kočevske
Poštnina plačana
pri pošti št. 61330 Kočevje
V preteklem letu smo v vseh delovnih sredinah, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in v občini načrtovali naš razvoj za srednjeročno obdobje. Ob tem načrtovanju so prišle do izraza vse potrebe in želje v teh sredinah. V delovnih organizacijah bi želeli predvsem izboljšati materialno osnovo dela, v krajevnih skupnostih pa bi radi razrešili vrsto komunalnih problemov in nekaj več storili za boljše počutje svojih krajanov. Vse te potrebe in želje so bile neštetokrat izražene v razpravah o planih ter pretehtane in ocenjene z različnih vidikov. Mnogo razočaranj smo doživeli ob ugotovitvah, da najbrž ne bomo sposobni uresničiti vsega tistega, kar bi bilo v posameznih sredinah nujno potrebno in kar predstavlja osnovo normalnemu življenju v današnjih pogojih. Občina Kočevje je prometno najslabše razvita občina v Sloveniji. Imamo najmanj moderniziranih cest, saj ni asfaltiranih niti 50 % regionalnih cest. Ker občina leži na kraškem svetu, z izjemo doline Kolpe, skoraj nima vodnih virov.
Velika teritorialna razsežnost in redka naseljenost občine povzročata velike probleme. Modernizirati je potrebno veliko km cest, da povežemo majhna naselja in malo ljudi z večjimi centri. Isti problemi nastopajo Pri elektrifikaciji, napeljavi telefonov, urejanju vodovodov, torej pri vseh življensko pomembnih vprašanjih za razvoj krajev in s tem občine kot celote.
Posebno pereči problemi nastopajo v šolstvu (šole s kombiniranim poukom,t.j. pouk za več razredov hkrati v eni učilnici, prevozi učencev iz višjih razredov na velike razdalje oz. oddvajanje otrok od družine, ker morajo v internat ipd.).
Veliko problemov je tudi v zdravstvu. Vse te težave zadajajo skrbi vsem tistim, ki so odgovorni za razreševanje teh Problemov, pa tudi tistim, ki se zaradi tega čutijo prizadete, zlasti krajanom iz oddaljenih zaselkov, kjer so pogoji za življenje
in možnosti razvoja (napredovanja) bistveno manjše. Zal pa z rednimi sredstvi, ki jih zbirajo vse občine, ni mogoče zagotoviti takega razvoja v naši občini kot drugje v Sloveniji. Zato tudi v tem razvoju zaostajamo, če ne vlagamo posebnih dodatkov.
Pogoj za to, da bi sledili razvoju ostalih občin, je zbiranje dodatnih sredstev. Ena od takih oblik je samoprispevek. S to obliko zbiranja dodatnih sredstev smo v naši občini v preteklosti že vrsto let razreševali vprašanja skupnega pomena podobno kot v ostalih občinah. Zato je povsem razumljivo, da se ponovno odločamo za to obliko pospeševanja razvoja. Zavedamo se, da zaostajamo v razvoju, da so materialne možnosti našega združenega dela manjše, s tem pa so tudi manjši deleži, ki jih namenjamo osebni porabi, da se moramo sami izvleči iz tega in si ustvariti pogoje za lažje in večje pridobivanje dohodka. Zato bomo poskušali nekatera bistvena vprašanja pospešeno razreševati tudi s samoprispevkom. Predlagano je, da bi s samoprispevkom prispevali 5el sredstev za razrešitev problemov vodopreskrbe, za ureditev nekaterih problemov na področju zdravstva. Nekaj sredstev bi namenili tudi cestnemu gospodarstvu, torej boljši povezavi podeželja z mestom — centrom občine. S krajevnimi samoprispevki pa bi v vsaki krajevni skupnosti razrešili najbolj pereče komunalne probleme.
Naši občani so že doslej velikokrat dokazali visoko stopnjo zavesti in solidarnosti, ko smo se odločali za podobne rešitve. Zavedati se moramo, da smo moralno zavezani, da pomagamo drug drugemu, da poskušamo izenačiti pogoje življenja v različnih krajih občine in da nekaj storimo tudi za to, da bi določene usluge, ki jih potrebujemo, dobili doma oz. čim bližje.
V Zdravstvenem domu Kočevje je nujno povečati število specialističnih ambulant, da bi naši občani imeli možnost dobiti ustrezne zdravstvene usluge v Kočevju, ker bomo
sicer morali še vnaprej te usluge iskati v Ljubljani, to pa je tudi dražje', zgubi se mnogo dragocenega časa, spremljanje zdravstvenega stanja posameznika je bistveno težje in posameznik ob velikem številu pacientov v takem slučaju vedno bolj postaja le primer, ne pa človek, ki mu je potrebna takšna ali drugačna zdravniška pomoč.
Z dograditvijo načrtovanih učilnic bomo našim otrokom ustvarili boljše pogoje dela v šoli, to pa je v dobi hitrega razvoja tehnike in tehnologije pomembno, saj si ne želimo, da bi bili naši otroci in njihov obstoj odvisen le od dela njihovih rok, ampak naj bo njihovo življenje bolj odvisno od njihove intelektualne sposobnosti, razvoj teh sposobnosti pa omogočamo v prvi vrsti s tem, da jim damo normalne pogoje dela že v osnovni šoli.
Vodovodi, ceste in podobna komunalna oprema pa so zadeve, ki pomenijo osnovo za razvoj krajev, pogoje za normalno življenje in razvoj. Ob tem ne smemo pozabiti na varstvo okolja, saj nas življenje vsakodnevno opozarja, da smo že doslej močno zanemarili to vprašanje, kar se nam počasi že maščuje v obliki odmiranja gozdov, onesnaženosti voda, povečanja števila bolezni in podobno.
Ker namenjamo sredstva samoprispevka reševanju tovrstnih problemov, to je vprašanj, ki se tičejo vsakogar od nas, našega razvoja, naše bodočnosti, torej tudi nas vseh skupaj, predvsem pa tudi naših otrok, ne bi smelo biti občana, ki bi odklanjal tako rešitev ne glede na to, da vsakdo izmed nas še zdaleč ni rešil svojih problemov, ni dosegel tistega, kar je načrtoval. Pred očmi moramo imeti dejstva, da je skupen napredek tudi napredek za vsakega posameznika oz. da jc za napredek posameznika pogoj skupen napredek. Zato ne bo težka odločitev o tem, ali smo za samoprispevek.
ALOJZ PETEK
Skupščina občine Kočevje
Skupščine krajevnih skupnosti občine Kočevje
VABILO
Vabimo vas, da se 22. junija 1986 v času od 7. do 19. ure udeležite referenduma za samoprispevek, ki ga razpisuje skupščina občine in skupščine krajevnih skupnosti občine Kočevje.
Z občinskim samoprispevkom bomo zbrali sredstva za vodopreskrbo, šolstvo, zdravstvo in komunalne zadeve, s krajevnimi samoprispevki pa zadovoljili pereče lokalne probleme.

Program samoprispevka v občini Kočevje
Poleg sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Kočevje po stopnji 1,5 %, ki so ga sprejeli zbori občinske skupščine, so skupščine krajevnih skoposti Draga, »Ivan Omerza« Livold, Kočevska Reka, Kočevje, Kostel, Osilnica, Poljanska dolina ob Kolpi, Rudnik — Šalka vas, Stara cerkev in Struge na svojih sejah sprejele sklepe o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v teh krajevnih skupnosti po stopnji 0,5 %.
Sredstva samoprispevka se bodo uporabila za sofinanciranje sprejetih srednjeročnih programov teh krajevnih skupnosti.
Referendum bo v nedeljo, dne 22. 6. 1986 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih.
Navedenega dne se bomo odločali o sprejemu samoprispevka za sofinanciranje skupnega programa celotne občine in naslednjih programov posameznih krajevnih skupnosti:
KS DRAGA
Sredstva,zbrana s samoprispevkom^ bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985:
-	postavitev RTV pretvornika nad Pungertom za krajevne potrebe.
Za realizacijo navedene investicije je potrebno 7.644.000 din. Iz samoprispevka se bo predvidoma zbralo 4.000.000 din, ostala sredstva pa so zagotovljena po srednjeročnem programu KS.
KS »IVAN OMERZA« LIVOLD
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985:
-	asfaltiranje Obrežne in Remihove ulice
-	adaptacija kulturnih domov
-	ureditev pokopališč po vaseh in gradnja mrliške vežice v Livoldu
- manjše intervencije na področju komunalne in cestne dejavnosti (kanalizacija, pločniki, avtobusna postajališča).
Za realizacijo navedene investicije je potrebno 30.400.000 din. S samoprispevkom bo zbrano 11.000.000 din, ostala sredstva pa po sam. spor. SIS za komunalne in cestno dejavnost.
KS KOČEVSKA REKA
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985:
-	posodobitev cest skozi naselja
-	izgradnja otroškega vrtca v Kočevski Reki.
Za uresničitev programa je potrebno 105.900.000. Iz samoprispevka se bo predvidoma zbralo 10.000.000 din, ostala sredstva pa so zagotovljena s srednjeročnim planom SIS za komunalne in cestno dejavnost, SIS za otroško varstvo ter delovne organizacije Posestvo Snežnik in Kočevska Reka in KS.
KS KOČEVJE
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985:
—	posodobitev cest v mestu, in sicer: Kajuhovo naselje. Grajska pot, pločnik ob cesti na Trato, cesta v Mahovniku, Kolodvorska ulica in pločnik od Agroser-visa do LIK
—	ureditev javne razsvetljave v Mestnem logu in na Grajski poti
—	obnova hidrantov na območju mesta Kočevje
—	obnova mostu pri Mlakarju
—	za intervencije na področju komunalne in cestne dejavnosti.
