GLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Gorenjskem tisku je vlak speljal k 2adnjih štirih mesecih bomo naredili toli-\tu{ smo dosleJ v osmih mesecih, je proiz-IS učinke naložbe — nove tiskarne — nasedal direktor Edvard Jurjevec. stran 3 ___ Slavje heavy metala Začelo se je glasno in udarno, kot se za heavy metal spodobi. »Težkometalna« publika je hvaležno sprejela že prve akorde. Vse je kazalo na dobro zabavo. stran V jeseniški občini so že cepili večino goved in ovac Zvezni komite za kmetijstvo je sprejel več ukrepov za preprečitev prenosa slinavke in parkljevke iz Italije v Jugoslavijo. Ni problem samo denar Kranj, 12. septembra - Zbor Petek banke GorenJske 3e v uPravn potrdil predloge samo- ti --."ega sporazuma o ustanovi t^Jubljanske banke, Temeljne e Gorenjske, elaborata o iz -jevanju pogojev za obstoj Tenovi ne banke Gorenjske glede na in k Zakon 0 temeljih bančnega Kreditnega sistema ter statuta grenjske banke. Zbor je sklenil, in Jf rok za sPre3em sporazuma b0 h °rata 30- oktober' statut pa dokončno sprejet na nasled-™ zboru banke. banutn0 pa na seJah organov ^.nke ni največji problem prido ai^an3e in razdeljevanje denarja, tudi udeležba. Petkov stoT ^ bil za las sklepčen, Prazni ^ 1 Pa samevajo tudi na sejah ^gih organov. Predsednik zbo- bai ' °citno ra k organov- Predsednik zdo-banke Gorazd Trček je imel rilu razl°ge. da je na to opozo-Kar na petkovem zasedanju in Pozval ' kžbi. k večjemu redu in ude -jk stran 7 Prijavljenih kar dva tisoč veslačev Blejci bodo prireditelji trinajstih mednarodnih veslaških FISA prireditev za veterane in veteranke. V petek in v soboto bo na Blejskem jezeru več kot dva tisoč veslačev in ve-slačic. stran 8 Velika tridnevna letalska prireditev — Razvoj, sposobnost, moč, znanje in izurjenost so tri dni ob koncu minulega tedna na Brniku simbolizirali spomin na 100-letnico rojstva pionirja našega letalstva Edvarda Rusjana. Enkraten in nepozaben na doslej največji letalski prireditvi pri nas pa je bil nastop vojaških pilotov iz akrobatske skupine Leteče zvezde. O prireditvi poročamo na 6. strani. — A. Ž. — foto: F. Perdan Kdo nam deli plače Sporne so plače, sporno postaja tudi ravnanje z njimi. V mislih imamo listke, na katere zdaj občinske vlade pritiskajo štampiljke, da jih kurirji nesejo k državnemu kontrolorju, kjer čaka izplačilni nalog. Da bi »zatrli« previsoke plače, je namreč sprožen mehanizem Službe družbenega knjigovodstva; delovni kolektivi morajo po mnenje k občinskemu izvršnemu svetu, . preden izplačajo osebne dohodke. Služba družbenega knjigovodstva kot kontrolor pretoka družbenih sredstev po zakonu vsebinskih pristojnosti nima, mnenje občinskega izvršnega sveta pa ni upravni akt. Torej je ravnanje zakonsko zelo sporno. Vse torej kaže, da nezakonitost preganjajo na nezakonit način, da je to vračanje na tako ali tako spet dobro shojeno administrativno pot, da je odločanje v delovnih kolektivih privolilo v najnižjo točko samoupravljanja, odkar je bilo uvedeno. Palica, ki tepe na počez, je krivična zlasti za tiste, ki so dobro gospodarili, ki so kupovali nove stroje in gradili z lastnim denarjem, ki so imeli visoko akumulacijo že v zadnjih letih, zdaj pa je ne povečujejo. Takšno ukrepanje na počez tudi ne upošteva različne dinamike ustvarjanja dohodka in rasti osebnih dohodkov. Ali pa, če vzamemo najbolj banalno stvar: avgustovske plače so bile vendar višje že zaradi julijskih kolektivnih dopustov. Statistika je pač povprečje, ki na skupni imenovalec spravi razlike, odstopanja navzgor in navzdol. Ukrepanje na počez pa neguje le splošna statistična in indeksna povprečja. Seveda pa zgolj s pritiskanjem na plače naše stabilizacije ne bomo rešili, saj imajo le 3- do 10-odstotni delež. Glavnina problemov je torej drugod. M. Volčjak S^gčanje gorenjskih tekstilnih delavcev in upokojencev Predstavitev tekstilcev ^r&nj, 15. septembra — V soboto, 20. septembra, bo v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju S^fanJe gorenjskih tekstilnih delavcev in upokojencev, ki bo posvečeno 50-letnico velike e«sti//ie stavke v Kranju. Ob tej priložnosti bomo v petkovi številki Gorenjskega glasa tek-J/!cem namenili posebno pozornost. Na dvanajstih straneh bomo predstavili vse gorenjske tekstilne tovarne, v pogovoru s Slavkom Zalokarjem, direktorjem Tekstilindusa, aktualne V?*kleme in težave tekstilcev, manjkal ne bo spomin na veliko tekstilno stavko v Kranju pred i^teti, podrobneje pa bomo pisali o prvem proizvodnem tekmovanju slovenskih tekstilcev, ki to bilo minulo soboto. Tromeja ft Mi pravimo 1508 metrov visokemu kopastemu vrhu nad Ratečam Peč aliTromeja, Italijani Monteforno, Avstrijci pa Dreilandereck Vsi * imamo v mislih vrh, ki je nekaj posebnega med vrhovi srednje Ev-£Pe. Ni visok, niti najmanj težko dostopen igra pa pomembno^Og0 ZT**11! da so njihova zgodovinska porekla i^.iv.i.u, • *c6 in tudi sistemi, v katerih živijo. Tromeja jih osvobodi teh bremen P Ponudi prostor prijateljstvu in sožitju. Tromeja med Italijo, Avstrijo EJugoslavijo že skoraj desetletje ni več samo hladen mejni kamen, »^kršnih je sicer še nekaj v Evropi, ampak je predvsem stičišče ljudi, j^dorkoli je bil vsaj enkrat na srečanju na Peči, je moral spoznati, da °J"ak do prijateljstva in sodelovanja ni težak, da pa je treba imeti le ekaj dobre volje in moči, otresti se škodljivih predsodkov. In število ljudi, ki so doživeli ta utrip prijateljstva, je iz leta v leto eč. Veliko med njimi je mladih, ki na svoji koži niso okusili grenkobe vraštva, veliko pa je starejših, ki zaradi izkušenj zgodovine še bolj nijo prijateljstvo. Prav nikogar na nedeljskem pohodu na i.romejo ni j'otilo, če se je Korošec za vzpon na tromejo odločil z naše strani, če je ."goslovan želel enkrat za spremembo na vrh iz Trbiža in če je Itali-Fj* izbral pot iz Selč na Koroškem. Samo dobro in napredno so raz-!/*lsljali ljudje v Kranjski gori in Ratečah, v Podkloštru in Trbižu, ko 7^ edinstveni zimski športni manifestaciji, Teku treh dežel, dodali še Po'etni pohod na tromejo. J. Košnjek Bogdan Jug svetovni padalski prvak Ankara — V Ankari se je končalo svetovno prvenstvo v padalstvu. Dosegli smo izjemen uspeh, saj je leski padalec Bogdan Jug, star 22 let in zaposlen v Verigi Lesce, postal mladinski svetovni prvak v skokih z 800 metrov. V moštvenem tekmovanju Jugoslovanom ni uspelo ubraniti drugega mesta Z zadnjega svetovnega prvenstva. Sprva je kazalo na kolajno, potem je sledila serija slabših skokov in naše moštvo je bilo deseto. Zmagali so padalci Sovjetske zveze. -dh odpira novo prodajalno s tekstilom Kranj, 15. septembra — Gorenjske tekstilke so najspretnejše, lahko rečemo po sobotnem prvem proizvodnem tekmovanju slovenskih tekstilcev, ki je bilo v kranjskem Tekstilindusu in škofjeloški Gorenjski predilnici. V predenju bombaža je zmagala ekipa Tekstilindusa (Dev-ka Jovanovič, Draga Šešič in Romana Balažič), v predenju volne ekipa Gorenjske predilnice iz Škofje Loke (Mara Josipovič, Kati Jozič in Joža Jenko), v tkanju bombaža ekipa Tekstilindusa (Senada Tufek, Ljudmila Kalan in Edina Kurbegovič). Tekmovanje v tkanju volne pa je bilo že v petek v Novem mestu, kjer je zmagala ekipa novomeškega Novoteksa. Foto: F. Perdan ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske OD MERKUR kranj v stolpnici S—Dna Jesenicah, C. maršala Tita 47/a DANES ob 10. uri! Vabljeni PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Fidel Castro v Beogradu Beograd — Našo državo je na povabilo predsedstev SFRJ in CK ZKJ obiskal kubanski državni in partijski voditelj Fidel Castro. Pogovarjal seje s predsednikom predsedstva SFRJ Sinanom Hasanijem in predsednikom predsedstva CK ZKJ Milenkom Renovico. Glavne teme pogovorov so bile sodelovanje med državama in partijama, žgoči problemi v svetu in naloge neuvrščenega gibanja po vrhunskem srečanju v Harareju. Proizvodnja se še zmanjšuje Ljubljana — Slovenska proizvodnja še naprej peša. Avgusta letos smo naredili skoraj za poldrugi odstotek manj kot v enakem lanskem obdobju. Pa tudi primerjava letošnjih prvih sedmih mesecev z lanskimi ne kaže dosti boljše slike. Med 33 deiav- nostmi jih je kar 18 takšnih, ki so naredile letošnjega avgusta manj kot lani. Nazadovanje je zlasti očitno pri papirničarjih, gradbenikih, čevljarjih, izdelovalcih gradbenega materiala, v premogovnikih in predelavi nekovinskih rudnin. Dobro pa poteka prodaja, predvsem doma, zato so zaloge manjše. Uvajanje kabelske televizije Ljubljana — Republiški komite za informiranje je obravnaval položaj in prihodnost kabelske televizije v Sloveniji. Sprejel je izhodiščni dokument in menil, da je treba te stvari zakonsko urediti. Pri nas si je kabelska televizija že odprla vrata. Do konca leta bo v Sloveniji deset tisoč priključkov, v državi pa petkrat več. Pri razvoju kabelske televizije pa bo treba upoštevati tudi zakonodajo s področja urejanja prostora. Jubilej Gozdarske hranilno-kreditne službe Kranj — V petek so v Preddvoru proslavili 15-letnico Gozdarske hranilno-kreditne službe Kranj. Ob tej priložnosti so podelili plakete in priznanja GHKS. Plakete so prejeli Stanka Aljan-čič, Jože Derling, Janez Gaberc, Temeljna banka Gorenjske, Franc Likar, Miloš Martinovič, Martin Novak, Minka Pernuš, Gašper Polajnar, Jože Porenta, Ludvik Verbič, Leopold Zupan in ZKHS Slovenije. Dobitniki priznanj pa so Vlado Bernik, Viktor Bešter, Milan Ceferin, Slavko Demšar, Vilma Gros, Než-ka Jane, Mirko Kavar, Franc Meglic, Zorka Orehar, Anton Pintar, Ivanka Pleško, Anton Podlupnik, Franc Potočnik, Anton Pušavec, Jože Ribnikar, Alojz Setničar in Janez Štros. V kulturnem programu so sodelovali kvartet Spev in Jože Vunšek. Na sliki: direktor GG Kranj in GHKS Miloš Martinovič podeljuje plakete in priznanja Jožetu Porenti, Antonu Pintarju in Antonu Pu-šavcu. (jk) — Foto: F. Perdan Drugačnost otrok v naši osnovni šoli Bistri učenci še prikrajšani Ljubljana, 16. septembra — Jutri in v četrtek bo v Ljubljani strokovno posvetovanje z naslovom Drugačnost otrok v naši osnovni šoli, ki ga pripravlja Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Posvečeno bo vprašanju, kako v naši osnovni šoli obravnavamo drugačne, izjemne otroke, ki se od povprečnih razlikujejo po svojih psihičnih in telesnih ter socialnih značilnostih, vendar ne toliko, da bi morali obiskovati posebne šole ali zavode. Zaradi svoje izjemnosti potrebujejo ti otroci posebno pozornost in obravnavo, ne smemo pa jih izločiti iz normalnega vsakdanjega okolja. Na posvetovanju se bodo našle številne praktične izkušnje prosvetnih delavcev. Škoda je, da bi dobre rešitve ostale zaprte za vrati posameznih šol, medtem ko se drugje še ubadajo z vprašanji, kako napraviti prve korake na tem področju. V naših osnovnih šolah ni tako malo otrok, ki so »mejni primeri« in rabijo za uspešno napredovanje več časa ter pomoči, kot mu jo lahko da učitelj v razredu s tridesetimi učenci in obsežnim učnim načrtom. Za vse te probleme neobčutljiv specialni pedagog je tudi strokovno bolj primeren za pomoč manj bistrim učencem. Škoda je le, da za tako poglobljeno delo v večini šol nimajo specialnih pedagogov. Izkušnje ene od kranjskih primestnih šol kažejo, da učenci, ki jim na nižji stopnji več let zapored pomaga specialni pedagog, na višji lahko shajajo brez njega. Žal pa se v šolah še vedno spopadajo tudi s povsem odvečnim problemom, kako prepričati starše, da je njihov otrok drugačen in da potrebuje drugačno obravnavo. Niso redki starši, ki hočejo sami sebi dopovedati nasprotno, s tem pa otroku samo škodujejo. Na ljubljanskem posvetu bodo spregovorili tudi o nadpovprečno bistrih učencih, za katere lahko trdimo, da so v šoli še vedno zapostavljeni, tako v primerjavi s povprečnimi kot podpovprečnimi otroki. Šole jih sicer morajo zaposliti njihovim sposobnostim primerno, vendar pa imajo za to večinoma še premalo volje in preslabe materialne razmere, laboratorije, računalnike in podobno. O odkrivanju, spodbujanju in spremljanju nadarjenih učencev bo na posvetu spregovorila tudi Jana Artač s sodelavci iz šenčurske osnovne šole. H Jelovčan GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej 2alar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena Jelovčan (Škofja Loka, kronika), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Dušan Ilumer (šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija). Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda in računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1986 je 2.600 din. ZSMS, do vidnih družbenopolitičnih delavcev loške občine. S svojo prisotnostjo bodo prireditvi dali pečat pomembnosti in dokazali, da jim vendarle ni mar, kaj počne loška mladina. H. Jelovčan Udarniško za krajevni praznik Podljubelj — Svoj krajevni praznik so Podljubeljčani letos praznovali delavno. V dveh dneh, ki so ju določili za delovno akcijo, so uredili 3 km poti skozi vas — dovažali so pesek, popravljali bankine, čistili vodotoke in brezine. V akciji je sodelovalo prek 50 krajanov. Ves teden pa so se vrstile tudi športne aktivnosti: krajani so se pomerili v streljanju, odbojki in nogometu, gasilci pa so pokazali svoje protipožarne spretnosti. V soboto, 13. septembra, je bila v Podljubeljtf krajša slovesnost, kjer so prebrali športne rezultate in razglasili najboljše športnike, najzaslužnejšim krajanom pa so podelili priznanja. Sledil je zabavni program; kegljači so kegljali za srnjaka, za dobro voljo pa je igral domači ansambel PLEKATO. D. D. Milivoj Perkon, predsednik loške mladine Mlade iztrgati iz gostiln Škofja Lokau12. septembra — Konec meseca, 26. septembra, pripravljajo v Skofji Loki prireditev Mesec mladih občine Škofja Loka. Mladi bodo videli, kako lahko koristneje preživljajo svoj prosti čas kot v gostilnah in na divjih vožnjah z motorji. »Vsebino akcije, ki bo prva te vrste v Jugoslaviji, smo v grobem že izoblikovali. Zlasti mladim, ki so zapustili osnovnošolske klopi in se otresli mentorstva, želimo pokazati, katere društvene dejavnosti so v Škof ji Loki, v katere se lahko vključijo,« je povedal predsednik občinske konference ZSMS Milivoj Perkon. Vabilu za sodelovanje na prireditvi Mesec mladih, ki bo 26. septembra na Mestnem trgu ali v športni dvorani, če bo slabo vreme, so se odzvala vsa društva, razen enega, ki so povedala tudi s svojimi predlogi, kako prireditev napraviti čim bolj bogato in zanimivo. »Alpinistični odsek bo razstavil tri višinske šotore, s svojo opremo za spuste v jame bo sodelovalo jamarsko društvo, taborniki bodo postavili šotora in pokazali dve obliki kresov, gasilci bodo prišli z dvema voziloma in desetino, ki bo prikazala vajo v suhem gašenju, kinologi bodo pripravili vajo poslušnosti psov, kara-teisti boje, napade in obrambe, zaplesala bo folklorna skupina Stara Loka, radioklub bo pokazal svoje aparature, zmajarji zmaja, vojaki bodo razstavili lahko pehotno orožje, čipkarji in modelarji iz osnovnih šol svoja dela. Nekatera društva bodo imela stojnice, na katerih bodo razstavila opremo, njihovi člani pa bodo obiskovalcem prireditve na kratko pripovedovali o dejavnosti in pogojih za vključevanje novih članov. Razen tega se bodo mladi seznanili z akcijo Mladi raziskovalci Jugoslavije. Zvečer bodo lahko spremljali mladinski in risani film, nadaljevali pa bomo z glasbo,« je dejal Milivoj Perkon. Loški prireditelji so za 26. septembra povabili v svoje mesto tudi številne goste, od predsednika jugoslovanske mladine Hašima Redjepa, ki je po telefonu že obljubil, da pride, če le ne bo nujno zadržan, do slovenskih mladinskih voditeljev, predstavnikov vseh občinskih konferenc 40 let Donita Medvode Poznano ime v tujini Medvode, 16. septembra — S slavnostno sejo delavskega sveta in proslavo, na kateri je poleg glavnega direktorja Jožeta Zagorca govoril tudi Miha Ravnik, predsednik slovenskih sindikatov, je kolektiv Donita Medvode v soboto proslavil 40-letni-co uspešnega dela. Delovna organizacija Donit v Medvodah je bila ustanovljena avgusta 1946. leta kot državno industrijsko podjetje Slovenije za proizvodnjo tesnil. Prvi direktor podjetja je bil Edo Bre-gar-Don in tudi ime podjetja je sestavljenka njegovega partizanskega imena ter končnic besed gumi in azbest. " 24-članski kolektiv je že leto dni po ustanovitvi razen tesnilnega materiala začel izdelovati tudi avtomobilska tesnila, 1950. leta slojaste plastične mase, sedem let za tem filtre in 1962. leta sintetična lepila. V štiridesetih letih so v kolektivu ne nehno razvijali in širili proizvodnjo. Danes je Donit delovna organizacija z enajstimi temeljnimi delovnimi organizacijami in 1950 zaposlenimi. Včlanjeni so v sozd Kemija, ena osnovnih značilnosti Donita pa je, da ne poznajo tujih licenc. Vedno so se opirali in se tudi zdaj opirajo na lastno znanje domačih strokovnjakov. Svojo tehnologijo je Donit tudi izvažal v Avstrijo, kjer je bila zgrajena tovarna filtrov, in v Romunijo, kjer so zgradili novo tovarno tesnilnih plošč. Posebno v zadnjih letih, si je Donit utrdil ime tudi v tujini, kot je povedal direktor Jože Zagore. Zaradi kvalitete izdelkov nimajo težav z izvozom na konvertibilno tržišče. Lahko bi izvažali celo več kot 25 odstotkov celotne proizvodnje, vendar ugotavljajo, da se jim ob sedanjih predpisih povečevanje izvoza ne izplača. Naštejmo v podkrepitev nekaj dejstev, da je Donit zares poznan v tujini. Na področju proizvodnje filtrov za računalnike sodeluje s firmama IBM in CDC. Donit je stalni dobavitelj za tovarno BMW in Garlock Curty. Doma pa sodeluje z Ei Niš, Nikolo Teslo, Crveno Zastavo, Iskro in drugimi. Na ti- Popravek V Gorenjskem glasu št. 69, ki je izšel v petek, 12. septembra, se je pri članku Partija izgublja ugled med delavci vrinila neljuba napaka: v Pekovem tozdu Obutev ni 32 odstotkov članov Zveze komunistov, temveč le 32 članov. Za napako se opravičujemo. Mladinski festival Ljubljana, septembra ZSMS Slovenije pripravlja od i* do 21. septembra v Novi Goric prvi Mladinski festival Kot so se odločili na Republik konferenci ZSMS, letos ne bodo pripravili že tradicionalne ml dinske poletne politične s0 (MPPŠ). Menijo namreč, da r treba tako vsebino kot obliko cj lotne akcije osvežiti in prilago«1 času. Rezultat bo viden že konec teg tedna, od 19. do 21. septembra Novi Gorici, na prvem Mlad* skem festivalu. Mladi pripravlj jo več okroglih miz: spregovori^ bodo o civilni družbi in državi, mestu univerze v družbi, saI*j upravljanju in stavkah ter o m i dinskih manifestacijah, Pre vsem o štafeti mladosti. V plena£. nih zasedanjih bodo govorili o a tualnem jugoslovanskem družb nopolitičnem času ter predst&vi razmišljanja slovenske mladine raziskavi Slovensko javno rrm^ nje '86 in v raziskavi o mladim Jugoslaviji (JUPIO). V sklopu festivala bodo delov« le različne stojnice, od ekološki11' mirovnih, za duhovna gibanja, <* Magnusa, kluba Lilit, delov?