivajo v prosti coni po znižani ceni, vendar ne toliko, kolikor ga potrebujejo. Kakor za vse drugo blago po znižanih cenah, tako je vlada tudi za bencin, takoj ko je ustanovila prosto cono, določila za vso cono določeno količino bencina. Od tedaj do danes pa se je število motornih vozil podvojilo, medtem ko je določena koli/čina bejncina ostala Ista. Zaradi tega pride na vsako motorno vozlo danes le polovica od tega, kar je lastnik dobil v začetku. Največje in najvažnejše industrijsko podjetje v goriški prosti coni je predilnica in tkalnica v Podgori s podružnico v Ronkah. (Podgoro so v novejšem času prekrstili v Piedimonte, čeprav imajo velika italijanska mesta še vedno ulice, ki se imenujejo vi a Podgcra). To podjetje je sicer že staro, še iz avstrijskih časov, a kljub temu ga smemo prišteti k onim, ki jih je rojila prosta cona; saj bi danes brez te ne moglo živeti. Prvi hud udarec je dobilo to podjetje namreč že leta 1947 zaradi novih mej, smrtni udarec pa bi mu bila prav gotovo zadala težka kriza, ki je nastala leta 1953 v italijanski bombažni industriji. Ker so -ustanovili prosto cono z edinim namenom, da bi goriško prebivalstvo prišlo do dela in zaslužka, nas ne zanimajo toliko dve milijardi lir, ki so jih potrošili za razširjenje in moderniziranje tovarn v Podgori in Ronkah, pač pa število v njih zaposlenih. To je znašalo leta 1952 2.337, 30. IX. 1956 pa 2.472 v Podgori, ter konec 1953. leta 274 in 30. IX. 1956 376 v Ronkah. Razen tega je zaposlenih še 188 delavcev in uslužbencev v novem zavodu za izdelovanje najlona. Ta zavod, stane druge dve milijardi lir. Torej vsega skupaj so investirali 4 milijarde lir za zaposlitev 3036 delavcev in uslužbencev, to je 1 milijon 317.523 lir za vsako posamezno zaposlitev, še bolj kričeča je razlika med kapitalom in zaposlitvijo, ako vzamemo za primer nove zavode za najlon. Iz tega primera je razvidno, kako velike kapitele požira in kako malo ljudi zaposluje moderna industrija. Drago Godina Cbdolru ^ UTRINKI PLAČE V ROMUNIJI, že 1. decembra je romunska vlada sklenila povišati plače, toda vse kaže, da tudi današnje plače ne ustrezajo življenjski ravni. Po podatkih nekega francoskega lista znaša povprečna delavska plača v Romumijii 600 lejev na mesec; delavčev dohodek se lahko zviša povprečno še za 150-200 lejev, ki jih prejme za razne nagrade. Po uradnem tečaju velja en lej 68 frankov (104 lir); dejanska vrednost leja pa znaša okoli 12 frankov (18 lir). Po uradnem tečaju doseže delavska plača mesečno 40.200 frankov (okoli 61.000 lir), po dejanski vrednosti pa 7.200 frankov (okoli 11.000 lir). Eno jajce stane 1 lej, kg kruha 2 leja, kg mesa 10-14 lejev kg sladkorja 10 lejev, kg masla 27-40 lejev, par moških čevljev 550 lejev. Inženir zasluži 1200 lejev na mesec. Francoski dopisnik pripominja, da si ljudje pomagajo tudi tako, da kuha tpo več družin skupno ter s tem prihrani na izdatkih. Zelo je razvita komisijska prodaja rabljenega blaga. MALA ZEMLJIŠKA POSEST NA POLJSKEM. Na Poljskem je še danes okoli 80% zemljiške posesti v zasebnih rokah; drugih 20% obdelovalne zemlje je v rokah državnih posestev ali zadrug. Kmetijskih proizvodnih zadrug je danes okoli 10.000. Država jih podpira s posojili in z davčnimi ugodnostmi. Hektarski donos na zadružnih iln državnih posestvih je pogo-sto zaostal za donosom, ki so ga dosegli posamezni 'kmetje. Sedanja vlada, ki vedi svojo politiko po Gomul-kovih navdihih, namerava likvidirati tiste proizvodne zadruge, ki se niso obnesle, z druge strani pa okrepiti