5 konoplan
indllplati glasilo delovne organizacije ™	induplati jarše
LETO XXVI.	St. 10., OKTOBER 1977	CENA 0,20 DIN
Čaka nas
Za nami je september, mesec, ki je za našo delovno organizacijo eden najbolj razgibanih v letu, saj je poleg vsega obarvan še s številnimi oblikami praznovanja tovarniškega praznika.
Po lenobnih dopustniških mesecih je bilo potrebno spet krepko poprijeti za družbenopolitično delo.
Uspešno je bil sproveden referendum o konstituiranju TOZD Vzdrževanje in investicije ter energetika in prav te dneve imajo samoupravni organi in ustrezne strokovne službe ogromno dela s pripravami na javno razpravo o osnutkih petih samoupravnih sporazumov in statutov TOZD (Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD, Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgo-
veliko dela
vornostih med delavci združenih TOZD in DSSS, Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje nalog ljudske obrambe, Samoupravni sporazum o združitvi v Ljubljansko banko — združeno banko).
Do konca letošnjega leta pa so pred nami vsaj še tri pomembne naloge iz zakona o združenem delu, med katerimi je tudi ureditev dohodkovnih razmerij v DO, brez česar po zakonu o združenem delu ne bomo prejeli polnih osebnih dohodkov.
Pred nami so tudi sindikalne volitve (za katere po osnovnih organizacijah že poteka evidentiranje možnih kandidatov) in volitve delegatov in delegacij za samoupravne organe (aprila 1978). Poleg tega nas čakajo spremembe v naši proizvodnji, saj je za december predvidena namestitev
novih brezčolničnih tkalskih strojev in selitev obrata konfekcije in kovinskih konstrukcij iz Jarš v Radomlje.
Poleg naštetih pomembnejših nalog, je pred nami še veliko manjših. Čaka nas torej dovolj dela. Zato naj se vsak posameznik tega zaveda in se aktivno vključi na vseh področjih življenja naše skupnosti, da ne bomo kasneje govorili, saj nismo vedeli, saj nismo bili pravočasno informirani. Naša dolžnost in pravica je, da se tudi sami zanimamo za dogajanje v tovarni in izven nje, ne pa, da pasivno čakamo, kaj bodo drugi naredili za nas in namesto nas. K tem besedam me je spodbudilo tudi dejstvo, da je pred javno razpravo bilo razdeljeno na kupe potrebnega gradiva (ki je terjalo veliko truda, časa in ne nazadnje stroškov), malo pa je takih, ki bodo to gradivo prebrali in se aktivno pripravili na javno obravnavo (predebatirali vsebino s sodelavci in če je kaj nerazumljivega vprašali).	Urednica
Organizirana jeTOZD Vzdrževanje...
Dne 16. 9. 1977 so se delavci OE vzdrževanje in investicije na referendumu odločili o predlogu sklepa za organiziranje TOZD Vzdrževanje in investicije ter energetika. Predlog o organiziranju cit. TOZD je bil sprejet na zboru delavcev OE vzdrževanje in investicije z večino glasov vseh delavcev te OE dne 1. 9. 1977.
Volilna komisija za referendum pri delu
Na referendumu so se delavci odločali o naslednjem predlogu sklepa o organiziranju TOZD:
I.	OE vzdrževanje in investicije v sestavi delovne skupnosti Skupnih služb v delovni organizaciji Industrija platnenih izdelkov Induplati, Jarše, p. Domžale n. sol. suh. o., ki obsega: obratovodstvo z administracijo dosedanje OE, ključavničarsko in mizarsko delavnico, skladišče pomožnega materiala in orodjarno, kleparsko in kovaško delavnico ter varilnico, kotlovnico, trafo postajo, električarske delavnice, pleskarsko delavnico, garaže, zaboj arno, skladišče goriv in maziv,
se organizira kot TOZD.
II.	Na novo organizirana TOZD bo opravljala naslednje dejavnosti: vzdrževalna in investicijska dela ter proizvodnja oz. prenos energije za potrebe združenih TOZD in DSSS, ki obsegajo: ključavničarska dela, varjenje, električarska dela, inštalaterska dela, kovaška, kleparska, mizarska, tesarska, pleskarska in zidarska dela, delo strojnega inšpektorja, evidenco osnovnih sredstev, projektiranje konstrukcij, skladiščenje pomožnega materiala, skladišče-
(Nadaljevanje na 2. str.)
iz dela samoupravnih organov
NA REDNI SEJI DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE, ki je bila dne 30. 8. 1977, so bili sprejeti sledeči sklepi:
—• razpiše se delovno mesto »šef nabavnega sektorja« in v razpisno komisijo imenujejo: Paš Ingo koit predsednik, Janez Pezdir in Janko Ukmar kat člana.
— Ugotovi se, da je bil v dneh od 7. 7. do 16. 7. 1977 na zborih delavcev sprejet z večino glasov vseh delavcev v vsaki od združenih TOZD in DSSS predlog programa za izvajanje določb zakona o združenem delu. V času od 2. 8. do 15. 8. 1977 pa so bili na zborih delavcev oz. samoupravnih centrih z večino glasov vseh delavcev v vsaki od združenih TOZD in DSSS sprejeti:
—	predlog o ustanovitvi temeljne banke v Domžalah,
—	predlog o združitvi v poslovno skupnost in v skupno komisijo udeleženk sporazuma imenovan tov. Paš,
—	predlog dopolnitev in sprememb za izvajanje določb zakona o združenem delu.
— Na prošnjo tov. Topič Mire, Simič Mira, Marinšek Antona in Orehek Avgusta se jim dodeli izredni kredit za stanovanjsko izgradnjo, in sicer:
Topič Miri v višini 55.000 din, Simič Miru v višini 50.000 din, Marinšek Anitonu v višini 50.000 din in Orehek Avgustu v višini 45.000 din.
— V javno obravnavo in sprejem naj se posreduje predlog samoupravnega sporazuma o finansiranju nalog ljudske obrambe.
— Potrdi se pristop v samoupravno interesno skupnost za ekonomske odnose s tujino. Za skupščino SISEOT SRS se kot delegat predlaga za našo enoto tov. Certanec, za delegata v izvršilni odbor pa tov. Orehek Avgust ter za njegovega namestnika tov. Škorjanc Majda.
— Potrdi se sklep TOZD Uniteks, Ljubljana o preoblikovanju v DO ter sporazum o medsebojnih razmerjih DO Uniteks, Ljubljana in PZTI Ljubljana.
— Z dnem 31. 8. 1977 stopi v ve-
ljavo spremenjen način prihodov in odhodov na delo na južnem delu tovarne (pri restavraciji). Vhodna vrata bodo namreč odprta le od 5,30 do 6,00 ure in za čas malice. Izhod na vratih proti restavraciji ob 14,00 ne bo več mogoče, zato naj se vsi poslužujejo izhoda pri vratarju.
— Naročijo se načrti za izdelavo nove obratne ambulante, kateri naj bi bila priključena tudi zobna ambulanta. Z gradnjo naj bi se pričelo prihodnje leto, novi objekti pa bi bili zgrajeni na mestu, kjer že sedaj stoji OA.
— Potrdijo se dopolnitve in spremembe samoupravnega sporazuma o varstvu pri delu.
— Tov. Ukmar naj v dogovoru s Papirnico Količevo prouči možnost, da bi bil most preko Kamniške Bistrice, ki je last Papirnice in ki ga namerava zapreti, še naprej odprt.
DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJA pa je na svoji seji dne 6. 9. 1977 sprejel naslednje sklepe:
— odobri se 400.000,00 din za adaptacijo upravne zgradbe v »Opekarni Radomlje«, kjer bo potrebno izdelati tlake, novo fasado, ograjo, prostor za vratarja, pokriti streho, iizdelati nove žlebove in nosilce snega ter izdelati strelovod.
— Ugodi se pritožba delavcev —• študentov SSTS Domžale in jim odobri študijski dopust v dejanskem trajanju, kolikor so ga že izrabili, vsekakor pa največ v trajanju 15 delovnih dni.
— Na predlog SOE Konfekcija se oprosti plačila odškodnine v znesku 123,15 din delavki Cunk Silvi.
— Zahteva za varstvo pravic delavcev Vidergar Marjana in Klemenc Franca se zavrne.
Dne 21. 9.	1977 je DELAVSKI
SVET DELOVNE ORGANIZACIJE sprejel naslednje sklepe:
—	pristopi se k izdelavi plana delovne organizacije za leto 1978,
—	osnutek plana delovne organi-
zacije za leto 1978 se mora predložiti v javno obravnavo najkasneje do 10. 12. 1977,
—	za pripravo gospodarskega načrta DO je zadolžen »odbor za pripravo plana DO za leto 1978«,
—	sklep DS DO z dne 30. 8. 1977 o prepovedi izhoda pri restavraciji se je spremeni in ostane v veljavi. Tudi v bodoče ne bo možen izhod ob 14. uri iz tovarne na tem izhodu,
—	potrdita se izjavi, ki sta bili dostavljeni PZTI o odpisu devizne razlike iln izravnavi uvoznega zaključka.
NA SEJI SVETA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA delovne organizacije dne 27. 7. 1977, so bili sprejeti sledeči sklepi:
— Tov. Janezu Kotniku in tov. Francu Žučku se odobri vpis na fakulteto za tekstilno tehnologijo. Obojestranske obveznosti se uredijo s pogodbo.
—• Odobri se štipendija za nadaljnje šolanje na Visoki šoli za organizacijo dela našemu štipendistu tov. Dimitriju Pogačniku.
— Odobri se podaljšanje štipendije za en semester tov. Vandi Re-ščičevi, štipendistki na filozofski fakulteti.
— Prošnji Marije Maleževe in Milke Cotmanove za dodelitev štipendije se zavrneta.
— Ne odobri se naknadno izplačilo ustavljene štipendije tov. Jožetu Pečetu.
— Tov. Mariji Jerebovi se odobri povrnitev stroškov ob maturi na ESS v višini 1.600,00 din. Na predlog računovodje TOZD Restavracija pa se tov. Jerebovi izplača enkratna nagrada v višini 8.000,00 din, ker v času študija ni izkoristila, zaradi značaja dela, nikakršnega izrednega dopusta niti rai prosila za povrnitev drugih stroškov.
— Odobri se 7 dni izrednega plačanega dopusta tov. Marjanu Zupanu za opravljanje zaključnega izpita na tehnični srednji šoli.
— Odobri se 6 dni izrednega plačanega dopusta tov. Antonu Videnšku za sodelovanje v reprezentanci SFRJ na svetovnem prvenstvu zračnih modelov na Danskem.
— Sl. 10. 1977 se premesti tov. Mustafa Majetiča, zaposlenega na delovnem mestu dvoriščni in transportni delavec, OE vzdrževanje in investicije, na delovno mesto mi-kanje v TOZD Proizvodnja, OE predilnica.
— Prošnja društva invalidov Domžale za dodelitev denarnih sredstev se zavrne.
— Prošnja KS Trzin za dodelitev 60 m težkih zaves se zavrne.
— Za dobo pol leta se dovoli uporaba stanovanja nad restavracijo tov. Marti Zučko, por. Mal.