« skupine za ženska gibanja | OZN, Gorenje Elrad bo predstavilo kabelsko in satelitsko televi» jo, organiziran pa bo tudi boga kulturni program — video P°. netki, filmi in glasbeni koncerti- Posebna novost festivala Je„.. tem, da se ga bo lahko udeleži vsak, ki bo to želel. Na ta nacH1 naj bi prekinili dosedanjo prakso, ko je bila tovrstna akcija name njena zgolj uradnim predstavni kom posameznih občinskih kon ferenc ZSMS. Na festivalu bodo aktivno del0' vali tudi gorenjski mladinci, P°J sebno pa velja omeniti mlade i Kranja. Pripravili so nekatere P°J sebno uspešno izpeljane akcije preteklem obdobju, o katerih me nijo, da bodo zanimive tudi Z druge slovenske mladince. Vine Bešter skovni konferenci so povedali, da sodelujejo tudi z ameriško firmo VVesting-house, ki bo v Boliviji gradila tovarno urana. Dobršen del denarja, kar 3 odstotke od celotnega prihodka, vlaga kolektiv v razvoj in sodelovanje z raziskovalnimi ustanovami pri nas. V načrtu pa im^, tudi robotizacijo in računalniško P° prto proizvodnjo. In navsezadnje J Donit posebno v zadnjih štirih letu\t,. liko naredil tudi za čisto okolje na 0 močju svojih proizvodnih obratov. A. Žal»f Na Poreznu povečan dom za planince Porezen, 15. septembra — Mejni vrh med Gorenjsko in Prin^f, sko, 1630 metrov visoki Porezen, je bogatejši za obnovljen P'* ninski dom. Slovesno so ga odprli včeraj, ko je bil na Porezen 0 ganiziran tradicionalni letni spominski pohod. Na Poreznu planinci že doslej niso bili brez svoje postojanke, cerkljanski planinci so jo namreč po vojni uredili v nekdanji italijanski kasarni pod vrhom. Vendar pa prostori v kamniti zgradbi niso bili najbolj primerni za bivanje, pa tudi pretesni zaradi večjega obiska, še posebno ob spominskih pohodih. Čez Porezen vodi več planinskih poti, med njimi najpomembnejša, to je slovenska transverzala. Potem se je pred dnevi pridružil še slovenski del evropske pešpoti od Atlantika do Črnega morja. Zaradi vsega tega so se prizadevni planinci PD Cerkno že pred leti odločili, da svojo planinsko postojanko na Poreznu povečajo na ta način, da na kamnito pritličje postavijo drugo etažo i7 losa in io zaščitijo s pločevino. Delo je bilo zahtevno, denarja pa malo. z ^ je bilo potrebno veliko dobre votje' ^ so ga uspešno opravili. Dobra voU^j-med drugim kaže tudi v tem, da so ^jj kljanski planinci večino dela opr^jf sami in da so od skupno 15.800 ur 11.600 ur opravili prostovoljno. Na pomoč so jim priskočili ^etj? ska zveza Slovenije, JLA ter podj ^j, iz tolminske občine in z Gorenjske- , njihovi pomoči so uspeli dom tolik0 y večati in izboljšati, da bo v njem lft j>p prenočevalo kakih 100 planincev- ^ Cerk.io je za povečavo doma zbral0 J kaj nad 6 milijonov dinarjev. Dela. j, so jih opravili s tem denarjem, s^ spevki podjetij in JLA ter s svojim P^ stovoljnim delom, pa so vredna kar setkrat toliko. r. L. S' !2& 16. SEPTEMBRA 1986 GOSPODARSTVO j^tiskarna z vrhunsko tehnologijo .3. STRAN @®II^SSJJ©ISnGLAS V Gorenjskem tisku je vlak speljal proi^'A1, SePtembra — V zadnjih štirih mesecih bomo naredili toliko, kot smo v osmih mesecih letošnjega leta, je vard Ju nC učinke naložbe — nove tiskarne z vrhunsko tehnologijo — napovedal direktor Gorenjskega tiska Ed-'oški k i!eC" Doc*al ie' **a Je vza"ušje v delovnem kolektivu boljše, da ni več pretresov, ki so spremljali smeli tehno-red s*0ra. ^lak Je toreJ v Gorenjskem tisku speljal, s prihodnjim letom pa mu nameravajo določiti tudi nov vozni 8ah n ?npravIJaJ° temeljito organizacijsko prenovo. Kako bo vozil po domačih in seveda predvsem evropskih pro-» Pa bodo pokazala prihodnia leta. ^delovnem obisku Milice Ozbiče-članice CK ZKJ, minuli četrtek v r^njskem tisku je direktor Edvard ^~]evec uvodoma povedal nekaj poda-ospK ki lahko rečemo današnja ne u izkaznica 580-članskega delov-u ^avkolektiva. Gorenjski tisk sodi po fičn Sn°Sti v zg°rnJ° tretjino naše gra-^ne dejavnosti, konec septembra pa tisk °Stal tehnično najbolje opremljena ravnfna Pri nas — na srednJeevr°Pski nip0Vprećni osebni dohodek je v letoš-jem prvem polletju znašal 105 tisoč narjev, kar je 16 odstotkov nad pov-Pre-]em branže in 5 odstotkov nad pov-Ugov, da so delavci na refe-lurnu glasovali proti Spremembam v.ovgani . delovne organizacij. C. Zaplctnik Financiranje splošne porabe v zagati Zakaj je kovačeva kobila bosa Kranj, 15. septembra — Ker smo rast sredstev za splošno porabo spet utopično načrtovali, smo se znašli v težavah. Reševali se bomo z rebalansi, to pa postaja že naša stalna praksa. Splošni porabniki tarnajo, da so zapostavljeni, financerji pa trdijo, da dajejo preveč in da bi se dalo še marsikaj prihraniti. Kobila je v tem primeru državna uprava in njeni proračuni, od federacije do občin, pravosodje, inšpekcije, organi za notranje zadeve in podobno, k tej porabi pa sodi tudi financiranje dejavnosti družbenopolitičnih organizacij. Podkve je zgubila ob ugotovitvi, da o normalnem financiranju do konca leta ni več govora in bodo za letos določena sredstva zadostna komaj do konca septembra. Zvezna vlada je odločila, da o rebalansih ni govora, čeprav je bilo že v začetku leta znano, da planirana 50-odstotna rast sredstev za splošno porabo ne bo zdržala, in rekla, da državna uprava lahko dobi dodatni denar le z novimi davki od osebnih dohodkov in davki od premoženja. Vlada je obljubila, da bo ocenila splošno porabo v državi (tega doslej še ni storila). Po republikah in pokrajinah so obšli določilo zisa in se lotili rebalansov. Hrvati so ga sprejeli že julija, slovenska skupščina pa ga bo ta mesec. Splošna poraba naj bi 5 odstotkov zaostala za rastjo ocenjenega dohodka do konca leta, in to bo rešilo glavne letošnje probleme. Po svoje je žalostno, da država ne zna poskrbeti za svojo upravo, seveda ob upoštevanju varčnosti in dobre organizacije, da so v inšpekcijah in pravosodju prekinitve dela, da ni denarja za nakup inšpektorjevega avtomobila in da je strokovnjak v državni upravi trenutno plačan precej slabše, kot bi bil v povprečno uspešni gospodarski organizaciji. V tem je tragika bose kovačeve kobile, od katere pa zahtevamo dobro delo, samostojnost in posluh za probleme človeka. Čeprav gre za državne organe, pri katerih se da še marsikaj urediti z dekreti in njim podobnimi zadevami, pa zavest človeka ob prejemu tanjše kuverte vseeno pade. Vsaka poraba je lahko vreča brez dna, če jo leta in leta pridno polniš in ne pomisliš, da nekomu jemlješ, če ji deliš nove in nove (včasih tudi nesmiselne) naloge, ki rastejo kot gobe po dežju, če si po črki zakona dolžan organizirati nove in nove organe, in zraven širiš še pravice. Nekdo mora to plačati. Ni prijetno, če denarja zmanjkuje in je treba na vseh koncih rezati in brzdati, kot se sedaj dogaja pri nas. V tem položaju pravimo, da moramo splošno porabo racionalizirati in bolje organizirati. Tega ne govorimo prvič. Zelo malo smo storili pri napovedih o zmanjševanju državne uprave. Postopki niso enostavnejši in cenejši, pa tudi rok, ki se stegujejo po tem denarju, ni manj. Tudi pri racionalnejšem delu občinskih uprav in strokovnih služb sisov smo na začetku. Veliko ljudi še udobno sedi v pisarnah, prepričanih, da so dela, ki jih opravljajo, zaradi njih, in ne obratno. Če ne bomo začeli odmotavati klopčiča prav na teh ključnih zadevah, bomo še naprej sprejemali rebalanse, pridno gnojili cvetove, ki ne sodijo v razumno organizacijo družbe, in razmetavali težko prigospodarjeni denar, j. Košnjek IZ GOSPODARSKEGA SVETA Radenska v plastenkah V Radenski bodo še ta mesec začeli montirati uvoženo opremo za proizvodnjo plastenk. Ker je izdelava plastenk zahtevna, bodo proizvodnjo uvajali postopoma in z njo začeli oktobra. Naložba je izvozno usmerjena, zato so imeli pri uvozu opreme tudi piednost. Celotna naložba v novo proizvodno linijo plastenk, gradnja skladišča in rezervnega daljnovoda bo stala 950 milijonov dinarjev. Priročnik za obrtnike Skupina desetih avtorjev je v redakciji Janka Araha in s pomočjo Gospodarskega vestnika iz Ljubljane, ki je priročnik založil in izdal, pravkar poslala na trg knjižico ABC uspešne obrti. V trinajstih poglavjih skuša na kratko povedati vse, kar zanima ljudi, ki bi želeli imeti opravka z obrtjo. Avtorji so pri pisanju očitno dobro razmislili, za koga pišejo, saj je priročnik napisan v vsakomur razumljivem jeziku, tehnično je pregledno urejen, podobne knjižice pa pri nas za obrtnike doslej ni bilo. Čeprav ima obrt pri nas že stoletno tradicijo in imamo trenutno več kot 26 tisoč samostojnih obrtnikov in še kakih 12 tisoč popoldanskih obrtnikov zraven. Sava uspešno izvaža na Dansko Danska je tradicionalno, dolgoletno uspešno tržišče kranjske tovarne Sava. Že več kot 15 let sodelujejo s podjetjem Strini Rubber, ki je Savin ekskluzivni kupec za to zanimivo tržišče. Prodajajo mu izdelke celotnega proizvodnega programa, največ pa potniško pnevmatiko, na leto okrog 25 do 30 tisoč kosov, za kar iztržijo približno 500 tisoč dolarjev. Na Danskem večkrat na leto prirejajo specializirane sejme pnevmatike. Takšen je bil tudi v Herningu, kjer se je predstavila tudi Sava. Njeni izdelki so bili razstavljeni skupaj z uglednimi znamkami, kot so Michelin, Continental in Semperit. M0V0 S T »Elektronska« pisarna Tudi v pisarniško poslovanje vse bolj prodira sodobna teleinformatika. Pisali smo že o vse bolj množični uporabi faksimile naprav v svetu, ki kot priključek običajnih telefonov sprejemajo in oddajajo različne dokumente. V kranjski tovarni Iskra Telematika so uredili prvo »elektronsko« pisarno, kar je narekovala organizacija poslovanja s firmo IBM. Vendar ne v razvojno-ra-ziskovalne namene, temveč zaradi poslovanja z njo. V pisarni je računalniški terminal s tiskalnikom ter faksimile naprava, s katero po obstoječih telefonskih linijah sprejemajo in pošiljajo dokumente. Avtomatski sprejemniki naročil V svetu je na pohodu tudi avtomatski oddajnik in sprejemnik sporočil, ki beleži telefonske pogovore v primerih odsotnosti telefonskega naročnika. Pri kupcih je naprava doživela izjemno velik odziv, v dobrem letu je na ameriškem trgu nastala prava poplava teh naprav, pospešno pa se zdaj seli v Evropo in ostali svet. Refik še naprej ustvarja v skladišču Iz glasila kranjske Telematike pa smo izbrskali še kritično vest. Pišejo o Refiku Bešiču, čigar ustvarjalnost očitno njihove kadrovske službe ni vznemirila. Kmalu bo namreč minilo leto dni, odkar vedo zanj, odkar je zasnoval novo obliko telefonskega aparata. Vendar še naprej dela v skladišču in ljubiteljsko snuje naprej. Tako je pred kratkim pokazal tri nove primerke telefonskega aparata. Primer torej, kako marsikje ne znamo preiti od besed k dejanjem, kako veliko govore o pomenu ustvarjalnosti za naše preživetje, ne znajo pa izkoristiti niti lastne. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Nova prodajalna na Jesenicah Kr tka ;i«ovska orgahiza< ija Kokra danes ob 9. uri odpira na J. C ah novo prodaj ilho. Uredili so jo v stanovanjskem poslovnem centru II Cc-- mafšaiaTita 17/a. Pradajatng yosna_bo v kij učena v Kckrir. iczd Det obogatila pa bo jeseniške pon-idbo tekstilnih izdelkov. GLAS 4. STRAN. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 16. SEPTEMBRAJ9? KRATKE PO GORENJSKEM Cesta Cirče—Hrastje — Najpomembnejša v planu cestno-komunalne skupnosti iz letošnjega programa obnove in gradnje cest v kranjski občini je cesta Čirče—Hrastje. Do zdaj poteka gradnja te ceste s pločnikoma po programu. Celotne vodovodna, kanalizacijska, ptt in električna inštalacija so že vgrajene. Letos bodo na njej položili še erobi asfalt. Izvajalec oziroma investitor je Cestno podjetje Kranj. — A. Z. Problemi letovišča v Novigradu Jesenice — V prijetnem kotičku v Pineti pri Novigradu je že vrsto let otroško letovišče Zveze prijateljev mladine Jesenice. Poletje preživi v njem okrog 1000 jeseniških otrok. Tu je tudi prostor za šolo v naravi za okrog 500 jeseniških učencev četrtih razredov. V zadnjih letih so Jeseničani izgubili nekaj letovišč ob morju in jim je ostalo le še to v Pineti. Letos so se tudi v zvezi s tem letoviščem srečavali s precejšnjimi problemi. Za priključek na kanalizacijo so morali namreč plačati 2,82 milijona dinarjev. Razen tega pa mora občinska zveza prijateljev mladine na podlagi samoupravnega sporazuma v občini Buje do leta 1990 vsako leto prispevati 910 tisoč dinarjev za tako imenovano infrastrukturo na tem območju. Letos so morali plačati tudi 1,25 milijona dinarjev za gradnjo kanalizacije in še komunalni prispevek v višini 540 tisoč dinarjev ža prvo polletje. Skupni izdatki za to letovišče so letos že veljali prek 6 milijonov dinarjev. Zmanjkalo pa je denarja za redna vzdrževalna dela. Hišice bi bilo treba prepleskati. Nadaljnji obstoj letovišča pa je tudi sicer odvisen od rednega vzdrževanja. Tokrat je občinski zvezi priskočil na pomoč izvršni svet, ki je iz rezervnih sredstev občinskega proračuna namenil 200 tisoč dinarjev. V prihodnje upajo, da bo komunalne prispevke prevzela občinska komunalna skupnost. Za pomoč so prosili v nekaterih delovnih organizacijah. Odziv pa je bil skromen, saj so zbrali le 270 tisoč dinarjev. V prihodnje se bodo morali zato na Jesenicah resno lotiti problemov z letoviščem v Pineti, sicer se lahko zgodi, da bodo otroci izgubili ta prostor ob morju. j. R. Tovariško srečanje na Uskovnici Bohinj — Skupnost borcev Jeseniško bohinjskega odreda in Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju sta prejšnjo nedeljo, 7. septembra, na planini Uskovnica pri koči Jeseniško bohinjskega odreda pripravila tradicionalno četrto srečanje borcev, planincev in mladine. Tokrat se je zbralo okrog 300 udeležencev. Kulturni program je pripravil KUD Srednja vas. Nastopili so pevci, folklorna skupina in učenci osnovne šole Srednja vas. Na srečanju sta pregovorila Filip Štebilj in nekdanji komandant odreda Ivan Leban. g b Osvetlitev prehodov za pešce v Tržiču_ Tržič — V tržiški občini so se lotili semaforizacije prehodov za pešce. Lani so že osvetlili prehod za pešce pred Bombažno predilnico in tkalnico. Zaradi pomanjkanja sredstev so se odločili za postopno osvetlitev najbolj kritičnih križišč, na leto pa bodo uredili tri križišča. Samoupravna komu-nalno-cestna skupnost občine Tržič je že sklenila pogodbo s tozdom Elek-tro Kranj, ki naj bi v letos postavil semafor za osvetlitev prehoda za pešce pred tržiško pošto, osnovno šolo heroja Bračiča na Bistrici in osnovno šolo Kokrškega odreda v Križah. D. Papler Poimenovanje ulic na Mlaki Kokrica — Krajevna skupnost Kokrica je dala pobudo Geodetski upravi občine, da se v naselju Mlaka v krajevni skupnosti uvede ulični sistem. S tem odpravili sedanjo zmedo s hišnimi številkami. Po sprejetju odloka bi se naselje Golniške ulice priključilo Mlaki, v naselju Mlaka pa bi dobili enajst ulic. Geodetska uprava bo po sprejetju odloka poskrbela za postavitev tabel z imeni ulic, hišnih številk in tabel z obrazložitvijo imen ulic. Denar bo zagotovila občina. Krajani bodo morali hišne številke zamenjati z novimi in na krajevnem uradu v Predosljah uskladiti dokumente. D. P. Dežurajo tudi prostovoljni gasilci Kranj —V industriji gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava v Kranju spet dežurajo tudi prostovoljni gasilci industrijskega gasilskega društva. Pred leti je bila ta služba ukinjena, ker so uvedli poklicne gasilce. Zdaj, pod vodstvom novega poveljnika inž. Lojzeta Rodeta, so dežurstvo ponovno uvedli tudi za prostovoljne gasilce. Dežurajo ob sobotah, nedeljah in praznikih. L P- PISALI S T N A PREDLOG POŠTI Redne pismonoše marsikje, in tako tudi v kranjski občini, poleti zamenjujejo študentje. Nekateri niso najboljši, druge pa velja zares pohvaliti. Takšna dobra zamenjava je bil poleti pismonoša, ki je raznašal pošiljke na Planini I v Kranju in v delu Čirč. Pošto je vedno lepo dostavljal v poštne nabiralnike. Nikdar je ni metal okrog hiš, kakor veter jeseni listje. Ob tem bi kranjski pošti predlagal, naj pokojnine deli izmenično. Zdaj nekateri dobivajo pokojnine vedno prvega, drugi pa tretjega v mesecu. Morda bi lahko uredili tako, da bi jo naslednji mesec tisti, ki so dobili pokojnine