Za uresničitev programa je potrebno 81.000.000 din. S samoprispevkom bo zbrano predvidoma 72.000.000 din, ostala sredstva pa bo zagotovila SIS za komunalne in cestno dejavnost po samoupravnem sporazumu o temeljih plana za srednjeročno obdobje in po posebnem samoupravnem sporazumu.
KS KOSTEL
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985:
-	vodopreskrba naselij: Jesenov vrt, Zapuže in Brsnik
—	preureditev pokopališča v Fari ter izdelava tehnične dokumentacije in izvedba pripravljalnih del za izgradnjo mrliške vežice.
Za izvedbo programa je potrebno 8.000.000 din. S samoprispevkom bo zbranih predvidoma 5.500.000 din, ostala sredstva pa bo zagotovila SIS za vodopreskrbo ter SIS za komunalne in cestno dejavnost, kot je predvideno s srednjeročnim planom KS.
KS Draga je s prostovoljnim delom in prispevki delovnih organizacij uspela oplemenititi sredstva iz samoprispevka ter tako v preteklem obdobju znatno izboljšala življenjske pogoje krajanov. Mnogo neizpolnjenih želja pa je še ostalo za prihodnje obdobje.
KS OSILNICA
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985:
—	posodobitev vaških poti na območju KS Osilnica
-	adaptacija stavbe krajevnega urada.
Za izvedbo je potrebno 43.000.000 din. S samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 3.500.000 din, ostala sredstva pa so zagotovljena s srednjeročnim planom Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje in SIS za komunalne in cestno, dejavnost ter KS.
KS POUANSKA DOLINA OB KOLPI
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985:
—	asfaltiranje ceste v Predgradu in ceste skozi Laze ob Kolpi
—	vodovod Brezovica — Zadre
—	nakup opreme za zobozdravstvo v ZP v Predgradu.
Za izvedbo programa je potrebno 4.200.000 din. Iz samoprispevka se bo predvidoma zbralo 3.200.000 din, ostala sredstva pa so zagotovljena po srednjeročnem programu KS in sredstev samoupravnih interesnih skupnosti.
Polje ob Kolpi
Nadaljevanje na 3. strani
Kje bomo glasovali
1.	Na 1. glasovalnem mestu, ki bo v Kočevju, Ljubljanska cesta 26, upravni prostori občinske skupščine Kočevje, glasujejo tisti, ki stanujejo na Ljubljanski cesti od križišča s Kolodvorsko ulico pri upravni stavbi občine Kočevje do Novomeške ceste, Novomeški cesti in Kolodvorski ulici.
2.	Na 2. glasovalnem mestu, ki bo v Kočevju, Ljubljanska cesta 26, sejna soba občinske skupščine Kočevje, glasujejo tisti, ki stanujejo v Kajuhovem naselju, naselju pri Unionu in ob Mahovniški cesti.
3.	Na 3. glasovalnem mestu, ki bo v Kočevju, Ljubljanska cesta 7, sejna dvorana občinskega komiteja ZKS, glasujejo tisti, ki stanujejo na Ljubljanski cesti od mostu na Rinži do križišča razen št. 2 in 4 s Kolodvorsko ulico pri upravni stavbi občine Kočevje, Opekarski ulici, Bračičevi ulici in Cesti na stadion.
4.	Na 4. glasovalnem mestu, ki bo v Kočevju, Turjaška ulica, poslovni prostor TOZD ZIDAR Kočevje, glasujejo tisti, ki stanujejo v Rožni ulici, Turjaški ulici in Kekčevi ulici.
5.	Na 5. glasovalnem mestu, ki bo v Kočevju, Ljubljanska cesta 12 v stavbi bivše Gimnazije v Kočevju, glasujejo tisti, ki stanujejo v Cankarjevi ulici, Šeškovi ulici in Tomšičevi ulici št. 15, št. 19, 21 (ekonomski blok) in Kolodvorska 8, 10.
6.	Na 6. glasovalnem mestu, ki bo v Kočevju, Kidričeva ulica poslovni prostori Avto Kočevje, glasujejo tisti, ki stanujejo v Kidričevi ulici in Ljubljanski cesti št. 2 in 4.
7.	Na 7. glasovalnem mestu, ki bo v Kočevju, Tesarska ulica 10 v prostorih Komunalnega podjetja Komunala Kočevje, glasujejo tisti, ki stanujejo v Tesarski ulici, Dimnikarski poti, Tomšičevi ulici od št. 13 do križišča z Roško cesto ter Roški cesti od št. 1 do št. 23.
8.	Na 8. glasovalnem mestu, ki bo v Kočevju, Trg zbora odposlancev v prostorih krajevne skupnosti Kočevje, glasujejo tisti, ki stanujejo na območju Trga zbora odposlancev.
9.	Na 9. glasovalnem mestu, ki bo v Kočevju, Roška cesta -osnovna šola, glasujejo tisti, ki stanujejo na Roški cesti, Franko-panski ulici, Uskoški ul., Kocljevi ul., Streliški ul., ulici Veronike Deseniške in Samova ulica.
10.	Na 10. glasovalnem mestu, ki bo v Kočevju, v Domu telesne kulture, glasujejo tisti, ki stanujejo v Podgorski ulici in Grajski poti.
11.	Na 11. glasovalnem mestu, ki bo v Kočevju, Prešernova ulica -Šeškov dom, glasujejo tisti, ki stanujejo v Prešernovi ulici, Črnomeljski ulici, Cesti v Mestni log ter Mestni log I do Mestnega loga V, ulice Heroja Marinclja in Nabrežja.
11.	Na 12. glasovalnem mestu, ki bo v Kočevju, Cesta na Trato -dvorana Elektro Kočevje, glasujejo tisti, ki stanujejo na Cesti na Trato in cesti Trata od I. do XV.
13.	Na 13. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Mahovnik - gasilski dom glasujejo tisti, ki stanujejo v vasi Mahovnik.
14.	Na 14. glasovalnem mestu, ki bo v prostorih TOZD ROG na Roški c. glasujejo tisti, ki stanujejo: Roška cesta od hiše št. 24 dalje, Rozmanova ulica, Travniška ulica in Rudarsko naselje.
15.	Na 15. glasovalnem mestu, ki bo na Rudniku, Gasilski dom 37. Rudnik glasujejo tisti, ki stanujejo na Rudniku (nova kolonija)
in Trdnjavi.
16.	Na 16.glasovalnem mestu, ki bo v vasi Šalka vas, v Gasilskem 38. domu, glasujejo tisti, ki stanujejo v Šalki vasi.
17.	Na 17. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Željne - Osnovna šola,
glasujejo tisti, ki stanujejo v vasi Željne.	39.
18.	Na 18.glasovalnem mestu, ki bo v vasi Klinja vas - prosvetni dom, glasujejo tisti, ki stanujejo v vasi Klinja vas, Stari Breg.
19.	Na 19. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Cvišlerji v menzi pri 40. pisarni Kmetijskega obrata, glasujejo tisti, ki stanujejo v vasi Cvišlerji.
20.	Na 20. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Onek, glasujejo tisti, ki 41. stanujejo v vaseh Onek in Mačkovec.
21.	Na 21. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Koprivnik - Osnovna 42. šola, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh Koprivnik, Laze pri Oneku, Staro Brezje, Rajhenau in Hrib pri Koprivniku, Pod-stene in Podstenica.
22.	Na 22. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Polom, glasujejo tisti, ki
stanujejo v vaseh: Polom, Seč in Vrbovec.	43.
23.	Na 23. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Pri cerkvi - Osnovna
šola, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh: Čatež pri Strugah, Kolenča vas, Lipa Paka, Podtabor, Potiskavec, Pri cerkvi, Rapl-jevo, Tisovec in Tržič.	44.
24.	Na 24. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Stara cerkev v sobi druž-
benih organizacij, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh: Stara cerkev, Konca vas, Gorenje, Mala gora.	45.
25.	Na 25. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Koblarji, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh Koblarji in Mrtvice.
26.	Na 26. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Srednje Ložine — gasilski 46. dom, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh: Gornje Ložine, Dolnje Ložine in Nove Ložine.
27.	Na 27. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Slovenska vas, glasujejo 47. tisti, ki stanujejo v vasi Slovenska vas.
28.	Na 28. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Mlaka, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh: Breg pri Kočevju in Mlaka pri Kočevju. 48.
29.	Na 29. glasovalnem mestu, ki bo v vasi'Stari log v pisarni Kme-
tijskega obrata, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh: Stari log, Kleč, Pugled, Smuka, Komolec in Topla reber.	49.
30.	Na 30. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Dolga vas - prosvetni dom, glasujejo tisti, ki stanujejo v vasi Dolga vas.
31.	Na 31. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Livold — prosvetni dom 50. glasujejo tisti, ki stanujejo v vasi Livold.
32.	Na 32. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Črni potok - prosvetni 51. dom, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh Črni potok in Zajčje polje
33.	Na 33. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Mozelj - Osnovna šola, 52. glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh: Mozelj, Rajndol, Kočarji,
Suhi potok, Svetli potok in Kačji potok.	53.
34.	Na 34. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Knežja lipa, glasujejo
tisti, ki stanujejo v vaseh Knežja lipa in Spodnji log.	54.
35'! Na 35. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Vimolj pri Predgradu,
glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh: Brezovica, pri Predgradu, 55. Nemška loka, Vimolj pri Predgradu, Čeplje, Kralji in Bukova gora.	56.
36. Na 36. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Predgrad - Krajevni
urad, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh: Jelenja vas, Paka pri 57. Predgradu, Predgrad in Dol.
Na 37. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Laze pri Predgradu, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh: Laze pri Predgradu, Hreljin, Vrt in Spodnja Bilpa.