(Nadaljevanje na 3. str.)
ORGANIZIRANA JE TOZD VZDRŽEVANJE
(Nadaljevanje s 1. str.) nje orodij, urejanje dvorišča, dvoriščni transport, zunanji transport, transformiranje električne energije (trafo postaja), proizvodnja pare (kotlovnica).
III.	Za vložitev priglasitve za vpis predznambe tega sklepa se pooblasti Drago Mrdjenovič, ki mora to storiti! v 15 dneh.
Pooblaščencu iz 1. odstavka te točke se obenem naroča, da v osmih dneh pošlje ita sklep vsem TOZD v tej delovni organizaciji.
Pooblaščenec iz 1. odstavka te točke je obenem pooblaščen podpisovati za TOZD v mejah naslednjih pooblastil:
—• podpisuje za TOZD sprejem aktov v postopku organiziranja TOZD in vse vloge te TOZD v zvezi z izvedbo tega sklepa.
Komisija za izvedbo refernduma v sestavi Anton Kotnik, Marjan Slap-šak in Zlata Novak je ugotovila, da je bilo na referendumu od 86 upravičencev 51 upravičencev za organiziranje nove TOZD, 25 glasovalcev je glasovalo proti cit. predlogu, 3 glasovnice so bile neveljavne, 7 glasovalcev pa ni glasovalo.
Predlog za organiziranje TOZD Vzdrževanje in investicije ter energetika je bil tako sprejet z 59 % večino glasov vseh delavcev te OE.
Matjaž Pavlin
s seje občinskega sveta ZSS Domžale
liko naredilo, vendar s svojimi rezultati v nekaterih zadevah še ne moremo biti zadovoljni, zato bi bilo pametno, da sodelujemo prav vsi, se zanimamo za dogajanja okoli sebe in po najkrajši poti izpolnimo naloge, ki smo jih sprejeli in do katerih sleherni lahko čuti odgovornost. Pri javni razpravi sodelujmo vsi z vso resnostjo in ne pričakujmo, da bosta to naredila le eden ali dva v obratu. Če bomo tako lahkotno čakali, kaj bodo drugi naredili za nas, bo to prav gotovo velika ovira v proizvodnji. In spet bo slišati pripombe, saj ne vem, kaj podpisujem ali ne bom podpisal (pri sprejemanju samoupravnih aktov).
V nadaljevanju se je razprava razširila na priprave osnutka predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji.
Tu so nekatere spremembe, o katerih bodo morale DO razpravljati, saj mora biti do 20. oktobra izve-
dena javna razprava o štipendijah. Tov. Olga Lenček je podala informativno poročilo o dosedanji praksi štipendiranja in pa razliko po novem osnutku glede osnove štipendiranja ter kriterij delitve (učni uspeh, kadrovska usmeritev, socialne razmere). Več o tem bomo lahko še slišali in brali do sprejema tega osnutka.
Bližajo se volitve in tudi tu je zelo pomembna vloga slehernega. Izbirajmo kandidate, ki nas bodo znali zastopati in bodo vzelii svoje naloge resno. Kandidiranje novih članov in volitve morajo biti opravljene 60 dni po zaključnem računu leta. Kandidiranje je možno izključno preko sindikata. Kandidate se izbira po delih delovnega procesa.
Pripraviti se moramo tudi na volitve delegatov in delegacij za SOb in SIS, ter pripraviti se moramo na občne zbore osnovnih organizacij sindikata, ki se bodo letos vršili preko konference sindikata DO.
Erika Gorjup
V 00 ZK INDUPLATI JARŠE IZVOLJENO NOVO VODSTVO
Poročilo delegatke
V	sredo, 21. septembra je bila skupna seja občinskega sveta ZSS Domžale, OK mladih delavcev in predsednikov osnovnih organizacij sindikata ter predsedniki osnovnih organizacij ZSMS iz delovnih organizacij. V oceni uresničevanja zakona o združenem delu je bilo ugotovljeno sledeče:
Podano je bilo poročilo, v koliki meri je bilo v občinskem merilu narejenega za čim boljšo organiziranost ter pomoč pri uresničevanju zakona o združenem delu. Pri tem je bilo poudarjeno, da je domžalska občina korak pred nekaterimi drugimi. Ustanovljene so bile komisije, ki so nudile DO strokovno pomoč. Čeprav je bila na tem področju izkazana velika aktivnost s strani občinskega sveta, je bila s strani delovnih organizacij premalo izrabljena. Torej izgovori, da ni strokovnega kadra niso upravičeni — to je jasno dokazala komisija, ki je obiskovala delovne organizacije različnih gospodarskih panog. Po ugotovitvah komisije, ki je obiskala DO, je od šestinsedemdesetih komaj dvaindvajset delovnih organizacij, ki so na tem področju nekaj več naredile, malo pa je takih, ki so svojo nalogo že dokončale.
Živahna je bila tudi razprava na poročilo o zaključku javne razprave o osnutkih republiških zakonov, in sicer: zakonu o delovnih razmerjih, zakonu o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja, zakonu o organu samoupravne delavske kontrole, zakon o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovnih organov v organizacijo združenega dela — ZOD.
Jasno je, da ti osnutki ne bi smeli mimo nas z mislijo, saj je že vse sklenjeno — to nikakor ni res. Pri osnutku zakona so vedno možne dodatne pripombe ali predlogi, ko pa je zakon sprejet pa velja, da je tako sklenjeno.
V	razpravi so bile nakazane mnoge dopolnitve in spremembe osnutkov. O tem spremembah smo v naši DO že razpravljali, koliko pa se je to prelilo med ljudi bo pokazala javna razprava.
Menim, da se je v naši tako obširni delovni organizaciji v tem kratkem času, ko se je začelo z aktivnim delom na tem področju ve-
IZ DELA
SAMOUPRAVNIH
ORGANOV
(Nadaljevanje z 2. str.)
— Soba, iz katere se je izselila tov. Murko Marija naj se dodeli Forjan Ivki.
— Kofol Ivi, stanovalki v samskem bloku se ne dovoli, da bi pregradila del hodnika in si s tem povečala bivalni prostor.
Matjaž Pavlin
Na volilni konferenci OO ZK Induplati Jarše, ki je bila dne 22. 9. 1977, so bili v članstvo ZKS sprejeti naslednji novi člani:
Zdravko Mitrevski Oto Križman, ml.
Ciril Orehek Stane Vavpetič in Friderik Anzi.
Volilna konferenca je razrešila dela dosedanji sekretariat, sekretarja in namestnika sekretarja in izvolila v novi sekretariat OO ZK Induplati Jarše naslednje člane: Stane Marolt Mimi Pollak Ivo Soltič Gizela Rihtar Pepca Nolimal Breda Kurzvveil Lovro Giovanelli,
za novega sekretarja OO ZK je bila izvoljena tov. Mirjana Kavčič in za njenega namestnika tov. Janez Hafner. Tov. Juš Lesjak je bil izvoljen za evidentičarja, tov. Danica Bleje pa za blagajnika OO ZK.
V	občinsko konferenco ZKS sta bila kot delegata imenovana: Gizela Rihtar in Milan Narat, v komisije pri občinskem komiteju pa: Lado Zabukovec in Franc Jeraj.
V	aktiv komunistov — delavcev so bili izvoljeni: Soltič Ivan, Jovanovič Vladimir, Petaci Franc, Štefka Juhant in Pepca Nolimal ter za njihove namestnike: Marko Kobilica, Zdravko Mitrevski, Brane Lamber-šek, Milena Mrvar in Ivanka Simič.
Za idejno politično usposabljanje komunistov in družbeno izobraževanje je bil Izvoljen tov. Franc Jeraj.
Mirjana Kavčič, novoizvoljeni se kretar OOZK Induplati Jarše
Potrjena je bila tudi kandidatna lista za člane komiteja ter potrjena kandidatura za sekretarja občinskega komiteja ZKS (predlagan je tov. Milan Narat), prav tako pa je bila potrjena tudi kandidatura za namestnika sekretarja (predlagan je tov. Stane Mlakar).
Kot možni kandidati za 8. kongres ZKS so bili predlagani: Soltič Ivan, Janez Hafner in Mirjana Kavčič, za 11. kongres ZKJ pa sta bila kot možna kandidata predlagana: tov. Rihtar Gizela in tov. Breda Kurzvveil.
Matjaž Pavlin
Deset, dvajset in trideset let v
Induplati
V	petek, 23. 9. 1977 so se v prostorih restavracije Induplati zbrali naši jubilanti.
Po pozdravnem nagovoru jim je tov. direktor, dipl. ing. Srečo Bergant podelil diplome in vrednostne bone ter jim čestital. Čestitali pa so jim tudi predsednik IO KOOS Anton Ručigaj, predsednik DS delovne organizacije Stane Jerman in vodja kadrovske službe ing. Janko Ukmar.
V	večjem prostoru restavracije, ki ga je naš Stane Kramberger spet okusno dekoriral, je zavladalo veselo, praznično vzdušje. Še posebno so se jubilanti razživeli med in po okusni in obilni večerji ter po nekaj kozarčkih vina. Postali so zgovorni, povedali bi veliko, celo zapeli bi (nekateri tudi so), a drugi dan nas je čakala delovna sobota...
Pa poglejmo, kaj so povedali!
ANČKA NAHTIGAL — 30 let
Kaj naj povem? Sedaj je dobro, tudi v Mengšu smo se že privadili. V začetku smo v službo pešačili. Po treh letih sem kupila kolo. Najbolj se spominjam, kako smo bile vesele, ko so nas še v starih prostorih menze pogostili, vse tiste, ki smo se izkazale na udarniškem delu. Včasih smo veliko udarniško delale in to ob nedeljah. Na oglasni deski je za vsako delavko pisalo, koliko je naredila na uro. Spominjam se, kako sem nekoč šla od doma s koščkom kruha v platneni vrečki, pa sem bila tako lačna, da sem ga že med pod-tjo pojedla. Ko sem prišla v službo sem vrečko skrila v neke zaboje. Bilo me je sram, da bi jo kdo videl. Ko sem jo potem hotela odnesti domov, zabojev ni bilo več. Nisem vedela, da to odnesejo. Tako sem ostala še brez vrečke.
LOJZKA URŠIČ — 30 let
Tako luštno kot je sedaj v fabriki še nikoli ni bilo! To delo, ki ga sedaj opravljam je hec, nič. Ta mlade sploh ne vejo! Pred 20, 30 leti ali pa zdaj je kot noč in dan. Takrat je bil prah. V košu sem ga nosila ven. 8 let sva z Moravč pa s Štude peš hodile. Potem sem kupila kolo. Takrat ni bilo malice v službi. Same smo od doma nosile polento pa godljo pa kar je bilo pri hiši.
Danes je zelo dobra postrežba.
IVAN PIRC — 30 let
Prej je bilo težje kot je sedaj. Za sto procentov je lažje! 6 let sem bil v ' predilnici. Potem pa skozi dvoriščni delavec. Sem zadovoljen z delom.
Veliko trenutkov je bilo slabih, veliko pa tudi veselih.