prvega, dobili tretjega, in obratno. V Čirčah pa smo ta me- sec dobili pokojnine celo četrtega v mesecu. ivan petrič, Čirče 14, Kranj NISO NAS POZABILI V imenu vseh upokojencev delovne organizacije Sava Kranj se zahvaljujem za regres, ki smo ga dobili 9. septembra. Ta mesec, ko se je treba oskrbeti z ozimnico, nam bodo prišli tisočaki zelo prav. Nekateri smo bili zares presenečeni, pomemben pa je tudi občutek, da nas v delovni organizaciji, kjer smo delali, niso pozabili. Sicer pa smo imeli savski upokojenci že junija prijetno srečanje. Zbralo se nas je okrog 800. Kolektivu Save, ki vedno misli na nas. se v imenu vseh upokojencev zahvaljujem in mu želim veliko uspehov v prihodnje. Ivan Petrič, Čirč^ H Kranj Praznik v krajevni skupnosti Kranj Center Drugačne naloge kot na podeželju Kranj, 16. septembra — »V minulem mandatnem obdobju se je svet krajevne skupnosti ukvarjal predvsem z urbanistično problematiko, varstvom okolja, urejanjem prometa in revitalizacijo starega mestnega jedra ...,« ugotavljata predsednik sveta Janez Beravs in predsednik krajevne konference socialistične zveze Franc Benedik Praznovanje se je v krajevni skupnosti začelo prejšnjo nedeljo z balinarskim turnirjem. Sodelovalo je 17 ekip, zmagala pa je ekipa Center I. V četrtek, 18. septembra, ob 18. uri bo v Delavskem domu slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti. V petek ob 17. uri bo na Titovem trgu koncert pihalnega orkestra, v Mestni hisi pa bodo odprli razstavo Kranj 1945—1950. V počastitev praznika bo v. soboto, 20. septembra, ob 12. uri komemoracija v Lajšah pn spomeniku Vide Šinkovec. Za udeležence bo odpeljal avtobus z avtobusne postaje ob 10.20, povra-tek s Podblice pa bo ob 17. uri. Še posebno so v krajevni skupnosti nezadovoljni zaradi počasnega reševanja Pečnikove in Jenkove hiše v mestu in nekdanje Gabričeve kovačije (na sliki) pod Jelenovim klancem. Vsako leto v začetku septembra praznujejo v krajevni skupnosti* Kranj Center. Spominjajo se enomesečne tekstilne stavke v Kranju, ki je trajala od 16. avgusta do 16. septembra 1936. leta. Zanimivo je, da se je 16. avgusta pred 50 leti na dvorišču hotela Stara pošta, kjer je danes skrajni desni rob Globusa, zbralo okrog 2800 delavcev. Toliko krajanov ima danes tudi krajevna skupnost. »Ko se srečamo na sestanku predsedniki krajevnih skupnosti v občini, včasih kdo reče: .Lahko je vam v mestu, kjer imate vse probleme rešene.' Jaz bi lahko ugotovil enako: ,Lahko je krajevnim skupnostim na podeželju, ko se krajani s prostovoljnim delom zavzeto lotevajo različnih komunalnih akcij.' V naši krajevni skupnosti, takole na hitro ocenjeno, res ni velikih komunalnih problemov, imamo pa vseeno dosti dela in težav,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Janez Beravs. V tej krajevni skupnosti je kar 80 odstotkov vseh trgovskih lokalov v občini. Kranj Center je z občinsko stavbo središče občine, tu so šole in druge ustanove in navsezadnje je v tej krajevni skupnosti tudi edina visoka šola na Gorenjskem. »O drugi značilnosti krajevne skupnosti pa pove podatek, da živijo meta in danes so hvaležni Tekstili*1' dusu oziroma vodstvu tega kolektiva* da je uvedel plin in tako odpravil onesnaževanje. »Sicer pa z delovnimi organizacija* mi na našem območju nasploh dobro sodelujemo; še posebno z Merkurjem, Savo, Elito in Kokro,« ugotavlja predsednik krajevne konference v njej predvsem ostareli krajani. Se več, kar 90 odstotkov stanovanjskih površin v naši krajevni skupnosti je kulturnih spomenikov. Zato je razumljivo, da so starost, njeni problemi, varstvo okolja, promet pa tudi komunala glavni problemi naše krajevne skupnosti. Pa tudi kadrovskih težav ne manjka. Zaradi velikega števila ostarelih krajanov bi morala, recimo, komisija za socialno delo zares dobro delati. Vendar v minulem mandatnem obdobju ni bilo ' tako,« ocenjuje Janez Beravs. Vendar pa so si vodstvo in organizacije zelo prizadevali, da sta bila v minulem obdobju urejena Sejmišče in Gasilski trg, Jelenov Klanec in zgrajen pločnik na Cesti Staneta Žagarja. Krajani in organi so še posebej sodelovali v razpravah o ureditvi pro- SZDL Franc Benedik. »Elita je že veliko naredila pri programu revitah" zacije starega dela mesta. Krajanom ni vseeno, kakšen je izgled mesta. Uspešne so bile nekatere očiščevalne akcije. Zadovoljni smo, da so začeli postopoma čistiti tudi kanjon Kokre-Kar pa zadeva delo in sodelovanje* moram še posebno pohvaliti osnovno šolo Simona Jenka in njeno enoto Center na našem območju.« Še najbolj nezadovoljni pa so 1 krajevni skupnosti, ker se počasi uresničuje program revitalizacije starega mestnega jedra. Menijo, da je pri tem Zavod za spomeniško varstvo večkrat bolj cokla kot spodbujevalec, in da bi nekateri odgovorni za to v Domplanu morali več narediti ali pa povedati, da ne bodo več delali — lD bi na njihovo mesto prišli drugi. A. Zalar Obnova in vzdrževanje krajevnih domov Denar dobile štiri krajevne skupnosti Kranj, septembra — Krajevne skupnosti Britof, Zalog, Preddvor in Naklo bodo iz občinskega proračuna dobile PT 500 tisoč dinarjev za obnovitvena in vzdrževalna dela v krajevnih domovih. Priglasilo se je 12 krajevnih skupn°s vendar vse vloge niso bile popolne ali pa KS niso uspele zagotoviti ustrezne lastne udeležbe. Planina-Huje pa je manjkalo potrdil^ priglasitvi del. V krajevni skupno5 Bratov Smuk so zanj že zaprosili, ve Iz občinskega proračuna namenjajo denar za investicijsko vzdrževanje prostorov za delovanje krajevne samouprave, delegatskega sistema in družbenopolitičnih organizacij, v skladu s sprejetimi merili seveda. Na razpis so v Kranju dobili 12 prijav krajevnih skupnosti, ki so že v letnih planih načrtovala ta dela. Skupna vrednost načrtovanih del je nekaj več kot 20 milijonov dinarjev, krajevne skupnosti pa so zagotovile 10,67 milijona dinarjev oziro- ma 55 odstotkov lastne udeležbe, v katero je všteto tudi prostovoljno delo in prispevki krajanov v višini 4,66 milijona dinarjev. Komisija je pri pregledu prijav ugotovila, da so popolne poslale le krajevne skupnosti Britof, Tenetiše, Zalog, Naklo in Preddvor. Brez ustrezne dokumentacije so jih poslale krajevne skupnosti Gorice, Struževo in Cerklje, pri prijavah krajevnih skupnosti Zlato polje, Vodovodni stolp, Bratov Smuk in Najlepše urejeni kraji Tržič, septembra — Na 17. srečanju turističnih delavcev Gorenjske v Tržiču so bili razglasili tudi najlepše in najbolje urejene turistične kraje na Gorenjskem. Razvrščeni so v štiri kategorije: v posebno kategorijo, turistične kraje, tranzitno-turistične in ostale turistične kraje. V posebni kategoriji turističnih krajev, med katere sodijo vsa naša turistična središča, je na Gorenjskem največ točk dosegel Bled, in sicer 16,42. Z doseženimi točkami bo tekmoval v slovenskem merilu. skega glasa, ki že več let uspešno ureja turistično revijo Gorenjska. D. Dolenc dar ga do priprave predloga niso uspe dobiti. .p Iz prijav je razvidno, da so vsa na tovana dela potrebna, ne enako nujP ' da se letos začnejo in končajo. V k jevnih skupnostih Britof, Tenetiše, ^ log in Preddvor so že začeli delati, dr" god se pripravljajo, v krajevni skvip11^ sti Planina-Huje pa so dela že konča • Pri zbiranju sredstev za obnovitve** dela v krajevnih domovih so v kraje. nih skupnostih Britof, Zalog in P^ dvor uspeli pridobiti prispevke kraj nov v denarju in prostovoljnem deI ' drugod krajani sodelujejo s prostovo J nim delom. Le v krajevnih skupnog Gorice, Tenetiše in Bratov Smuk ]lP ni uspelo zagotoviti lastne udeležbe- mv Med turističnimi kraji je gora dosegla 15,62, Bohinj Kranjska jezero 14,90, Škofja Loka 14,73, Kranj in Tržič pa 14,46 točke. Od tranzitno-turističnih krajev so letos na prvem mestu Jesenice s 14,32 točke, na drugem Cerklje s 14,12 točke, na tretjem Železniki s 13,30 in na četrtem Gorje pri Bledu z 12,37 točke. Ostali turistični kraji si slede takole: 1. Žirovnica z 12,95, 2. Pod ljube 1 j z 12,80 3. Golnik z 12,45 in 4. Poljane nad Skofjo Loko z 10,62 točke. Podeljena so bila tudi priznanja najuspešnejšim turističnim društvom za njihovo društveno delo, delo s turističnim podmladkom in prizadevanje za oživitev turizma v kraju. Priznanja so dobila turistična društva Tržič, Stari vrh, Bela-Trstenik in Cerklje na Gorenjskem. Posebno priznanje pa je dobila Marija Volčjak, novinarka Gorenj- Angelca Dobravec_ Vodenke imajo rade jutranje sonce Kot bogato cvetoča zelena preproga se je zdela množica raznobarvnih rož pred Matjakovo hišo v Gradu pri Cerkljah, vse je ena sama roža: kane, oranžne, rumene, rdeče, pa Slovenke. Posebnost so Angelčine vodenke. Niso enojne, kakršne običajno vidimo, temveč so cvetovi dvojni — kot drobne vrtnice ali pogačice. Da nismo prišli pravi čas, je dejala, ker so prav zdaj malce prenehale cveteti, pa bodo še. Vodenke imajo pri hiši že dolga leta, te,dvojne, pa je prinesel mož s Primorske. Na Gorenjskem so še redke. Vsi pri hiši so zaljubljeni v rože, tudi mož. Zjutraj je prvi pri njih in tudi zvečer jih mora še malo pogledati. Zdaj se je še sin Simon navdušil za rože; že nasaja lončke. Hčerka Monika pa z mamo pridno zaliva vsak večer. Le senco morajo imeti in pridno jih moraš zalivati, pa uspevajo, pravi Angelca o vodenkah. Dvakrat na dan jih zalije s postano vodo. Cez zimo jih Angelca spravi v hišo, na toplo. Spomladi, ko na steblih poženejo listi, polomi vršičke, jih da za kakšen teden v vodo, da se ukoreni-nijo, potem jih potakne po lončkih. Rade se primejo. Če pa je ne zalivaš dovolj, ovene in si zlepa ne opomore, d d SEPTEMBRA 1986 KULTURA .5. stran (mmmmmgsGiAs Sodelovanje med ZKO Gorenjske KULTURA NE TlCl ZA OBČINSKIMI MEJAMI freske zveze kulturnih organizacij izmenjujejo amatersko kulturno dejavnost več kot petnajst ^jgjpjih nekaj let pa se najboljše prireditve zvrste na že tradicionalnih gorenjskih srečanjih. P.^av n* mogoče reči, da so se v °bčin P^^sti*1 letin gorenjske turjj e,na področju amaterske kulje n dejavnosti zapirale v svoje me-stivSJ6 sodelovanJa od leta 1979 za-sona °vPrecej drugače. Tega leta cij n?11^0 Zveze kulturnih organiza-in ^0renJske- skupaj s Kamnikom za ^na*alami, prvikrat dogovorile ditev ^Pni pro8ram kulturnih prire-seto: ln strokovnih izobraževalnih ur*arjev. Od tedaj se je ta pro- - širil in postal "nekakšna pre-IpH i-?a gorenjskih kulturnih ljubi-*J^'h skupin. Wm5 °Pravlja koordinacijsko naga . sk°fJeloške zveze kulturnih or-% S01"' katere predsednik Valen-l0Vn^gataj, je tudi predsednik de-par,ega odbora Zveze kulturnih or-^izacij Gorenjske. tretjini sprejetega programa bile j s že skorai mimo. Katere so Pfj^ostej^ najzanimivejše kulturne ^hk* Vrsto let obstaja ~~ če tako tQ 0 rečemo — železen repertoar: r0v°vSrečanja odraslih pevskih zbo-Piha? kih Pevskih zborov, srečanje sre* 0rkestrov, Naša beseda, skunnje gkedaliških in lutkovnih dru odraslih folklornih skupin in tev8k- ^kuPnih gorenjskih priredi-naihbo ietos 13; na njih se srečajo gore - e amaterske skupine vseh dag skin občin. Treba pa je reči, nJe t Za- srecanja in ne za tekmova-glej *akšna utečena oblika ni le pre-tevn au^etne rasti v posamezni de-lUj^l°sti. temveč tudi spodbuda sode-vji m- Neredko se prav zaradi re-ee .s tega aii onega področja v dolo-čnJ občini začne ta dejavnost mo-i ae3e uveljavljati.« 7 ^nf Ke^mo teh dejavnosti so na Go-iskem ustanovljena tudi podro- čna združenja. Kakšna je njihova naloga? »Po strokovni plati skrbe za prireditve, izobraževanje kadrov in nasploh za razvoj določene dejavnosti. Zdaj obstajajo gorenjsko združenje gledaliških in folklornih skupin, pevskih zborov in druga, kmalu pa bo ustanovljeno še združenje likovnih skupin Gorenjske. Priložnost za ustanovitev bo že naslednji mesec v Kamniku ob razstavi del gorenjskih likovnikov amaterjev.« Ljubiteljska dejavnost se torej vsako leto predstavi v drugi občini. Ali se bo skupni program širil ali ostaja tak, kot je bil doslej? »Že nekaj časa se dogovarjamo, da bi skupni program nekoliko razširili. Na Gorenjskem namreč ni malo na-rodnozabavnih ansamblov. Radi bi organizirali nekaj podobnega, kot so na Štajerskem Ptujska srečanja. Nekateri imajo sicer pomisleke, da je pri teh ansamblih tudi veliko komer-cializma, vendar so amaterji. Zato nas ne skrbi, da takšno srečanje, verjetno bo naslednje leto, ne bi uspelo.« Razen skupnih prireditev poteka sodelovanje med gorenjskimi Zvezami kulturnih organizacij tudi na druge načine. Kateri so ti načini? »Morda bi omenil to, da se kadrovsko dopolnjujemo, saj povsod manjka strokovnih kadrov. Skrbi nas, ker ni zborovodske šole, saj sploh ni mladih, ki bi bili pripravljeni in sposobni voditi pevske zbore. V Škofji Loki, na primer, bo zaradi odhoda zborovodje na služenje vojaškega roka Komorni zbor Loka leto dni brez »taktirke«. Po drugi strani pa sijajno uspeva sodelovanje gorenjskih gle-dališčnikov in recitatorjev, ki jih povezuje radovljiški Linhartov oder.« Gorenjska pa seveda ne ostaja le v regijskih okvirih. Povezuje se s sosedi, tudi z zamejci. »Vsaka občina ima z zamejci sicer svoje, občinske dogovore, izmenjujejo kulturne prireditve na občinski ravni. Zdaj pa je že skoraj pripravljen dogovor o sodelovanju vseh gorenjskih občin s koroškimi kulturnimi organizacijami. Zveze kulturnih organizacij na Gorenjskem so ga že potrdile, verjetno še ta mesec pa bo dogovor podpisan tudi v Celovcu in dogovorjen tudi program prireditev za prihodnje leto.« L. M. Likovna prireditev Tržič — USPEL TRZIŠKI EX-TEMPORE 86 Tetjega ex-tempora ob tržiški sejemski nedelji se je udeležilo triindvajset slikarjev s petdesetimi deli. ^en n"V že tretji ex-tempore po-k0v 1 Svojevrsten izziv mladega li-sv0jj^8a društva, ki s trideseterico ^evn anov predstavlja eno najod-ob£jn^^b kulturnih društev v svoji karsiV ^e s prejšnjima dvema sli-tega ,lrna srečanjima primerjamo 0fW i ° ugotovimo, da se je nanj jev j sicer manjše število slikar-PriL , pa Je zelo porasla kvaliteta LePtolhdeL del0v f ^e v tržiškem ex-temporu so-^alo triindvajset slikarjev s pet- deset deli. Naslov ex-tempora — Tržič in okolica — je dajal vsem sodelujočim ne glede na stopnjo slikarske izobrazbe obilo možnosti. Samo mestno jedro, zaključen in zaščiten kulturni spomenik, je s svojimi portali, kovinskimi polkni, razgibanimi fasadami, slikovitimi strehami in vi-jugavimi ozkimi potmi zelo hvaležen motiv, še bolj pa je vabljiva razgibana tržiška pokrajina s slikovitimi stavbnimi osamelci ljudskega izročila. In memoriam DEJANA DEMŠAR '•stavp ko Potovanje v neznano je 0 |blaien°-' Ustavljeno za premislek hoten-?Su> strast> do ustvarjanja, o ^tiir načrtih željah, ki so ne-igra|i,eno zatrte. Dejana Demšar, $kan a' ustvarjalka novega, nerazi-Jtalldi *n enkratnega, mineva v ^dUstiV^ v spominu na prihodnost. ena mladost ima svoj spo- Ustavlj, -n sa ' --------—.....----J r- z - ° V Plodnosti, saj je že ko-*'Wittj|0 'gralsko življenje dajalo de[u . ,ntenzivno umetnico, predano 'i$k0 j razumevanju za tako gleda-kfcga ,JHanie» ki lebdi v upanju vsa- iV^pstenega ustvarjalca. jjr%yTr™ 'epega je v trpljenju, ki mu b bilo *'v'ienie« ninogo lepega pa - . v .Prijateljevanju z Dejano. '*t, . tistih njenih gimnazijskih SledaT-if. P^ič stopila na kranjski i °der, pa do zadnje bralne «H pj.^® v Prostor gledališča, skušnje ?