Na 38. glasovalnem mestu, ki bo v Kočevski Reki - prosvetni dom, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh: Kočevska Reka, Koče, Primoži, Mlaka pri Kočevski Reki, Sadni hrib in Mokri potok. Na 39. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Borovec, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh: Borovec, Zgornja Briga, Dolnja Briga in Preža.
Na 40. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Štalcerji, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh: Štalcerji, Novi Lazi, Rogati hrib, Podlesje, Skrilj in Muha vas.
Na 41. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Morava, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh Morava in Ograja, Zdihovo, Kuhlarji.
Na 42. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Banja Loka - klubski prostori SZDL, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh: Banja Loka, Vimolj, Briga, Drežnik, Jesenov vrt, Podstene pri Kostelu, Suhor, Dolenji potok, Gorenji potok, Srednji potok, Ajbelj, Kaptol in Puc.
Na 43. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Nova Sela - hiša št. 10, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh: Nova Sela, Čolnarji, Delač, Dren, Selo pri Kostelu, Rajšele, Zapuže pri Kostelu in Lipovec pri Kostelu.
Na 44. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Kostel, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh: Kostel, Maverc, Brsniki, Stelnik, Gorenja žaga, Dolenja žaga in Grgelj.
Na 45. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Fara - Osnovna šola, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh: Fara, Hrib pri Fari, Tišenj-polj, Grbac, Slavski laz, Sapnik in Padovo pri Fari.
Na 46. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Vrh pri Fari v hiši št. 10, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh: Vrh pri Fari, Krkovo, Oskrt, Gotenc in Poden.
Na 47. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Vas - Krajevni urad, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh: Vas, Pirče, Štajer, Potok, Jakšiči, Planina, Stružnica, Petrina, Grivec in Kuželič.
Na 48. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Kuželj - prosvetni dom, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh: Kuželj, Laze pri Kostelu, Gladloka, Srbotnik ob Kolpi in Rake.
Na 49. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Osilnica, krajevni urad, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh: Osilnica, Sela, Strojiči, Padovo, Malinišče in Ribjek.
Na 50. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Papeži, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh: Papeži, Belica, Bezgarji in Žurge.
Na 51. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Bosljiva Loka glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh: Bosljiva Loka, Mirtoviči, Grintovec pri Osilnici in Ložec.
Na 52. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Podpreska - prosvetni dom, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh Podpreska in Lazeč. Na 53. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Draga — Krajevni urad, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh Draga in Glažuta. '
Na 54. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Stari kot, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh Novi kot in Stari kot.
Na 55. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Trava - Osnovna šola, glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh Trava in Srednja vas.
Na 56. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Podplanina, glasujejo tisti, ki stanujejo v vasi Podplanina.
Na 57. glasovalnem mestu, ki bo v vasi Črni potok, glasujejo tisti, ki stanujejo v vasi Črni potok in Pungert.
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Kočevje
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 195. člena statuta občine Kočevje, je dne 22. maja 1986 na seji družbenopolitični zbor, zbor združenega dela in zbor krajčvnih skupnosti sprejel naslednji
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Kočevje
1. člen
Za območje občine Kočevje se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje objektov na področju komunalnih in cestne dejavnosti, zdravstva, šolstva in drugih objektov, ki so namenjeni za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov. Omenjeni objekti so predvideni za izgradnjo v srednjeročnih planih za posamezno dejavnost in v družbenem planu občine, kjer so tudi zagotovljena sredstva za izvajanje posamezne dejavnosti.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 22. 6. 1986 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih.
3.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za sofinanciranje naslednjega programa, ovrednotenega po cenah 1985:
A.	za izboljšanje prostorskih in vzgojno izobraževalnih pogojev v osnovnih šolah bomo realizirali naslednji program:
—	adaptacija in dograditev stavbe v Strugah
—	izgradnja šolske stavbe s štirimi učilnicami in večnamenskim prostorom Željne
—	adaptacija in dograditev šole v Livoldu
—	rekonstrukcija gimnazijske stavbe na Ljubljanski c. 12 in dograditev učilnic
—	ureditev šole v Vas-Fara.
Za navedeni program je predračunska vrednost 324.000.000 din. Iz samoprispevka je predvideno 110.000.000 din, ostala sredstva pa so zagotovljena po sam. spor. o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti za tekoče srednjeročno obdobje.
B.	za izboljšanje zdravstvenega varstva in storitev se bodo zbirala sredstva za sofinanciranje:
—	izgradnja C trakta zdravstvenega doma v Kočevju.
Za navedeno investicijo je potrebno 480.114.000. Predvidoma se bo iz samoprispevka združilo 110.000.000 din, ostala
sredstva pa so zagotovljena po sam. sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za srednjeročno obdobje.
C.	za izboljšanje sprejema RTV programa se bo financirala:
-	izgradnja RTV pretvornika na Dekliški gori.
Za to investicijo je predračunska vrednost 10.000.000 din, iz samoprispevka se bo namenilo predvidoma 10.000.000 din.
D.	za izboljšanje vodopreskrbe na območju občine Kočevje se bodo izvedle naslednje investicije:
-	izgradnja vodovoda Loški potok — Draga
-	izgadnja vodovoda v .Jakšičih (Kostel)
-	izgradnja vodovoda v Kočevski Reki
Za uresničitev programa je potrebno 153.000.000 din. S samoprispevkom se bo zbralo predvidoma 110.000.000 din, ostala sredstva pa zagotovi po svojem srednjeročnem planu SIS za vodopreskrbo občine Kočevje.
E.	posodobitev in izgradnja kanalizacij:
-	kanalizacija na zgornji Trati
-	kanalizacija od Travniške ceste do Šalke vasi
-	kanalizacija Stara cerkev — Slovenska vas
-	kanalizacija za ČN v Osilnici
-	izgradnja ČN v Kočevski Reki.
Za uresničitev programa je potrebno 115.000.0(H) din. Iz samoprispevka bo predvidoma
zbranih 40.000.000 din, ostala sredstva pa so zagotovljena po posebnem samoupr. sporazumu in samoupravnem sporazumu o temeljih plana SIS za komunalne in cestno dejavnost.
F.	posodobitev in asfaltiranje cest na območju občine Kočevje ter cestnih objektov:
—	posodobitev ceste Mala gora
—	Cetež
—	modernizacija cest v naselju Mestni log (cesta heroja Marinclja s priključki, cesta za novo zazidalno območje Mestni log - Dolga vas s priključkom na Reško cesto)
—	asfaltiranje ceste Šalka vas-Željne—Klinja vas—Gorenje Zg. Gorenje
—	odprava nevarnih odsekov na cesti Onek—Koprivnik
—	posodobitev odsekov v Pod-planini, Lazcu, Dragi, Pungertu in Starem kotu
—	izgradnja mostu preko Rinže v podaljšku Bračičeve ulice.
Za realizacijo je potebno
669.992.000	din. Iz samoprispevka se bo namenilo predvidoma 110.000.0(H) din, ostala sredstva pa zagotavlja srednjeročni plan SIS za komunalne in cestno dejavnost in posebni sam. sporazum o združevanju sredstev za komunalno in cestno dejavnost.
Vsi navedeni programi za sofinanciranje s samoprispevkom so skupnega pomena za občane v občini Kočevje za zadovoljevanje skupnih potreb. Zgraditev in financiranje objektov iz programa tega člena je predvidena z dogovorom o temeljih družbenega plana za srednjeročno obdobje 1986—1990 ter v planih posameznih dejavnosti.
Skupna predračunska vrednost celotnega programa je
1.752.106.000	din. S samoprispevkom bo zbrano predvidoma 490.000.000 din, ostala sredstva pa so zagotovljena v sam. sporazumih posameznih dejavnosti.
4.	člen
Na referendumu se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let, t. j. od 1. 8. 1986 do 31. 7. 1991.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki
stalno prebivajo na območju občine, in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 1,5 % od neto osebnih dohodkov mesečno ter od plačil po pogodbah o delu
2.	upokojenci po stopnji 1,5 % od pokojnine mesečno
3.	delovni ljudje in občani, zavezanci davka iz osebnih dohodkov in kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek — po stopnji 1,5 %
4.	delovni ljudje in občani, zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, od neto OD po stopnji 1,5 %
5.	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, od neto OD in od ostanka čistega dohodka — po stopnji 1,5 %
6.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek odmerja iz te dejavnosti v pavšalnem letnem znesku — 5 odstotkov od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka. Lastniki nepremičnin, (vikendov), ki nimajo stalnega prebivališča na območju občine, prispevajo 1,5 % mesečno od povprečnega OD v SRS za preteklo leto, ker se jim bodo z realizacijo programov izboljšali pogoji za uporabo teh nepremičnin.
6.	člen
Samoprispevek ne plačujejo tisti, ki prejemajo socialnovarstvene pomoči, priznavalnine, invalidnine in druge prejemke po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, denarna nadomestila za telesno okvaro, dodatke za pomoč in postrežbo, pokojnine, ki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, štipendije učencev in študentov ter nagrade, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oz. na delovni praksi. Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno
varnost delavca, odločenega z zakonom, znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oz. od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo oz. med akontacijo OD in zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Izplačevalec OD oz. pokojnine obračunava in odteguje samoprispevek, ki se plačuje od OD iz delovnega razmerja in pokojnin, samoprispevek, ki ga plačujejo pa občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko gospodarsko ali poklicno dejavnost oz. dosegajo dohodke iz avtorskih pravic in se obdavčujejo po dejanskem dohodku, ter od lastnikov nepremičnin (vikendov), ki nimajo stalnega bivališča v naši občini. Izplačevalec OD iz delovnega razmerja oz. pokojnine preneha obračunavati in odtegovati samoprispevek delavcu za čas, ko njegova akontacija OD ne presega zneska, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost, določenega z zakonom.