Danes, tu je krasno, samo muzike še manjka!
MILENA HRIBAR — 30 let
Delam v pripravljalnici. Ja, toliko je danes bolje, da ni treba delati na tri, na štiri šihte. Razlika pa je tudi v tem, da smo bili takrat stari in mladi bolj enaki, zdaj pa vsi bolj gledajo mlade. Veliko smo delale udarniško. No, zdaj pa ti (tov. Doroteji Kočar) povej za čevlje!
DOROTEJA KOČAR — 20 let
Ja res, zmeraj imam težave s čevlji. Ne dobim jih dovolj. Hodim po dežju, po plundri pa se takoj strgajo. Taki delavci, ki prevažajo stvari, ki hodijo veliko tudi ven, bi morali dobiti več čevljev in škornje.
IVAN BLAŽIČ — 20 let
Sem zadovoljen, da sem lahko v tem kolektivu, da sem vsem ustregel, po drugi strani, da sem bil sam zažel.jen. Pred 20 leti je bilo delo primitivno. Danes (27 let pri transportu) je veliko bolj mehanizirano.
Pred 20 leti te nihče ni vprašal, če -imaš plašč, čevlje, danes pa je delovne obleke in obutve dovolj. Takrat sem prišel v svoji obleki. Prvi plašč za delo sem moral sam kupiti. Danes dobim še rezervnega v skladišču.
Razkladanje premoga pa je še vedno na stari jugoslovanski način. In zdi se mi, da bi se moralo tudi to enkrat spremeniti. Po oddelkih pa opažam, da se vsa transportna dela modernizirajo. Ni več ročnih vozičkov, ampak je z modernim transportom delo zelo olajšano. Po dvorišču transportiramo z viličarji, v
prostorih z baterijskimi vozički.
Vesel sem tudi, da imam veliko pripomočkov pni »štemanju« (strojno). Gotove napake pa so še.
MAJDA ŠKRINJAR — 20 let
Danes po toliko letih sem zelo srečna, da sem v Induplati. Če se spomnim na tisti začetek — najsi bo stanje v proizvodnji najsibodi stanje ljudi, delovnega okolja in tistega, kar človek rabi za osebno higieno, potem pa še tega humanega občutka do vsakega človeka, je od takrat viden tak napredek, da se mi zdi, da je Induplati ena najbolj naprednih DO v tem okolišu.
Žalosti me pa to, čeprav to ni specifičen pojav za Induplati, ampak bolj splošen, da srčna kultura ljudi pada.
AVGUST DOMA — 10 let
V začetku je bilo težko. Novo okolje, novi ljudje. Potreben je bil čas, da so se me navadili, da sem se sam privadil. Vendar pa opažam, da v teh desetih letih so bile večkrat neupravičene pripombe na delavce restavracije. Mi se po svojih močeh res trudimo, vendar opažam, da ljudje ne znajo tega ceniti. Priznam, da ga včasih kaj polomim, pa kdo ga ne!
Od kar je tam vodja tov. Kramberger se je že veliko izboljšalo, saj zelo skrbi, da se nabavljajo novi stroji, da se olajša delo in podobno. Ljudje bi pa morali biti bolj razu-vajoči, ne samo negativno kritični
Letos — 87 jubilantov
DESET LET
Tkalnica:
Kramberger Frančiška Uršič Ignac
Oplemenitilnica:
Markovič Antonija
Konfekcija:
Hrovat Jožefa Križman Jožefa
Ceradni odd:
Cozman Avgust
Restavracija:
Doma Avgust
Konfekc. Slamnik Mengeš:
Kosec Ivanka Kramar Majda Kuhar Anica Naltrst Majda Podboršek Terezija
DVAJSET LET
Pripravljalnica:
Grabnar Alojzija Kočar Doroteja Korošec Ema Pogačar Marija Zalokar Draga
Konf. Slamnik Mengeš:
Majdič Franc Senica Marija Bergant Franc
Skupne službe:
Adamič Franc Bartol Tončka Hiršman Stana Jerman Marija Kavčič Mirjana Koderman Vinko Koncilja Marija Odar Amalija Orel Francka Šimic Ivanka Škrinjar Majda Žagar Antonija
(vzdrževanje):
Blažič Ivan Krajšek Marija Žučko Rudolf
TRIDESET LET
Predilnica:
Galjot Antonija Mihelič Maksa Pavli Polda Rahne Marica Škofič Alojzija Vrebec Marija
Hren Antonija Jereb Marija Maček Suzana Pribernili Ivana Šarc Zofija Vrankar Kristina
Oplemenitilnica:
Drolc Marija Smrekar Justina Srdič Angela Stopar Francka Mrčun Janez
Konfekcija:
Lamberšeli Pepca
Konfekcija Slamnik Mengeš
Dežela Dana Nahtigal Ana Uršič Alojzija Zupan Zofija
Skupne službe:
Cedilnik Fanika Gorjup Marija Kašnik Marija Sršen Ivanka Vršnik Marija
(vzdrževanje):
Kobilca Jože Pirc Ivan
Tkalnica:
Gujtman Anica Hočevar Stanc Hribar Ana Kranjc Jožefa Štebal Pavla Zupan Ana
Oplemenitilnica:
Kisilak Marija Tomažič Franc
Restavracija:
Urbanija Viktor
Pripravljalnica:
Brojan Frančiška Hribar Milena Kastelic Ivanka Kobilca Ivanka Kos Terezija Lužar Marija Mrčun Ivanka Ilučman Slavka
Tkalnica:
Brulc Neža Cimerman Marija Friškovec Marija
OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE
V soboto 11. ;in nedeljo 12. septembra 1977 je bilo na nogometnem igrišču v Ihanu letošnje občinsko gasilsko tekmovanje. Industrijsko gasilsko društvo Induplati Jarše se je tega tekmovanja udeležilo s tremi ekipami. Vsega je nastopilo 71 ekip. Naši gasilci so letos zasedli slabša mesta kot vsa leta doslej, zato bo treba temeljito poiskati vse vzroke za ta neuspeh in izboljšati pripravljenost za gašenje, pri vseh naših gasilskih desetinah.
REZULTATI OBČINSKEGA GASILSKEGA TEKMOVANJA:
Člani — industrija — skupina A:
1.	Helios Domžale — 835 točk;
2.	Papirnica Količevo — 827 točk;
3.	Slovenijales Radomlje — 814
4.	Induplati Jarše — 710 točk.
ČLANICE — industrija — skupina A:
1.	Slovenijales — 822,5 točk;
2.	Induplati.
MLAJŠI VETERANI (40—55 let):
1.	Mengeš — 930 točk;
2.	Radomlje — 912 točk;
3.	Slovenijales — 908 točk;
4.	Induplati — 890 točk.
Vodja službe VD
Ob osnutkih novih republiških zakonov
V preteklem mesecu smo imeli v obravnavi osnutke novih republiških zakonov o organu samoupravne delavske kontrole, o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v OZD, o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja ter o delovnih razmerjih. Z navedenimi osnutki zakonov se ureja.io natančneje posamezna področja, ki so pomembna za dosledno izvajanje določb nove ustave in zakona o združenem delu.
OSNUTEK ZAKONA O ORGANU SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
razčlenjuje način dela samoupravne delavske kontrole. Osnutek sicer ne prinaša posebnih novosti in so v njem tudi povze-
te določbe zakona o združenem delu. Verjetno bi bilo ustrezno, če bi se osnutek zakona dodelal v tem smislu, da bi natančneje določil pravice, obveznosti in dolžnosti organa samoupravne delavske
kontrole, zlasti z namenom, da se ugotovijo ustrezni ukrepi za večjo aktivnost teh organov.
OSNUTEK ZAKONA O VOLITVAH IN ODPOKLICU ORGANOV UPRAVLJANJA IN O IMENOVANJU POSLOVODNIH ORGANOV V OZD zapolnjuje dosedanjo vrzel v naši zakonodaji v tem področju, saj — razen nekaj skopih določb že skoraj v celoti razveljavljenega zakona o volitvah delavskih svetov, ki se nanašajo le
Program za izvedlo določb zakona o združenem delo
NALOGE, KI JIH MORAJO POSAMEZNI NOSILCI OPRAVITI V OKTOBRU IN NOVEMBRU
ROK IZVEDBE NALOGE: do 31. 10. 1977
NALOGA IZ PROGRAMA:	FAZA NALOGE:	NOSILCI:
Sklepanje sporazumov s prometnimi OZD	Sprejem in sklenitev sporazumov	DS DO oz. TOZD, pravna služba
Sklepanje sporazumov s proizvodnimi OZD	Sprejem in sklenitev sporazumov	DS DO oz. TOZD, pravna služba
Sklenitev sporazumov o pridobivanju skupnega prihodka med TOZD Proiz., Konf., Indust. prodajalna	Sprejem in sklenitev sporazumov	DS TOZD, pravna služba
Ureditev dohodkovnih razmerij med preostalimi TOZD in DSSS na eni strani ter TOZD Rest. na drugi str.	Določitev predloga sprememb in dopolnitev sporazuma o združevanju v delovno organizacijo in priprava referenduma	odbor za samoupravne akte, pravna služba, EAS, finančni sektor, DS DO, sindikat
Ureditev dohodkovnih razmerij med TOZD in DSSS	Določitev predlogov in priprava referendumu oz. sklic zborov	odbor za samoupravne akte, EAS, finančni sek., pravna služba, DS DO, sindikat
Sklenitev sporazuma o medsebojnih razmerjih med združenimi TOZD in delovno skupnostjo	Določitev predloga sporazuma in sklic zborov za njegov sprejem	odbor za samoupravne akte, EAS, finančni sek., kadr.-org. sek., pravna služba, sindikat, DS DO, TOZD in DS delovne skupnosti
Sprejem sprememb in dopolnitev sporazuma o združitvi v DO in statuta DO	Določitev predlogov in priprava referendumov	odbor za samoupravne akte, pravna služba, sindikat, DS DO
Sklenitev sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razpo. čistega dohodka TOZD in sprejem pravilnikov	Izdelava osnutkov	EAS, finančni sek., pravna služba
Sklenitev sporazuma za delitev OD in osnove in merila za delitev sredstev za OD TOZD in DSSS ter sprejem pravilnikov za vrednotenje dela TOZD in DSSS	Izdelava osnutkov	EAS, kadr.-org. sek., pravna služba
ROK ZA IZVEDBO: do 15. 11. 1977		
NALOGA IZ PROGRAMA:	FAZA NALOGE:	NOSILCI:
Sklenitev sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka TOZD in sprejem pravilnikov o razporejanju čistega dohodka TOZD	Pregled in določitev osnutkov	odbor za samoupravne akte, sindikat, DS TOZD in DO
Sklenitev sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in sporazumov o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke TOZD in delovne skupnosti ter sprejem pravilnikov o osnovah in merilih za vrednotenje dela TOZD in delovne skupnosti	Pregled in določitev osnutkov	odbor za OD, sindikat, DS DO in TOZD
na varstvo volilne pravice — na področju volitev in odpoklicu organov upravljanja v OZD nimamo nobenega zakonskega predpisa. Zakon prinaša nekaj novosti, ki se nanašajo na volitve delegatov sezonskih delavcev. Kandidiranje poteka na kandidacijskih konferencah, ki jih sklicuje sindikat in se opravi po delih delovnega procesa, kandidati pa sc izmed predlaganih določijo v organizaciji sindikata. Podrobnejša razčlenitev kandidacijskega postopka je prepuščena ureditvi v pravilih sindikata oziroma SZDL. Skladno z zakonom o združenem delu določa osnutek zakona, da se volitve delegatov opravijo po enotni kandidatni listi, na kateri pa se napišejo kandidati posebej za vsak del delovnega procesa. Glasuje se za toliko kandidatov, kot je treba izvoliti kandidatov iz posameznih delov delovnega procesa. Ce je na kandidatni listi iz posameznih delov delovnega procesa le toliko kandidatov, kolikor se jih voli, morajo dobiti za svojo izvolitev večino glasov vseh delavcev TOZD; če pa jih je več, kot se jih voli, je izvoljen delavec, ki je dobil največje število glasov. Zaradi tega bo treba v vseh delih delovnega procesa kandidirati več kandidatov, kot se jih voli. Osnutek zakona izrecno zahteva ponovne volitve, če sta dva kandidata dobila enako najmanjše število glasov. Za veljavnost volitev terja osnutek zakona vsaj 50 % udeležbo, variantno Pa niti takšne udeležbe ne. Menimo, da naj bi ostala dosedanja rešitev, po kateri je morala biti za veljavnost volitev udeležba nad 50 %• V osnutku zakona ostaja nerešeno vprašanje, ali delegatu preneha funkcija, če je razporejen iz enega dela v drug del delovnega procesa. Kar zahteva postopek odpoklica delegatov, so po našem mnenju določbe osnutka zakona preskope in tudi ne dovolj jasne, zaradi česar bi jih bilo treba dodelati. Zakon predvsem tudi ne določa vsebine predloga za odpoklic. Osnutek zakona razrešuje v svojih določbah o imenovanju poslovodnega organa odprto vprašanje sestav razpisne komisije za imenovanje poslovodnega organa v TOZD posebnega družbenega pomena ter delovni organizaciji in SOZD. Po osnutku sestavlja razpisno komisijo enako število predstavnikov družbene skupnosti, pri čemer variantno še dodaja, da mora komisija imeti naj-manj 9 članov.