tiste, ki so pokazale zadostno razvojno moč. Gomulka hoče kmetom dati na svobodno izbiro, ali se odločijo za vstop v zadruge, ali pa hočejo še dalje kmetovati neodvisno. MNOGO JETIKE V SOV. ZVEZI. Sovjetska ministrica Kovrigina je v svojem poročilu pred Vrhovnim sovjetom navedla, da je v Sovjetski zvezi več jetike kakor v zahodnih evropskih državah. Na vsakih 100.000 prebivalcev je bilo v Sovjetski zvezi leta 1955 46,3 je ličnih, v Franciji 32, v Vel. Britaniji 19 in v Združenih ameriških državah 12,3. llllini«llllflllll!!lllll!ll!lllll!llll!IIIIIIW!ll!l!li!lll!IHIIJIIIIIIIIII!lllll|l||!lll|l!|!|||t||||| Cena rabljenih motorjev MOTORJI IN SKUTERJI Guzzi 250 cc Airone 300 tisoč, 500 cc Falcone 350 tisoč, Gilera 150 cc 130 tisoč, 250 cc Nettuno 230 tisoč, 500 cc Saturno 300 tisoč. Benelli od 150 do 180 tisoč, Ducati od 80 do 105 tisoč, Lambretta od 55 do 110 tisoč, Iso od 100 do 110 tisoč, Aermacchi od 100 do 130 tisoč, Rumi 120 tisoč lir. PODRAŽITEV ITALIJANSKIH AVTOMOBILOV? Pariški strokovni listi poročajo, da so se nedavno v Turinu sestali predstavniki velikih italijanskih avtomobilskih tovarn, da bi se posvetovali, ali bi ne kazalo zvišati cen avtomobilom. Predstavnik tovarne »Alfa Romeo« je predlagal, naj bi se cene povišale za 10%. Tovarnarji se niso mogli sporazumeti glede poviška cene. V ZAHODNI NEMCIH so leta 195j izdelali 2,070.000 koles, leto poprej pa 2,160.000. Navadnim kolesom so pričela močno konkurirati kolesa s pomožnim motorjem (mopedi). OLuJc i/iu Miketiču, Srečal sem ga na cesti, ko je korakal po ulici s svojim običajnim, nekoliko flegmatičnim korakom. Povabil me je v svoj atelje, da bi si ogledal novejša dela. škoda, da se je dan že nagibal k zgodnjemu večeru. Barvne slike mnogo izgube brez dovoljne svetlobe, — Miheličeve pa še prav posebno, ker je predvsem kolorist, zelo močan in Izrazit kolorist — brez barve; v črnobelem njegove slike skoro izgube umetniški smisel, žive in sveže so njegove barve, števerjan je svetlorožnat sanjski privid cvetočih črešenj in breskev go-riških Brd. Vendar je realističen z lahkotno poetičnostjo z vso krajevno značilno barvitostjo. Tem nasproti je opomniti na težkob-no krajevno barvitost alpske pokraji ne v žabnici ter okolici Bele peči, ki pa je prav zato enako realistična, nekako tvarna, dasi niso vse podane z enako dognanostjo in močjo. Prišli bi predaleč, če bi hoteli obde lovati vse slike za sliko. Naj opozorirr Tone Mihelič: Bela peč z viško skupino polne sredozemskega sonca in vedrine. Zato razumem nagib, ki ga je vlekel in ga zopet vleče daleč na jug, na sicilsko in neapeljsko, od sonca ožgano zemljo. Čeprav ima sem in tja tudi druge žanre slik, bo pač vedno ostal pretežno krajinar; v krajini se more čisto svobodno razmahniti njegov bujni barvni smisel. Kljub tem sončnim, sredozemskim barvam je vendar v njem kos napol severnjaškega romantičnega hrepenenja — ali so morda te posledica te težnje?-— po zgodovinskih tleh Magnae Graecdae, polne otožnih tisočletnih ruševin antičnih templov, slikovitih ra-zrvanih obal, starih parkov Rima, toskanskih mest, beneških kanalov. Priznati pa treba, da to romantično gledanje čedalje bolj kopni pod vedno bolj kritičnim, realističnim gledanjem, s katerim se loteva barvnih slikarskih problemov. Ce opazujemo eno zadnjih njegovih del, Repentaborsk) dol — morda najpomembnejša njegova dosedanja mojstrovina — tu skoro ni več sledu tega razpoloženja, če tc ni poezija kraške pokrajine v simfoniji sočnih zelenih barv, realistično nepo-isrednr, vendar