Občani, ki imajo stalno bivališče na območju, za katero je uveden samoprispevek, pa dosegajo dohodke izven območja SR Slovenije, so dolžni na zahtevo organa, ki je določen za pobiranje samoprispevka, predložiti podatke o dohodkih, od katerih se plačuje samoprispevek.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/ 85) ne plačuje davek od skupnega -premoženja.
8.	člen
S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na računu 51300-780-10040, bo upravljala komisija IS, ki je tudi odgovorna za zbiranje, pravilno in namensko uporabo sredstev. Komisija IS je dolžna kot nadzorni organ enkrat letno poročati občinski skupščini o zbranih in porabljenih sredstvih.
Po izteku zbiranja mora komisija pripraviti zaključni račun o namensko porabljenih sredstvih, ki ga sprejme občinska skupščina. Občinska skupščina odloča tudi o uporabi sredstev, ki bi ostala po izvedbi programa del iz 3. člena tega sklepa.
9.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke.
10.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
Referendum vodi volilna komisija po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve j kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma. Izid referenduma se objavi v Uradnem ljistu SRS.
11.	člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so v splošnem volilnem imeniku na območju občine ter zaposelni občani, stari nad 15 let.
12.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo:
SKUPŠČINA OBČINE KOČEVJE
Na referendumu dne 22. 6. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 8. 1986 do 31. 7. 1991 za območje občine Kočevje in se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka
glasujem
ZA	PROTI
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
13.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. PREDSEDNIK Skupščine občine Kočevje Stane LETONJA, ing.
Programi KS v občini Kočevje
Nadaljevanje z 2. strani
KS RUDNIK-ŠALKA VAS
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985:
—	kanalizacija na Roški cesti, na Trdnjavi, na cesti od Roške ceste do Jezera in ureditev kanalizacije do Bajdoha
-	asfaltiranje ceste skozi vas Onek
—	ureditev javne razsvetljave
-	druge manjše intervencije na cestah in kanalizaciji na področju KS Rudnik—Šalka vas.
Za izvedbo navedenega programa je potrebno 30.000.000.
Iz samoprispevka se bo zbralo predvidoma 22.000.000 din, ostala sredstva pa so zagotovljena po samoupravnem sporazumu o temeljih plana za posamezno dejavnost.
V programu KS Rudnik-Šalka vas je, da se s sredstvi iz samoprispevka asfaltira tudi cesto skozi vas Onek
KS STARA CERKEV
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985:
—	ureditev pokopališča v Stari cerkvi
—	sofinanciranje avtobusnih postajališč
—	ureditev javne razsvetljave po posameznih naseljih
—	manjša vzdrževanja vaških poti
—	ureditev prostorov za mladino in delo DPO v vasi Gorenje.
Za izvedbo programa je potrebno 15.000.000 din. Iz samoprispevka se bo predvidoma zbralo 13.000.000, ostalo pa je zagotovljeno po srednjeročnem planu KS.
KS STRUGE
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985:
- sofinanciranje dograditve večnamenske stavbe v naselju.
Predračunska vrednost investicije je 130.000.000 din. Iz samoprispevka se bo zbralo
5.500.000	din, druga sredstva pa so zagotovljena po samoupravnem sporazumu o temeljih plana šolstva in PTT ter po planu KS.
Način plačevanja krajevnih samoprispevkov je isti kot je naveden v sklepu o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje občine Kočevje.
Vsi sklepi o razpisu in uvedbi samoprispevka bodo objavljeni v Uradnem listu.
STRUGE — S sredstvi iz samoprispevka naj bi tu zgradili večnamensko stavbo. Priprave za izgradnjo tega objekta so bile že izvedene.
Glasovanje o uvedbi	Glasovnica za glasovanje
občinskega samoprispevka	o uvedbi občinskega
samoprispevka
GLASOVNICA
za glasovanje o uvedbi samoprispevka v denarju za čas od 1. 8. 1986 do 31. 7. 1991 za občino KOČEVJE, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka.
glasujem
ZA	PROTI
NAVODILO: Glasuje se tako, da se obkroži besedico ZA ali PROTI.
Glasovanje o uvedbi	Glasovnica za glasovanje
krajevnega samoprispevka	o uvedbi krajevnega
samoprispevka
GLASOVNICA
za glasovanje o uvedbi samoprispevka v denarju za čas od 1.
8. 1986 do 31. 7. 1991 za Krajevno skupnost..
ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka.
glasujem
ZA	PROTI
NAVODILO: Glasuje se tako, da se obkroži besedica ZA ali PROTI!
Samoprispevek je nujnost
Ali si je mogoče zamisliti razvoj krajevnih skupnosti v kočevski občini brez samoprispevka? Kakorkoli obračamo stvari, odgovor bo zmeraj isti: brez dodatnega zbiranja sredstev bodo krajevne.skupnosti, zlasti tiste na podeželju, še bolj zaostajale. Nov samoprispevek je torej nujnost. Vprašanje pa je, za kaj in kako bo uporabljen zbrani denar, saj je že vnaprej jasno, da ga ne bo dovolj, da bi zgradili vse, kar potrebujemo. Na vprašanje, ali smo sposobni pametno in varčno uporabiti denar, zbran s samoprispevkom, bo najlažje odgovoriti s pregledom, kako smo porabili oziroma naložili sredstva, zbrana z minulim samoprispevkom, in kaj naj bi novega dobili s samoprispevkom, o katerem se bomo odločali konec junija.
Po krajevnih skupnostih so pripravili ustrezne programe.
V krajevni skupnosti DRAGA so iz sredstev samoprispevka, ki se je zbiral do leta 1984, dobili približno 450 milijonov starih dinarjev. Krajevni skupnosti je s prostovoljnim delom in prispevki delovnih organizacij uspelo zbrati še dodatna sredstva, se pravi, da je bilo v gradnjo cest, vodovodov, mostov, zdravstvene postaje itn. vloženo milijardo 300 milijonov
st. dionarjev. V programu krajevne skupnosti za nov samoprispevek je sicer navedena le gradnja RTV pretvornika, ki bo tem krajem omogočil sprejem kvalitetnega TV programa, treba pa je upoštevati, da bo prihodnje leto zaključena gradnja vodovoda iz Loškega potoka, ki bo dragarski dolini enkrat za vselej zagotovil zadostne količine kvalitetne pitne vode.
Posodobljenih je bilo cela vrsta vaških cest, vse vasi imajo telefon, zgrajen je bil RTV pretvornik, poslovna stavba, v kateri je pošta, trgovina, šola in prostori krajevne skupnosti, potem so .tu še tri nove transforma-
torske postaje, čistilna naprava, mostovi, skratka gradilo se je kot še nikoli. Sredstva, zbrana z novim samoprispevkom, pa naj bi porabili predvsem za posodobitev cest in popravilo stavbe krajevnega urada.
Fara — Vas
V KS Kostel so v preteklosti s sredstvi iz samoprispevka,delovnih organizacij in drugih ter s pomočjo krajanov, mladinskih delovnih V sedanjih prostorih osnovne šole v Strugah ni mogoče zagotoviti brigad in drugih dosegli nadpovprečne rezultate. Zgradili so celo kvalitetnega izobraževanja	mrežo novih vodovodov, asfaltirali več km cest (1.1982 tudi posodo-
bili magistralno cesto Kočevje — Brod na Kolpi) ter zgradili oz. ________________________________________ obnovili še več drugih objektov.
Krajevna skupnost STRUGE
je iz sredstev, zbranih z minulim samoprispevkom, dobila 550 milijonov starih dinarjev. Denar je bil porabljen za modernizacijo cest in gradnjo kanalizacije ter priprave na gradnjo večnamenske stavbe. Gradnja tega doma je tudi edina naloga v programu novega samoprispevka. Če vasi tega dela Suhe krajine v kratkem ne bodo dobile tega prepotrebnega objekta, bodo v razvoju še bolj
zaostale. Najbolj izstopa problematika telefonskega omežja. ker pošta nima ustreznih prostorov za postavitev avtomatske telefonske centrale, je krajevna skupnost praktično brez telefonov. Enako pereč je problem šole. V sedanjih prostorih pač ni mogoče zagotoviti kvalitetnega izobraževanja. Navsezadnje pa je tudi že čas, da svoje prostore dobe tudi krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije.
Tudi seznam objektov, ki so jih s pomočjo samoprispevka zgradili v krajevni skupnosti KOSTEL je zelo obsežna. Za gradnjo cele mreže novih vodovodov, asfaltiranje cest (med njimi tudi magistralne ceste Kočevje—Brod na Kolpi), gradnjo gasilskega doma oziroma večnamenske stavbe v Vasi, obnovo šole, odprtje vrtca in nekatere druge objekte je
krajevna skupnost iz samoprispevka dobila 744 milijonov starih dinarjev. Skupna vrednost narejenega pa presega nekaj starih milijard. Krajevni skupnosti so pomagale delovne organizacije, mladinske delovne brigade in drugi. V programu za nov samoprispevek je predvideno, da naj bi v Kostelu gradili vaške vodovode in uredili pokopališče v Fari.
V krajevni skupnosti POLJANSKA DOLINA so za
gradnjo cest in vodovoda iz sredstev minulega samoprispevka dobili 710 milijonov starih dinarjev. V preteklem obdobju je Poljanska doliha dobila tudi asfaltno cesto od Brezovice do Starega trga ob Kolpi, kar je te
kraje vsaj malo približalo ostalemu svetu. Tudi v programu novega samoprispevka je predvideno asfaltiranje nekaterih krajevnih cest, ureditev vodovoda za vas Zadre in nakup opreme za zobozdravstveno postajo v Pred-gradu.