OSNUTEK ZAKONA O REFERENDUMU IN DRUGIH OBLIKAH OSERNEGA IZJAVLJANJA ne določa le obliko osebnega izjavljanja v OZD, marveč tudi v drugih organizacijah in skupnostih, tako zlasti v KS, družbenopolitični skupnosti, SIS ipd. Zato se besedilo tega zakona ne nanaša izključno na odločanje v združenem delu, marveč tudi na odločanje delovnih ljudi in občanov v širši družbeni skupnosti. Zakon predvideva istovetne načine osebnega izjavljanja kot zakon o združenem delu, pri čemer posebej obravnava na področju KS oziroma družbenopolitičnih skupnosti zbore delovnih ljudi, in sicer smiselno na enak način kot zbore delavcev. Osnutek postavlja pomembno pravilo, da odločajo z osebnim izjavljanjem le tisti, ki jih določeno vprašanje zadeva, kar pomeni, da se bo lahko organiziralo odločanje tudi v posameznem delu določene organizacijske enote (npr. delu TOZD). Glede referenduma osnutek v glavnem povzema določbe do-
sedanjega republiškega zakona o referendumu. Osnutek ne določa posebej trenutka uveljavitve odločitve na referendumu. Osnutek zakona prinaša pomembno novost, po kateri ni mogoče ponoviti referenduma o istem vprašanju v roku 6 mesecev, ki je sicer veljal že doslej, vendar le če gre za statusna vprašanja, medtem ko naj bi bilo mogoče ponoviti referendum že čez 2 meseca, če gre za druga vprašanja.
OSNUTEK ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH je vsebinsko zasnovan podobno kot dosedanji republiški zakon o medsebojnih razmerjih delavcev, saj obenem obravnava tudi delovna razmerja med delavci, zaposlenimi pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri civilnopravnih in fizičnih osebah.
POGOJI ZA SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA SO V BISTVU ISTI KOT DOSLEJ. Skladno z zakonom o združenem delu osnutek določa, da se dela oziroma naloge objavijo oziroma razpišejo, ko pooblaščeni organ skladno s planom in samoupravnimi splošnimi akti ugotovi, da je potrebno povečanje števila delavcev. Skladno s to določbo torej objava oziroma razpis ne bo potreben, če ne bo podana potreba po povečanju števila delavcev. Prav tako tudi v katalogu del in nalog praviloma ne bomo vnaprej predvideli števila potrebnih delavcev za njihovo izvrševanje, marveč bomo to število določili z vsakoletnim planom. Pomembne novosti prinaša osnutek glede možnosti sklepanja delovnega razmerja brez oglasa oziroma razpisa. Kot najbolj zanimiva primera za prakso naj omenim primer sklenitve delovnega razmerja brez oglasa oziroma razpisa, če gre za nadomestilo začasno odsotnega delavca (npr. bolezen), in primer, če gre za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje del, ki po svoji naravi trajajo največ mesec dni. Kar zadeva slednji primer predvideva osnutek tudi možnost sklenitve pogodbe o delu, tako, da pri sedanjih določbah v praksi ne bo moglo biti jasno, ali naj se za ta primer sklene delovno razmerje ali takšna pogodba. Zakon načeloma zagovarja stališče proste odločitve pristojnega organa TOZD (to bo praviloma komisija DS) glede izbire kandidata, kar pomeni, da organ lahko tudi ne opravi izbire, čeprav izpolnjuje kandidat vse predpisane pogoje. Ce pa se ne prijavi noben kandidat ali le kandidati, ki ne izpolnjujejo pogojev, pa je zaposlitev neogibna zaradi nemotenega opravljanja del, lahko pristojni organ odloči, da se z enim od prijavljenih kandidatov, ki sicer ne izpolnjuje vseh pogojev začasno sklene delovno razmerje za določen čas, najdalj pa za eno leto; če pa gre v takem primeru za delo oziroma naloge delavca, ki ima posebna pooblastila in odgovornosti, se lahko sklene delovno razmerje najdalj za 6 mesecev. Skladno z zakonom o združenem delu so sedaj kandidati glede varstva svojih pravic izenačeni z drugimi delavci, to je, svojo zahtevo lahko vložijo v enakem roku, ki je sedaj od dosedanjega 15-dnevnega podaljšan na 30 dni.
Osnutek zakona rešuje tudi vprašanje sklenitve razmerja s pripravniki, ki ga je
zakon o združenem delu prepustil v ureditev republiški zakonodaji. Načelno lahko ugotovimo, da prinaša osnutek zelo sproščeno oziroma elastično rešitev, saj je odgovor na vprašanje, ali se bo sklenilo s pripravnikom delovno razmerje za nedoločen ali samo za določen čas, odvisen v bistvu od ugotovitve pogojev, da se bo pripravnik po končani pripravniški dobi in po opravljenem strokovnem izpitu lahko razporedil na ustrezna dela oziroma k ustreznim nalogam. Takšna ureditev bo seveda delovnim organizacijam oziroma TOZD sedaj omogočila, da v večji meri sprejmejo pripravnike.
Pri razporejanju delavcev osnutek posebej poudarja obveznost delavcev, da opravljajo dela v skladu z ukrepi za čim uspešnejše uresničevanje plana, za čimbolj smotrno organizacijo dela in poslovanja, za modernizacijo proizvodnje ipd. V tej zvezi je značilna tudi določba zakona, da morajo delavci svoja dela in naloge organizirati in opravljati tako, da v skupnem delu čim uspešneje uresničujejo obveznosti samoupravnega izvrševanja plana ter naloge, ki izvirajo iz plana. Prav tako zakon pri svojih določbah o delovnem času določa, da delavci določijo razporeditev tedenskega delovnega časa v skladu s potrebami, ki jih narekuje smotrna organizacija dela tako, da zagotovijo čim popolnejšo in učinkovitejšo izkoriščenost delovnih sredstev in delovnega časa. Z razporeditvijo delovnega časa morajo delavci zagotoviti usklajenost skupnega dela v delovni organizaciji ter skupnega dela z delavci v drugih delovnih organizacijah, s katerimi so povezani zaradi uresničevanja skupnih interesov. Navedene zakonske določbe tedaj terjajo od delavcev, da vsestransko kar najbolj smotrno organizirajo delovni proces. Kar zadeva razporejanje naj omenim, da osnutek načeloma predvideva, da se delavec lahko razporedi na delo iz enega na drug kraj samo z njegovo privolitvijo.
Osnutek zakona posebej določa tudi — poleg ustreznih določb zakona o združenem delu — vsebino samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD. Vprašljivo je, ali je takšna ureditev smotrna, saj naveden akt ne ureja le vprašanja delovnih razmerij, po drugi strani pa čeprav gre v glavnem za podobno ureditev kot v zakonu o združenem delu, obsega vendarle tudi posamezne nove posebnosti, kar pa utegne v praksi povzročiti težave, saj bi bilo po sprejetju tega zakona potrebno ponovno popravljati tovrstne sporazume, ki so v večini organizacij sedaj že v sprejemanju.
Osnutek omogoča uvedbo krajšega delovnega časa za delavke — kar je prinesel že zakon o združenem delu — pri čemer zahteva, da so primeri uvedbe takšnega krajšega časa določeni s sporazumom o združitvi v delovno organizacijo. To bodo predvsem primeri, ko je takšen krajši delovni čas v interesu delavke zaradi ustrezne nege oziroma varstva otrok. Osnutek prinaša še druge možnosti krajšega delovnega časa, tako predvsem ‘zaradi smotrne izrabe delovnega časa v posameznih gospodarskih panogah, kakor tudi v drugih primerih, ki smo jih že doslej poznali. Novost je, da je takšno delo s krajšim delovnim časom možno uvesti le na osnovi sporazuma v okviru DO, če uvedbi takšnega krajšega delov-
(Nadaljevanje na 16. str.)
Izlet upokojencev v Umag
Jutranje megle so se že dvigale in zaspano sonce je obetalo lep dan.
Bil je petek, 2. septembra 1977, pa ne čisto navaden petek... Bil je zelo vikendaško razpoložen.
Pred vratarnico naše tovarne so se že od osmih zbirali posamezniki v skupine in skupinice.
»Joj, poglej jo! A si prišla?«... »Tebe pa res že dolgo nisem videla ...« »Dobro zgledaš, stara sablja!«
Taki in podobni vzkliki so kot izpuščeni ptiči vzletavali pod jesensko jutranje nebo.
Letos se je za tradicionalni izlet v Umag prijavilo še veliko več upokojencev kot lani.
Dobro razpoloženi so se razmestili v prve avtobuse. Zadnjega — petega — so morali še nekoliko čakati, ker se je med potjo pokvaril in so nato odredili drugega. V njem je bil že kar dren, tako da smo se nekateri odpeljali z osebnimi avtomobili.