čudoviito negib/ni po rahlem poenostavljenju barv m tikov Nekaj podobnega bi lahko rekel o Devinskih stenah. Tu je kraški kamen resničen iln pristen kraški kamen v vsej neposrednosti, kakor sem ga redko kdaj videl naslikanega, take realistično tvarnega. Sicer pa je tud; kompozicijski harmonično uvrščer med dva bleščeča in lahkotna elementa morja in neba, lepega sredozemskega neba nad eteričnim prividom daljnih planin. z našega Krasa le še na eno obdelavo Repsntaborskega grebena s cerkvico s severa* dolske strani, od kjer je gotovo najmogočnejši, v vsej jesenski barvitosti. Kot prvi se je res z uspehom lotil tudi nad vse slikovite pokrajine nabrežinskega Brega z divje razrvanim skalovjem in slikovito kraško floro kar je toliko zanimivejše, ker ni šel iskat le široko znanih krajinskih tem. A tudi južno pokrajino danes gleda veliko bolj realistično. Serija krajin iz Benetk in obliž j a nam dokazuje velik napredek našega slikarja, ki se je osvobodil zadnjih akademskih kalupov, že s samo izbiro tem. Tu ne boste več našli obveznih standardnih pokrajinskih scen iz Markovega trga. Lida, Kanalov, palač itd., marveč zapuščene, a slikovite izseke ob kanalu Mazorto, samotne čolne v zapuščenih predelih Murana, Torello pri Benetkah z vsem realističnim lokalnim kolori-tem primorja in Padske nižine z ope-kasto rdečimi, zelenimi odtenki v zasanjani pokrajini. Se vam ne zdi, da je v tem delu krajina nekam prazna? — me nenadno vpraša o svoji 'krajini iz Paestu-ma, slikani pred leti. In tako kritično gleda na mnoge svoje nekdanje romantične kreacije. Zanimiv je nek nov slikarski žanr — vedno v olju — tihožitje v slikoviti obmorski krajini, kjer se bujno raz-mahuje fantazija v vsem barvnem obilju z nenavadno poetičnimi učinki ki kljub realizmu nosi jasne znake — romantičnosti, a sedaj na čisto drugi ravni, z nekakim bajnim priokusom Kakor že na zadnji svoji razstavi se vedno bolj bavi tudi s portretom, v olju seveda. In priznati treba, da z uspehom. Portret Gospodične s slamnikom je lepo posrečena uvrstitev mladega obrazka v cvetoče ozadje. Tu je jasno viden virtuozen krajinar s srečno pridruženo portretno tehniko. V portretu Goričanke se je osvobodil te krajinarske okvirjenosti s psihološko poglobljenostjo obraznih potez samih, V otroških portretih je tudi viden ta razvoj, dasi treba priznati, da ona uvrstitev portreta v pokrajino nikakor ne škoduje portretu, obratno daje mu slikovitosti ter ekspresivne sile Bil sem zelo zadovoljen s svojim obiskom, ki me je duhovno poživel kot posrečena razstava. In res je tu novosti za lepo razstavo. Jelinčič Tone Milielič: Repentabor v jeseni Kreditno zadružništvo in novi italijanski zakon Ko je po prvi svetovni vojni prišlo Primorje pod Italijo, so se italijanski upravniki z nemajhnim začudenjem znašii pred slovenskim narodom, ki je poleg šolstva in kulturnih ustanov, že imel visoko razvito proizvodno, kon-sumno in kreditno zadružništvo. Po vseh slovenskih vaseh v Primorju si naletel na eno ali drugo obliko zadružne dejavnosti. Od dobro urejenih hranilnic in posojilnic z lastnimi domovi, zadružnih kleti, čevljarskih in obrtniških zadrug do gospodarskih društev, zadružnih trgovin in gostiln ter mlekarn, povsod je bil viden napredek slo venskega zadružništva. Raslo in krepilo se je pod vodstovm zadružnih zvez v Trstu in Gorici, čeprav je dežela hudo trpela med prvo svetovno vojno ter se je komaj dvignila iz razvalin vojne- ga opustošenja, se je kaj kmalu spet opomogla in zabrisala hude gospodarske rane. Levji