Krajevna skupnost KOČE- krajevne skupnosti ter ureditev VSKA REKA je 425 milijonov krajevne ambulante. Program st. dinarjev, kolikor ji je pri- novega samoprispevka zajema padlo, vložila predvsem v posodobitev cest v Moravi in gradnjo vodovoda za Štalcerje in Novih Lazih ter gradnjo otroš-Nove Laze, komunalno ureditev kega vrtca v Kočevski Reki.
Tudi v krajevni skupnosti prostovoljnim delom in drugim OSILNICA so zelo plodno pora- so zgradili: 17 km vodovodnega bili 325 milijonov starih dinar- omrežja, 10 rezervoajev in zaje-jev, ki so jih dobili iz samopri- tij, tako da imajo sedaj vse vasi spevka. S tem denarjem, krediti, na tem področju vodo. prispevki delovnih organizacij.
•ser
Marija Župan iz KS Poljanska dolina (na desni): »Ljudje v dolini so za samoprispevek; predvsem pa potrebujemo dobrih cest.«
(na sliki levo: Marija Terčon)

V krajevni skupnosti STARA CERKEV so v preteklem obdobju skrbeli predvsem za obnovo in graditev vaških cest. Cela vrsta jih je bilo zgrajenih, za kar je bilo iz samoprispevka porabljeno 700 milijonov starih dinarjev. Ne gre pozabiti, da je bil v tem času v Stari cerkvi zgrajen tudi nov vrtec ter vodovod
Stari Log—Smuka. Program novega samoprispevka pa je takle: ureditev pokopališča v Stari cerkvi, sofinanciranje gradnje avtobusnih postajališč, ureditev javne razsvetljave, vzdrževanje vaških poti ter ureditev prostorov za mladino in družbenopolitične organizacije v Gorenju.
V KS Stara cerkev naj bi s sredstvi iz samoprispevka poleg drugega uredili tudi pokopališče. Mrliško vežico so v pretežni meri zgradili s prispevki krajanov izven rednega samoprispevka.
Rozmanova ul. — novi del
Program krajevne skupnosti RUDNIK-ŠALKA VAS je za
minuli samoprispevek predvideval popravilo ceste v Cvišlerje, zgraditev vodovoda in ureditev kanalizacije v Koprivniku ter ureditev nekaterih ulic. Program je bil uspešno realiziran, krajevna skupnost pa je zanj iz samoprispevka dobila 610 milijonov starih dinarjev. Seveda je krajevna skupnost skupaj z
nekaterimi delovnimi organizacijami za omenjene objekte zbrala znatno več denarja, saj so na primer samo stroški gradnje vodovoda za Koprivnik znašali milijardo 700 milijonov st. dinarjev. Sredstva novega samoprispevka naj bi v krajevni skup-, nosti uredili kanalizacijo okrog Rudniškega jezera, asfaltirali cesto skozi Onek ter uredili javno razsvetljavo.
Krajevna skupnost IVAN OMERZA je iz sredstev minulega samoprispevka dobila 737 milijonov st. dinarjev. S pomočjo gospodarstva jim je v preteklem obdobju uspelo streti dva trda oreha zgradili so nov vodovod za vas Mozelj ter posodobili cesto do Črnega potoka. Poleg tega so uredili pokopa-
lišče, zgradili pločnike, avtobusno postajo itd. S sredstvi prihodnjega samoprispevka naj bi asfaltirali nekatere nove ulice v Livoldu, adaptirali kulturne domove, nekaj denarja pa namenili za manjše intervencije na področju komunalne in cestne dejavnosti.
LIVOLD
KS Ivan Omerza je z dobro organizacijo in pripravljenostjo krajanov, da z dodatnimi prispevki in z lastnim delom napravijo čim več in s tem oplemenitijo sredstva iz samoprispevka, dosegla v preteklem obdobju nadpovprečne rezultate.
Prepričani so, da bo tako tudi v prihodnje.
Kočevje
V krajevni skupnosti KOČE-VJE-MESTO so milijardo 124 milijonov starih dinarjev porabili predvsem za ureditev mestnega pokopališča ter sofinanciranje gradnje otroškega vrtca. V programu novega samoprispevka je predvidena ureditev javne razsvetljave v Mestnem logu in Grajski poti, obnova hidrantov v Kočevju, obnova mostu, nekaj denarja pa naj bi ostalo za intervencije na področju komunalne in cestne dejavnosti.
Seveda smo omenili le nekatere objekte, ki so se ali se bodo v kočevski občini gradili s samoprispevkom. Iz programa minulega samoprispevka je treba vsekakor omeniti nov dom za ost-
arele občane v Kočevju, program novega samoprispevka pa predvideva celo vrsto objektov občinskega pomena. Vsaka izmed kočevskih krajevnih skupnosti je iz sredstev samoprispevka, ki se je" iztekal pred dvema letoma, dobila večino tistea, kar je bilo zapisano v programih. Tam, kjer so znali zbrati še dodatna sredstva, je bilo zgrajenega še veliko več. Brez pretiravanja je mogoče reči, da se je v času, ko smo plačevali zadnji samoprispevek, zaustavilo nazadovanje kočevskega podeželja, prenehalo se je izseljevanje, sedaj pa gre za to, da razvoj pospešimo.
MIRAN ČUPKOVIČ MOJCA SKENDER
novice
S samoprispevkom rešiti tudi vprašanje vodooskrbe
Pri uri tehničnega pouka
Izboljšati pogoje za delo osnovne šole
Ugotovitev, da napredek družbe temelji na znanju,ljudi, je že tako stara, kot je staro človeštvo. V vsem svojem razvoju je človeštvo skrbelo za to, da so se mlade generacije naučile od starejših znanja, ki so jih potrebovale pri svojem delu. Znanja, ki ga je potrebno posredovati mlajšim generacijam, je iz leta v leto več. Organizirane oblike usposabljanja mladih potekajo v šolah.
Uspešnost dela v šoli je odvisna od kadrovskih in materialnih pogojev. Prostori, ki so dovolj svetli, čisti in topli, so le eden izmed pogojev, ki vplivajo na vzgojnoizobraževalni proces. Opremljenost šol z modernimi učili in modernimi učnimi pripomočki pa je osnova za usposabljanje bodočih delavcev.
. Naši občani so že večkrat 'lokazali, da se pomembnosti nanja zavedajo. Da bi zagotovili boljše pogoje za vzgojnoizo-braževalno delo, so namenili znatna sredstva tako iz samoprispevka kot tudi s prostovoljnim delom in na razne druge načine. Tako je bila s prispevki občanov že v letu 1936 sezidana šola v Strugah, s sredstvi iz samoprispevka pa smo zgradili stavbo za osnovno šolo v Kočevju in stavbo za šole usmerjenega izobraževanja. S sredstvi iz prispevkov delovnih organizacij smo zgradili moderne športne površine in tako zagotovili pogoje za razvoj telesnovzgojne dejavnosti. V izvajanje pouka v osnovni šoli so se poleg GG in KG Kočevje v letošnjem letu vključile tudi delovne organizacije ItAS, LIK in TRIKON. Organizirali so pouk fakultativnih predmetov	kovinarstva,
lesarstva in šiviljstva. AVTO MOTO DRUŠTVO že več let organizira razne tečaje s promet-novzgojnega področja in zagotavlja sredstva za opremo in učila s tega področja. Več delovnih organizacij (OPREMA, MELAMIN, LJUBLJANSKE MLEKARNE-OBRAT KOČEVJE) so priložnostno namenile sredstva za nabavo računalnikov v osnovni šoli. Vse delovne organizacije v občini so zbrale sredstva za nabavo računalnikov v šoli tehničnih usmeritev in družboslovja v Kočevju. r 'kih in podobnih prispevkov bi lahko naštevali še veliko. Vse to pa dokazuje, da občani naše občine vedo, kako pomembno je znanje in kako pomembni so
pogoji, v katerih se izobražuje naša mlada generacija.
V	razpravah na roditeljskih sestankih v osnovni šoli, na svetu staršev, po krajevnih konferencah socialistične zveze in svetih krajevnih skupnosti je bil povsod sprejet sklep, da predlagamo občanom, da del novega samoprispevka namenijo za izboljšanje prostorskih in higiensko tehničnih pogojev za delo šole.
Pouk osnovnošolcev v Kočevju poteka v treh stavbah, od katerih sta dve zaradi higien-skotehničnih pogojev neprimerni. Tako v stavbah na Ljubljanski cesti (stara gimnazija) in Roški cesti v razredih ni vode, tla je potrebno ribati, ogrevanje je zasilno, primanjkuje specialnih učilnic za telovadbo, spoznavanje narave, ni urejenih garderob, slaba je .toplotna izolacija, statična konstrukcija je slaba itd. Tako bi sredstva samoprispevka namenili za odpravo naštetih pomanjkljivosti in za delno razširitev šolskega prostora.
Prednost pri izvajanju del je namenjena stavbi na Ljubljanski cesti, ki naj bi jo v bodočnosti usposobili tako, da bi bilo možno organizirati pouk samo v dveh stavbah in eni izmeni.
Osnovna šola v Željnah deluje v skrajno neugodnih razmerah. Edina rešitev je izgradnja novih prostorov za pouk od 1. do 4. razreda.
V	Strugah je obstoječa stavba za šolo neprimerna. V krajevni skupnosti so se krajani odločili,
da se zgradi večnamenska stavba za potrebe pošte, šole in krajevne skupnosti. Izboljšati je treba tudi pogoje za kulturno dejavnost (knjižnica, večnamenska dvorana).