Za razpoloženje v avtobusu in tudi kasneje v našem počitniškem domu v Umagu so poskrbeli naši sindikalisti. Zlasti so se odrezali pri delu, ko so delavcem naše restavracije pomagali pri strežbi, pomivanju posode in podobno.
260 ljudi postreči s kosilom in pijačo niso mačje solze! Pa da pri tem niihče ne godrnja in ga ne mine dobra volja!
No, pa mislim, da dobre volje pri večini izletnikov ni manjkalo. Za to je poskrbel tudi tov. Ludvik Kramberger s svojimi fanti, ki so z veselimi vižami in duhovitimi pripombami v mikrofon pripomogli, da je odlična juha z domačimi rezanci še bolj teknila. Piko na i je postavilo še čudovito toplo vreme, čisto še poletno, čisto še počitniško.
Tu smo srečali tudi nekatere srečneže, ki so uživali svoj letni dopust in jim rahlo zavidali, da imajo tako srečo z vremenom.
Marsikateremu izletniku pa je bilo žal, ker ni vzel s seboj kopalk, da bi se okopal, saj je bilo morje toplo in vabljivo.
Po kosilu so se nekateri odpeljali na ogled Poreča, nekateri pa v Novi-grad.
Predsednik prvega DS v Induplati, tov. Franc Bcrnot je bil tudi z nami
Nekaj skupinic je ostalo in se hladilo v borovem gozdičku pred počitniškim domom v Umagu ali pa uživalo tople sončne žarke ob morju.
In k tem sem se napotila. Povprašala sem naše upokojenke, kako jim je izlet všeč, kako se počutijo.
Bile so zelo navdušene, pohvalile so naše sindikalne delavce, in zamisel, da je za razpoloženje tudi »muzika«. Nekatere so bile že prejšnja leta na tem tradicionalnem izletu in jim je bilo vedno všeč, letos pa še posebno.
Potem so začele obujati spomine na delovna leta v Induplati, na svoje nekdanje sodelavce, na svoje nekdanje obratovodje. Nekaterih se spominjajo s pravim veseljem in hvaležnostjo.
Se posebej pa so se zahvaljevale za letošnjo organizacijo izleta.
Urednica
Spet smo se zbrali...
Radi se imamo ...
Ne smemo tudi pozabiti zasedbo doma v juniju s šolo v naravi (100 šolskih otrok).
Skupni iztržek v Umagu v letu 1977 je znašal 1,141.368 din, od tega iztržek penzionskih storitev članov DO 212.100 din. Očitki nekaterih, da je hrana slaba ni povsem sprejemljiv. Poleg naših delavcev je namreč bilo dnevno na hrani dvakrat več tujiik turistov, ki so hrano v penzionu ali na bloke plačevali 50 % dražje, čeprav niso bili prisiljeni, da se hranijo pri nas. Podobno je v domu na Planini, kjer je bilo do 1. 9. 1977 249 nočitev članov DO in 725 nečlanov DO.
2. Slišali smo, da so bile naše prikolice letos že v precej slabem stanju in so potrebna popravila. Kakšne načrte imate v zvezi s tem za prihodnje leto?
Prikolice, posebno pa oprema oz. dodatki, katerih proizvajalci smo, nam res ne more dajati ugleda. Vzroki takemu stanju so različni in bi jiih omenil le mimogrede: starost samih prikolic ni ravno velika, pozna pa se jim neodgovoren odnos uporabnikov.
Naš TOZD jiih pred sezono počisti lin opere, to naredi tudi po sezoni, nato jih »vskladišči«. Kaj več ne moremo storiti, ker se kasneje vrstijo ključi iz tedna v teden.
Tu bi omenil se financiranje, saj za ceno uporabe padajo očitki na nas. Podal bi samo podatek o dokazani izgubi: v letu 1976 je znašala 20.912 din, letos pa 24.877 din. Prikolice bodo letos popravili, opremiti pa jih je potrebno z novo opremo »Induplati«, z vsemi proizvodi za taborjenje. Ker naj bi bila to tudi reklama našim izdelkom, mora biti temu primerno financiranje. Sprejemljiv predlog je v dogovarjanju med vsemi TOZD o izkoriščanju in plačilu.
3.	V razgovoru s tov. direktorjem smo izvedeli, da so v načrtu TOZD Restavracije in počitniški domovi zanimive novosti. Med drugim smo opazili, da ste že izpraznili nekatere pisarniške prostore in da se je nekaj delavk preselilo v »barako«. Kaj konkretnega bi lahko povedali o tem?
Pri pripravi plana za leto 1978 bomo morali upoštevati več stvari pri investiranju v obrate naše TOZD, saj bomo samo na tak način prišli v korak z minimalnimi zahtevami za normalno obratovanje. Stanje, v katerem se nahajamo je nevzdržno. Vsakemu je znano, da se je do sedaj samo gasilo, ne pa gradilo. Tak obrat prehrane potrebuje kapacitete, ki niso vidne, so pa nujno potrebne. Pri porabi mesa in mesnih izdelkov v takih količinah, kot jih predelamo, ne moremo biti zadovoljni s hladilnico velikosti 150 X X 150 m (poraba v osmih mesecih: 13 ton govedine in svinjine, 3,8 ton piščancev in kur, 1,8 ton hrenovk, 5,7 ton kranjskih klobas in carske -
(Nadaljevanje na 10. str.)
Naš razgovor
Dopustniška sezona je zaključena. Ponavadi nas ob koncu vedno zanima, kakšna je bila poletna turistična bera. Zato smo o tem in o še nekaj zani-mivostih vprašali tov. Maksa Krambergerja, vodja TOZD Restavracija in počitniških domov. Tov. Kramberger se je razgovoru prijazno odzval in nam na postavljena vprašanja takole odgovarjal:
1. Čeprav v naši DO ne moremo govoriti o pravem turizmu, nas delavce le zanima, kako je bilo z letovanji v našima počitniškima domovoma v Umagu in na Mali planini?
Predvsem se ne bi strinjal, da v naših domovih ne moremo govoriti o turizmu. Nanizal bi nekaj podatkov, iz katerih je razvidno, da smo v dobri meri odvisni od uspešnega
izkoriščanja kapacitet, ki so predvidene za nečlane naše DO.
V letu 1977 smo poleg penzionov za člane naše DO, ki jih je bilo 2571 imeli še 1079 penzionov nečlanov naše DO. Ti so napolnili dom predvsem v obdobju pred 19. junijem in po 21. avgustu. Zasedli pa so tudi proste sobe, ki so jih naši delavci kljub rezervacijam odpovedali (izgovori drugačni kot vzrok — slabo vreme).
Za veselo vzdušje ...
Nekateri so se korajžno zavrteli
Obiskali smo Zagrebški velesejem
9. septembra so odprli Mednarodni jesenski Zagrebški velesejem, ki je letos slavil že 30-letnico delovanja v novi Jugoslaviji.
Na letošnji sejemski prireditvi je razstavljalo 1300 domačih in 5000 tujih razstavljalcev iz 62 držav vseh
kontinentov. Na skoraj 250.000 m2 razstavnega prostora je bilo prikazanih več kot 300.000 primerkov, ki so predstavljali naj novejše dosežke v proizvodnji blaga široke potrošnje in investicijske opreme. Iz teh sicer suhoparnih številk je razvidno, da
si v enem dnevu, kolikor smo mi imeli na razpolago, ni mogoče natančno ogledati vseh razstavljenih eksponatov. Zato smo se odločili za jugoslovanske paviljone, pa še od teh smo nekatere le preleteli.
Ko si ogleduješ vso to množico več ali manj znanih in seveda tudi neznanih artiklov, ki jih proizvajalci nudijo, se nehote vprašaš, koliko od tega jih bo, odnosno jih je že na razpolago potrošniku.
Izkušnje namreč kažejo, da je situacija v trgovini bistveno drugačna kot pa na sejmih in velesejmih, saj nam trgovci nudijo le tisto, kar gre množično v denar in si z malo večjim asortimanom nočejo nakopati večjih nizikov.
Precej časa smo se pomudili v razstavnem prostoru Slovenijalesa, saj smo tam zagledali stroj za čiščenje tal švicarskega proizvajalca znamke TASKI, katerega zastopa Slovenijales. O takem stroju »sanjarimo« odkar stoji nova barvarna, kjer so talne površine velikih razsežnosti, katerim smo z običajno metlo lin cunjo, bolj težko kos.
Obiskali smo seveda tudi razstavni prostor naše tovarne, ki je zelo pregledno in domiselno aranžiran. Naj omenim tudi, da je naša razstava odprta vse leto in ne samo v času jesenskega in spomladanskega velesejma. V našem paviljonu smo srečali tudi naša trgovska zastopnika itov. Gabriča in tov. Mila-koviča, katera sta nam v razgovoru med drugim povedala tudi to, da sta z letošnjim poslovnim uspehom velesejma zelo zadovoljna.
Katja Kliam
Pred razstavnim prostorom Induplati — tovarišice Khamova, Baško-vičeva in Podbojeva z našim trgovskim zastopnikom, tovarišem Milakovičem
(Nadaljevanje z 9. str.)
ga mesa, 660 kg svežih rib, 4,5 ton svežih salam itd.).
Zato potrebujemo hladilnico s pripravo mesa (že v tej sezoni je predvidena vzreja vsaj 30 prašičev).
O ostalih prostorih še to:
Obrat Restavracije za svoje delavce nima niti garderob, je brez vsakega tuša in ima pomanjkljive sanitarije, kar vse je nujno potrebno in je predpogoj za nego osebne in splošne higiene in za boljše počutje delavcev. Potreben je tudi prostor za pralnico, likalnico in prostor za perilo. Vse te prostore bi po predhodnih načrtih locirali v prostore sedanjih pisarn.
Predvidena je tudi predelava restavracijskih prostorov, obnova sanitarij in predelava pri kegljišču.
V nadstropju restavracije pa bi v perspektivi pripravili sobe za goste (apartmaje).
4.	Urejene bodo sobe za goste, povečane bodo kapacitete kuhinje s hladilnico, mesnico, skladiščem itd. Iz tega je razbrati, da se močno odpirate na ven, kar je nedvomno prav in najbrž edina perspektiva za še boljše poslovanje in večje dohodke.
Skrbeli pa boste tudi za interno delavsko samopostrežno restavracijo in nudili DO še številne druge usluge.
Delavce pri vsem tem skrbi, kako boste vse te velike obremenitve zmogli. Sc pred nedavnim ste imeli težave z neštevilnim kadrom. Kaj menite o tem?
Očitek, da je dom odprtega tipa ni sprejemljiv, če želimo rentabilno poslovati in dom vzdrževati in obnavljati. Saj prav za vzdrževanje lin obnavljanje porabimo veliko sredstev.
V	letu 1976 za obnovo fasade, v letu 1977 za povečanje kuhinje, za hladilno točilno mizo, za mize in stole.
V	letu 1978 pa je predvidena obnova električne napeljave po sobah, saj je stara napeljava že nevarna.
V	bližnji prihodnosti pa bo potrebno organizirati delitev toplih malic v Radomljah.