delež je imelo na obnovi dežele prav naše zadružništvo, saj je imelo za seboj že dolgo tradicijo gospodarskih kriz in izkušenj. Imelo pa je tudi svojo pravno osnovo v avstrijskem zadružnem zakonu iz leta 1873, Ta je dajal zadrugam skoraj popolno samoupravno prostost. Po svoji demokratičnosti je prekašal vse zakone in odredbe, ki so jih izdale italijanske oblasti celo v najnovejšem času, to je nad 80 let kasneje. Cvetoči zadružni razvoj je imel za nujno posledico povečano gospodarsko delavnost ob istočasni krepitvi socialne in narodne zavesti zadružnikov, kar je seveda dvigalo tudi splošno politično zavest našega naroda. Porajajočemu se Ko smo svoj čas na tem mestu pisali o tržaških filatelisitičnih zanimivostih, smo predvsem poudarili krizo, ki je prav tako zajela to vrsto trgovine kakor na splošno vso ostalo. Teda nji položaj se danes bistveno ni izboljšal. Mrtvilo je v glavnem ostalo isto; polet in živahnost prometa otežujejo vedno iste javne dajatve kakor n. pr. dohodninski davek, razni občinski davki, ki so ostali nesprememjeni. Foileg tega pritiska na 'tržaške filateliste še huda konkurenca. Ta je prisilila dva znana tržaška trgovca — filatelista na likvidacijo. Videti pa je, da sta se dvignila dva nova, ki bosta poskušala to varljivo srečo. Dejstvo je, da je za tržaški filatelistični trg deset trgovin s filatelijo preveč. Verona ima na primer s 70.000 prebivalci samo enega trgovca — filatelista. Nekdanje tranzitne, posredovalne ter deloma samostalne filatelistične vloge pod Zavezniško vojaško upravo danes ni več na Tržaškem. 2a mamke te eedne Solj zanima mladina Kriza v tržaški filateliji - Znamka do znamke premoženje JUGOSLOVANSKE ZNAMKE TEŽKO NABAVIŠ Z Jugoslavijo se trgovina znamk nikakor ne more razviti. Jugofilatelija še vedno vztraja na svoji stari emisijski in prodajni politiki; ta pa je v nasprotju s prakso svobodne trgovine na tem področju. Zlasti ovira dejstvo, da je v Jugoslaviji omejena nabava filatelističnih znamk, tako da često v prosti prodaji ni mogoče fcompletirati kake važne serijske vrednote, zaradi česar postane cela serija takorekoč brez vrednosti. Filatelisti se zato morajo »poluradno« obrniti na Jugofilatelijo za nabavo manjkajoče vrednote. Ako ta slučajno ne razpolaga več s to vrednoto, filatelistu ne preostane drugega kakor čakati, vztrajno iskati drugod ali pa razprodati nepopolno serijo. Zaradi takih zelo pogostih nevšečnostih se tuji filatelisti izogibajo jugoslovanskih znamk. Druga tudi zelo tehtna ovira za razpečavanje jugoslovanskih znamk v 'inozemstvu je službeni tečaj dinarja, ki je uradno določen na osnovi: en dinar velja 2,8 lire, dočim notira dinar na prostem trgu v Trstu 0,86 L. Vse to bi se dalo odstraniti; če je namreč mogoče tržaškemu filatelističnemu trgovcu nabaviti poljubne znamke od trgovca iz Moskve, zakaj bi ne bilo to mogoče takisto dobiti od Jugo-filatelije iz Jugoslavije? Takšne omejitve prizadevajo škodo Jugofilateliji sami. Jugoslovanske znamke so do sedaj bile vedno lepe, okusne in umetniško izdelane ter jih filatelisti radi kupujejo. Nadalje bdi Jugofilatelija morala poskrbeti tudi da bi znamke tiskali z nižjo nominalo, ker so dosedanje previsoke in preveč bremenijo filateliste ter težiti za tem, da bdi se tiskale znamke predvsem glede na potrebe frankiranja pisem za domači in inozemski poštni promet, a ne — kakor se često dogaja — v špekulativne namene. To filateliste na svetovnih tržiščih odvrača od kupovanja in zbiranja. S tako znamko se izgublja prvotni smisel