Razširiti je potrebno prostore v Osnovni šoli LIVOLD in izvesti temeljitejšo adaptacijo obstoječih prostorov, tako da bo možno organizirati pouk v prvih štirih razredih osnovne šole.
Nekaj izboljšav je potrebno opraviti tudi v stavbi Osnovne šole VAS-FARA.
Poleg sredstev iz samoprispevka bomo za navedena dela namenili še finančna sredstva, ki jih bomo v občini zbirali po posebnem sporazumu iz čistega dohodka delovnih organizacij. Pri adaptaciji šole v Strugah bo sodelovala tudi republiška izobraževalna skupnost (s približno 40 % nepovratnih sredstev) in Kulturna skupnost Slovenije. Računamo pa, da bomo dobili nekaj sredstev tudi iz drugih virov (amortizacija šol, sredstva od odprodaje šolskih stavb, v katerih pouk ni organiziran itd.). Navedeni program izboljšave šolskega prostora in opremljenost šol je za srednjeročno obdobje 1986/90. Izveden pa bo le toliko, kolikor sredstev bomo za to zbrali.
PETER ŠOBAR
Program izgradnje iz sredstev samoprispevka je zelo obširen. Glede na nov način oblikovanja in porabe bo potrebno sredstva iz samoprispevka trošiti zelo racionalno.
Problem vodooskrbe v občini Kočevje je silno pereč. Zato je tudi predvideno, da bi v KS Draga in KS Kostel uredili vodovode z zbranimi sredstvi samoprispevka, v samem mestu Kočevje, ki vključuje tudi vasi v KS Stara cerkev, Salko vas in Livold, pa bi zgradili s prispev-. kom gospodarstva vodovod iz Slovenske vasi.
Draga ni nikoli razpolagala z zadostnimi količinami vode. Zato bomo s sredstvi samoprispevka napeljali vodovod iz Loškega potoka, kjer obstaja dovolj močno zajetje za obe krajevni skupnosti, tako za Loški potok kot Drago. Potrebno bo napeljati 10.500 m vodovoda in zgraditi tudi rezervoar nad Lazcem. Prvo fazo vodovoda predstavljajo skupne naprave za obe krajevni skupnosti in je že v teku. Potrebna pa bodo še dve do tri leta, da bo vodovod v celoti zgrajen. Hitrost izgradnje je v veliki meri odvisna prav od zbiranja sredstev prispevka ter od interesa občanov za ta vodovod. Danes je taka gradnja dokaj zahtevno delo. Upoštevati moramo vse težave, ki se pojavljajo: od raznolikosti polaganja cevi in izkopov kanala do črpanja in akumulacije in ne nazadnje tudi potreb po razvoju kraja v prihodnje ter našega odnosa do onesnaževanja vodnih virov. Kljub temu, da je KS Draga dobila pred leti vodovod, pa vodni vir ni zadosten in v poletnih časih kronično primanjkuje vode. Z izgradnjo tega vodovoda naj bi bil v celoti rešen problem vode v tej krajevni skupnosti.
Drugi tak pereč problem v občini je tudi vodovod v KS Kostel. Dotrajanost tega vodovoda in preobremenjenost onemogočata razvoj same krajevne skupnosti. Zato je izgradnja novega vodovoda večje propustnosti nujna. Tudi tu bo potrebno na novo položiti preko 2.500 m novega vodovoda in zgraditi rezervoar za novo naselje v Fari.
V tem srednjeročnem obdobju pa je za samo Kočevje in okoliške krajevne skupnosti pomembna izgradnja vodovoda
Osnovna šola v Željnah nujno potrebuje nove učilnice. Zato je v programu izgradnja šolske stavbe s štirimi učilnicami in večnamenskim prostorom
Priprava mladih za javni nastop
Za boljšo prihodnost
v Kočevju je zelo veliko učencev in zato je v naših šolah premalo prostora za vse. Že v naslednjem letu nam obljubljajo, da bo pouk potekal v izmenah; en teden naj bi imeli pouk dopoldne in drug teden popoldne. Takšen način pouka bo še posebno težak za nas, ki bomo drugo leto v osmem razredu tik pred poklicno odločitvijo. Prav gotovo pa bo takšen način pouka težak za vse učence.
V Kočevju imamo sicer veliko šol, vendar so zelo stare in še kako potrebne popravila. Nekatere šolske stavbe stojijo že 100 let. V preteklosti so naši starši že večkrat priskočili na pomoč s svojimi prispevki. Vendar je v današnjih časih njihova pomoč ponovno potebna. Le s prispevki vseh občanov naše občine nam boste omogočili boljšo prihodnost in nadaljnje šolanje.
TONJA KAJTNA, 7. A OŠ ZBORA ODPOSLANCEV Kočevje
iz Slovenske vasi. Kljub temu, da ta vodovod ne bo neposredno grajen s sredstvi samoprispevka, pa bo realizacija izvedbe lažja predvsem zaradi angažiranosti sredstev samoprispevka pri gradnji vodovoda v krajevni skupnosti Kostel in Draga, medtem ko bomo za realizacijo vodovoda iz Slovenske vasi obremenili uporabnike v gospodarstvu, ker so ti tudi največji porabniki vode v Kočevju. S tem naj bi uporabili sredstva gospodarstva le za vodovod v Slovenski vasi, v nasprotnem primeru pa bomo morali ta sredstva deliti na vse vodovode, kar pa
bo občutno podaljšalo gradnjo vodovodov. Takšen način financiranja vseh treh pomembnih vodovodov je predviden v srednjeročnem planu razvoja vodooskrbe in kot takega naj bi ga tudi uveljavili.
Spreminjanje zastavljenega cilja pri reševanju vodovodov bi lahko pomenilo le zavlačevanje težav in s tem v prihodnje še večje pomanjkanje vodopreskr-be v mestu Kočevje.
Tega se mora zavedati vsak občan in krajan, ko se bo odločal o uvedbi samoprispevka.
Cveto Obranovič
%
Vodovod v Koprivniku, ki je bil zgrajen s sredstvi iz samoprispevka, je velika pridobitev za krajane te oddaljene vasi, prav tako pa tudi rezervoarja, ki zagotavljata vodo krajanom v sušnem obdobju.
Posodabljanje cest
V srednjeročnem obdobju bodo po programu posodobitve regionalnih cest v občini Kočevje posodobljene regionalne ceste, v kolikor se bodo pridobila še sredstva Skupnosti za ceste Slovenije, sredstva za ceste, ki so pomembna za LO in pa sredstva za manj razvita območja v SR Sloveniji. Po tem programu bo že v letošnjem letu dokončana posodobitev ceste od Travnika do Lazca, predvidoma se bo pa v jeseni pričelo z modernizacijo nekaterih cestnih odsekov od Mozlja proti Brezovici. Odsek Mozelj — Brezovica naj bi bil končan v srednjeročnem obdobju 1986 - 90, prav tako pa tudi cesta od Mirtovičev do Osilnice. Pričela pa se bo tudi posodobitev ceste od Trave v smeri Čabra. Prav ta odsek bo zahteval največ sovlaganja iz drugih virov. V kolikor teh virov ne bo, bo ta odsek končan šele v začetku naslednjega srednjeročnega obdobja.
Ostale ceste, ki bi morale biti po planu posodobljene že v preteklem srednjeročnem obdobju, zaradi kasnega sprejetja samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za komunalne in cestne dejavnosti v občini Kočevje prihajajo v poštev šele v tem srednjeročnem obdobju. Mednje sodi dokončna posodobitev Ljubljanske ceste v Kočevju, v KS Stara cerkev odcep ceste proti Novemu mestu do Gorenja, cesta proti Rudniškemu jezeru v KS Rudnik — Šalka vas, cesta v Mestni log v KS Kočevje ter cesta Mala gora — Struge - Čatež v KS Struge. Uredila naj bi sc tudi cesta Šalka vas - Željne - Klinja vas, kjer ■ bo Cestno podjetje Novo mesto za odsek Željne - Klinja vas prispeval amortizacijo od lokalnih cest. Prav tako računamo na prispevek zainteresiranih delovnih organizacij. V Krajevni skupnosti Kočevska Reka se bo posodobilo lokalno cesto na odsekih skozi nekatere še neas-faltirane vasi, na področju Rudnika - Šalke vasi se bo v srednjeročnem obdobju odpravilo nevarne odseke na cesti Kočevje
- Onek - Koprivnik, v KS Draga pa uredilo nekatere odseke na cesti Stari - Novi kot. Ostale ceste, ulice in poti naj bi se predvidoma sfinancirale iz predvidenega posebnega samoprispevka po Krajevnih skupnostih.
Sredstva, ki se združujejo po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za komunalne in cestno dejavnost, pa se bodo v srednjeročnem obdobju namenila tudi za popravilo in obnovo nekaterih dotrajanih mostov, nato za komunalno dejavnost skupne rabe, kot je vzdrževanje javnih parkov, otroških igrišč, vzdrževanje trgov, parkirišč in pločnikov, vzdrževanje omrežja in naprav javne razsvetljave, vzdrževanje in ureditev objektov za odvajanje padavinskih voda, vzdrževanje ulic, trgov, cest in javnih poti za horizontalno signalizacijo, poleg tega pa še za komunalno dejavnost individualne rabe, kjer naj bi se zgradila kanalizacija od Stare cerkve do Slovenske vasi in do Kočevja. V Šalki vasi kanalizacija sistem A, v Kočevju kanalizacija v Rožni ulici, ureditev kanalizacije v vasi Sela pri Osilnici, kanalizacija v Fari oz. Vasi, to je v Krajevni skupnosti Kostel. Prav tako naj bi se del sredstev namenjal za čistilno napravo v vasi Potiskovec, kjer predvidevamo sofinanciranje Območne vodne skupnosti Ljubljanica - Sava. Nekaj sredstev bo treba nameniti tudi za toplovodno oskrbo v mestu Kočevje.