^Ora" ve Prinašala toploto ter že Povsem izgubljeno strpnost 1 nanv ^nost- Med nami in skupaj Po^0 1 ie stopala na negotovo pot W"vne obudi tve zahtevnejšega Živf ?a gtedališča. l*1 I -"k* *e Deiani dovolilo le ne-e*s£ k ' čudovitih let navidezne Siti no.s"\ ki pa je bila v svoji daljjv^reži prepletena z gostoto gle-besede, giba, z mislijo, s štu- dijem in nepredvidjivostjo. Dopolnjevala je krog mladih nadarjenih gledališčnikov Kranja. Ta krog je zdaj okrnjen, svet se zdi prazen in prihodnost bo drugačna. Če zapišemo, da bomo Dejano pogrešali, je to premalo. Bolečina popusti, toda brezno jutrišnjega dne in spoznanje o dokončni minljivosti sta hujša od vedenja, da igralčevo dejanje ni ponovljivo. Brez upanja te bomo še in še klicali na oder, med luči in negotove usode življenja ter ti morda prepozno zašepetali: Dejana, imamo te radi. Matija I,ogar Petčlanska žirija (dva akademska likovnika, arhitekt, slikar in diplomirani umetnostni zgodovinar) je za izhodišča ocenjevanja del upoštevala likovno dorečenost, na drugem mestu izvirnost motiva in na tretjem mestu občutje razpoloženja mesta ali krajine. Za najboljše delo je obveljalo olje Slaparska vas akademskega slikarja Jožeta Meglica, drugo najboljše delo je akvarel Edija Se-verja iz Škofje Loke, tretje pa linorez Željka Karakaše iz Ljubljane. Društvo tržiških likovnikov je razpisalo tudi pet odkupnih nagrad, ki so jih prejeli Edvard Stare, Uroš Žitnik in Ernest Krnaič iz Ljubljane, Stane Žerko iz Škofje Loke in Veno Dolenc iz Tržiča. Omeniti velja še krepko barvno zasnovane arhitekture Ide Rebula, pa drzne barvne nanose Matjaža Mavsarja, sveže in pogumne črte akvarelnih skic Metke Mavsar, po občutju sproščen akvarelni zaris Andreja Zajca, zanimive, v »novokra-jinsko« maniro uglašene Kačarjeve akrile ali Rupnikovo Dolžanovo sotesko; vztrajen in iščoč je France Smole s pogledi na Grajzarjevo ulico, pa tudi realizma odličnega risarja Branka Čušina ni moč spregledati. Delež domačinov je opazen predvsem v pastelni tehniki, kjer liri-čnost krajine Damijane Škantar po-polnjuje Klofutarjev domala romantični realizem, realizmu pa pritrjuje tudi olje Jaka Kepica in akvarel Ivana Valjavca. Na reportažni sprehod po galeriji Kurnikove hiše v Tržiču, kjer so dela na ogled do konca septembra, sklenemo z mislijo arhitektke, članice žirije, »da zaslužijo priznanje prav vsi, ki so se srečanja udeležili, saj so nam razgrnili Tržič, kakršnega yidi slikarsko oko«: In to je bil konec koncev tudi namen ex-tempora: izvabiti mestnemu jedru čim več skrivnosti in se čim bolj približati njegovi duši, njegovemu sporočilu. Janez Šter KULTURNI KOLEDAR Kranj — V Prešernovi hiši je odprta razstava Kolaž v risbi akad. slikarja Franca Vozla. V Mali galeriji Mestne hiše se predstavlja Rafaela Potokars pregledno razstavo slikarskih del — dar slikarke Gorenjskemu muzeju. V galeriji Mestne hiše je na ogled najnovejši ciklus risb akad. slikarja Janeza Ravnika. KRANJSKA GORA — V Liznjekovi hiši je na ogled razstava Ljudska glasbila slovenskega alpskega ozemlja. BLED — V Festivalni dvorani se z likovnimi deli predstavljajo člani društva Dolik. JESENICE — V galeriji Kosove graščine razstavlja ilustracije Marjan Amalietti. V razstavnem salonu Dolik so na ogled slike Franja Klemenčiča (1880—1961) in Frana Zupana (1887-1975), RADOVLJICA— V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akad. slikar Polde Oblak. ŠKOFJA LOKA — V galeriji Loškega gradu je odprta razstava slikarja Karla Kuharja iz Besnice pri Kranju. KRANJ — V četrtek, 18. septembra, ob 20. uri bo v prostorih galerije Nova in SKK, Delavski dom, vhod 6 projekcija nemega filma Fernanda Legerja Mehanični balet. Poleg Clairovega filma Entracvo je imel prav ta film med dadaističnimi filmi največ uspeha. Predvajana bosta še dva kratka filma (Maks Linder — Tri enodejanke in R. Clair — Intermezzo). VEČER SCHUBERTOVIH SAMOSPEVOV Škofja Loka — Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka organizira s posredovanjem avstrijskega kulturnega instituta v Zagrebu glasbeni večer' Schubertovih samospevov. Nastopal bo bas baritonist Herman Becke ob spremljavi pianista Otta Kolleritscha, rektorja visoke šole za glasbo v Gradcu. Pred koncertom, ki bo v sredo, 17. septembra, ob 19. uri v kapeli puštalskega gradu, bo v kapeli otvoritev slikarske razstave Edija Sever j a iz Škofje Loke. Zapis s koncerta SLAVJE HEAVY METALA Ljubljana, 12. september — Iron Maiden so na začetku nove svetovne turneje koncertirali tudi v ljubljanski hali Tivoli in upravičili pričakovanja Začelo se je glasno in udarno, kot se za heavy metal spodobi. Publika, ki je bila izrazito »težkometalna«,je hvaležno sprejela že prve akorde. Vse je kazalo na dober »žur«. Vzdušje v dvorani je reflektorska mašinerija na odru, kljub temu da je bila vključena samo s tretjino moči, še dodatno podžigala. Sklepati je bilo, da se bo močno grmenje, ki ga je organizator, Zavod Tivoli, obljubljal pred koncertom,res uresničilo. Potem pa se je zgodilo tisto, na kar smo v Tivoliju že navajeni. Prižgale so se stranske (varnostne?) bele luči. Učinek je bil takojšen: tisto kar so fantje na odru ustvarili do tega trenutka, se je prepolovilo. Resnici na ljubo je treba zapisati, da to obiskovalcev v prvih vrstah pod odrom na kaj prida prizadelo. Njihova zabava je bila od tega neodvisna. Zadovoljstvo nad predskupi-no Waystead se je končalo z bisom. Sledil je odmor,predlog, da bi bil lahko koristen, čeprav smo morali čakati na tehnične priprave pred nastopom zvezd večera. Končno se je odgrnila črna zavesa, ki je prekrivala mogočen oder, prekrit z reflektorji. Prikazalo se je ozadje, ki je spominjalo na ulico v enem od milijonskih mest — neonske reklame, dimna zavesa. Pri sunki »vetra«, ki so prihajali iz zvočnih stolpov, so napovedovali, da gre zares. V koncetu, ki se je končal precej po 23. uri, smo prisostvovali predstavi, vredni imena Iron Maiden. Gre za uigran bend, ki pusti obiskovalcu koncerta bolj malo časa za počitek. Pesmi so se menjavale, pospremljene so bile s provokacijami pevca, ki so večinoma naletele na precejšen odziv občinstva. Hitri prehodi, oster zvok in dogajanje na odru — vse to je uspešno vzdrževalo napetost v dvorani. Vzdušje je doseglo višek, ko se je na odru pojavila megalomanska lutka njihovega »šestega člana«, maskota Eddieja. Z glavo je dvignil bobnarja McBraina visoko pod strop tivolske dvorane, v svojih dlaneh pa varno držal šefa benda, baskitarista Steva Harrisa, in pevca Bruca Dickinsona. Koncertu se je splačalo prisostvovati, saj je bil vsaj toliko kot kvaliteten glasbeni užitek po glasbeni plati paša za oči na področju scenskih efektov in odrskih trikov. Vine Bešter PREDSEZONSKO GLEDALIŠKO OGREVANJE Kranj — Gledališče čez cesto bo še pred uradnim začetkom letošnje sezone jutri v sredo, 17. spetembra, ob 20. uri zaigralo A. Blatnika Danes ali apokalipsa. V četrtek, 18. septembra, ob 17. uri bodo ponovili Petra Mo-mljača, ob 18. uri pa Zgodbo o neprijetnem obisku. Na 35 mm POLICIJSKA AKADEMIJA II Kranj — V soboto, 13. septembra, so v kranjskem kinu Center premi-erno prikazovali ameriško filmsko komedijo Policijska akademija II. V vseh treh predstavah se je dobesedno trlo obiskovalcev. Najbolj zanimiva je bila predstava ob 18. uri. Mladež, ki je »zavzela« dvorano, večinoma še ni doživela desetega ali dvanajstega rojstnega dne, zato je tistih nekaj odraslih, ki so tudi uspeli priti do vstopnic, prav bodlo v oči. Kakšni so občutki, ko je treba usmerjati to reko mladih, bi vedeli najbolje povedati delavci Kinopodjetja Kranj, ki so bili ta dan v službi. Ko so se v dvorani ugasnile luči in je zabrnel kinoprojektor, je polagoma utihnila tudi množica, in do konca filma je bilo slišati le gromki smeh. Policijska akademija II je nadaljevanje, drugi del filma, ki je producentu prinesel velike denarje. Zato se je, povsem razumljivo, odločil posneti novo epizodo in zopet pustil odprt konec, tako da lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo nove norčije rekrutov Policijske akademije, ki so v svojih akcijah z vsem srcem in najboljšimi nameni, ki pa se velikokrat ne uresničijo. Gre, skratka, za uporabo večkrat uspešno preskušenega recepta. Nikakor pa ni prav, da so bili podnapisi v srbohrvaščini. Vine Bešter KONCERT V GLASBENI ŠOLI Kranj — V dvorani Glasbene šole Kranj, na Trubarjevem trgu 3, bo v torek, 23. septembra, ob 19.30 koncert, na katerem se bosta na začetku letošnje glasbene sezone kranjskim poslušalcem predstavila Slavko Goričar s klarinetom ob spremljavi pianistke Vlaste Doležal-Rus ter pianist Hinko Haas. Na sporedu koncertnega večera so: R. VVagner — Adagio (klarinet in klavir), P. Chopin — Balada št. 1 v g- molu, op. 23 (klavir solo), C. Saint-Saens — Sonata (klarinet in klavir), L. v. Beethoven — Sonata, op. 53 v C. duru, Waldsteinova ter A. Ajdič — Med kapnilii (klarinet in klavir). Klarinetist Slavko Goričar pianist Hinko Haas GLAS 6. STRAN ZANIMIVOSTI - DELEGATSKO ODLOČANJE TRŽIČ TOREK. 16. SEPTEMBRA I Kamnosek Andrej Mravlja kleše tudi za svoje veselje Kamnu predano hotenje Hotavlje, septembra — Njegova kamnoseška obrt je stara že dobre četrt stoletja. Dela največ nagrobnike in jih popravlja, dela podboje za vrata, kamine, stopnice, okenske police in podobne praktične stvari, zelo rad pa ima tudi vse lepo. Kot dejaven član hotaveljske-ga turističnega društva, svojčas je bil tudi predsednik, ima zasluge, da so vaščani pred šestnajstimi leti posadili vaško lipo in začeli sprejemati goste po starem slovanskem običaju, s kruhom, soljo in z medico. Največ jih je prihajalo na sema-nji dan, ki je prvo avgustovsko nedeljo po svetem Lovrencu, cerkvenem patronu. Leta 1973 so imeli v Hotavljah celo pet avtobusov ljudi. Isto leto kot so z vso slovesnostjo pospremili v zemljo lipo, so posta-,vili tudi vaško marmorno mizo, na katero so vklesali verze na temo slovanstva. Zdaj Andrej Mravlja že.nekaj let ne sodeluje več v turističnem društvu. Člane pohvali, da dobro delajo, da so vsebino semanjega dneva lepo popestrili s podoknica-mi, rad pa bi, da bi povabili v goste še več pevskih zborov. Pravi, da ima rad vse, kar je lepo: kipe, slike, glasbo, četudi sam ni nadarjen. V hiši je želel umetniško sliko. Sporazumela sta se z IvetOm Šubicem: preddverje krasi freska, ki prikazuje duržino Mravlja, zakonca in trojico sinov. Tudi tla so lepo tlakovana z marmorjem, v jedilnici visi leseni relief umetnika Tavčarja iz Čabrač. V kamnoseški delavnici je dosti dela in Andrej Mravlja dela, kolikor more. Kadar utegnejo, to je predvsem med počitnicami in v dnevih, ko šola ne zahteva preveč, poprimejo tudi sinovi. Andreja Mravlja je vseskozi riikalo, da bi se poskusil v kiparjenju, vendar mu je, podobno kot pred njim že očetu, usoda namenila drugačno, bolj praktično delo. Morda bo njegov sin uresničil dedovo željo. Sele zdaj, ko sinovi pomagajo v delavnici, se Andrej Mravlja včasih za kratko odtrga. Pokaže, kako je v reliefu upodobil življenje sodobnih Slovencev. S simboli je pokazal pot od rojstva do šole, zaposlitve, ljubezni, družine, gradnje doma, preživljanje dopusta ob morju do jesenskih let, ki dišijo po minljivosti. Stvarnost, ujeta v kamen. Nato pokaže še verigo, ki jo je letos izklesal iz enega kosa marmorja, dolgega poldrugi meter. Veriga meri 186 centimetrov in ima devetnajst členkov. Vsi so iz celega. Več časa mu je vzelo razmišljanje, kako naj jo naredi, kot zatem klesanje. Kasneje, ko bo kamnoseško obrt predal na mlajša ramena, bo morda lahko upodobil še katero svojih skritih zamisli. H. Jelovčan Tako sobotna generalka kot nedeljski miting sta se na letališču začela s padalci. Zmajarji so sicer poleteli s Krvavca, še posebno atraktivni pa so bili trije zmaji na letališču, ki so poleteli s pomočjo motorjev. Sto let našega letalstva Brnik, 16. septembra — Prireditelji, Letalska zveza Slovenije, katerim je organizacijo prireditev ob koncu minulega tedna, ob 100-letnici rojstva pionirja našega letalstva Edvarda Rusjana, zaupala Letalska zveza Jugoslavije, se niso zmotili. Napovedali so namreč, da se bo v petek soboto in nedeljo na letališču zbralo okrog 200 tisoč gledalcev. Glede obiska, še bolj pa zaradi programa, je bila proslava zares enkratna. Marsikaj je pokazala v nedeljo televizija z neposrednim prenosom velikega letalskega mitinga, vendar je bilo pravo doživetje tisto na Brniku. Slovesnosti so se začele že v petek dopoldne z otvoritvijo razstave. Odprl jo je poveljnik našega vojnega letalstva, generalpodpolkovnik Anton Tus, ki je pri vhodu v orista- Sposobnost in pripravljenost so P zali tudi helikopterji milice niško stavbo letališča odkril portretno plastiko Edy8^ Rusjana. Ko je govoril o razvoju našega letalstva, je povedal tudi izdelavo domačega reaktivnega letala- Razstava je bila celovit prikaz vsega, kar pri110 j lamo, kar znamo in kar je povezano z letalstvo> obrambo. Še več so številni mladi gledalci lahko vro ^ soboto na generalki za veliki nedeljski miting. Pr^Lo ša za oči pa je bil veliki miting v nedeljo, ki je Pose^ drugem delu, ko so se predstavili piloti našega voj letalstva, slovesno, vrhunsko, enkratno in nepoz simboliziral, kaj vse zmoremo in znamo. A.Žalar Slike: F. Perdan Zanimivo razstavo je v petek dopoldne odprl komandant jugoslovanskega vojnega letalstva, generalpodpolkovnik Anton Tus. Ogledal si jo je tudi pokrovitelj prireditve in slavnostni govornik na proslavi v Filharmoniji, predsednik predsedstva SR Slovenije Franc Popit. Razen na orlu in jastrebu je na mitingu 35-letm v\v Zdravko Voto iz Pulja nastopil tudi na letalu super |J5 G4. Ta domači šolski lovec bombnik lahko razvije bjjjj 920 kilometrov na uro, na višini 15 tisoč metrov pa P1* 1700 kilometrov. DOGOVORIMO SE TRŽIČ - DOGOVORIMO SE TRŽIČ - DOGOVORIMO SE TRŽtf v ob Dnevni red • Skupščina občine Tržič sklicuje v torek, 16. septembra, ob 18. uri 4. sejo družbenopolitičnega zbora, sredo, 17. septembra 18. uri pa 5. sejo zbora združenega dela in zbora krajevnih, skupnosti. Delegati bodo razpravljali o naslednjih točkah dnevnega reda: — poročilo o volitvah 1986 — poročilo o gospodarskih gibanjih za prvo polletje 1986 ter ocena uresničevanja resolucije v letu 1986 — poročilo o uresničevanju odloka o proračunu občine Tržič v letu 1986 — poročilo o zavarovalni dejavnosti v občini in na Gorenjskem v letu 1985; sklepi in stališča IS — predlog družbenega dogovora o skupnih akcijah pri preprečevanju 'onesnaženja in zboljšanju kakovosti voda porečja reke Save — osnutek odloka o ukrepih za zavarovanje, ljudi, objektov in naprav na območju Male mizice za-. radi posledic vetroloma februarja 1984 — poročilo o izvajanju odloka o podstanovalskih razmerjih v občini Tržič — načrt gojitve divjadi Zavoda za gojitev divjadi Kozorog Kamnik za obdobje 1986—1990 — volitve in imenovanja: • imenovanje delegata v svet Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič • imenovanje delegata v svet pri podružnici SDK Kranj • imenovanje delegata v Koordinacijski odbor gorenjskega lovskogojitvenega območja — predlogi in vprašanja delegatov. Neugodni rezultati letošnjega 1. polletja i Posebni ukrepi za območje Male mizice Izvršni svet skupščine občine Tržič predlaga zboru KS in ZD, da dasta v enomesečno javno razpravo osnutek odloka o ukrepih za zavarovanje ljudi, objektov in naprav na območju Male mizice zaradi posledic vetroloma februarja 1984 leta. S tem odlokom se to območje razdeli v ožje in širše ogroženo območje. Na ožjem ogroženem območju bi bilo po sprejetju odloka prepovedano vsakršno gibanje ali dejavnost z izjemo nujnih sanacijskih del. Ožje ogroženo območje bo označeno s posebnimi tablami in opozorili, dovozi zaprti z zapornimi rampami. Tudi transverzalna planinska pot mora biti tu na novo speljana in markirana. Opazovalna služba bo morala to področje stalno opazovati in spremljati, posebno v času neurja, daljšega deževja, sneženja in podobnega. Prebivalci na širše ogroženem območju morajo biti z določili tega odloka še posebej seznanjeni. S kaznijo od 5.000 do 50.000 bo kaznovana oseba, ki se giblje ali opravlja kakršnokoli dejavnost na ožjem ogroženem območju ali bo odstranila ali poškodovala naprave, H služijo varovanju tega območja. Nadzor nad izvajanjem tega odloka bo opravljal Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Tržič in pristojne inšpekcijske službe. Kot ugotavlja izvršni svet skupščine občine Tržič, so bili poslovni rezultati tržiškega gospodarstva v letošnjem prvem polletju izredno neugodni. Organizacije združenega dela so v letošnjem prvem polletju dosegle 41.086 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je za 66,9 odstotka več kot lani v enakem obdobju. Polletna rast celotnega prihodka je zaostajala za trimesečno in tudi za rastjo, ugotovljeno v letu 1985. Podpovprečno rast celotnega prihodka so imeli v BPT, Peku, Gozdnem gospodarstvu in v Gorenjski kmetijski zadrugi. Povsod drugod pa je bila rast celotnega prihodka nadpovprečna. Ker BPT in Peko zajameta približno tri četrtine ustvarjenega celotnega prihodka v tržiškem gospodarstvu, sta vplivala tudi na skupno doseženo nižjo rast celotnega prihodka. Malo boljša pa je bila ekonomičnost tržiškega gospodarstva; rast porabljenih sredstev je bila počasnejša od rasti celotnega prihodka,za 3,5 indeksne točke. Dohodkovna rast je bila v letošnjem prvem polletju malo višja od rasti celotnega prihodka, prav tako je porasel družbeni proizvod. Dohodek na delavca je porasel za 78 odstotkov; povprečna nominalna produktivnost je bila 1374 tisoč dinarjev na zaposlenega. Najvišji dohodek na delavca so dosegli v GKZ (2.829 tisoč din), najnižjega pa v tozdu Preskrba (1.021 tisoč din). V primerjavi z lanskim letom se je znižala tudi akumulacija; medtem ko je bil lani njen delež v dohodku še 25,5 odstotka, je v letošnjem 1. polletju padel na 12,7 odstotka. Nižjo akumulacijo v dohodku so imeli v BPT, Peku in SGP. Vse druge delovne organizacije so imele višjo akumulacijo kot v lanskem primerjalnem obdobju. Podpovprečni znesek akumulacije na delavca so dosegli kar v devet tržiških delovnih organizacijah. V letošnjem prvem polletju je bilo na podlagi vkalkuliranih ur v Tržiču 6.222 zaposlenih, kar je 1,9 odstotka več kot v lanskem primerjalnem obdobju. Naj- in * vex. je na novo zaposloval Peko . ^ cer, v skupnih službah -in v tozdu j tev v obratu v "Ormožu. a«! Cisti mesečni osebni dohodek n.j,j| lavca je porastel za 100,6 odstotka . znašal 82.798 din. Najvišji čisti rn i ( čni OD na delavca je bil izplač^ i j GKZ TZE, 104.182 din, najnižji P* j Oblačilih Novost, 66.215 din. Izgubo je v tržiškem gospodar ^ izkazoval le Zlitov tozd Pohištvo ""^jj petništvo v višini 24,5 milijona di*1, i je 26,4 odstotka več kot v lanskem r letju. $: Skupno doseženi izvoz v I. P°1 ^ letos je znašal 2.459 milijonov dir1' - v je skoraj 43 odstotkov manj kot la j istem obdobju. . ^ V primerjavi z ostalim gorenji I gospodarstvom je tržiško gospoda*?