Kadrovske težave, katere občasno nastajajo pa bo treba reševati z mlajšo generacijo, ki jo bomo učili lin priučevali k temu delu.
5.	Ali so že znani približni stroški za vse zgoraj omenjene investicije in če so, kdo vse bo zagotovil denarna sredstva zanje? DO, bančni krediti, lastna sredstva — razmerja med njimi?
Res, za vse to je treba pripraviti osnutke, načrte in finančno konstrukcijo. Kaj konkretnejšega io tem še ne bi mogel povedati, mislim pa,
da je zavest delavcev TOZD, da gledajo vnaprej optimistično. Mislim, da je obstoj odvisen samo od izboljšanja in razširitve uslug, ki jih bomo v bodoče nudili. Pri pripravi načrtov in realizaciji teh bodo potrebni maksimalni napori vsakega posameznika, le tako bo mogoče to izpeljati.
To priložnost bi izkoristil tudi za nekaj pripomb, ki so boleče in jih čutimo predvsem finančno.
Zavest do družbene imovine vseeno katre TOZD ni v skladu s težnjami posameznika do družbe kot celote. Nekateri se obnašajo, kot da so sredstva privatizirana, mislim na one, ki jim je ob vsaki priložnosti beseda naše in mi smo naredili zelo blizu. Mislim, da bi moral biti sindikat in ostale družbeno politične organizacije gonilne sile za odpravo teh nepravilnosti.
Da bom bolj direkten, mislim predvsem na inventar v Umagu (brisače, prikolice, dvoletno beljenje sob za nočitev, uničevanje parketa z nanašanjem mokrote iz kopalnice, (v restavraciji) odnašanje jedilnega pribora in krožnikov v obrate tovarne, posebno pereča pa je vrnitev steklenic pri avtomatih (ležijo po vseh kotih tovarne).
To vse so poslovni stroški, ki direktno vplivajo na ceno naših storitev in jih plačuje vsak potrošnik v ceni storitve.
Razgovor pripravila urednica
Obisk bolnikov
Navada je, da se v okviru tovarniškega praznika vsako leto obiščejo bolniki, ki so že več kot dva meseca v bolniškem staležu. Tako smo naredili tudi letos. Osnovne organizacije sindikata so spet izkazale pozornost s sicer skromnim darilom — štiridesetimi starimi tisočaki, vendar prav ti obiski dokazujejo, da denar ni vse.
Tem ljudem, ki znajo zdravje res ceniti in s spoštovanjem govoriti o njem, veliko več pomeni, da se jih ostali sodelavci spomnimo, da jih kljub dolgotrajni odsotnosti nismo pozabili in da si želimo, da bi bili čimprej spet med nami. Zato so se našega obiska povsod razveselili in se nam zahvaljevali za pozornost.
S tov. Simičevo, predsednico IO OOS Uprave in tov. Osolinom, predsednikom ZB NOV Induplati, ki nama je bil za vodiča, smo jo kar počez med vrtovi in sadovnjaki mahnili proti stanovanjski hiši tov. Janeza Grčarja. Bilo je čudovito sončno vreme in nismo bili presenečeni, ko smo Janeza dobili pred hišo.
Bil nas je zelo vesel, razveselil pa se je tudi pisanega šopka cvetja.
Ob prijetnem kramljanju ob kavici (odlično kavo kuha!), ki si jo pa sam ne sme privoščiti, nam je povedal, kako nič prijetno ni, če te zagrabi srčni infarkt (celo dvakrat) in visiš na nitki med biti in ne biti. Sedaj mu je že bolje, vendar brez tabletk v žepu ne upa nikamor. Pravi, da ga do novega leta še ne bo v službo. Čakajo ga ponovni kontrolni Pregledi, potem pa se bo še videlo. Pozdravlja vse sodelavce in se zahvaljuje sindikalni organizaciji za Pozornost. Gotovo pa se bo v Induplati še v kratkem kaj oglasil.
Naslednji teden (21. 9.) sva s tov. Slavkom Hribovškom obiskala bolnike tkalnice.
Med njimi je že 4 leta v bolni-
škem staležu tov. Alojz Učakar iz Moravč. Njega sva obiskala najprej, saj sva imela do bolnice na Poljan-
skem nasipu v Ljubljani najdlje.
Lojze je obisk pričakoval že prejšnji dan. V bolnici je že čisto domač, kar sem opazila, ko naju je sproščeno vodil po hodniku in nama razkazoval prostore, zraven pa hitel pripovedovati kaj počne in kako se ima.
Ima se odlično, pravi. Se predobro se mu godi! Hrana je dobra in obilna, razvedrila je dovolj, imajo vse pogoje za umetniško izživljanje (bolniki ustvarjajo čudovite umetnine, ki so razobešene po stenah hodnikov in prostorov), delajo pa tudi (za tovarno Saturnus), tako da zaslužijo kak dinar za žepnino, kaj več pa tako ne rabijo. Denar dajejo v posebni sklad svojega oddelka, ki ga uporabljajo za manjše investicije (kupili so si barvni televizijski aparat, radijski sprejemnik, gramofon itd.) in pa za izlete. Tudi sprehajajo se lahko po prostranem parku bolnice.
Lojzetov hobi je vezenje, rad pa tudi pomaga pri pospravljanju. Zato se parket v njegovi sobi sveti naj lepše!
Lojze pravi, da se počuti že čisto zdravega, da ga tudi nameravajo v kratkem pustiti iz bolnice. Po eni strani gre kar rad domov, saj doma urejujejo hišo in pravkar izdeluje svojo sobico v zgornjem nadstropju, po drugi strani pa bi kar ostal v bolnici, ko mu je tu tako dobro in ga vsi razvajajo.
Boji se, da bi ga invalidsko upokojili in da mu bo potem doma dolgčas.
Sodelavce pozdravlja in se vsem zahvaljuje za pozornost, še posebno sestri Škrinjarjev!, ki ga še največkrat obišče.
Zahvaljuje se za vabilo na veselico ob tovarniškem prazniku. Tudi Ko-
noplana se zelo veseli in pravi, da ga vedno prebere do zadnje vrstice, saj največ iz njega izve o novicah v Induplati. In res je o vsem na tekočem!
Tov. Rezke Vrečar iz Brezja v Dobu nismo dobili doma. Danilo in pozdrave smo izročili in sporočili njeni svakinji, ki je tudi naša sodelavka in je tedaj pazila Rezkine-ga dvoletnega sinčka. Povedala je, da je tov. Rezka v bolnici, ker se ji stanje roke poslabšuje. Lanskega decembra jo je zagrabil tkalski stroj in ji pri tem verjetno poškodoval tudi nekatere živce v hrbtenici. Žal nama je bilo, da ji pozdrave in darila nisva mogla osebno izročiti. Vsi pa ji želimo, da bi čimprej okrevala in se vrnila na delo.
Tov. Vinko Krampelj je v bolniškem staležu od letošnjega januarja, ko ga je zadela možganska kap. Sedaj pravi, da se še kar dobro počuti, a ne tako dobro, da ne bi moral večkrat počivati. Letos ga še ne bo v službo, najverjetneje pa bo šel kar v pokoj, saj je že dovolj v letih. Njegov hobi in veselje so čebele, ki nama jih je šel pokazat, ho-
bi njegove žene (ki je naša upokojenka) pa verjetno rože, saj je prijetna hišica obdana z njimi krog in krog. Oba se zahvaljujeta DO Induplati tudi zato, da ju niso pozabili povabiti na veselico ob tovarniškem prazniku.
Tistega dne sva nazadnje obiskala tov. Marinko Korošec iz Preserij, ki stanuje v bližini naše tovarne. Hitela je kuhat kosilo in streč mlajšega sina, ki se je odpravljal v šolo. Čeprav sva prišla v malce neprimernem času, naju je bila vesela. Povedala je, da bi morala že prejšnja dan nastopiti službo, pa je zaprosila še za svoj letni dopust.
Z nogo je že v redu. Bilo pa je
(Nadaljevanje na 12. str.)
Nadaljevanje z 11. str.)
zoprno, ko ji je žila na nogi počila že prvi dan dopusta na letovanju v Umagu. Da ne bi prehudo razočarala otrok in moža, ki bi zaradi nje ostali brez morja, je še nekaj dni ostala z njimi in seveda sedela v senci. Take so pa mame! Kasneje je bila štirinajst dni v bolnici, da so jo operirali. Po dopustu bo nastopila službo. Tačas pa pozdravlja vse svoje sodelavce.
Naslednji dan (22. sept.) sva s predsednico IO OOS Konfekcije Jarše, Eriko Gorjup, obiskali njihove bolnike.
Tov. Ivanka Ilija je bila doma s štiriletno hčerko. Bila naju je ve-
sela, čeprav naju ni pričakovala in ji je bilo zato nekoliko nerodno. A se je sčasoma razživela in potožila o svojih težavah. Že šest let boleha na živcih, v bolniškem staležu pa je od februarja 1975. Želi si, da bi že lahko delala, saj se kljub trem pridnim otrokom in drobnim opravilom v hiši čuti osamljeno. Zelo
je hudo, če ne moreš delati kot bi hotel in želel! Ne ve, kako dolgo bo v bolniškem staležu.
Vse svoje sodelavke pozdravlja in si želi, da bi jo kdaj obiskale ali pa, da bi se čimprej videle na delu.
Tov. Ane Berletove nisva dobili doma. Pustili sva le sporočilo naj se oglasi v Induplati in dvigne denarno nagrado.
Tov. Vika Bec je bila kljub težki bolezni zelo gostoljubna in vesela najinega obiska. Povedala je, da rada vidi, če jo kdo obišče, saj težko kam gre iin je v glavnem priklenjena na sicer prijazno hišo. Takole med štirimi stenami pa človeku postane dolgčas, sploh pa takemu kot je Vika — družabnemu, polnemu želja in veselja do življenja, do dela in ustvarjanja. Sicer rada bere (takrat ne rabim nobenega, pravi), gleda dobro televizijsko oddajo (nadvse ji je všeč dobra nogometna tekma), pa naj bo drama ali šport ali pa celo pop glasba, posluša radijske oddaje in podobno... A to ni tisto! Na »šiht« bi šla rada! Delat! Vika uživa v svojem delu! Pa kaj, ko jo noge ne drže ... Ko bi le lahko pri-pešačila do vratarnice ... Tudi s palico ne gre ...
Domači so pridni. Zlasti mož, ki je zelo potrpežljiv in ustrežljiv — kar preveč! Vse postorijo in vse je v najlepšem redu. Res so pridni! Toda, saj so lahko. Vika ni jam-rač! Vika ne teži kar naprej s svojo boleznijo! Čeprav pravi, da je tudi ona včasih sitna (in sploh nemogoča in čeprav ji tudi verjamem, jo občudujem.
Z Eriko sva še dolgo razmišljali o njej.
Tov. Pepca Omahana je v bolniškem staležu od maja letos in je tudi hudo bolna. Pravi, da se slabo počuti, da ima po obsevanjih težave, posebno še, ker so močno vplivale na spremembo krvne slike. Se sreča, da je naj starejša hčerka že pri kruhu in ji lahko pomaga finančno in z delom doma. Tudi ostala dva otroka sta pridna, kar ji v tej nesreči veliko pomeni.