filatelije: redkost in vrednost znamke. Pa vrnimo se k razmeram na tržar škem filatelističnem trgu. Povedali smo, da je v Trstu še deset aktivnih trgovcev — filatelistov ter kakih 30(1 drugih filatelistov. Ce bi vsaki porabil mesečno 5000 lir za nabavo znamk, bi znašal letni promet okrog 18 milijonov lir. Tako bi prišlo na vsakega tr- govca okrog 2 milijona letnega prometa. Ce odbijemo še zasebno trgovino v filatelističnem krožku, v kavarnah in po hišah, se bo ta vsota še znatno zmanjšala. Kljub temu pa finančni urad to vsoto prav rad podvoji ali potroji in odmerja dohodninski davek od prometa, ki ni realen. ZNAMKE NAJ BODO NA UMETNIŽKI VIŠINI Za tekoče leto je več držav kakor Nemčija, Franclja, Jugoslavija, Rusija, Poljska itd. naznanilo programe novih emisij. Ti programi so zelo pestri in bogati. Izšlo bo večje število raznovrstnih znamk. Med filatelisti vlada začudenje, da tudi Italija še ni objavila svojega programa. Tako edino italijanski filatelisti še ne vedo, kaj bo novega natiskanega v tem letu. Tudi glede izdelave znamk kritizirajo filatelisti italijansko poštno upravo, češ da se ne potrudi, da bi znamke dosegle umetniško in okusno izdelavo. V tem .pogledu, jo prekašata celo republika San Marino in Vatikan, in to kljub dejstvu, da se znamke tiskajo v enem in istem tiskarskem zavodu v Rimu. Druge pritožbe pa zadevajo organizacijo razpečavanja znamk. Zgodilo se je, da ob času zimske olilmpiade v Gortini ni bilo mogoče na več mestih dobiti kompletnih serij, izdanih za zimsko športno olim-piado. Prihodnja olimpiada bo leta 1960 v Rimu. Poštno ministrstvo ima torej dovolj časa za proučitev vprašanja emisije, kakovosti znamk in organizacije prodaje. Običajno naznanijo vna- prej novo izdajo znamk. V zadnjem času pa se dogaja, da kljub naznanilu nova izdaja ne zagleda svetlobe dneva. Zakaj to? Ni znano. To se je zgodilo z znamkami »Motore a scop piio« in »Proslava železnice«, Usi so bile že davno naznanjene, a jih še vedno niso izdali. Zdi se, da v Rimu malo dajo na znamke, zlasti na njihovo kakovost čeprav bi bilo pričakovati obratno, ko je vendar Italija dežela umetniških tradicij in okusa. Filatelisti menijo, da bi italijanska poštna uprava morala pritegniti k emisijskim predpripravam 'tudi filateliste, trgovske izvedence ki se razumejo na organizacijo razpečavanja znamk. Ti bi lahko pripomogli k odstranitvi dosedanjih hib, 'ki jih povzročajo nefilatelistični razpečevalci. TRIDIMENZIONALNE ZNAMKE Med italijanskimi izdajami v tem letu naj omenimo tridimenzionalno znamko po 60 in 25 ‘lir, ki proslavlja vstop Italije v Združene narode. Na znamki je včrtan globus, ki ga je moč videti s posebnimi naočniki iilz papirja v treh dimenzijah. Ti naočniki so priloženi k izdaji in vračunani v ceni. Ta ideja je nova in je predmet splošne pokvale, zlasti ker je to prvi poskus take vrste v filateliji. Letos v januarju je izšla tudi nova znamka po 25 lir »Varčnost«, na ka» teri je vrisana kot simbol občinska hranilnica v Rimu in poštni ček. Znamka je okusna in lepe barve. Naklada omenjenih dveh izdaj je precej visoka; toda ministrstvo je še ni objavilo. V Jugoslaviji so v programu nove izdaje industrijskih znamk, namreč razni pokrajinski motivi in gradnje. Serija bo imela do 2.1 vrednosti; med temi bo ena celo po 500 dinarjev. Po leg tega so predvidene nove izdaje iz športa, cvetja, narodne noše, zdravil nih zelišč, kar je pravzaprav nadalje vanje že izdanih tako imenovanih tematskih serij. Najbrž pa bodo tiskali še kaj drugega — mislijo