^ po doseženih rezultatih pod regij ^pj povprečjem in tudi na zadnjem rn ^ v regiji. Sorazmerni gospodarski**1 ^ zultatom so tudi doseženi izplačaj p sti osebni dohodki na delavca; tr**j| skoraj za 10.000 dinarjev zaostajaj regijskim povprečjem. V Tržiču 131 podstanovskih pogodb Izvršni svet skupščine občine Tržič bo delegatom vseh treh zborov posredoval poročilo o izvajanju odloka o podstanovanjskih razmerjih v občini Tržič. Kot je znano, je skupščina občine Tržič leta 1984 z novim odlokom predpisala način in pogoje za oddajanje posameznih stanovanjskih prostorov podstanovalcem, največjo raven podstanarin, največje zneske plačil za storitve in uporabo pohištva in način evidence podstanovalskih razmerij. Slednje naj se sklene le na podlagi podstanovalskih pogodb, za določen ali nedoločen čas. V Tržiču je evidentiranih 131 podstanovalskih pogodb, od tega je sklenjenih »a nedoločen čas 11? pogodb, za do ločen čas pa 19 pogodb; v družbenih stanovanjih je sklenjenih devet pogodb. Najemodajalci so največkrat lastniki starejših stanovanjskih hiš, ki so se preselili v nove hiše ali v dom starostnikov. Podstanovalcev je v tržiški občini nekaj več, kot pa je sklenjenih podstanovalskih pogodb, kajti včasih gre pri tem za cele družine, največkrat so to delavci iz drugih republik, ki hitro menjajo stanovanja. Večkrat je slišati pritožbe (na primer iz Jelendola), da žive ljudje v neprimernih prostorih, ki ne odgovarjajo družbenim standardom, določenim za stanovanja. Inšpektorji večkrat pregledajo ta stanovanja, probleme pa ugotavljajo le tam, kjer najemodajalci vzamejo po dva ali več podnajemnikov. Določena je tudi najvišja podstanari-na.za stano^anjsk' prostor; navadno so vanjo vključeni tudi drugi stroški, vo-darina, elektrika in podobno — in znaša v občini od 800 do največ 3.800 dinarjev. Od tega morajo najemodajalci odvajati davek. Popolnoma točna evidenca podsta^-valskih razmerij v občini ni možna»^ to se verjetno dogajajo tudi neP^stf' nosti. Največkrat se dogaja, da P0,^ novalci začasnih prijav ne obnaVJJ ^ ali pa odidejo in se ne odjavijo. T1 ^, obeta novost: najemodajalci naj sporočali vsako spremembo glede VZm stanovalskega razmerja. Vsekak° ^, je treba odlok o podstanovalskih ^ merjih v občini spoštovati in ga dos ^ no uresničevati. Nikakor bi ne s{fi^ dovoljevati — to bi bila tudi nalog3.^ lovnih organizacij — da bi delavci Z ^ li v neustreznih stanovanjih, ki ^^tf segajo minimalnih življenjskih 5 \ dardov. Povpraševanje po podnaje1*1^ ških stanovanjih je še vedno večje ^ možnosti, zato prihaja tu še vedn0^-zlorab, ki pa jih podnajemniki PraV0fi" radi svojega odvisnega položaja ne " javljajo. I25§Kj16. SEPTEMBRA 1986 KRONIKA .7. STRAN (^m^S^SSOLAS Slinavka nas ogroža V jeseniški občini so že cepili večino goved in ovc Jesenice, 15. septembra — Zvezni komite za kmetijstvo je v ponedeljek, ?• septembra, sprejel več ukrepov za preprečitev prenosa slinavke in parkljevke iz Italije v Jugoslavijo. Prepovedal je uvoz goved, ovc, koz in pra-; cev ter izdelkov, surovin in odpadkov teh živali iz Italije v Jugoslavijo JJ* Prevažanje prek našega ozemlja. Potnikom iz Italije je prepovedal vnašanje proizvodov (izjeme so konzerve) in surovin, ki izvirajo iz par-Jwjev. Izdal je odločbi o razkužitvi vseh tovornjakov iz Italije, ki so vo-j*« živino ali proizvode teh živali, ter o obveznem cepljenju goved, ovc in KOz v obmejnih občinah Koper, Sežana, Nova Gorica, Tolmin in Jesenice. Na Jesenicah so kmalu po tem, ko o zvedeli za nevarno bolezen v sobani Italiji, ustanovili občinski štab a zatiranje slinavke in parkljevke, v aterem so predstavniki raznih organizacij — od carine in milice do izvršba sveta in gospodarstva. Štab vo-^ veterinarski inšpektor Alojz Hajn-jaar, ki bo tudi po službeni nalogi Jttbel za dosledno izvajanje ukrepov Jeznega komiteja za kmetijstvo, tok Tovaris Hajnrihar, slinavka nas • ^at ogroža iz sosednje države. Ka-*o to? »Bolezen je se :u' razen v Avstraliji. Zadnja leta razširjena Vvstraliji. Z vseh - m?nJsm žariščih pojavila v sosednih državah, letos pa se nam nevarno približuje iz Italije, ^ajbolj je razširjena v okolici Vidma, J£ Koprskem je od meje oddaljena le ^ trideset kilometrov. Posamezna žarišča slinavke in parkljevke so tod e od lani, ker pri zatiranju niso bili ^ovolj dosledni. Država namreč ni Proti in v celoti izplačevala odškod-lne za poginule in pobite živali in so ato tamkajšnji rejci bolezen raje skrivali.« in? Kdo bo P" nas Plftčal cepljenje kril vse druge izdatke? *^vezni komite za kmetijstvo je za atiranje slinavke in parkljevke že "amenil precej denarja. Zivinorej-Ko-veterinarskim zahodom, ki bodo ePili živino, bo plačal cepivo in vse druge izdatke. V primeru, da bi se bolezen razširila tudi k nam, bi zagotovil denar za poginule živali in tudi za vse živali, ki bi jih morali pobiti. Bolezen se namreč zelo hitro širi in je zato režim zatiranja zelo strog. Če bi v hlevu, na primer, odkrili med štiridesetimi govedi samo eno bolno žival, bi »likvidirali« tudi ostale, parkljarje v krogu desetih kilometrov pa bi cepili. Dovolj je, denimo, če gre kmet pogledat živino k sosedu, že lahko bolezen zanese s čevlji tudi v svoj hlev. Slinavka se namreč širi ne- posredno — z dotikom v hlevu, na paši, na sejmu, pri prevozu — ali posredno — prek konja, psa, mačke in perutnine. Neživi prenašalci so mleko, meso, voda, tla, zrak, oprema, krma, prometna sredstva ...« # Slinavka je za zdaj od jeseniške občine oddaljena še 50 do 60 kilometrov. Pa vendarle: Jesenice že sodijo med ogroženo občino, za katero veljajo od prejšnjega ponedeljka dalje posebni ukrepi. Kako se izvajajo? »Dvajset veterinarjev iz Živinorejsko-veterinarskega zavoda Gorenjske je v soboto cepilo zoper slinavko in parkljevko približno dve tretjini (šeststo) goved in tretjino (tristo do štiristo) ovc v vseh vaseh od Jesenic proti mejnemu prehodu Rateče, vso živino v KŽK-jevih farmah v Poljčah in na Bledu ter tudi nekaj živine na dostopnejših planinah, s katerih bodo prav kmalu gnali živino v dolino. Živino, ki je na višje ležečih in težje dostopnih planinah, bodo cepili čez nekaj tednov. Približno dvajset dni od dneva cepljenja ne bodo izdajali zdravstvenih spričeval. Kmetje z Dovjega in s Hrušice so preprečili, da bi se živina pasla tik ob cesti. Na ra-teškem mejnem prehodu pregledujejo potnike, ki prihajajo z italijanske strani, da ne bi s sendviči in z drugo mesnato hrano zanesli bolezni tudi k nam; pripravljeni pa so tudi na razkuževanje vozil.« • In kdaj je bila slinavka nazadnje v Sloveniji in na Gorenjskem? »Pri nas se je nekdaj pogosteje pojavljala in so jo zato kmetje tudi bolje poznali. V Sloveniji smo jo nazadnje imeli — če se prav spominjam — pred desetimi leti, ko smo jo iz Vojvodine zanesli z živino tudi na Gorenjsko. C. Zaplotnik ^grnco eno vsaj priznajte:_ t>a Sora v strupih se duši Fra' ^,sePteinbra — Sklepne stihe pesmi Sora joka (avtor la*110 ^Vnar"Aci) je uporabil v svojih ugotavljanjih virov ones-§1 k Vai*ja Sore v Zirovski kotlini in možnosti za njeno očiščenje lan Poljanšek, ravnatelj žirovske šole. J»Uvn^an Poljanšek pravi, da sta °Hca 3^ra onesnaževanja Sore do 8^š&»T°Vske kotline idrijsko odlaga *0rnunalnih odpadkov in či-naPrava v Žireh. *0si2i 0n**° m neurejeno *ea°vo smetišče ^SktJ^slt0 smetišče v Doleh nad L^iŠka Qfm Je Prva začela opozarjati i* izkvr • Ži-na Žiri> ki je imela sla" 5ter ip?nie že s potokom Jezernico, POe j? D**P Pred leti žirovsko smeti-^konr S a tla v Doleh so namreč ^etišc0puj?tna. da voda- ki odteka v 0l*Gsna*e ali Da(la nanj, spira smeti, VznZena °Loteka v potok Raskc f°- MeriJlm V Zirovnico in z njo v So-NbuS k°munalnimi odpadki je kar lticlustr0 P°lovica (po prostornini) M odtjarit- ft' med n3imi tudi nevarni* oha • kot so odpadna mineralnima galvanski mulj i, livarniška rl^iran °ftanki lakov in barv, halo-S%g2f* - pila in razne kemikalije. '§ien^Sue ni urejeno po sanitarno- ^riil PredPisih. ^ezivv? občina nezakonito, brez &UišČP ln dovolJenj, uporablja odla-izvršni svet ^Ug ' da za svoje smeti poišče %lehpr£stor in sanira odlagališče v ^ski in kako se D0 izšel so- 10 kar JSP°r*' ni znano. Idrijci noče-?eruer P0Pustiti, saj druge pri- uoliin j ,okaciJe še nimajo in se a bi odiagališče v Doleh le-all> Vsekakor bodo odločala strokovna mnenja, razsodili bodo ustrezni republiški organi. Po opustitvi tudi sanacija Prej ali slej bodo morali Idrijci odlagališče opustiti in ga sanirati, kar pa bo precej zahtevno in drago delo. Smeti bo treba zasuti z zemljo, drenirati celotno območje smetišča, zgraditi zadrževalni bazen za izcedne vode, hkrati pa zajeti zaledne vode in ujeti vse meteorne vode, ki bodo spirale smetišče. Vse te vode bo treba združiti v zadrževalnem bazenu, jih očistiti in tako očiščene spustiti naprej v potok Raskovec. Slobodan Poljanšek pravi, da bo treba zbiralni bazen zgraditi tudi na opuščenem smetišču ob Jezernici, ki je sicer delno že sanirano, izviri čiste vode pa speljani ob smetišču v Jezernico. Ribiči vlagajo mladice V Sori še živi avtohtona potočna postrv, vendar je je vse manj. Voda je toliko onesnažena, da bi riba že skoraj izumrla, če ne bi ribiška družina Žiri na leto vložila v Soro deset do dvanajst tisoč zaroda postrvi, tisoč sulcev in tri tisoč lipanov. V svojih gojitvenih potokih, ki jih ima okrog 52 kilometrov, na leto vzgoji 150 do 200 tisoč mladic. Čistilna napravi postala premajhna Žirovski ribiči ne trdijo, da je za počasno, a vztrajno umiranje postrvi krivo samo idrijsko smetišče. Zaradi močne industrije v Žireh so tudi njene odplake kljub čistilni napravi vse nevarnejše. Čistilna naprava v Žireh ima zmogljivost 5000 enot na dan, sprejema pa jih 8500. Povečanje na 10 tisoč enot je predvideno v tem petletnem obdobju, vprašanje je le, če bo žirovsko gospodarstvo uspelo zagotoviti potreben delež denarja. Razen čistilne naprave bo treba zgraditi še kanalizacijo v starih Žireh in jo usmeriti skozi čistilno napravo, prav tako pa skoznjo speljati še nekatere fekalne odplake iz zasebnih hiš ali industrijskih objektov, -ki se zdaj po jarkih prosto pretekajo v Soro. Vodi manjka kisika Velika nevarnost za ribji zarod je tudi regulacija Sore, ki traja že nekaj let. To namreč uničuje hrano za ribe. Zaradi blata, ki zasipa kamenje, so čedalje redkejši kapli, rakci in polži, za nameček pa še divje race, ki so se udomačile ob Sori, pobirajo ikre do 30 centimetrov globoko v mulju. V Sori je vse več alg, ki jemljejo kisik, zato bi morali z regulacijo Sore zgraditi tudi več teras, da bi slapovi bogatili vodo s kisikom. K onesnaženju »pomagajo« še škropiva, ki jih uporabljajo v kmetijstvu. Manjše vire onesnaževanja, kot so zasebna smetišča, polivanje gnojnice po travnikih, trošenje pepela, izlivanje akumulatorske kisline v vodo in podobno, bo mogoče zatreti predvsem z višjo zavestjo ljudi, da je treba za življenje ohraniti naravo čisto. H. Jelovčan NOČNA KRONIKA Vztrajni ljubitelj glasbe Kranj, septembra — V Valjavčevi ulici v Kranju živi B. Š., ki nadvse ljubi glasbo. To sicer ni nič slabega, saj pravijo, da je dober človek, kdor rad poje, slabo je le to, ker glasbo vsiljuje tudi sosedom. Ti zatiskajo ušes" na vsake toliko časa, ko jim prekipi, pa pokličejo na pomoč miličnike. Ko sta bila miličnika zadnjič pri B. S., njuno poslanstvo ni bilo preveč uspešno. Ljubitelj glasne glasbe ni hotel niti odpreti vrat niti utišati muzike, čeprav je šlo že tja proti polnoči. Vljudnost miličnikoma očitno ne pomaga, ampak bosta morala ubrati drugačen, bolj učinkovit način »obdelave«. H. J. KLICAJ ZA VARNOST Žival na cesti Na divjad, ki bi utegnila ob najbolj nepravem času skočiti na cesto, opozarjajo znaki, ob hitrih avtomobilskih cestah jih v varni razdalji zadržujejo žične ograje. Kljub temu se še zgodi, da neprevidna srna konča pod avtomobilom, precej je tudi povoženih zajcev in ježev. V naseljih so najpogostejše žrtve prometa mački. Prejšnji torek sta na cesti, ki pelje z Delavskega mostu v Kranju proti brniški cesti treščila avtomobila. Voznik renaulta se je ogibal psu, ki je prečkal cesto, in čelno trčil v nasproti vozeči avto. Žrtev k sreči ni bilo, škode na vozilih pa je veliko. Psu, ki je dejansko povzročil nesrečo, seveda nihče nič ne more. Tudi njegov lastnik bo najbrž ostal skrit. Če v tem in podobnih primerih lastnikom štirinožcev že nihče nič ne morev če se ognejo kazni in odškodnini, potrkajmo vsaj na njihovo zavest. Žival nima pameti, naj jo ima zato več človek. Na sprehodu blizu prometne ceste je bolje peljati žival na vrvici ali jo držati v naročju kot da konča pod vozilom ali da zaradi nje trpi voznik, ki v odločilnem trenutku lahko reagira samo na dva načina: žival povozi ali pa se ji ogne in s tem morda izzove še večjo nesrečo. H. J. V Žiri je mogoče tudi čez Žirovski vrh Pot brez kažipotov Škofja Loka, 12. septembra — Prejšnji teden je bila cesta Trebi-ja—Žiri zaradi miniranja in nato odvažanja materiala zaprta za promet tudi po več ur. Preden bo cesta zgrajena, bo podobnih zapor gotovo še več. Voznik, ki se ustavi pred njo in bi na vsak način rad prišel do Žirov ali pa iz Ži-rov proti Škof j i Loki, se bolj ali manj upravičeno jezi. Prvič zato, ker za zaporo ni slišal, drugič, ker ne ve, kaj bi: naj čaka, obrne, išče drugo mogočo pot. Boljša obveščenost na vsaki strani zapore — ne le po radiu — vsekakor ne bi škodila. Na stalnih mestih v Škofji Loki, Gorenji vasi in Žireh bi lahko postavili opozorilne table, na katere -bi zapisovali sveže podatke o tem, koliko časa bo cesta zaprta. Zraven bi se dalo povedati, da je ob- voz mogoč prek Žirovskega vrha. Obvoz prek Žirovskega vrha bo treba čim prej opremiti s kažipoti. Na vsej poti sta zdaj le dva za lovsko kočo. Voznik, ki poti ne pozna, se lahko zmoti že v Gorenji vasi, drugič malo nad njo in potem še nekajkrat, preden pride na vrh. Na vrhu pa se spet znajde pred uganko. Ampak tu lahko vsaj vpraša pri samotni kmetiji, niže domala tudi vprašati nima koga. Pot prek Žirovskega vrha bi kazalo tudi malce popraviti, nasuti nekaj peska vsaj na delu proti vrhu, kjer je najslabša. . H. J. NESREČE Smrt na tirih Godešič, 11. septembra — 83-letna Ivana Bergant z Godešiča je prečkala nezavarovani železniški prehod v Godešiču v trenutku, ko je po tirih iz kranjske smeri pripeljal mednarodni ekspresni vlak. Strojevodja je Bergantovo najprej opozoril s piskom in ker le-ta ni reagirala, je začel zavirati. Nesreče kljub temu ni uspel preprečiti in jO je zadel s prednjim delom lokomotive. Med prevozom v Klinični center je Bergantova podlegla poškodbam. Z motorjem v rob zelenice in prometni znak_ Tupaliče, 12. septembra — 25-letni voznik kolesa z motorjem Ingo Di-mitrov iz Tupalič je med vožnjo iz Preddvora proti Kranju zapeljal v Tupaličah desno v rob dvignjene zelenice, od tod pa ga je vrglo v drog prometnega znaka. Huje ranjenega so odpeljali v jeseniško bolnišnico. So krive zavore? Dobro polje, 14. septembra — Marija Prosen iz Gorenje vasi je z osebnim avtomobilom peljala od Črnivca proti Globokemu, ko je v naselju Dobro polje vozilu nenadoma zabloki-ral zavorni mehanizem. Avto je zaneslo na travnik, kjer se je prevrnil. V aesreči je bila voznica hudo ranjena, njen sopotnik Jože Prosen pa lažje. Neprevidno na cesto Lahovče, 14. septembra — Milan Prešeren iz Trzina je zapeljal s par- kirišča gostilne Zaje v Lahovčah ha regionalno cesto Kranj—Mengeš v trenutku, ko je po njej pravilno pripeljal na motornem kolesu 25-letni Iztok Murič iz Ljubljane. Motorist je v trčenju padel in se lažje ranil. Prehitro in brez vozniškega izpita Kranj, 15. septembra — 19-letni Edo Kaltak iz Škofje Loke je dobro uro po polnoči vozil z osebnim avtomobilom iz Britof a proti delavskemu mostu v Kranju. V križišču z regionalno cesto Kranj—Brnik je zapeljal v levo in se zaradi prevelike hitrosti prevrnil. Huje ranjenega so prepeljali v Klinični center. Poziv očividcem nesreče! Kranj, 14. septembra — Na regionalni cesti Kranj—Brnik, v bližini odcepa proti Škofji Loki oziroma Britofu se je ob 21.10 zgodila prometna nesreča zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola. Franjo Tkalec, ki začasno stanuje v Kranju, je vozil od Brnika proti Kranju. V bližini odcepa je prehiteval kolono vozil pred njim, potem pa zapeljal nenadoma na svoj vozni pas, odkoder ga ne zaneslo na travnik, kjer se je vozilo prevrnilo. V nesreči se je hudo telesno poškodova. sopotnik v Tkalčevem vozilu. 