Podana informacija je iz osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana Samoupravne interesne skupnosti za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje ter iz že podanih pripomb in predlogov, ki so prišli na SIS med samo javno obravnavo. Po opravjleni uskladitvi med uporabniki in izvajalci ter sprejetju sporazuma bodo podana izhodišča za operativno delo v razdobju 1986-90.
VINKO ZAJEC
Občani o samoprispevku
Olga Vesel iz KS Draga: »Vodovod potrebujemo. Kraj se širi, veliko se gradi in za vse to je potrebna voda. Že v preteklosti smo precej prispevali, da bi se ti kraji pričeli hitreje razvijati. Poleg vode je problem tudi cesta, ukinili so avtobus, skratka v naši krajevni skupnosti je treba veliko storiti, da bo taka kot si želimo. V občini bi morali imeti več posluha za naše potrebe.«
Našim
staršem
Pepca Petelin iz KS Draga: »Menim, da je nov samoprispevek potreben. V naših krajih potrebujemo predvsem vodo. Imamo sicer vodnjake, a ti poleti presahnejo. Nov vodovod res potrebujemo.«
Rudolf Volf in KS Draga: »Zaposlen sem v Nemčiji, v Dragi pa gradim hišo in tu imam tudi družino. Sem za to, da se tudi na tak način zbira denar za hitrejši razvoj teh krajev. Največji problem je voda; poleti smo praktično brez nje. Si mislite, kaj bi se zgodilo, če bi takrat zagorelo?«
Tone Pugelj iz KS Struge: »Stari samoprispevek se v naši krajevni skupnosti ni realiziral. Se vedno nimamo večnamenske stavbe. Ta objekt je sedaj tudi v programu za novi samoprispevek in upam, da se bo sedaj res zgradil. Zavedamo se, da se brez samoprispevka ne da uresničiti gradnje. Denar se mora pravilno razporediti, na kar pa mora imeti vpliv tudi krajevna skupnost. Program preteklega samoprispevka ni bil uresničen, čeprav smo krajani tudi prostovoljno delali in dali les. Najpotrebnejši smo večnamenskega objekta oziroma telefonov in nove šole.«
Jakob Šneberger iz KS Draga:
»Osebno sem za samoprispevek, za druge pa seveda ne morem nič reči. Mislim, da bi morali, vsaj kar se vodovoda tiče, bolj upoštevati pripombe nas-krajanov. Ko so pred leti gradili sedanji vodovod, sem opozarjal na napake pri gradnji, vendar me ni nihče poslušal, posledice napačne gradnje pa so se seveda pokazale kasneje, poleti ob suši.«
Za boljše zdravstveno varstvo
Poslopje Zdravstvenega doma v Kočevju je bilo zgrajeno leta 1964. Po gradbenem načrtu naj bi stavbo tvorili trije trakti: A, B in C. Zaradi pomanjkanja denarja sta bila zgrajena samo trakta A in B, gradnja trakta C pa je bila preložena na »boljše čase«. Zaradi te okrnitve je prišlo do namestitve nekaterih služb v prostore, ki niso ustrezali ne po velikosti ne po funkciji. Zaradi pomanjkanja denarja pa so službe in enote preselile v novo stavbo tudi vso staro opremo in pohištvo.
Emil Erent iz KS Osilnica: »Vsi prejšnji samoprispevki so bili v naši krajevni skupnosti dobro sprejeti in ni bojazni, da bi bilo tokrat drugače. Z denarjem iz novega samoprispevka bi radi posodobili vaške poti, predvsem cesto Sela-Čačiči in Belica-Žurge. Obnovili bi tudi stavbo krajevne skupnosti, ki razpada, in speljali kanalizacijo iz Sel in Osilnice do čistilne naprave.«
V 20 letih je kočevsko zdravstvo razširilo obstoječe in uvedlo nove dejavnosti: številne specialistične službe, medicina dela, nego ter zdravljenje na domu in higiensko epidemiološko službo. Vse večjo prostorsko stisko smo delno reševali tako, da smo pomožne prostore in čakalnice spreminjali v prostore za preiskave in zdravljenje. Izkoristili smo vse možnosti prezidav in adaptacij, problemi pa so ostali: pacienti se gnetejo po premajhnih čakalnicah in tesnih hodnikih, fizioterapija se nahaja v neustreznih kletnih prostorih, diagnostični laboratorij je prenatrpan z aparaturami in nima svoje čakalnice, prostor za injekcije se nahaja v kleti, razvoj medicine dela ni možen, v čakalnicah dispanzerjev za otroke in mladino se skupaj gnetejo zdravi in bolni, ni posebnega dohoda in prostorov za ranjence in bolnike v težkem stanju in še druge pomanjkljivosti bi lahko našteli.
Naša prizadevanja, da bi hišo povečali in posodobili, niso nova. Ta cilj smo zapisali že v načrtu minulega srednjeročnega
Beseda mlajših o samoprispevku
Gradite našo boljšo prihodnost.
STANKA
Ko bom jaz služila denar; bom glasovala za samoprispevek, da bo tudi mojim otrokom boljše.
MATEJA
Želim, da se zgradi še ena šola, da ne bom hodil v šolo popoldne, da mi pri zdravniku ne bo treba čakati, da bodo imeli otroci lepo otroštvo:
DRAGAN
Ko bom jaz služil denar, bom zmeraj bil za samoprispevek, ker to gre v dobro vseh nas.
ALEN
Glasujte za samoprispevek. Denar potrebujemo za nove šole, vodovod in ambulante.
MARKO
obdobja, vendar pa razpoložljiva sredstva niso zadoščala za začetek gradnje. Pripravili pa smo celotno gradbeno dokumentacijo in gradbeno zemljišče komunalno uredili. V te priprave smo vložili znatna sredstva.
Po načrtih iz leta 1984 bo celotno zdravstvo v Kočevju združeno na lokaciji zdravstave-nega doma. Načrt predvideva izgradnjo trakta C, v katerem bo tudi reševalna postaja, in trakta L, v katerem bo lekarna, ter temeljito obnovo in posodobitev traktov A in B.
Zavedamo se, da uresničitev celotnega načrta v naslednjih letih ni možna. Pod streho pa moramo spraviti trakt C in ga
nato postopoma v naslednjih letih opremiti in usposobiti. Druge možnosti ni. Strokovnjaki so proučili vse možnosti glede nadzidave ali dozidave ter jih kot nesmotrne in drage zavrnili.
Zdravstveni dom obiskujejo vsi občani kočevske občine, tudi tisti iz odročnejših krajev, ki imajo svoje zdravstvene postaje. Ne samo zaradi nas zdravstvenih delavcev, ki delamo v težkih pogojih, temveč predvsem zaradi uporabnikov zdravstvenih uslug pozivamo občane, da glasujejo za samoprispevek. Le s sredstvi, zbranimi iz samoprispevka, bo možna izgradnja zdravstvenega doma v Kočevju ter pridobitev novih prostorov in opreme, s tem pa bo omogočen tudi nadaljnji razvoj in izboljšanje zdravstvenega varstva.
Zdravstveni delavci
Nismo bogata dežela in daleč zaostajamo za tehnično razvitim svetom. Smo pa socialistična država in to nam veliko pomeni. Vse težave naj bi rešili s skupnimi močmi. Do popolne veljave naj bi prišlo geslo: Vsi za enega, eden za vse! In to naj ne ostane le na papirju, to naj živi z nami in v nas. Torej si pomagajmo med seboj in živimo kot prava skupnost.	v
Tudi v občini Kočevje je marsikakšna stvar potrebna naše pomoči. Tu gre predvsem za finančno pomoč. Kar poglejte si naše šole! Drugo leto naj bi pouk potekal v turnusu. Ali se res vsi zavedamo, kaj to pomeni za šolarje? Koliko težav se bo s tem pojavilo? Že letos se vsi stiskamo v mnogo premajhni šoli. Pouk sicer poteka v treh stavbah, vendar dve res nista vredni imena ŠOLA. Učilnice so zastarele, pozimi je mrzlo, poleti prevroče, učil ni, ostala oprema je že popolnoma izrabljena. In takšne težave niso le v mestu. Prav takšne, mogoče celo večje, imajo na podeželju. In kako naj rešimo takšne težave? Najboljša rešitev je gotovo samoprispevek. Vsi delovni ljudje v naši občini naj bi nekaj let dajali del svojih osebnih dohodkov za naše šolstvo. In ne le za to. S samoprispevkom bi obnovili tudi vodovod, ker se v naši občini, zlasti poleti, pojavijo precejšnje težave s pitno vodo. Tudi v zdravstvu. ni vse urejeno Delovni prostori so postali premajhni. Tehnično pa je naš zdravstveni dom popolnoma na psu. Vsa oprema je zastarela in nepopolna. S samoprispevkom pa naj bi težave v šolstvu, zdravstvu in za vodovod vsaj malo omilile. Prosimo vas, da poskušate razumeti vsaj nas šolarje in se odločite za samoprispevek, ker tudi sami potrebujemo ta denar. Vendar gre za naše skupne interese in naše skupne potrebe. Zato upamo, da boste na glasovanju odločno obkrožili ZA.
VESNA PETEK, 8.B OŠ ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE
vsirui:i su nas up — glasujemo uku za njihov lepši jutri
Pretvornik za RTV program
Po dogovoru med RTV Ljubljana in občino Kočevje mora občina na Dekliško goro zgraditi cesto za lažje vzdrževanje in transport nove opreme. Cesta je
Ko bomo veliki...