izvedanci. Takšne emisije so za filateliste veliko breme, ker so serije predrage, to je 350 do 500 dinarjev ena. FILATELISTIČNE RAZSTAVE H koncu naših filatelističnih razgovorov naj omenimo še filatelistične razstave, ki se prirejajo vsako leto po vseh večjih italijanskih mestih. Na teh razstavljajo svoje dragocene zbirke domači in zunanji filatelisti. Njihov namen je spoznanje zbirk in medsebojno seznanjanje filatelistov. Za najboljše zbirke, dajejo nagrade in kolajne. Na razstave prihajajo trgovci iz vse Italije, a tudi iz tujine. Navadno razprodajo precej filatelističnega blaga. Zelo znane razstave so v Rimu, v Ric-cione — Riminiju, Benetkah, Florenci, Milanu, Veroni in Meranu. V zadnjem času dajajo filatelisti prednost tako imenovanim tematskim izdajam. V motivih prevladujejo ladje, letala, cvetje, zemtjepisje, znameniti možje itd. Zanimanje za filatelijo raste zlasti pri mladini. Razne pobude za štednjo najdejo zelo primeren odziv v zbiranju znamk, zlasti v vrednejših; z vztrajnim zbiranjem si človek lahko pripravi za stara leta znatno premoženje stalne in nespremenljive vrednosti. Poleg tega pa filatelija širi kulturno obzorje ter vzpodbuja mladino k umetniškemu razmotrivanju; hkrati dviga smisel za lepoto in okus. — C — fašizmu to ni šlo v račune. V svoji ne izmerni oholosti je v neodvisnih zadružnih ustanovah videl veliko nevarnost za svoje politične cilje. Zato je začel načrtno ovirati naš gospodarski razvoj, ki je imel trdno hrbtenico prav v našem razvitem zadružništvu. Fašisti so najprej imenovali komisarja zadružnima zvezama v Trstu in v Gorici po svetopisemskem reku: »Udaril bom po pastirju in čreda se bo razkropila«. In to načelo so potem izvajali v majhnem tudi proti posameznim zadrugam. Sledili so komisarji-likvidator-ji, ki so se pasli kot konji turške vojske po cvetočem slovenskem zadružništvu. Iz splošnega potopa so se rešili le redki slovenski kreditni zavodi; vendar so se morali prilagoditi novim določbam fašistične vladavine, ki so naše za družne ustanove spreminjale v italijanske banke. Po začetni »rokovnjaški« dobi se je fašizem nekoliko unesel, misleč, da je ustrahoval svoje državljane. Ko je pripravljal svoj korporativni ustroj, je prišel do zaključka, da bi se dalo tudi zadružne ustanove kakor banke koristno vključiti v gospodarsko delavnost vsemogočne avtarhične države. Tako je leta 1936 zagledal luč sveta neke vrste italijanski kreditni zadružni zakon (Or-dinamento per le Casse Rurali ed Ar-tigiane). Iz njega diha popolna podrejenost zadružnih ustanov vsemogočnosti države. Zakon je predstavljal pravo nasprotje avstrijskega zadružnega zakona prav v vseh pogledih. Medtem ko daje zadnji vso oblast redno izvoljenim predstavnikom zadruge glede u-prave in popolnega razpolaganja z zadružnimi sredstvi in imetjem, razveljavlja fašistični zakon dejansko vsako zadružno samoupravo. Avstrijski ni poznal neposrednega nadzorstva po državi, fašistični pa daje med drugim državni emisijski banki (Banca dTtalia) celo pravico do imenovanja dveh svo jih nadzornikov pri vsaki kreditni zadružni ustanovi. Da so se italijanski gospodarstveniki vedno malo zanimali za zadružno gospodarstvo, dokazuje tudi to, da je ostal ta tipično fašistični zakon v veljavi vse do meseca avgusta leta 1955, to je kar dvanajst let po padcu fašizma. Tudi z novim zakonom (št. 707 z dne 8. avg. 1955) so le malo spremenili fašistični zakon iz leta 1936; novi zakon nikakor ni demokratičen. Že pri površnem pregledu njegovih določb dobiš vtis, da je zakon