23-le-tni Peter Robnik iz Kranja. Preiskovalci prosijo voznika kombija, katerega je Tkalec prehiteval, in kolesarja, ki je obvestil miličnika o nezgodi, pa tudi vse druge očividce, naj se oglasijo na najbližji postaji milice, da bodo pomagali razjasniti okoliščine nesreče. V petek in soboto na Bledu trinajsto mednarodno FISA veslanje za veterane in veteranke_ Prijavljenih kar dva tisoč veslačev Bled je bil že prireditelj velikih veslaških tekmovanj. Zato so se veslaški delavci z Bleda odločili, da ta konec tedna organizirajo še eno vrhunsko veslaško prireditev. Na Blejskem jezeru bo v petek in soboto nastopalo kar dva tisoč veslačev in veslačic iz dvaindvajsetih držav na trinajstem mednarodnem veslanju FISA za veterane in veteranke. In zakaj se je Bled odločil, da bo organizator tega tekmovanja? Ker je že znan kot odličen organizator prireditev, zato, da bi jezero postalo bolj priljubljeno med veslači, pa tudi zato, da bi naši bivši veslači pokazali svoje veslaške sposobnosti. Za petkov in sobotni mednarodni veslaški praznik se je prijavilo v vseh veteranskih konkurencah kar 657 čolnov, od tega 62 ženskih posadk. To je 1905 veslačev, med katerimi je kar 173 žensk. Prišli bodo iz ZRN, Avstrije, Belgije, Avstralije, Danske, Nizozemske, Madžarske, Italije, Norveške, Švedske, Španije, ZDA, Finske, Francije, Velike Britanije, Švice, ČSSR, Brazilije, Argentine, Japonske, Irske in Jugoslavije. Koledar tekmovanja je natrpan. Prav zato bodo začeli že v petek popoldne in nato nadaljevali v soboto ves dan. Na startni listi je v vseh disciplinah in starostnih kategorijah kar 129 startov. V petek ob 15. uri bo prvi start na 1000 m. V soboto bo začetek ob 9. uri, zadnji start osmercev bo ob 17.30. Pričakujejo, da si bo veslanje ogledalo več tisoč ljubiteljev tega vodnega športa. Na startu bodo vsi bivši najboljši veslači in veslačice, ki so osvajali mednarodna, evropska in svetovna prvenstva v mladinski in članski konkurenci. Mnoge izmed posadk bodo prišle na Bled brez svojih čolnov. Prav zato so se Blejci odločili, da jih bodo izposojali. Vprašanje je le, če jih bo dovolj. Blej-cem bodo pri tem priskočili na pomoč Zagrebčani, Rečani in vsi slovenski veslaški klubi. Najstarejši udeležene bo že šestinsedemdesetletni tekmovalec Milan Pressl iz New Yorka, naše gore list. D. Humer Devetič Od spomenika do spomenika Oživele poti v Udinem borštu Strahinj, 14. septembra — V spomin na dvodnevni boj drugega bataljona Kokrškega odreda pred štiriinštiridesetimi leti so v nedeljo ponovno oživele številne poti v Udinem borštu. Borci, pionirji, taborniki, športniki, rekreativci in krajani okoliških vasi so hodili in tekli po poteh od spomenika do spomenika; cilj vseh je bil v Strahinju, kjer je po končanem teku in pohodu zbranim na proslavi spregovoril Ferdo Rauter, predsednik občinske konference SZDL Kranj. Pohodniki (od leve proti desni): Jože Vevar, Filip Grašič, Damijan Fister. Vevarjeva z Golnika — Jože, borec Kokrškega odreda, in njegova žena Marija, se udeležujeta pohoda v Naklem že od vseh začetkov. Po Udinem borštu sta hodila že v dežju in vročini, v lepem in slabem vremenu. V nedeljo je bil lep dan in tudi za trenutek nista oklevala. Pred deveto dopoldne sta se odpravila od doma in potem pešačila po gozdnih in poljskih poteh — do Goric in Tenetiš, do Kokrice, Struževega in Nakla, četrt čez dvanajsto pa sta že bila v Strahinju, kjer sta iz rok prizadevnih organizatorjev prejela srebrno kolajno, značko in napitek. »Prihodnje leto se spet vidimo — če bo le zdravje,« sta ob slovesu dejala Vevarjeva. Filip Grašič iz Spodnjih Dupelj, naš znani rekreativec, je povedal, da sta ga na pohod zvabila 11-letna hči Andreja in dve leti mlajši sin Gašper. »Hoče-va bronasto kolajno,« sta zatrjevala zjutraj, potem pa krenila z očetom na kar precej dolgo pot od spomenika do spomenika. Dobri dve uri so hodili, obiskali osem spomenikov in med potjo še malo zašli. Je že tako: ko človek išče bližnjico, ponavadi najde daljšo pot. 5-letni Damijan Fister s Cegelnice je bil med najmlajšimi udeleženci nedeljskega pohoda. Očka Brane je »križaril« po Udinem borštu polne tri ure, sinko si je za pol ure odpočil, a tudi to je bilo dovolj, da sta si prislužila bronasto kolajno — *a spomin in v spodbudo. C. Zaplotnik Dvanajsto kolesarsko tekmovanje za pokal Kokrice Kolesarski praznik in državno prvenstvo Kokrica, 14. septembra — Kolesarska sekcija športnega društva Kokrica je na krožni progi Kokrica—Bobovek—Kokrica pripravila dvanajsto kolesarsko tekmovanje za pokal Kokrice. V kategoriji članic in vseh starostnih kategorij veteranov je štelo tudi za državno prvenstvo. Nastopali so tudi pionirji A in B kategorij, mladinci, člani in rekreativci. Kolesarska sekcija Kokrica je tako tekmovanje organiziralo za veterane že leta 1974. To je bila prva dirka veteranov v maratonskem kolesarjenju. Na nedeljski dirki za dvanajsti pokal Kokrice je v vseh kategorijah nastopilo nad sedemdeset kolesarjev in kolesark. V ekipni konkurenci so bili najboljši Ko-kričani pred Grosupljem in ekipo Jakob Stucin. Vrstni red — pionirji A (3,9 km): 1. Pintarič (Rog), 2. Stankovič, 3. D. Fran-tar (oba Sava); pionirji B (1,9 km) — 1. Hudoklin (Sava), 2. Hafner (J. Peter-nelj Šk. Loka), 3. Galjot (Sava); članice A (7,8 km) — 1. Bregar (Jub), 2. Kori-šec (Hrastnik), 3. Klemene (Sava); članice B (7,8 km) — 1. Uršič (Jub); mladinci — rekreativci (19,6 km) — 1. Kosmatina (Dol), 2. Hartman (J. Peternelj), 3. Zaplotnik (Kokrica); člani — rekreativci (29,4 km) — 1. Moškat (ETA), 2. Je-raj (Integral), 3. Rajgelj (J. Peternelj); veterani A (19,6 km) — 1. B. Dežman (Soča), 2. Uršič (Jub), 3. Mesec (J. Peternelj); veterani B (19,6 km) - 1. L. Dežman (Kokrica), 2. Ščurk (Grosuplje), 3. Novak (Kokrica); veterani C (15,6 km) — l.Omerzelj, 2. Hrovat (oba Grosuplje), 3. Jagodic (Kamnik); veterani D (15,6 km) — 1. I. Jošt (Kokrica), 2. Blažun (Rog-Franek); veterani E (9,8 km) — 1. Žirovnik (Rog-Franek), 2. Bernik (Kokrica) -dh Letne igre Kranj, 14. septembra — Delovna organizacija IKOS iz Kranja, ki je pokrovitelj kranjskih vaterpolistov in lokostrelcev, je bila ob koncu tedna organizator desetih jubilejnih športnih iger delavcev sozda ZPS. V moški in ženski konkurenci so nastopili v streljanju, kegljanju, šahu, namiznem tenisu, balinanju in malem nogometu. Končni zmagovalec so bili delavci in delavke STT, ki so zbrali 171 točk. Drugi je bil Listostroj 170, tretja Metalna 166, medtem ko so bili športniki in športnice IKOS-a osmi s 114,5 točke. Organizatorji teh športnih iger, IKOS, je bil prvak med moškimi v malem nogometu, drugi so bili nogometaši Metalne in tretji igralci Mlinostroja. ( -dh) — Foto: F. Perdan Sedmi mednarodni lokostrelski turnir za alpski pokal Simon Pavlin in Izidor Požar ubranila naslova Kranjska gora, 14. septembra — Nad petdeset lokostrelcev iz Avstrije, Italije, Švice in Jugoslavije je imelo na izredno privlačni progi v Kranjski gori sedmi zaključni turnir za alpski pokal v disciplini hunter field. Udeležba je bila sicer slabša kot na lanskem finalu, vendar so vsi pokazali pravo lokostrelsko sposobnost. Prej so nastopali v Goisernu, Bolzanu in Ženevi in sedaj na zaključku v Kranjski gori. Naši lokostrelci so v alpskem pokalu letos dosegli slabše uvrstitve kot v preteklih letih. Vseeno niso zatajali, saj je v članski konkurenci v prostem slogu zmagal Marko Podržaj iz Jugoslavije, med mladinci pa sta zmagala tudi svetovni mladinski prvak Simon Pavlin iz LK Ikos iz Kranja, ki je skupni zmagovalec pri mladincih v prostem slogu, v instinktivnem streljanju pa je ta naslov osvojil mladinec LK Postojna Izidor Požar. Rezultati — člani — prosto — 1. Marko Podržaj (Jugoslavija) 945, 2. Mitterer (Avstrija) 928, 3. Privileggi (Italija) 922, instinktivno — 1. Sedmak (Avstrija) 881, 2. Oneto 771, 3. Deolo (oba Italija) 771, mladinci prosto — 1. Medved (Jugoslavija) 876, 2. Sacchet 851, 3. Lorenz (oba Italija) 779, instinktivno — 1. Požar 776, 2. Ves 731, 3. Šti-herer (vsi Jugoslavija) 435, compound — člani — prosto — 1. Klemen (Jugoslavija) 867, 2. Rain (Avstrija) 867, 3. Bavčar (Jugoslavija) 829, instinktivno — 1. J. Bleivveis (Jugoslavija) 633, članice — prosto — 1. Giardini (Italija) 851, 2. Frank (Avstrija) 804, 3. K. Podržaj (Jugoslavija) 713; skupni vrstni red — člani — prosto — 1. Bossi (Italija) 2816, 4. Marko Podržaj (Jugoslavija) 2732, instinktivno — 1. Sedmak (Avstrija) 2605, 5. Prelovec (Jugoslavija) 2208, mladinci — prosto — 1. Pavlin (Jugoslavija) 2607, instinktivno — 1. Požar (Jugoslavija) 2174; ekipno — 1. Italija 23.237, 2. Avstrija 20.974, 3. Jugoslavija 20.478, 4. Švica 12.830. -dh. Delavni radovljiški planinci Radovljica — To poletje so se radovljiški planinci še posebej zavzeli za obnovo planinskih poti. V drugi polovici avgusta je bila skupina desetih članov — šest markacistov in štirje gorski reševalci — deset dni na delovni akciji. Urejali so poti s Kriških podov pod Škrbino in proti Pihavcu, kjer so pritrdili 53 m nove jeklene vrvi in zabili 32 klinov. Zavarovali so tudi pot od Sedla do vrh Križa in z vrha Križa na Stanar-ska vratca. Na novo so markirali tudi pot iz Vrat na Kriške pode, to je skozi Bukovje in Sovatno. Smučarski skoki_ David po očetovih stopinjah Reit im VVinkl — Več kot 100 pionirjev iz Avstrije, ZRN in Jugoslavije je nastopilo na sklepni tekmi sezone na 35- in 20-metrskih skakalnicah, pokritih s plastiko. Izredno lep uspeh je dosegel mladi Kranjčan David Mesec, sin znanega bivšega reprezentanta in rekorderja Marjana Mesca. David je zanesljivo zmagal v kategoriji pionirjev do 13 let. Tudi drugi kranjski skakalci so v dokaj močni mednarodni konkurenci dosegli lepe uvrstitve, saj so bili na startu skoraj vsi najboljši mladi skakalci iz ZRN in Avstrije. Vrstni red: pionirji do 15 let: 1. Moser (Avstrija), 6. Kocelj (ID Triglav); pionirji do 13 let: 1. Mesec (ID Triglav), 9. Zupane (ID Triglav); pionirji do U let: 1. Foidl (Avstrija, 5. Bertoncelj, 9. Žvikard, 12. Rako-vec, 15. Verdnik (vsi Iskra-Delta-Tri-glav). J. Javornik Na Bavškem grintavcu so napeli nove vrvi in za dodatnih 12 metrov podaljšali varovanje proti Luknji. Obnovili so tudi vse markacije, po vrhovih pa uredili skrinjice in trde železne žige zamenjali z gumenimi. V začetku poletja so očistili poti na Valvazorja in pol poti z Begunjščice proti Zelenici. S Prevala na vrh Begunjščice, kjer je bil zelo težaven dostop, so pot speljali malo drugače. Iz Drage na Preval, kjer je včasih že bila pot, a se je pogrezala, so v soteski Luknji zabili 15 klinov in napeli 18 metrov jeklene vrvi. Čez 3 metre visoko skalo pa so pritrdili novo leseno lestev. Drugo leto imajo namen urediti pot od Sv. Petra nad Begunjami do Poljske planine in iz Završnice čez planino pri Žagi do Poljske planine. Pomagali pa bodo tudi urejevati jubilejno planinsko pot Vršič—Prisojnik—Razor—Kriški podi. D. Dolenc V soboto gozdni tek po Udinem borštu Kokrica, 14. septembra — Športno društvo Kokrica bo v soboto, 20. septembra, organiziralo gozdni tek po Udinem borštu. Udeleženci bodo nastopili v trinajstih starostnih skupinah. Start bo ob 16. uri pri OŠ na Kokrici. Prijave bodo sprejemali na dan teka od 14. ure naprej pri OŠ na Kokrici. -dh MERKUR kranj Tečaj markacistov Radovljica, septembra — Konec septembra bo v Krmi dve soboti in nedelji tečaj za gorenjske marka-ciste, ki ga pripravlja komisija za pota pri Planinski zvezi Slovenije. Poleg teoretičnega dela bodo Mar-kacisti vadili strojno vrtanje za pritrjevanje klinov in vrvi v stenah, imeli bodo tudi teoretična predavanja. Praktični pouk bo na poti iz Krme na Debelo peč. (dd) Od tekme do tefane \ Državno in republiško V*ye*r'a0. ' Žireh - Avto moto društvi Ziri m* venijaavto sta priredila dirko za vno prvenstvo v motokrosu za Ka b rij o 80 cem in dirki za repubUSKO ^ venstvo v kategorijah 125 in 250 0»"■ kategorijo do 80ccm je bil,e£UM) renjski zastopnik Peter Hribar \ jjj Kranj) U. V kategoriji do 125*»^ bili Gorenjci uspešnejši. y* ^ Urevc (AMD Bled), je bil drugi, iwj^ Hribar (AMD Tržič) tretji, MarKO-1 nuš (AMD Tržič) sedmi in ^0%jl Švab (AMD Bled) deveti. Ekipno y> v tej kategoriji Bled prvi, T^fLgp paj s Slovenijaavtom drugi- V Ka/~!sio-ji do 250 cem se je od tekmovanj P"' vil Žirovec Marjan Mlinar, Gorenjca po obeh vožnjah sta bl ^ rovca Marjan Mlinar in Albin Jes Ekipno je bilo AMD Žiri pe«>-M. Jenkole • Po poteh 14. divizije - ^ac^3r^2 lesarji, deset jih je bilo skupaj, m * Danilo Pertot, Janez Winkler, AMJ** bežnik, Jože Mužič, Rajko Mig^ Franc Medja, Stane Bobek, Umek, Jože Jenič in Franc ^fr'^ krenili po poti 14. divizije in obe trasirali to partizansko kolesar jj transverzalo. Skupno so bili s*8*1^, let, prevozili so prav toliko kilorne ^ njihova povprečna starost je ^ 61,5 leta, skupna teža pa 775 kij?g mov. Startali so v Suhorju in vozili zi Metliko, Ivanič Grad, Čazmo, ■ - «v din, Kumrovec in Senovo ter konc Ljubnem ob Savinji. Kot pravijo UJjj ženci, je vožnja po njej nepopisno .{ vetje, zato jo kaže vnesti v kolesar programe. — S. Bobek .. mA Smučarski skakalci na Gorenj1 - Nad 130 skakalcev iz desetih sMjjj skih klubov je sodelovalo na uvoo i tekmah na plastičnih skakalnica^ J Kranju. Na 12-metrski skakalnici tekmovali pionirji do 9 in 11 »et' ^ meddruštvenem tekmovanju, j 35-metrski skakalnici pa so tekmo ostali pionirji in mlajši mladinci odprtem prvenstvu Gorenjske. Org g zator, SSK Iskra Delta Triglav, Jem zastopan kar z 42 skakalci, Elektroj* no Ilirijo pa je zastopalo 29 skakaj Razen Kranjčanov so imeli najp uspeha Žirovničani, Žirovci in ^ bljančani. Med mlajšimi mladine■ bili najboljši Petek in Gašperin nica-Jesenice) ter Komovec (Tng aj med pionirji do 15 let Kopač (^PJd in Knafelj ter Zupan (Triglav)? 2^ pionirji do 13 let pa Martinjak glav), Videnšek (Lopata Celje) in J%,-vec (Tržič). Med pionirji do 11 let j^), li najboljši Zupan (Žirovnica-Jesen «| Omerzel (El.-Ilirija) in Mohorič (Tr*j. med pionirji do 9 let pa Zarnik \ ^ glav) in Lesnik ter Lajevec (Ilirija'' J. Javornik sp v.in v Žirovnici — Na novi 12-me^e skakalnici, ki so jo uredili člani se,^\-za skoke TVD Partizan Žirovnice, J* v lo regijsko prvenstvo mlajših Pl00lJ jj B in C. Tekmovalo je 60 skakalce*^, Žirov, Kranja, Tržiča, Rateč in Zir° ce. Med pionirji C (do 9 let) so bili n« ^ spešnejši Zarnik in Vrhovnik (Trig1 p Rakar (Žirovnica), Kumer (AlP'ffj \\ Eržen (Triglav), med pionirji B (n0,*). let) pa Zupan (Žirovnica), Gladek Lj, pina) Mandeljc (Žirovnica), Pag°n£fle' pina) in Zvikart (Triglav). — M. Ga&r "n he ? Kranjski tenisači nizajo uspe". ^ Prvega je dosegla Barbara Mu*eL^ turnirju v Avstriji. Zmagala je ^ pionirkami do 12 let in med J*jr«| premagala tudi prvakinji Avstrije Zvezne republike Nemčije, uspeh je bil dosežen na BergantoV) memorialu. Boštjan Mulej je bil n% pionirji do 12 let četrti, Dunja «JeZ^r,,j TOVARNA KLOBUKOV ŠEŠIR p. o., ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 57 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 1. ELEKTRIČARJA 2. VZDRŽEVALCA - FINOMEHANIKA 3. DELAVCE ZA DELO PRI PROIZVODNJI KLOBUKOV v obratu Spodnji trg — 3 moške in 3 ženske 4. ClSTILKO v obratu Trata Pogoji: pod 1. in 2. — uspešno končana IV. zahtevnostna stopnja po možnosti s prakso na podobnih delih in nalogah pod 3. in 4. — končana osnovna šola Kandidatom nudimo: — enoizmensko delo, urejeno prehrano in organizran prevoz na delo Pisne prijave z dokazili sprejema tajništvo Tovarne klobukov ŠEŠIR p. o., Škofja Loka, Kidričeva 57, 8 dni po objavi. ZCP, CESTNO PODJETJE KRANJ n. sub. o. KRANJ, Jezerska c. 20 odbor za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge: 1. MANJ ZAHTEVNA DELA V SKLADIŠČU — 1 delavec Pogoji: priučen delavec, 1 leto delovnih izkušenj in trimesečno poskusno delo Odbor za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. VZDRŽEVANJE CESTE: — za enoto Škofja Loka na relaciji Poljane — Log 1 delavec na relaciji Trebija — Gorenja vas 1 delavec področje Škofja Loka 1 delavec — za enoto Jesenice 1 delavec Pogoji: priučen delavec — cestar z internim izpitom oz. strokovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let in trimesečno poskusno delo. 2. OPRAVLJANJE ZAHTEVNIH AVTOMEHANSKIH DEL — 1 delavec Pogoji: KV avtomehanik, 3 leta delovnih izkušenj, starejši od 18 let in trimesečno poskusno delo. 3. VZDRŽEVANJE STROJNIH NAPRAV V KAMNOLOMU KAMNA GORICA — 1 delavec Pogoji: strojni ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj, starejši od 18 let in trimesečno poskusno delo. Za objavljena dela in naloge bodo delavci združili delo za nedoločen čas, razen pod tč. 1 (za enoto Jesenice): za določen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov:ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Izbira bo opravljena v zakonitem roku. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa. TERMIKA Imb^ana.kamcićka 25 TERMIKA LJUBLJANA n. sol. o. TOZD Proizvodnja Škofja Loka, o. sub. o. objavlja prosta dela in naloge STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA — 2 delavca (ponovna objava) za potrebe vzdrževanja strojne opreme in izdelave novih delovnih sredstev v DE Trata Pogoji: KV strojni ključavničar, ključavničar ali orodjar, najmanj 1 leto delovnih izkušenj pri vzdrževanju ali izdelavi novih delovnih sredstev in odslužen vojaški rok. TOPLOVODNEGA ALI VODOVODNEGA INSTALATERJA -1 delavec za potrebe pri vzdrževanju vodovodnih in toplovodnih inštla-cij v DE Trata. Pogoji: KV vodovodni ali toplovodni instalater, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih in odslužen vojaški rok. gumarja — 1 delavec (ponovna objava) z nalogami ha izdelavi tesnilnih mas. Delo se opravlja v DE Bodovlje. Pogoji: KV gumar, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih in odslužen vojaški rok. Čistilca strojnih naprav in proizvodnih prostorov - 2 delavca za tehnološko čiščenje zahtevnejših strojnih naprav in površin v neposredni okolici. Delo se opravlja v DE Trata. Pogoji: fizična sposobnost delavca, sposobnost za delo na višini in smisel za red ter odslužen vojaški rok. transportnega delavca - 1 delavec za dela pri nakladanju in razkladanju materiala in izdelkov v DE Bodovlje. Delo se opravlja v dopoldanski izmeni Pogoj aiizična sposobnost delavca in odslužen vojaški rok. delavca in delavke v proizvodnji tervola - več delavcev in delavk za dela v proizvodnji tervola, predelavi tervola in proizvodnji kitov za DE Trata in Bodovlje. Pogoji: starost nad 18 let za opravljanje triizmenskega dela za moške (ženske bodo delale v dveh izmenah) in zdravstvena sposobnost delavca. Imamo lasten prevoz na delo in z dela z avtobusom iz Poljanske doline in prevoz s kombijem iz Podlubnika v Bodovlje na vse tri delovne izmene. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati s stalnim bivališčem v občini Škofja Loka in bližnji okolici. Podrobnejše informacije lahko dobite osebno ali po telefonu, št. 60 —771 v kadrovski službi. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave na naslov: Termika TOZD Proizvodnja Škofja Loka, Trata 32. