Štaierske vesti. I JOSIP SCHELIGO. I Dne 11. t. m. je umrl v Mariboru tovariš Josip Scheligo, nadučitelj v pokoju, v visoki starosti 76 !et. — Blagi pokojriik je bil zaveden slovenski učitelj, ki je vse dolgoletfto in uspešno delovanje posvečal blaginji slovenske mladine in slovenske domovine. Bil je izvrsten učitelj in vzgojevalec. — Bodi mu ohranjen trajen spomin I — Cenjeni njegovi rodovini naše iskreno sožalje! —š— Poročll se je tovariš Martin Vrečko, učitelj v Šoštanju, z Minko Murščevo. Obilo sreče! —š— Od Drave nam pišejo: Mnogo naših spodnještajerskih slovenskih učiteljev se bojuje na fronti. a dosti jih je zaposlenih tudi v zaledju. Vsepovsod pa so na mestu ter store do pičice svojo dolžnost.. Nismo še slišali, da bi bil kateri v vojaški suknji delal nečast svojemu stanu. Nasprotno! Slišali smo in imamo dokaze v to, da so v polni meri uporabili sile svoje v dobro očetnjavi. — Le ponekod nečejo tega priznati in tudi — nemški kolegi tozadevno čudno postopajo. A mi vestno registriramo vse in pride čas, ko bomo numerično dokazali, kdo je delal, kdo ne, kdo je bil mož in kdo ne. — Nič strahu! Kdor, je do skrajnosti ob vojni dal vse svoje kot S 1 ovenec, ta se nima bati nikoli kritike; on lahko gieda vsakomur jasno v oči! — Zato pa le tiho, vi trajni obrekovalcil Pride čas in ta vse odbije. — š— Razpis učiteljsklh mest. Kakor zvemo iz neinških učiteljskih listov, se potegujejo nemški štajerski tovariši za razpis vseh učiteljskih in voditeljskih mest ter utemeljujejo to svojo zahtevo s trditvijo, da trpe škodo posebno zaostali padlih, ki še niso bili stalno nameščeni, ker ne dobijo pokojnine, ter da se godi krivica tistim, ki lmajo že več službenih let, pa ne morejo postati voditelji. — Dobro bi bilo, ko bi s^ tudi slovensko učiteljstvo oglasiio toza- deviT0* ^a'° setn se naPot*'i ^a Povem svoje, ozirotn " mnenie tovarišev vojakov, s kattrimi sem se ° tem P°g°varJaI* Sem Proti temu da bi se za V0Jno razPisala moška učna' mesta, kt:r fem .P^Pri^n, da bi se velikemu številu Jovansev vojakov zgod.la kriviča. Kako pa se ^ poteguje tovariš iz bojne črte za mesto, ltvko Pa,sele °"1'..k' se nahaja v ujetništvu v daljm Sibmji? Sicer trdijo nemški tovariši, .da b/.se °zira!° na vse ter bi ne bilo treba vlsg^** običajmh prošenj, ampak bi se prijavile le pC ."OP1^; nicah, oziroma bi lahko vlagale priDsa]e tu-i žen.e učiteljev vojakov. Stvar je videti sicer lepa, a kaj porečejo samci. Kdo more vedeti za njih mnenje, kako mesto bi jim ugajalo in za katerega bi se potegovali? Bojini se jako, da bodo tisti, ki se nshajajo v zaledju ter bodo bmsiii pete in pritiskali kljuke, dobili lepa mesta, a oni pa, ki se žrtvujejo za domovino ter jim ni mogoče preprečiti kakih zahrbtmh korakov, pa bodo vrnivši se morali zadovoljiti se s tem, kar bo preostalo drugim. Še en pomislek proti razpisu posebno za nas deželane! Vsak si je na zadnjem mestu dobil ljudi, ki ga oskrbujejo z najpotrebnejširm živili; koga pa si naj išče v novem kraju, v drugih razmerah mcd nep6znanimi ljudmi? To dejstvo bi marsikaterega zmožnega in delavnega učitelja odvrmlo potegovati se za kako novo mesto, ki bi mu sicer bolje prijalo Razmere v mestu so v tem oziru druge, kjer so posamezniki navezani edino na razne nakaznice, na podlagi katerih se pehajo za potrebni živež. Kaj pa porečemo k stroškom, nastslim po eventualni se.itvi, kdo bi mogel te pri sedanjih dragih časih poravnati? Gotovo so ^'¦¦sega obžalovanja vredni zaostali tovariši, \-\ še niso bili definitivni, a mislim, da je ^ejj prav malo, mogoče kje v Gradcu; manj usmii