Svoje sodelavke pozdravlja in se
zahvaljuje sindikalni organizaciji za pomoč.
Med bolniki Konfekcije je bil tudi tov. Ivo Musič, ki pa je že na delu in mu je zato tov. Gorjupova izročila pozdrave in denar kar v službi.
Zadnji dan obiskov (23. sept.) smo obiskali še tov. Jelko Rihtar iz Kon-
fekcije v Mengšu. Ker je Mengšan-ka sva se s tov. Pungerčarjevo peš odpravili iz obrata Slamnika k njej. Oba z možem sta v bolniškem staležu (mož bo v kratkem nastopil službo) in bila sta naju zelo vesela. Tov. Jelka je v staležu že od januarja letos. Zlatenica, ki jo je prebolela, je zahrbtna bolezen, saj lahko zapusti hude posledice. Zato se Jelka drži stroge diete — nič kave, nič alkohola, malo maščob, veliko pa vitaminske hrane in beljakovin. Letos je najbrž še ne bo v službo, saj ji na pomlad obetajo ponovne kontrolne preglede.
Vse sodelavke toplo pozdravlja, vabi jih naj jo obiščejo in se zahvaljuje sindikatu za pozornost.
Urednica
Zamenjava oken v prcglcdovalnici blaga je bila izvršena v rekordnem času in sicer v dveh dnevih (22. in 23. septembra 1977)
šport
TRADICIONALEN TROBOJ NI BIL POVSEM TRADICIONALEN . . .
NAŠI — USPEŠNI
V soboto, dne 17. septembra 1977 je bil v Kamniku organiziran tradicionalni troboj med ekipami SVILANIT, DEKORATIVNA, INDUPLATI. £al pa do tega troboja ni prišlo, ker so člani DEKORATIVNE v zadnjem hipu sodelovanje odpovedali. V zameno si je organizator SVILANIT Kamnik potrudil dobiti ekipo STOL iz Duplice, ki je nastopila le v treh disciplinah izmed šestih razpisanih disciplin.
MALI NOGOMET:	Induplati :	Svila-
Tudi slabo vreme, ki je nagajalo, ni onemogočilo normalnega poteka tekmo-vanja in to: v odbojki, malem nogometu, kegljanju, namiznem tenisu, streljanju in šahu.
Razveseljivo je, da so naši športniki zasedli v skupnem plasmaju prvo mesto in s tem pokal v trajno last. Temu uspehu so prispevali tekmovalci ekip odbojka malega nogometa, moški strelci in igralke in igralci namiznega tenisa, ki so zasedli v svojih konkurencah prva mesta. Slabši so bili tokrat tekmovalke v streljanju in kegljanju (drugo mesto), ter tekmovalci v kegljanju in šahu (tretje mesto).
Vsi člani ekip, ki so zasedli prva mesta v posameznih disciplinah, so prejeli praktična darila.
REZULTATI:
ODBOJKA: Induplati : Svilanit 3:2
Tudi strelci Induplati — 1. mesto
Vodja kegljačev, tov. Andromako se koncentrira pred metom
nit 3:2
KEGLJANJE — ženske: 1. Svilanit G20 lesov, 2. Induplati 617 lesov KEGLJANJE — moški: 1. Stol 2274 lesov, 2. Svilanit 2228 lesov, 3. Induplati 2222 lesov
NAMIZNI TENIS — ženske:	Indupla-
ti : Svilanit 5:2
NAMIZNI TENIS — moški: 1. Induplati 4:1, 2. Stol 3:3. 3. Svilanit 1:4 STRELJANJE — ženske: 1. Svilanit 385 krogov, 2. Induplati 350 krogov STRELJANJE — moški:	1. Induplati
487 krogov, 2. Svilanit 428 krogov
SAH: 1. Stol 16 točk, 2. Svilanit 6 točk, 3. Induplati 2 točki
SKUPNI PLASMA: 1. Induplati Jarše 18 točk, 2. Svilanit Kamnik 17 točk, 3. Stol Duplica 8 točk.
ŠPORTNA TEKMOVANJA OB 17. SEPTEMBRU
Praznovanju tovarniškega praznika so se vključili tudi naši športniki, s tekmovanjem posameznikov in ekip organizacijskih enot. Tekmovanje je bilo v času od 12. do 17. septembra 1977 in sicer v sledečih disciplinah: streljanju, namiznem tenisu, balinanju, šahu in nogometu. Žal pa se je tekmovanja udeležilo le malo ekip in posameznikov. Razveseljivo pa je, da so se vključile v tekmovanje tudi ženske ekipe.
Ekipe in posamezniki so dosegli sledeča mesta:
STRELJANJE — ekipno:	L Tkalnica
(Vavpetič, Rihtar, Uršič) 496 krogov, 2. Vzdrževanje 366 krogov, 3. Mešana ekipa (Ručigaj, Križman, Kavčič) 287 krogov.
STRELJANJE — posamezno: 1. Rihtar Franjo 172 krogov, 2. Uršič Nace 162 krogov, 3. Vavpetič Stanc 162 krogov.
SAII — posamezno: 1. Hajdinjak Nace 5 zmag, 2. Paš Ingo 4 zmage, 3. Gerbec Jože 3 zmage.
NAMIZNI TENIS — ekipno: 1. Uprava (Pipan, Kavčič), 2. IBM-Kotlarna, 3. Vzdrževanje.
NAMIZNI TENIS — posamezno: 1. Sve-tec Stane, 2. Kavčič Rajko, 3. Pipan Marjan.
BALINANJE: 1. Upokojenci (Ves, Mav, Gerbec), 2. Ccradni oddelek, 3. Vzdrževanje.
Na sam praznični dan v soboto, dne 17. septembra, so se kljub izredno slabemu vremenu pomerili svoje moči nogometaši v tradicionalni tekmi Poročeni . Lcdik. V požrtvovalni tekmi v blatu in vodi, tako da se ni spoznalo kdo je poročen in kdo je ledik, so ponovno trium-firali poročeni z zmago 1:0.
Odbojkaši pred akcijo	Rajko Kavčič
Kljub neugodnemu vremenu in razmočenemu (blatnemu) igrišču, so se naši fantje veselih obrazov metali po lužah ...
TEKMOVANJA OB 17. SEPTEMBRU
Naša strelca
Balinarji se dogovarjajo
27. septembra so začeli delavci našega sektorja za vzdrževanje pripravljati parkirišče na južni strani kolesarnice. S tem bo rešen problem parkiranja vozil naših delavcev. Najprej bo parkirni prostor nasut s peskom, kasneje pa bo asfaltiran in narejena bo kanalizacija
TROBOJ V KAMNIKU
Učenci osnovne šole Josip Broz — Tito iz Domžal na delovni akciji v Induplati. ki je pokrovitelj njihove šole. Učenci so si ogledali tovarno in poslušali o življenju in delu v naši delovni organizaciji
Iskrene čestitke zmagovalni ekipi Induplati — direktor Svilanita Kamnik predaja pokal predsednika IO sindikata Induplati
Prvo mesto je zasedla ženska na- Naša namiznoteniška ekipa spreje miznotenišlca ekipa (Gorjan, Kurz- ma čestitke in praktična darila weil, Pavlič)
obvestila iz kadrovske službe
tozd proizvodnja
Vstopi:
Cerar Martin, pom. tkal. mojstra, vstopil 1. 9. 1977,
Stare Franc, pom. tkal. mojstra, vstopil 1. 9. 1977,
Peterlin Alojz, pom. tkal. mojstra, vstopil 1. 9. 1977,
Kaurin Ilija, pom. v SRS v opl., vstopil 1. 9. 1977,
Sušnik Franc, del. v cer. odd., vstopil 1. 9. 1977,
Černivec Zdenka, tkalka, vstopila 1. 9. 1977,
Hribar Janez, del. v cer. oddelku, vstopil 5. 9. 1977,
Januš Franc, not. transp. v pripr., vstopil 5. 9. 1977,
Jerman Slavko, del. v cer. oddelku, vstopil 5. 9. 1977,
Stankovski Pece, del. v oplem., vstopil 5. 9. 1977,
Jankovski Milčo, del. v oplem., vstopil 9. 9. 1977,
Tutič Marica, šivilja, vstopila 9. 9. 1977,
Cerar Ivan, pom. tkal. mojstra, vstopil 12. 9. 1977,
Pašič Ismet, not. transp. v pripr., vstopil 12. 9. 1977,
Klopčič Stanka, šivilja, premeščena iz Restavracije dne 12. 9. 1977,
Grčar Jana, adjust. tkanin, vstopila 19. 9. 1977,
Cerar Anton, not. transp. v pripr., vstopil 19. 9. 1977,
Maver Igor, not. transp. v pripr., vstopil 26. 9. 1977.
Izstopi:
Žagar Marija, previj. v predilnici, izstopila 31. 8. 1977,
Majdič Stane, transp. del. v pripr., izstopil 19. 8. 1977,
Mušič Marjan, kovinostr. v kov. konstr., izstopil 31. 8. 1977,
Stajčič Zdravko, transp. v pripr., izstopil 25. 8. 1977,
Jovanovič Ljubica, del. v konf., izstopila 13. 9. 1977,
Pogačar Vinko, pom. tkal. mojstra, izstopil 8. 9. 1977,
Pogačar Janez, pom. tkal. mojstra, izstopil 19. 9. 1977,
Gorenc Ivanka, sklad, v konf., upokojena 19. 9. 1977,
Dimc Branko, vodja ŠRS, izstopil 30. 9. 1977,
Slapar Bojan, transp. del. izstopil 30. 9. 1977.
TOZD KONFEKCIJA SLAMNIK MENGEŠ
Izstop:
Bregar Jožica, šivilja v obratu Peče, izstopila 29. 9. 1977.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Vstopi:
Mešič Sudka, čist. prost., vstopila 1. 9. 1977,
Pavlič Bernarda, blagajnik II.,. vstopila 1. 9. 1977,
Škrbec Karmen, ref. za izvoz, vstopila 1. 9. 1977,
Perič Nedeljko, elektro vajenec, vstopil 2. 9. 1977,
Rode Andrej, ključav, vajenec, vstopil 5. 9. 1977.
Izstopov ni bilo.
POROČILI SO SE:
HRIBAR MARIJA, poročena PETERKA,
BURJA IRENA, poročena URBANIJA.
ISKRENO ČESTITAMO!
POROČILO O GIBANJU
Vrednost točke za mesec avgust je ostala nespremenjena.
Menjajoči del OD za avgust pa je bil izplačan v sledeči višini:
R-D-Z za TOZD proizv. in DSSS je znašal 0 %
R-D za TOZD proizv. in DSSS je znašal 104 %
TOZD Industr. prodaj, je znašal
115%
TOZD Restav. in počit, domovi je
ZAHVALE
Iskreno se zahvaljujem OOS Tkalnice za obisk ter denarno pomoč, ki ste mi jo dali za časa moje bolezenske odsotnosti.