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. Center za socialno delo Škofja Loka, Novi svet 22 Svet Centra razpisuje prosta dela in naloge PSIHOLOGA Pogoji: diplomirani psiholog, dve leti delovnih izkušenj, strokovni izpit in podiplomski študij predzakonskega in zakonskega svetovanja. Kandidati naj pošljejo prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Center za socialno delo Škofja Loka, Novi svet 22. Kanidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisu. SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS OBČINE ŠKOFJA LOKA Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja dela in naloge STROKOVNEGA DELAVCA ZA PLANIRANJE IN IZVAJANJE SVOBODNE MENJAVE DELA V OBČINSKI IZOBRAŽEVALNI IN OBČINSKI RAZISKOVALNI SKUPNOSTI ŠKOFJA LOKA S PLANSKO - ANALITIČNIMI OPRAVILI POGOJI: — višja sli visoka izobrazba družbenoslovne smeri, — eno leto delovnih izkušenj in — trimesečno poskusno delo. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovite na . naslov: SKUPNA STROKOVNATSfcUZBA SIS OBČINE ŠKOFJA LOKA, Spodnji trg 40 v 10 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po končanemu razpisu. SGP GRADBINEC SGP GRADBINEC KRANJ KRANJ, Nazorjeva 1 Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Strojno kovinski obrati Kokrica objavljamo RAZPIS za proste naloge in opravila: 1. SKLADIŠČNIKA sektorja 2. 3 ELEKTRIČARJEV (enega za izpostavo na Jesenicah) 3. 2 ŠOFERJEV 4. 2 KLEPARJEV 5. KLJUČAVNIČARJA 6. STROJNIKA TGM Pogoji: pod 1. — trgovska šola ali poklicna šola kovinske smeri s tečajem za skladiščnika in z 2-letnimi delovnimi izkušnjami pod 2. — poklicna šola elektro smeri s 4-letnimi delovnimi izkušnjami pod 3. — poklicna šola za voznika motornih vozil s C kategorijo in 2-letnimi delovnimi izkušnjami pod 4. in 5. — poklicna šola kovinske smeri s 4-letnimi delovnimi izkušnjami pod 6 — poklicna šola s 3-letnimi delovnimi izkušnjami Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi vložite v 8 dneh po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1. INTEGRAL DO SAP Ljubljana TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem Jesenice Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. VEČ AVTOMEHANIKOV Pogoja: IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri in eno leto delovnih izkušenj 2. AVTOLIČARJA Pogoja: IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri in eno leto delovnih izkušenj — 3. AVTOKLEPARJA Pogoja: IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri in eno leto delovnih izkušenj 4. VEČ VOZNIKOV ZA MESTNI PROMET na Jesenicah Pogoja: poklicni voznik motornih vozil.D kategorije in eno leto delovnih izkušenj 5. SPREVODNIKA Pogoja: končana osemletka in znanje slovenskega jezika 6. VRATARJA - ČUVAJA Pogoja: končana osemletka in znanje slovenskega jezika 7. VEČ POMOŽNIH DELAVCEV Pogoj: končana osemletka Za zaposlitev pod točko 4 imajo prednost kandidati s stalnim bivališčem na Jesenicah. Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: INTEGRAL, TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem Jesenice, Titova 67. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku roka za zbiranje prijav. INGRAD CELJE TOZD MOBILIA—LJUBLJANA Ljubljana, Tacenska 133 Komisija za delovna razmerja TOZD Mobilia—Ljubljana objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas za 1. VK in K V mizarje — DE Brod več delavcev 2. NK dela za pripravo furnirja in pomoč v lakirnici — DE Medvode 1 delavka 3. NK dela na žagi — DE Seničica (Medno) 1 delavec Pogoji: pod 1. — končana IV. zahtevnostna kategorija, poskusno delo 1 mesec in predhodni preizkus delovnih sposobnosti delavca pod 2. — osnovna šola, poskusno delo 1 mesec, ženska pod 3. —osnovna šola, poskusno delo 1 mesec, starost od 18 do 30 let, fizično sposoben Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pisne i udbfl in dokazila o i/.nolnjevanju pobojev nai kandidati pošljejo v a dneh po o1-; i« v GIP INGRAD 1'OZD Mul. 11.IA - l;c, r.nv\ finska 533; kadrovska GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA n. sub. o. Kranj, Jezerska c. 41 KROMPIR ZA OZIMNICO Od 18. septembra do 2. oktobra 1986 bomo prodajali krompir za ozimnico sort desire in igor na naslednjih prodajnih mestih: GKZ TZO Cerklje: skladišče Cerklje od 8 do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure GKZTZO SLOGA: prodajalna Primskovo, Kranj od 8. do 16.ure ob sobotah od 8. do 12. ure GKZ TZO Naklo: trgovina Naklo od 7. do 19. ure ob sobotah od 7. do 12. ure. trgovina Podbrezje od 7. do 17. ure ob sobotah od 7. do 12. ure GKZ TZO Tržič: prodajalna Križe od 7. do 14. ure v ponedeljek, torek, četrtek in petek, od 7. do 16. ure ob sredah in od 7. do.11. ure ob sobotah Cena krompirja za ozimnico je 65 din za kg pakiranega v vreče po 30 kg. TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ n. sol. o. Tržič, Ste Marie aux Mineš 5 TOZD prodaja na drobno—MREŽA objavlja dela in naloge ARANŽIRANJE — 1 delavec — moški Pogoja:aranžerski tehnik in eno leto delovnih izkušenj na področju aranžiranja Posebne zahteve: — iniciativnost — kreativnost — terensko delo v prodajalnah po Jugoslaviji — dvomesečno poskusno delo Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Marie aux Mineš 5. Sava. Ltrcuvj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n o sol o 64000 Kranj. Škofjeloška c 6, Jugoslavija takoj zaposli 1. FINOMEHANIKA za tekoče vzdrževanje instrumentov (delo je samo v dopoldanski izmeni) 2. STROJNE KLJUČAVNIČARJE IN AVTOMEHANIKE za tekoče strojno vzdrževanje (delo je v treh izmenah) za ključavničarska dela (samo v dopoldanski izmeni) 3. ČISTILKO ZA ČIŠČENJE SAMSKEGA DOMA NA PLANINI (delo je samo v dopoldanski izmeni) 4. DEIAVCE ZA NAKIADANJE IN UREJANJE DVORIŠČ (delo je samo v dopoldanski izmeni) Pogoji pod 1. in 2. — ustrezna poklicna šola pogoji pod 3. in 4. — končana osnovna šola in starost najmanj 18 let Pniave odrinite v 8 dneh no ohiavi na naslov Sava Kranj, Kadrovski sektor, Kranj', škofjeloška cesta 6. mira stavbno in pohištveno mizarstvo, radovljica, šercerjeva 22, telefon (064) 75 036 objavlja prosta dela in naloge SKLADIŠČNIKA *3jd Pr % U| i? h Pogoji: — srednja šola ekonomske, komercialne ali trgovs ^ smeri in vozniški izpit B kategorije jjjvj p. Delo združujemo za nedoločen čas. Poskusno delo traja tri mesece. Stanovanj ni. Prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev naj kandidat pošljejo na gornji naslov v 15 dneh. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE tEf LJUBLJANA 61000 Ljubljana, Mestni trg 26 Komisija za medsebojna razmerja delavcev objavlja pros^ dela in naloge PRODAJALCA V. v poslovalnici v Škofji Loki Pogoji: — srednja šola trgovske ali družboslovne smeri ali V. stopnja) Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. Poskusno de'° traja dva meseca. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju p°£°a jev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Državna zaloz Slovenije, Kadrovski oddelek, Ljubljana, Mestni trg 26. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh V opravljeni izbiri. PLANINSKO DRUŠTVO JESENICE objavlja razpis za prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA na sedežu društva za polni delovni čas za nedoločen čas. Pogoji: srednja strokovna izobrazba administrativne ali ^ nomske smeri, znanje strojepisja in blagajniškega P slovanja, 3 leta delovnih izkušenj in trimesečno P skusno delo. Prednost imajo kandidati, ki dokažejo znanje nemškega }el ka. OD po pravilniku. Nastop dela 1. januarja 1987. Roj* u, prijave je do 30. septembra 1986. Kandidati bodo o izbiri o? veščeni v 30 dneh, to je do 30. oktobra 1986. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame MANE SUŠNIK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, P bej še Pavovčevi mami za nesebično pomoč, prij oŠ*' ate- ljem in znancem ter gospodu župniku za lepo op*\j vljen pogreb. Hvala pevcem in vsem, ki so nam izre*4 sožalje in jo spremljali na njeni zadnji poti ŽALUJOČI VSI NJENI Mlaka, 7. septembra 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, sina, brata, s in nečaka tri* JURETA KAŠTRUNA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, P.g jateljem in sosedom za izraze sožalja, darovano cve^ in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo'M govorniku za poslovilne besede pri odprtem grobu, , hovniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za pete žalostinke. VSI N TEGOVI Kranj, '«•»••.'. , toREK, 1 6. SEPTEMBRA 1986 mali oglasi, obvestila, osmrtnice 11. STRAN mmm^M^LGLAS j^U OGLASI ^27 960 ^bfTrr—:-- Pfodam, J°hr.anJen črno-bel TV El niš *>Cl? '0.000 dm. Tel.: vsak dan zjutraj 26-914, zvečer 22-576 , rr^J-----__15124 ^arTrbarvni gorenje. Boris p^^gPiovžka 19/7, Kranj 15386 (°MBaTw ?dlično ohranjen SILO- JSDila taY Petrič- Bre9 3- K°-^^06V84ll233 15387 Sar«"? pLrodam MLIN za sadje in jI? « koruzo. Filip Oštir, Gorice , ,amr--,__15388 JA&OJACEVALEC A-720 in FO-JSvp.Tei ,oricoh KR"5 prodam, vse P^^f^Wpo16. uri 15389 *a*CiRKuTjTR.Tel, 45-674- "pJSjT---___15390 |0.Tel n\.TRAKTOR tomo vinkovič >^7t368__15391 S'1-OKOMBAJN sip. SK 80 l|-an, cena ugodna. Voklo 13 ____15392 _ - stolp, nov, komplet z omahni prodam. Tel.: 43-197 fc^fc-- 15393 l^ICO Rrl'° rab'jeno motorno KO-Ste tor t,p 715' primerno za hri-LSkofi,m"6 Jože Krek, Sv. Barbara pp-~ULLoka_^_15394 BCS. Blejska C^-^L____ 15395 Ve,|ka javna tombola J? f°'janah nad Je- J" septembra 1986 S^urj_ J^vni dobitki: _!? avtomobila ZA-JAVA 101 Mq8 m°ped* to- stroj, hladil- Nni ftoPf?mog' jonsko železo, Tpent in drugi &*■ v skupni Nnostl Vi biljarde starih arjev. &l J. Smučarski ,eJ*ka Dobrava klub ml mat. r %tel ic°no CEMENTA. Predoslje S nrkP^e9radni modelarni BLOK .M u no 700 kosov. 15% cene-. U^^gnčjg. Besnica 76 15405 ^*9a STorP*odam 4200 kosov beton-°1RESNIKA špičak. Tel.: 74-838 ^fe^-I_15406 WT8i .2,m bukovih suhih PLO \j^33d3§_ 15407 ■»doir ■ IROVCEV 12x14, od 5 do diodam. Tel.: 47 509 15308 ?n *aSwalkor,ska VRATA s termo ^kl0 ieK'itvijo. Žibert, Temniška 7 15409 i 1 • OcJa----___I J*r i \j ceoTi 400 k°sov opeke modula-«einiCa 40. Naklo, tel: 47-625 15411 7o.c1,novo strešno opeko folc. 0^-- 15257 i Ug0 .---____I 3Z3 T rabli« Prodarn 300 kosov strešn ?s0v 825!" cementnih FOLC in 1000 SJfie,,. ILAK cementni. Kuraltova 4, 14711 jlNK0Vn S!rešno 0Peko KIKINDA -y^>3-34- kavča «n jogi. Tel.: dopol Hn^rJg_jyečer 39-297_ JS ina7,^Ž0Tn7m 60 kg, 8 mm S * DriK^.m 52 k9-ter POROLIT 12 ■** 10,ino 180 kosov Vse pro-i * ceneje. Boštar, tel : 37-036, LN |etf.2arT,rzovalno omaro, sta 0 Markovič, s Rozmana 4, ----'5357 pograd, za 5sm Tel.: I^VaT—__15358 v-din* ' STROJ ignis v okvari, lKTRlCKjAedi,nik (4 + 2) 7.000 din in 5VTeC?P pečico 2.000 din, pro £l-5A0 ajnožarečo PEC gorenje ^^SPL^opoldan 15360 Su? be,° otroško POSTEUICO '"rne-i—-? 9ara*erobno OMARO 15359 1aria 10, stanovanje 36, popol 15361 ^0 T-i rab'ien meblo Ifi^ISL: 28-453, zvečer JOGI, 15362 "lo _r~_rci- za centralno KTK pr°aam. Mali. Sp Brnik 92 15363 MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporoča. razno prodam Drobni KROMPIR za krmo prodam. Janez Stroj, Dvorska vas 30, Begunje __15082 Prodam 80 basno klavirsko HARMONIKO. Rajko Rozman, Ovsiše 17, Podnart_ 15083 Prodam nove pletene KOŠARE za pobiranje krompirja, sadja in podobno (popoldne). Bogataj, Grenc 8/a,.Škof- ja Loka__15224 Prodam KIMPEŽ in PRIKOLICO za moped. Logar, Zupanova 1, Šenčur _15231 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK tribuna, rjav žamet. Murko, Plani- na 26, Kranj_15364 Prodam bukova DRVA. Dolenc, Vin- harje 8, Poljane_15365 Prodam ročno pletene PLETENINE št. 38. Nataša Alauf, Sp. Duplje 22, tel.: 061/318-771 dopoldne 15366 Otroško POSTELJO in SESALEC prodam. Tel.: 37-261_15367 Prodam MOTOR siemens, 4 KW, punte in rabljeno strešno OPEKO špičak ali menjam za mali kultivator. Boh. Bela 6_15368 Prodam sedežno GARNITURO in 32 basno klavirsko HARMONIKO. Tel.: 57-030_15369 Prodam 220-litrski AKVARIJ z opre- mo. Tel.: 61-913_15370 Prodam RAČUNALNIK GALAKSIJA 7000 z dvema krmilnima paličicama in 5 kaset ter VALKMAN z radiom in ADAPTER ter še quarc URO. Tel.: 38-228_15371 Prodam TRAKTOR IMT 533, 2350 delovnih ur, in 2 m3 smrekovih PLOHOV, 5 cm in DESKE 2 in 2,5 cm za šolanje. Janez Knific, Zg. Besnica 8 _15372 Prodam RADIATOR 140x650, pomi valno dvojno KORITO in izreze od VRAT. Zapuže 2_15373 Prodam 2 ženski KOLESI rog, 50-litr-ski BOJLER tiki in sobno PEC na olje emo 5. Tel.: 51 960 15374 Ugodno prodajam ČEŠNJEVO ŽGANJE. Hudo 1, Kovor, Tržič_15375 Prodam 70-g zlato ZAPESTNICO, nošeno, zelo lep izdelek, po redni dnevni ceni za gram zlata. Tel : 45-015, do-poldne med 8. in 10. uro_15376 Prodam suha bukova DRVA. Tel.: 42-839_-- 15377 Prodam globok otroški VOZIČEK. Bogataj, C. JLA 40/a, Kranj. Tel.: 23-661_15378 Prodam kombiniran otroški VOZI-ČEK, cena 35.000. Tel: 81-616 15379 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. Partizanska 15, škofja Loka, tel.:62-071 _15380 Poceni prodam otroško POSTELJICO z jogijem in ŠTEDILNIK gorenje (2 elektrika, 4 plin). Drago Bertoncelj, Gorenja vas, Reteče 9, Škofja Loka _15422 Prodam 70 mJ klasičnega hrastovega PARKETA, 2 sončna KOLEKTORJA imp in PLETILNI STROJ. Naslov v oglasnem oddelku._15423 Prodam silažno KORUZO. Britof 315 _15424 Prodam AVTOSTOLP in ŠOTOR za 4 osebe. Franc Uršič, Cesta 4 julija 29, Tržič__15425 Prodam 30 arov kvalitetne stoječe koruzne SILAŽE. Ciril Perne, Prezrenje 6, Podnart _15426 Plohe, COLARICE in traktorsko fre zo prodam. Zg Brnik 77_15427 kupim Kupim dobro ohranjeno dvojno pomivalno KORITO. Tel.: 33 892, popol dan__15397 Kupim HI Fl STOLP do 100 W, do 25 SM Tel: 39-225_15398 Kupim novo strešno OPEKO špičak 450 x 34,5 in 20 kosov krovov. Naslov v oglasnem oddelku 15399 Kupim rabljena dobro ohranjena otroška OBLAČILA do 5 let. Naslov v oglasnem oddelku. _15428 Kupimo več borovega LESA do debeline 10 cm. Tel.: 75-036 do 14 ure _15429 Kupim baterijsko CISTERNO za ku rilno olje. Tel: 45-052_15430 živali Prodam (8 mesecev) brejo KRAVO, dobro mlekarico. Močnik, Zg. Brnik 35 ______15340 Prodam KRAVO, brejo 4 mesece in 6 tednov staro TELIČKO Sp. Brnik 37 t ■ .._15341 Prodam teličko frizijko, staro 4 tedne iz A. kontrole. Franc, Roblek, Bašelj 20, Preddvor_ 15342 Prodam eno leto stare KOKOŠI nes niče ali za zakol. Ažman, Suha 5 pri Predosljah_15343 Prodam TELE simentalca, staro 10 dni Podbrezje 113_ 15344 Prodam eno leto stare KOKOŠI nes niče in KOKOŠI za zakol Cegelnica 1, Naklo, tel : 47 226 15101 Prodam 6 tednov stare mladiče nemškega OVČARJA odličnih staršev, z rodovnikom. Tel: 27-841 15103 Prodam 20 kg težke PRAŠIČKE. Anton Pušavec, Hudo 3, Tržič_15345 Prodam 2 TELIČKA. Zapoge 17 _15346 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Za-breznica 17 _15347 Prodam 2 leti staro nemško OV-ČARKO z vzrejenim dovoljenjem. Tel.: 69-504 _15348 Prodam 10 dni starega BIKCA, A kontrole. Marija Mesec, Rovt 7, tel.. 65-065_15349 KOKER ŠPANJELKO, čistokrvno, staro 4 mesece, prodam. Homšak, Za-log 2, Moravče pri Domžalah 15350 Prodam TELICO simentalko, staro 2 leti, brejo 7 mesecev. Albina Koro-šec, Brod 14, Boh. Bistrica_15351 Sprejemam naročila za prodajo PE-TELINCKOV brojlerjev, za zakol. Prodajati bom začel 25. septembra. Vele-sovo 43, Cerklje_15352 Prodam 6 tednov stare PETELINČKE brojlerje za nadaljnjo rejo. Velesova 43, Cerklje 15353 vozila Prodam FIAT 750, letnik 76. Tel.: 22-525 ali 25-861 int. 376_15431 Prodam generalno obnovljen 126P. Hudolin, Partizanska 47, tel. 62-895. Prodam Z 128, letnik oktober 83, za 140 SM. Krmek. Tel.: 050/27-410, vsak dan od 11. do 17. ure_15024 Prodam FIAT 126 P, letnik 80. Rajko Rozman, Ovsiše 17, Podnart 15045 Prodam Z 750 LE, letnik 84. Dušanka Dejanovič, Kokrški breg 1, Kranj. Tel.: 24-040 ali 62-937_15189 Prodam GOLF diesel, letnik 83. Čirče 24_14997 Prodam MOTOR APN 4. Janez Tri- ler. Sv. Duh 8, Škofja Loka_15304 Prodam Z 101, letnik 74, za rezervne dele. Sp. Besnica 77__15305 Prodam ZAPOROZCA, neregistriranega, letnik 76, za 100.000 din. Šparo- vec, Zadraga 12, Duplje_15306 Prodam KOMBI 435, letnik 79, ali menjam za Z 101. Jankovič, Tončka Dežmana 2_15307 Prodam dobro ohranjeno Z 101, le- tnik 78. Preddvor 134_15308 Prodam 126 P, letnik 77, cena 33 SM ni dokončna. Tel.: 28-647_15309 Prodam Z 101, letnik 81, registracija maj 87. Perčić, Rupa 21_15310 Poceni prodam tomos AVTOMATIC A3 MS, star dve leti. Draga Brezarja 42. Tel.: 25-389 od 15. ure dalje 15311 Ugodno prodam Z 75TJ L, letnik 76. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Špen- dal, Brezje 19, Tržič_15312 Prodam Z 750, letnik 77. Smokuč 26, Žirovnica_15313 FORD escort 1100, letnik 72, prevoženih 76.000 km, garažiran, odlično ohranjen, prodam za 105 SM. Tel.: 45-660, od 15. ure dalje_15314 FORD TAUNUS 15 M prodam po delih. Miloš Mihajlovič, Cankarjeva 13, Bled _15315 Prodam ŠKODO 110 M, letnik 72, re-gistrirana vse leto, za 20 SM Darko Kraševec, Savska 23, Javornik 15316 15317 Prodam APN 4. Čirče 30 Generalno obnovljen motor Z 101, letnik november 76, kompleten, in skoraj nov akumulator prodam. Ogled in informacije pri avtomehaniku Žibert, Britof, tel.:36-133__15318 CITROEN CX, letnik 78, in Z 101, letnik 77, ugodno prodam. Marjan Mio-vič, Ribno60, Bled_15319 Prodam obnovljeno Z 750, letnik 77, registriran do 29. 4. 