pripravil človek, ki je prespal drugo svetovno vojno. Odpravil pa je veliko samoupravno oviro za razvoj zadružništva, to je imenovanje nadzornikov po italijanski banki. Nekatere določbe starega zakona pa je celo poostril. Tako je na primer pri kreditnih zadrugah z omejeno zavezo zvišal obvezni polog dela hranilnih vlog v državnih vrednostnih papirjih od dosedanjih 10 kar na 20%. S tem je de- jansko omejil pravico do samostojnega razpolaganja z zadružnimi sredstvi za eno petino. Sodobni zadružni zakon bi moral težiti za popolno samoupravo tovrstnih zadružnih ustanov, brez vseh birokratskih ovir, nadzorstva in vmešavanja v zadružne posle, saj že omejeno jamstvo, še bolj pa seveda neomejeno, sili upravnike k skrbnemu gospodarstvu. Zastarelo pojmovanje vloge zadružništva, ki ga odkriva novi zadružni zakon ne ustreza naši zadružni misli, ki se je izoblikovala v skoraj stoletni tradiciji slovenskega zadružništva. Ta prelom s tradicijo in prakso seveda ovira razvoj našega kreditnega zadružništva. Zato ne dohitevamo več v tem pogledu visoko napredne Dance in drugih severnih narodov. Po tej dobrohotni kritiki naj omenimo, da sta olajšav novega zakona deležna oba slovenska kreditna zavoda na Tržaškem ozemlju, to je hranilnici in posojilnici na Opčinah in v Nabrežini. Njun razvoj kaže razveseljiv nepredek. Po novem zakonu so odpadli nadzorniki, ki jih je doslej imenovala emisijska banka. Zdaj lahko spet, kot pred letom 1936, sami izvolita ves nadzorni odbor izključno iz vrst svojih članov. Ker sta ustanovljeni obe na načelih neomejene zaveze ali jamstva, sta se tudi izognili poostrenim določbam novega zakona o pologu ene petine hranilnih vlog v državnih vrednostnih papirjih. Kakor doslej bosta morali tudi v bodoče obvezno kupovati vrednostne papirje le v razmerju ene de- setine prejetih vlog. Nadzorstvo italijanske banke nad poslovanjem kreditnih zadrug se zdaj vrši pismeno, in sicer tako, da posojilnice predložijo banki razna tromesečna situacijska poročila letne bilance, zapis nik rednega občnega zbora ter članski seznam. Zadružni kreditni zavodi morajo na željo banke dajati vsa potrebna pojasnila o gibanju raznih računov, posebno o jamstvu, trajanju papirjev, naložbah itd. Ob zaključku naj še ugotovimo, da je Italijanska banka na podlagi fašističnega zakona onemogočila vse poskuse, ki so jih Slovenci napravili po drugi svetovni vojni, da bi v Trstu u-stanovili zadružni kreditni zavod. Ali je Banca dTtalia po sklenitvi londonskega sporazuma in po izglasovanju novega zadružnega zakona menjala svoje gledišče? -Er II FRANCOSKA TOVARNA ALUMINIJA V AFRIKI V Francoskem Kamerunu v mestu Ediji so nedavno odprli prvo veliko tovarno aluminija v Afriki. Ko bo stekel ves obrat v letu 1959, bo tovarna proizvajala 45.000 ton aluminija na leto. Rezerve boksita v bližini bodo dopuščale celotno proizvodnjo 40 milijonov ton aluminija. Kot pogonsko sredstvo bodo uporabljali tudi zemeljski plin. Tri •umi ^1'a; •otia freje tod 'M fila too] ftoi trid( (ovit folij Po h j Uiti; * nj Pilo Ped (Veti ah 'ka. le8a »no Ene talij 'arh »vu listi 'v ti fide Ped 'i ti Ulij iled ača letu ivt0 •Hz] a z Pu, 11 Ni kirj lan Iruj lov lica 'raj 'd lem Pnii %t b v l*er lov ' vi lov rrž; % tl.8f T, ike in»i leri, K Kok; klva bta »a j la j r vi loTp tljo kit leže "Pij 'ki Si “ate Sj »tar fače is Pe tod Si Pleč Vil, kle\ fkej ke, Slez M toki *v0j It toei 8oVl lep tose z v$ lije, vMt le«, ®a ‘voj [C0 R toči Ptin ‘tl tok tole Pru Piši Kr Nlf .K' ktrii ki N ! k j ’ijs "Po S s Pii