Marinka Korošec
Zahvaljujem se OOS Konfekcije za denarno pomoč v času moje bolezni
Ivanka Rems
OSEBNIH DOHODKOV
znašal 0,5 %
TOZD Konfekcija Mengeš je znašal 108,5 11 „
Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče:
TOZD Proizvodnja din 3.766.— TOZD Industr. prodaj, din 4.466.— TOZD Rest. in poč. domovi din 4.484,—
TOZD Konf. Slamnik Mengeš din 3.486.	Vera Habjan
Razred			TOZD	proizvodnja					N g	N ti	TOZD Prod.
	pred.	prip.	tkal.	opl.	konf.	cer.	kov.	kT^		££	
do 2100	1				1				1		
2100 do 2500									2		
2500 do 3000	18	11	11	9	12		1	7	38		
3000 do 3500	28	37	88	22	35	2	2	29	73	4	1
3500 do 4000	22	44	45	27	31	11	10	46	65	7	1
1000 do 4500	12	10	27	12	4	8	8	44	17	3	9
1500 do 5000	1	4	17	8	5	3	4	38	5	6	3
5000 do 5500	4	4	6	5	2		1	14	2	3	
5500 do 6000			5	4		1		16	1	1	
5000 do 6500	1		3		1			10		1	
3500 do 7000	1		1	1		1		9	1		
7000 do 7500		1	i		1		1	11			1
7500 do 8000								5			
8000 in več								20	1	1	
Skupaj	88	111	204	88	92	26	27	248	206	26	15
Najnižji OD	2093	2633	2720	2648	2080	3361	2979	2648	2025	3205	3099
Naj višji OD	6841	7427	7154	6994	7037	6741	7354	13568	8914	8120	7172
Povprečni	3570	3648	3805	3877	3561	4135	4166	5018	3486	4484	4466
Ob osnutkih novih republiških zakonov
(Nadaljevanje s 7. str.) nega časa ne nasprotujejo delavci, ki delajo poln delovni čas, in če se ugotovi, da tako delo ne more škodljivo vplivati na uspešnost opravljanja del v polnem delovnem času.
Zakon posebej ureja tudi možnost tako imenovanih »honorarnih« zaposlitev, to je
da lahko v določenih primerih delavec, ki že dela v eni TOZD s polnim delovnim časom, dela tudi v drugi TOZD. Pri tem zakon takšno dodatno zaposlitev omejuje na največ polovico polnega delovnega časa. Omejitev pa je tudi glede na primer pogoje, v katerih je takšna zaposlitev možna; te primere in pogoje določa osnutek v bistvu enako, kot jih je svoječasno že urejal nekdanji republiški zakon o delovnih razmerjih.
Pomembne novosti prinaša osnutek tudi na področju uvedbe nadurnega dela. Pri
tem osnutku najprej znova oživlja nekdanjo ureditev, po kateri nadurno delo v primerih elementarnih nesreč ne predstavlja poseben delovni pogoj. Pri tem zakon izhaja iz znanega stališča, da je nadurno delo v takšnih primerih dolžnost vsakega občana. Nadurno delo v drugih primerih, ki jih onsutek določa v skladu z dosedanjo zakonsko ureditvijo (to je kadar gre za preprečitev določenih škodljivih posledic), pa seveda še naprej ostaja poseben delovni pogoj, v odvisnosti od katerega uveljavlja delavec svoje pravice (glede OD, dopusta). Pomembno novost pa je določba zakona, da lahko delavci v materialni proizvodnji v samoupravnem splošnem aktu izjemoma določijo tudi druge primere nadurnega dela, da se opravi določeno delo, ki v določenem roku ni moglo biti opravljeno zaradi pomanjkanja surovin in rcpromateriala, ali da se opravi delo za vojaške potrebe. K tej določbi bi bilo treba pripomniti, da bi vanjo kazalo vključiti tudi primer pomanjkanja oziroma izpada energije. Seveda bo takšno delo prav tako štelo kot poseben delovni pogoj. Omejitev nadurnega dela je v osnutku variantno predvidena tudi na največ 4 ure na dan in največ na 12 ur na teden. Zakon posveča posebno skrb smotrni izrabi delovnega časa in v tej zvezi nalaga delavcem, da izrabo delovnega časa spremljajo. Delavski svet mora izrabo delovnega časa spremljati po ustreznih evidencah mesečno in zagotavljali, da so delavci s podatki in ocenami seznanjeni najmanj vsakih 6 mesecev.
Določene novosti prinaša osnutek tudi na določanju letnih dopustov. Tako zakon določa, da ima delavec, ki v koledarskem letu ne izpolni pogoja časa nepretrganega dela v TOZD (G mesecev) za pridobitev letnega dopusta, pravico do krajšega lentega dopusta, sorazmerno času, prebitem na delu (v tej zvezi se pojavljajo vprašanja, ali naj velja takšna ugodnost tudi za delavce, ki jim predčasno preneha delovno razmerje na njihovo lastno zahtevo ali po njihovi krivdi).
Osnutek zakona dalje določa obvezno povečan letni dopust še za 7 delovnih dni delavcem, ki izpolnjujejo določene pogoje glede starosti oziroma delovne dobe, pri čemer pa sedaj ni potrebno, da bi bila oba pogoja hkrati izpolnjena, marveč zadošča, če je izpolnjen le eden od njiju.
V zvezi z določitvijo nadomestil OD vsebuje osnutek zelo široko formulacijo, vsaj določa, da nadomestilo ne more biti manjše od zneska povprečne mesečne akontacije OD, dosežene za obdobje, ki ga delavci sami določijo v splošnem aktu. Vprašanje je, če je takšna široka formulacija ustrezna, saj utegne priti do tudi precejšnjih razlik med posameznimi organizacijami.
Osnutek posebej predvideva način izvajanja nadzora, ali so v organizacijah uredili osnove in merila za delitev sredstev za OD v skladu z zakonom. Delavci namreč morajo akt o delitvi OD dostaviti pristojnemu organu skupščine občine in SDK. Ce SDK ugotovi, da delavci niso določili osnov in meril, prejmejo delavci zajamčeno OD, SDK pa o tem obvesti pristojni organ družbenopolitične skupnosti. V takšnem primeru lahko skupščina nastopi z ukrepi družbenega varstva.
Na področju odgovornosti delavcev ureja osnutek sedaj vprašanje višine zneska, do katerega se sme izreči ukrep denarne kazni, kakor tudi vprašanje uporabe sredstev, zbranih iz denarnih kazni, to je vprašanje, ki jih je zakon o združenem delu prepustil v ureditev republiški zakonodaji. Ukrep denarne kazni se sme izreči največ do 1(1 % zneska enomesečne akontacije OD, sredstva zbrana iz denarnih kazni, pa se uporabljajo za namene, določene v splošnem aktu, pri čemer pa se ne smejo uporabiti za povečanje OD. Osnutek posebej določa primere hujših kršitev, zaradi katerih se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja in ki jih je treba posebej določiti v splošnem aktu. Pri tem velja posebej omeniti kot takšno hujšo kršitev, zaradi katere se lahko izreče navedeni ukrep, neopravičeno izostajanje z dela najmanj 5 delovnih dni v razdobju 30 zaporednih delovnih dni, kar pomeni, da delavec v tem primeru za izrek tega ukrepa ne bo moral izostati zaporedoma 5 delovnih dni, marveč lahko tudi s prekinitvami. Omeniti velja, da predvideva osnutek tudi možnost, da prične postopek zoper odgovornega delavca organ druge TOZD v sestavi DO, če je zaradi njegovega vedenja prišlo do posledic v tej drugi TOZD. Osnutek daje možnost pričetka odškodninskega postopka ne le oškodovancu, marveč tudi organu, ki je pristojen za pričetek disciplinskega postopka. V zvezi s povračilom škode vsebuje osnutek določbo, po kateri morajo delavci TOZD v vsakem primeru dokazovati delavcu, da je povzročil škodo; posebnost te ureditve je v tem, da morajo delavci TOZD povrniti delavcu škodo, ki jo je utrpel pri delu ali v zvezi z delom, če ne dokažejo,
da jo je povzročil delavec sam. Takšna ureditev določa dejansko za TOZD že objektivno odgovornost za škodo. Zakon pri tem tudi določa rok, v katerem mora pristojni organ odločati o odškodninskem zahtevku; ta znaša največ 3 mesece.
V	zvezi z odstranitvijo delavca (suspenzom) vsebuje zakon določilo, da ima delavec, ki je bil odstranjen z dela iz TOZD pravico do izplačila razlike do polnega zneska OD tudi v primeru, če mu je bil sicer izrečen disciplinski ukrep, vendar ne disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Vprašljivo je, ali je takšna ureditev dejansko praktična, saj bo v takšnem primeru pristojni organ odločal pod pritiskom takšne posledice in bo tedaj več ali manj prisiljen delavcu v vsakem primeru izreči ukrep o prenehanju delovnega razmerja.
V	zvezi s prenehanjem delovnega razmerja osnutek sedaj ureja vprašanje prenehanje tega razmerja delavcu, ki izpolnjuje pogoje za osebno pokojnino, to je vprašanje, ki ga je zakon o združenem delu prepustil v ureditev republiški zakonodaji. Rešitev je dokaj sproščena oziroma elastična, saj osnutek določa, da takšnemu delavcu preneha delovno razmerje s tem, da je dopolnil polno pokojninsko dobo in če glede na kadrovske potrebe pristojni organ ne odloči drugače. Zakon vsebuje tudi zelo veliko varstvo stalnosti zaposlitve delavca in sicer tudi v primeru postopka za prenehanje TOZD oziroma DO.
Osnutek prinaša pomembne novosti tudi na področju tako imenovanega »pogodbenega« dela, to je začasnega ali občasnega dela. Pri tem osnutek po eni strani razširja primere, v katerih je takšno delo možno, saj postavlja kot pogoj le okoliščino, da ne gre za stalno nepretrgano delo, lahko pa gre za določeno delo za določen čas ali delo, ki se pojavlja od časa do časa. Vendar zakon omejuje trajanje takšnega dela na največ 30 dni v letu. Pomembna določba zakona je, da mora TOZD v pogodbi prevzeti obveznost, da delavca zavaruje za primer nesreč pri delu oziroma poklicnega obolenja. Kot zakon po eni strani razširja primere tega dela, pa po drugi strani močno omejuje takšno delo, saj določa, da ga lahko opravljajo le nezaposlene ali delno zaposlene osebe, druge osebe pa samo, če pristojna skupnost za zaposlovanje ugotovi, da ni nezaposlenih ali delno zaposlenih oseb. Vprašanje je — kljub razumljivosti s stališča zakona, da se odpravlja nezaposlenost — ali je takšna ureditev tudi praktična, saj lahko mnogokrat pogodbena dela uspešno opravljajo le delavci, ki poznajo konkretne razmere v TOZD. Prav tako pa je tudi na dlani vprašanje, kaj storiti v primeru, če nezaposlene oziroma delno zaposlene osebe niso zainteresirane za opravljanje takšnih del.
dipl. iur. INGO PAS
Izdaja v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Marija JEREB Vida KOŽELJ Cilka MRDENOVIČ, Ingo PAS, Janko UKMAR, Lado ZABUKOVEC in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)