87. Kavčič, Gore-njesavska 58_15320 Prodam obnovljeno Z 750, nova re-gistracija. Stara c. 14, Kranj 15321 Prodam JUGO 45, letnik 82. Štular, C. na Brdo 42, Kokrica_15322 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 80. Tel.: 69-322___15323 Poceni prodam aluminijaste obroče ATS z GUMAMI ter prednjo MASKO in leva VRATA ZA JX GOLF. Roman Pustovrh, Sv. Duh 75, Škofja Loka __15324 Prodam VW HROŠČ, letnik 74 Je-ram, Dražgoše. Tel: 66-932 15325 Nov ODBIJAČ za R 4 GTL prodam. S. Žagarja 39, Kranj_15326 Prodam OPEL ascono 1200 S, letnik 77. Tel: 60-295_15327 Prodam GOLF, letnik 77. Popovič, T. Dežmana 8_15328 Prodam FIAT 126 P, letnik 80. Zlatko Heberle, Tovarniška 32, Lesce 15329 Prodam R 4 GTL, letnik 83. Tel.: 78 060_15330 AUDI 60 prodam po delih. Tel.: 77-319, popoldne_15331 Prodam AVTOMATIK v garanciji. Tel.: 51-577_15332 GOLF JGL, december 80, dobro ohranjen, prevoženih 50.000 km, pro-dam. Tel.: 66-763, popoldne 15333 Prodam GOLF, letnik 78, in GOLF diesel, letnik 84, Konc, Smledniška 30 15334 Prodam FIAT 126 P, letnik 78. Pavel Vonfnjov. Alpska 13/5, Bled 15335 GOLF diesel, letnik 79, prodam. Smukavc, Nova ulica 9, Koroška bela, Jesenice. Tel.: 83-119_15336 Prodam VW, letnik 73. Sajovic, Bri-tof 34, Kranj_15337 Zelo ugodno prodam PEUGEOT, letnik 72, potreben popravila. Zupane, Jelovška 21, Bled_15338 Ugodno prodam Z 101, letnik 76, motor letnik 82. Rečišča 24, Bled, tel.: 77-209_15339 Prodam Z 101 mediteran, letnik 79, po ugodni ceni. Prosen, Log 42, škofja Loka_15414 Prodam 5 let starega GOLFA. Tel.: 21- 548 od 15. ure_15415 Prodam Z 750, starejši letnik, ogled vsak dan popoldne. Lombar, Ročevni-ca 17, Tržič _ 15416 Prodam obnovljeno Z 101. Čadovlje 8, Golnik_.15417 Prodam Z 750 LC, letnik 80, registriran do maja 87, z avtoradiom in dodatno opremo, ogled vsak dan od 16. ure dalje. Črnivec 7, Brezje_15418 R 4 GTL, letnik 11/84, prodam. Tel.: 22- 802_15419 Prodam FIAT 126 P, letnik 81, ličar- sko obnovljen. Ogled popoldne. Cesta svobode 27, Bled, tel.: 77-985 15420 Ugodno prodam Z 750, letnik 79, obnovljen. Podboršek Jani, Struževo 1, Kranj_15421 itano%an|a Mirno pošteno dekle išče GARSONJERO ali manjše STANOVANJE v Kranju. Šifra: Možno predplačilo ali pomoč pri gospodinjstvu_15381 Z dekletom iščeva STANOVANJE, obvezna kopalnica, VVC, v Kranju ali okolici. Zaželeno mirno okolje. Šifra: Začetek je težak_15382 Mlada družina z enim otrokom išče skromno SOBO na relaciji Radovljica—Bled—Jesenice. Šifra: Redno plačilo_15383 Ker sem se znašla v velikih težavah nujno iščem GARSONJERO oziroma STANOVANJE, lahko starejše ali pod-strešno. Šifra: Dobro plačilo 15384 Mati s štiriletnim otrokom išče SOBO s kuhinjo ali garsonjero v Kranju, lahko neopremljeno. Šifra: Slovenka _15385 Kupim ENO- ALI DVOSOBNO STA-NOVANJE v Škofji Loki. Ponudbe pod šifro GOTOVINA. poseiii Novo enosobno STANOVANJE prodam za 700 SM. Primskovo, Kranj, tel.: 37-705 _ 15400 Prodam novo vseijivo HIŠO v Pre-dosljah. Ogled 15. 9. od 16. ure dalje _15401 Nujno najamem ali kupim GARAŽO v Radovljici ali Lescah. Tel.: 74-328, popoldne_15402 Prodam PARCELO za vrstno hišo, komunalno urejeno z vso dokumentacijo, najboljšemu ponudniku. Tel.: 28-246 po 20. uri v okolici Kranja _ _15403 zapoilltve Polkvalificirana ŠIVILJA išče zapo-slitev v šiviljstvu ali v drugi obrti v Škofji Loki ali okolici. Naslov v oglas-nem oddelku._ 15354 MLADIM OSEBAM z lastnim prevozom nudimo akvizitersko delo na terenu z možnostjo hitrega zaslužka. Šifra: Priložnost_ 15355 Iščem popoldansko delo v KUHINJI v gostinstvu v Tržiču ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku._15356 Izgubljeno V bližini Praš se je v petek izgubil siv nemški ovčar (ima povešen uhelj), star eno leto. Najditelja prosimo, da sporoči po tel.: (064) 27-134 15432 Prosim osebo, ki je na bencinski črpalki Staneta Žagarja v Kranju našla rumeno-modro dežno oblačilo, naj ga proti nagradi vrne v osnovno šolo Helene Puhar, oddelek za usposabljanje, Stritarjeva ul. 7, Kranj_15304 Kdor bi karkoli vedel o izgubljenem rdečem KAJAKU na kranjskem jezeru, naj sporoči. Nagrada. Tel.: 40-342 _15396 OBVllIliA PLESNI KLUB vas vabi na disko ple-se ob petkih in na MLADINSKE PLESE ob sobotah ob 20. uri v Delavskem domu v Kranju._14871 OHALO Če ste ostareli ali bolni, potrebni pomoči, bi vam družina, vajena vseh del, tudi kmečkih, pomagala, če bi nam odstopili malo zazidljive zemlje. Šifra: montažna hiša 15413 ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA DO ZA OBNAVLJANJE AVTOPLASČEV ŠKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja prosta dela in naloge 2 GUMARJEV - MONTERJEV AVTOPLASČEV V poštev pridejo KVALIFICIRANI DELAVCI GUMARSKE STROKE in NEKVALIFICIRANI DELAVCI. Poskusno delo traja 2 meseca, delo je v dveh izmenah. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4/b, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. ZAHVALA Ob boleči in težki izgubi dragega moža in očeta ALOJZA CVENKLA Ljubno se najiskreneje zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem, gospodu župniku in pevcem ter zdravstvenemu osebju, ker ste mu lajšali njegovo bolezen. Hvala Matjaževim in Andrejevim sodelavcem, gasilcem in DPO krajevne skupnosti Ljubno, društvu AMD Podnart. Vsem in vsakemu posebej hvala za sočustvovanje v težkih trenutkih, za podarjeno cvetje ter ustno in pisno sožalje. ŽALUJOČI: žena Rezka ter sinova Matjaž in Andrej ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, sina, očeta, starega očeta in brata FRANCA BAJTA iz Kamne gorice se iskreno zahvaljujemo sosedom za izkazano pomoč, sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter vsem, ki so ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo IO OOS, tozd Valjarna debele pločevine Železarne Jesenice, kolektivu Zavoda Matevža Langusa Kamna gorica, kolektivu Koplast Kamna gorica ter sodelavcem tozda Univerzitetni inštitut Golnik. Zahvala tudi pihalni godbi iz Gorij, kroparskemu pevskemu zboru in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala. VSI NJEGOVI V SPOMIN dragemu možu URBANU HIREŠU Že leto dni te zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. Oserrinajst let in pol sva midva se ljubila, osemnajst let in pol sva midva srečna bla, al' božja roka naju je ločila, bog ve, se vidva še kdaj. 9. septembra je minilo eno leto, odkar si odšel tja, kjer vladata večni mir in tišina, a v domu mojem je praznina, v srcu bolečina. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, se ga spominjate in ste ga imeli radi. Žalujoča žena Bernarda in domači ZAHVALA V 81. letu starosti je tragično preminil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric JOŽE BOŠTAR st p. d. Bilbanov ata Zahvaljujemo se sorodnikom, botrom, sosedom, vaščanom, znancem, prijateljem, gasilcem, upokojencem, ZB, delavcem Iskre Kibernetike in Ikosa, pevcem Vigred, zvonarjem, praporščakom in vsem, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami, nam podarili cvetje, izrekali sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo pa smo dolžni: Jožu Nograšku, Marku Kokalju, kaplanu Kalanu za opravljen obred, družini Draksler in govorniku Kovaču za poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Suha, Bitnje, Hotemaže, Kranj, Sr. vas pri Begunjah, 8. septembra 1986 ZAHVALA V 66. letu starosti nas je za vedno zapustil naš mož, oče, stari oče, tast, brat in stric FRANC LAMPE p. d. Mihov ata Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Iskrena hvala tov. Francu Jenku in Feliksu Jenku, kombinatu Planika, tozd Orodjarna, Kokri, tozd Engro otr. oddelek, ZB NOV Cerklje, upokojencem Cerklje, GD Sp. Brnik-Vopovlje za podarjeno cvetje in poslovilne besede, gospodu župniku za pogrebni obred ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI: žena Ana, sin Andrej z družino in drugo sorodstvo Sp. Brnik, 9. septembra 1986 NOVICE IN DOGODKI V nedeljo na stičišču Jugoslavije, Avstrije in Italije Pozdravljen, sosed Tromeja, 14. septembra — Sedmi shod na 1508 metrov visoki Peči nad Ratečami, na trome j i med Jugoslavijo, Avstrijo in Italijo, je ponovno združil več kot 5000 ljudi iz vseh treh držav, za organizatorji pohoda in shoda iz Kranjske gore in Rateč na naši strani, Trbiža iz Italije in Podkloštra v Avstriji pa je nova uspela skupna akcija. Se nikdar na dosedanjih pohodih ni bilo manj ljudi kot 3000, lani pa jih je bilo celo nad 10 tisoč. Na Peči so v nedeljo igrali in peli v treh jezikih, jedli kranjske klobase, koroški golaž in italijansko paštašuto, pili in nazdravljali, kar je kdo ponudil, ne glede na to, iz katerega kraja je prišel. Na vrhu, na prireditvenem prostoru, so organizatorji predali upravi za notranje zadeve iz Kranja, žandarmeriji iz Beljaka in ka-rabinjerjem iz Trbiža simbolična darila, ker je njihova zasluga za takšen razmah shoda velika. Tudi če je kdo doma pozabil potni list, ki ga je bilo treba pokazati pred vzponom do tromeje, so možje postave zamižali in mu dovolili nadaljevati pot, saj je bil njegov namen dober. Tako se je dogajalo pri nas v Ratečah, pa na italijanskem in koroškem prihodu do tromeje. Ta kraj, kjer se vsako leto srečajo Slovani, Germani in Romani, ni več nepri-stopen. Po cestah je mogoče nanj z vseh treh strani, s koroških Selč pa še z žičnico. S Peči imajo Korošci smukaško progo, potrjeno od mednarodne smučarske zveze za tekmovanja najvišje ravni. Še posebej pa je pomembno, da to edinstveno srečanje v Evropi spremlja vsako leto več turistov, ki so ta čas na letovanju pri nas in pri koroških jezerih. Božo Pan-čur iz Krnice: »Sedem pohodov je bilo doslej, jaz sem bil na šestih, le na enem sem manjkal zaradi bolezni. Pohod se mi zdi kot gradnja mostu med narodi, kot lep sprehod, na katerem srečuješ ljudi, ki jih sploh ne poznaš in ne razumeš, pa si njihov prijatelj. To je enkratno.« Bogo Kle-menčič iz Sebenj: »Manjkal sem na enem pohodu, in to zaradi dežja. Rad grem na tromejo, saj tu spoznavam nove ljudi. Skupaj zapojemo in se po-veselimo. Lani sem na vrhu nekemu Korošcu, ki ga sploh nisem poznal, podaril pesmarico naših slovenskih pesmi. Vesel jo je bil in rekel, da bo naše pesmi še pel.« Janez Jeglič iz Martuljka: »Sem vodja kvinteta Vi-tranc, ki bo danes do petih popoldne igral na tromeji. Razen mene smo v Pred vzponom do tromeje je bilo treba pred gostiščem. Šurc v Ratečah pokazati samo potni list — Foto: J. Košnjek ansamblu še Alojz Smolej, Božo Kramar, Stane Razinger in Jože Kremenšek. Prijetno je zaigrati na takem srečanju, ko je vse sproščeno, prijateljsko. Tudi če ne bi nastopali, bi šli na pohod.« Boža Vese-njak iz Ljubljane: »Kot navdušena planinka rada srečujem nove ljudi. Z družbo smo se dogovorili, da se danes dobimo na tromeji. Nad takšnimi prireditvami sem navdušena. Pred leti sem na Peči spoznala nekega Slovenca iz Podkloštra. Upam, da se bova letos spet srečala, saj v gorah ni mesta za ljudi, ki ne marajo prijatelj- stva<< J. Košnjek V soboto je Stražišče okupiralo' več tisoč ofrgj* iij Ziv zav Stražišč^ 13. septembra — Andreju Šifrerju, organizacijskoj odboru Ziv-žava, in krajanom Stražišča, ki so vsak po prispevali k uspešni izvedbi Živ-žava, je letos že šestič usp navdušiti več tisoč otrok. Zaplesale so tudi plesalke skupine Helena iz Stražišča. Spomin na prijatelja Jožeta Kuralta Škofja Loka, 12. septembra — Na športnem igrišču v Pu-štalu je bila v petek športna prireditev v »Spomin na prijatelja Jožeta Kuralta«. Ogledalo si jo je skoraj tisoč gledalcev. Po končani prireditvi je delegacija S K Alpetour na grob Jožeta Kuralta v Žabnico odnesla šopek cvetja. To je bil res pravi športni praznik na športnem igrišču v Puštalu. Vsi najboljši jugoslovanski športniki vseh časov, smučarji, smučarji akrobati, člani AMD iz Lukovice in avto-mobilista Kompas Herca iz Ljubljane so v spomin na prijatelja Jožeta Kuralta priredili res lepo športno predstavo. Pomerili so se v malem nogometu, smučarji akrobati so po-kazali,kako se pripravljajo na novo sezono, motokrosisti iz Lukovice, kako se vozi motokros, avtomobilista Romana Zrnec in Brane Kuzmič pa^ kako se vozi avto rally. Vse to si je ogledalo nad osemsto gledalcev, bilo jih je tisoč, ki so plačali simbolično vstopnino po 500 dinarjev. Ves izkupiček je namenjen kot pomoč družini Jožeta Kuralta. Zlata selekcija, v kateri je vse več naših najboljših športnikov vseh časov, je v postavi Forhezzi, Hočevar-Rifle, Seme, Danev, Trobec, Kuzmič, Cerkovnik, Strel, Nuša Tome, C. Pavčič, Klemene, Cerar, Bečejac, Ameršek, Papič in Pogačnik ugnala našo smučarsko reprezentanco, ki jo je okrepil skakalec Miran Tepež. Za smučarje so igrali: Križaj, Petrovič, Benedik, Čižman, Čuješ, Markič, Kaj vse so jim ponudili! Otroci so lahko risali, barvali, oblikovali figurice iz gline, lahko so kegljali, tekmovali v navijanju vrvice, nastopali na odru sramežljivih, metali žogice v konzerve, lizali sladoled, se gugali in vozili po toboganu. Če pa se jim je vse to ni zdelo dovolj zabavno, so lahko spremljali dogajanje na odru, kjer je — poleg tega, da so z njega objokani otroci klicali izgubljene starše — nastopila cela vrsta ansamblov, igralcev in plesalcev. Videli in slišali so Agropop, Božidarja Wolfanda - Wolfa s spremljevalno skupino As, ansamble Monsun, Demoni, Rdeča kapica, in Agropop II, plesni skupini Helena in Ugriznjeno jabolko, godbo na pihala iz Žirov, slišali zgodbico, ki jo je povedal Polde Bibič, pesmice, ki jih je pela Svetlana Makarovič ter nastop mladih igralcev iz Griž pri Žalcu, ki so se predstavili z muziklom Ljubim — ljubiš. Zapel je seveda tudi Andrej Šifrer. Otrokom se je zdelo zelo zabavno. Sedemletna Štela iz Preddvora je pela na odru sramežljivih in barvala. V Stražššče je prišla s starši in bo prišla tudi drugo leto. »Naj- bolj všeč mi je pri odru sramežljivih, kjer vsak nastopajoči dobi bonbone, najboljši pa tudi nagrade. Jaz sem bila majhno skrinjico.« „ se(j Mojca iz Stražišča je stara že o let in je bila na Živ-žavu ves danegijr gljala je, nastopila na odru srarfl ^ vih, tekmovala v navijanju vrvic vse ji je bilo zelo všeč. Šestletnega Jureta iz Stražišča zmotila, ko je bil zatopljen v .rlS'.ei„ avtomobila. Po njegovi umazani oDJ sem sklepala, da se je prej u^ya^Lj^ glino. »Hotel sem narediti avto in g^ vendar mi ni uspelo. Vrč sem Pa n 2 dil. Doma sem tukaj blizu in nik°£ J z menoj. Ne bojim se, da bi se lZg1*^ in tako mi je še bolj všeč.« $\ Polona in Fani iz Železnikov sta i preveč sramežljivi celo za naS^0^e-odru, ki je namenjen malim sr j žljivcem. Gugali sta se in metali z0*^ konzerve, za nagrado pa sta dobu1 bone. fej Eden najstarejših na Ziv-žavu j ;, sedeminsedemsetletni Jože D°'eILi Stražišča. Vsako leto pride k ^e?1?jjC skem gradu in vedno uživa. »Všec ^ ^ glasba, rad opazujem otroke. čtfd*5j|j se, kako organizatorjem uspe, da K ^ tako velikim stroškom otrokom Pr $ čno vse ponudijo zastonj. Iz6^e,.^ krajani Stražišča radi delajo tufl\njr plačila.« Damjana Gor0 Napovedovalec Bojan Rakovec je predstavil Miha, Janeza, Andrejo in Nino, ki so upali priti z odra sramežljivih na veliki oder. Joj, kako lepa bo slika! Dražja olje in sladkor Sposobnosti z motorji za motokros so pokazali tekmovalci iz AMD Lukovica. Bergant, Grilc, Robič in Žan. Srečanje je z 2:0 dobila Zlata selekcija. Smučarji akrobati so res dobro pripravljeni na novo sezono. Svoje sposobnosti in znanje so na ponjavi pokazali akrobati smučanja. To so bili Emil Dizdarevič, Iztok Per-garec, Janko Čopič, Gorazd Rekar in Aleš Noč. Na prekratkem rokometnem igrišču pa vožnjo z motorji člani AMD Lukovica, avtomobilsko vožnjo pa sta pokazala Romana Zrnec in Brane Kuzmič. -dh Foto: F. Perdan Zaradi neugodnega gospodarskega položaja proizvajalcev sladkorja in olja ter večjih odkupnih cen sladkorne pese, sončnic in oljne repice je zvezni izvršni svet odobril povečanje proizvodnih cen olja in sladkorja do 54 odstotkov. V Tanjugovem sporočili pa je rečeno, da cene v trgovini na debelo in drobnoprodajne cene °/L in sladkorja ne bodo toliko višje, % je ZIS hkrati znižal trgovske m*^ za okoli tretjino. Včeraj smo izV^ li, da stane zdaj litrska stekle^ olja v trgovini 611 dinarjev (do ^ 412), kilogram sladkorja pa 31* narjev (do zdaj 217 dinarjev). Nogometna ekipa Zlate selekcije je ugnala naše smučarje: Bečejac proti Križaju. Naša najboljša avto rally voznika, Romana Zrnec in Brane Kuzmič, sta bila hitra na rokometnem igrišču. Teden boja pioti kajenju Kadilci se delijo na tiste, ki kadijo, pa ne verjamejo, da cigaretn1 dim škoduje, na tiste, ki to verjamejo, oboji pa ne nehajo vleči cigari te. Potem se kadilci delijo na tiste, ki prisegajo, da ne bodo nikoli flC hali, pa na tiste, ki bi radi nehali, pa imajo za seboj že nekaj poskusoV' — potem so še tisti, ki so uspeli opustiti kajenje. Pa še ena kategorij8 je — nekadilci, ki jih kaže opominjati zato, ker jih kadilci prav tak0 ogrožajo kot sebe. Morda je teden boja proti kajenju, ki ga Rdeči križ Slovenije orga' nizira v tem tednu, priložnost za vprašanje, koliko smo doslej vsak * svojem okolju prispevali v*boju zoper kajenje. Čeprav takšna prizade' vanja izgledajo kot bitka z mlini na veter, saj se kajenje v zadnjem setletju neprestano širi, vse več cigaret se proda, morda kljub temu lja nenehno poudarjati škodljive strani kajenja. Še posebej zato, kef ob naraščanju števila kadilcev naraščajo tudi posledice kajenja: mp*' nje vida, glavobol, vrtoglavica ter pogosta obolenja dihal s kasnejši**1 razvojem kroničnega bronhitisa, pljučnega emfizma ali pljučnega r**' ka, do številnih obolenj srca, ožilja in prebavil. Smrtnost pri kadilci*1 je skoraj dvakrat večja kot pri nekadilcih. Vsak osmi kadilec, ki poka' di 10 cigaret na dan in 20 do 40 let inhalira cigaretni dim, umre za plju' čnim rakom. Vzrokov za to,da odvržemo cigareto ali vsaj močno omejimo število tm garet, je kar dovolj. Pri vsem tem pa je morda še najvažnejše, da mla' dim že zgodaj v šoli ali doma vcepimo spoznanje, da je kajenje nep0' trebna in škodljiva ra/.vada.