V naši občini bi se moralo še marsikaj urediti, a nam primanjkuje denarja. Popraviti bi morali dve šolski stavbi v Kočevju, ki sta zelo stari. Tudi okoli nove šole bi bilo potrebno popraviti kakšno stavar, na primer streho, skozi katero nam ob močnejših nalivih teče voda v učilnice. Pri gradnji te šole namreč niso upoštevali vremenskih razmer in podnebja v našem kraju. Za vsa ta opravila potrebujemo veliko denarja. Ker nam ga primanjkuje, si v Kočevju pomagamo s samoprispevki. Ko bo zbranih dovolj sredstev, se bodo začela vsa ta popravila. S samoprispevki si bomo poskušali pomagati tudi za vodovod in boljšo opremljenost zdravstvenega doma. Zdaj lahko le upamo, da bodo naši starši, pa tudi ostali občani pripravljeni odstopiti del svojega zaslužka in nam s tem pomagati. Ko bomo mi veliki, bomo prav gotovo tudi mi storili tako in prispevali denar, saj bo to le za dobro vseh otrok in učencev v našem kraju.
BORUT HOČEVAR, 7.A OŠ ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE
bila zgrajena že v letu 1985. RTV Ljubljana pa bi morala tudi že v lanskem letu vzpostaviti zvezo med oddajnikom Krvavec in relejnim oddajnikom na
Dekliški gori. Zaradi dinarskih in deviznih težav RTV "tega v letu 1985 ni izvedla. Po zadnjih zagotovilih njihovih predstavnikov bo [inkovska zveza za prvi TV program zgrajena v letošnjem letu. S tem in s prehodom prvega TV programa na UHF področje se bo znatno izboljšala TV slika prvega programa. Lin-kovska zveza za drugi program bo montirana v letu 1987.
Istočasno so strokovnjaki RTV Ljubljana z meritvami ugotovili, da je mogoče na Dekliški gori postaviti tudi pretvornik za TV program Zagreb I in Koper. Občina bi morala v ta namen po cenah iz maja 1986 zbrati približno deset milijonov din. S tem bi bilo na območju pretvornika na Dekliški gori omogočeno normalno sprejemanje štirih TV programov.
Rudi Gruden

Planirana, zbrana in porabljena sredstva iz samoprispevka
Sredstva po programu samoprispevka za financiranje in sofinanciranje gradnje komunalnih objektov in objektov družbenega standarda v občini Kočevje so se v občini Kočevje zbirala od 1. junija 1979 do 30. junija 1981 v višini 1 %, v času od 1. julija 1981 do 31. maja 1984 pa v višini 2 %, in sicer od neto osebnih dohodkov, od pokojnin, od čistega dohodka zasebnih gospodarskih dejavnosti in samostojnih poklicev ter od davkov iz katastrskega dohodka od kmetijskih površin. Predvideno je bilo, da se bo s samoprispevkom zbralo skupaj 68.000.000,00 din, in sicer:

-	za izgradnjo Zdravstvenega doma (III. trakt)
10.000.000,00 din
-	za izgradnjo doma ostarelih občanov 10.000.000,00 din
-	za sofinanciranje izgradnje komunalnih objektov in objektov družbenega standarda
v krajevnih skupnostih	48.000.000,00 din
Ob polletju 1982 je bila izvedena valorizacija še neizkoriščenih sredstev iz samoprispevka. Glede na to valorizacijo je bilo ugotovljeno, da se bo do konca obdobja zbralo znatno več sredstev.
Koliko sredstev je bilo zbranih, kje in zakaj so bila porabljena in kaj je bilo zgrajeno, je zajeto v strjeno podanih informacijah za posamezno krajevno skupnost in s tem tudi za celotno območje naše občine.
Zbrana sredstva iz samoprispevka so bila oplemenitena z ostalimi finančnimi sredstvi, z delom občanov ter soudeležbo delovnih organizacij (z delom in finančnimi sredstvi).
S tem načinom združevanja sredstev in dela smo si v preteklem obdobju zagotovili boljše pogoje življenja in ustvarili izhodišča hitrejšega razvoja.


KS Draga
KS DRAGA je z dobro organiziranostjo in stalno pripravljenostjo krajanov, da ustvarjalno sodelujejo v izboljšanju
ureditev ceste Zajčje polje-Črni potok	1,000.000,00 din
vodovod v KO Mozelj	1,000.000,00 din
ureditev in razširitev postajališča v Dolgi vasi 500.000,00 din ureditev prostorov KS	1,000.000,00 din
za ostale kom. ureditve in družbene potrebe 1,500.000,00 din
življenjskih pogojev, v preteklem obdobju dosegla resnično dobre rezultate, ki so nad planskimi izhodišči.
Skupaj:
5,000.000,00 din
KS DRAGA je po programu samoprispevka planirala sredstva v znesku 3,500.000,00 din porabiti takole:
~	gradnja zdravstvene postaje	200.000,00	din
-	izgradnja ceste Stari kot	1,500.000,00	din
-	rezervoar v Podpreski	300.000,00	din
~	popravilo poti v Črnem potoku	500.000,00	din
-	vodovod Lazeč	800.000,00	din
-	TV pretvornik	200.000,00	din
Sredstva, ki so bila porabljena v letih 1979-1984 v tej KS:
1979 ureditev ceste Črni potok-Livold	1,000.000,00	din
1981 parkirni prostor pri pokopališču	200.000,00	din
-	1982 mrliška vežica	1,250.000,00	din
-	1983 del ceste do Brunarice-asfaltiranje	450.000,00	din
•	1984 za vodovod Mozelj	4,470.000,00	din
Skupaj porabljeno iz samoprispevka:
7,370.000,00 din
Skupaj:
3,500.000,00 din
Sredstva, ki so bila porabljena v letih 1979-
-	1979 za zdravstveno postajo Draga
1980	za cesto Stari kot
1981	za vodovod-rezervoar Podpreska
1982	za gradnjo mostu v Črnem potoku
-	1982 za cesto Novi kot
■ 1983 za vodovod Lazeč in pretvornik
-1983 v tej KS:
228.635,80 din
1.500.000.	00 din 376.027,05 din 493.972,75 din
1.000.	000.00 din 820.600,00 din
Skupaj porabljeno iz samoprispevka:
4,418.635,60 din
S sredstvi iz samoprispevka je bila pred leti urejena oz. asfaltirana tudi cesta od Črnega potoka do priključka na glavno cesto v Livoldu.
Vrednost opravljenega prostovoljnega dela znaša 528.000,00 din.
Zgrajeni objekti in naprave: asfaltiranje ceste od Črnega potoka do priključka na glavno cesto v Livoldu, parkirni prostor pri pokopališču v Dolgi vasi, pločnik ter avtobusno obračališče v Livoldu.
Nedokončani objekti: vodovod v Mozlju, mrliška vežica v Dolgi vasi, obračališče za delavski avtobus in ureditev bankin na cesti v Črnem potoku, gasilski dom v Livoldu ter kanalizacije in del pločnika od trgovine do šole.
V KS Kočevska Reka so s sredstvi iz samoprispevka zgradili vodovod, pri katerem manjka še zajetje in rezervoar. Pri izvedbi del so sodelovali krajani s prostovoljnim delom ter mladinska brigada Kočevje in vojaki kasarne Mirko Bračič iz Ribnice. Znatna finančna sredstva je prispevalo tudi Posestvo Snežnik Kočevska Reka. S sredstvi iz novega samoprispevka pa nameravajo posodobiti ceste skozi naselja ter zgraditi otroški vrtec v Kočevski Reki in čistilno napravo.
zanemarjeno tudi delo na naselij ter zadovoljevanja potreb področju urejanja posameznih po boljših življenjskih pogojih.
KS KOČEVSKA REKA je sredstva iz samoprispevka v znesku 3,000.000,00 din planirala za:
-	ureditev ambulante	500.000,00 din
-	za komunalno ureditev v KS	500.000,00 din
-	za vodovod Mošenik-Štalcerji	2,000.000,00 din
Novi lazi (9 km)
Skupaj:
3,000.000,00 din
Porabljeno je bilo 4,251.000,00 din iz samoprispevka za izvedbo vodovoda pri katerem manjka še zajetje in rezervoar. Predračunska vrednost za vodovod po projektu Hydroinženiring Ljubljana znaša 28,000.000,00 din.
Vrednost do sedaj opravljenih del je 20,000.000,00 din. Pri izvedbi so sodelovali: mladinska brigada Kočevje, vojaki kasarne Mirka Bračiča iz Ribnice in krajani s prostovoljnim delom ter sofinanciranjem Posestva Snežnik Kočevska Reka, ki je bil tudi izvajalec. Montažna dela pa je opravil Kovinar Kočevje.
Zdravstvena postaja v Dragi
V	času zbiranja sredstev iz naslova samoprispevka je bilo opravljenih v tej KS 1767 ur prostovoljnega dela krajanov v vrednosti 353.400,00 din.
Zgrajeni objekti: Zdravstvena postaja Draga, HE-mala Črni potok pri Čabru, cesta Velika Reber-Podplanina v dolžini 1300 m, rekonstrukcija ceste Lazeč—Stari kot—Novi kot v dolžini 6 km do meje v Prezidu, rezervoar za vodo v Podpreski v velikosti 140 m3 vode.
Nedokončana pa je ostala izgradnja TV pretvornika.
V	letu 1983 je bilo izkoriščenih še 820.000,00 din za nabavo elektromotorja in postavitev provizorija. S tem so bila sredstva za KS Draga izkoriščena.
Soudeležba dodatnih sredstev je bila dana od:
-	TOZD Gozdarstvo Draga	3,714.6,73,10 din
-	ostali TOZD SOZD GK in Snežnik	1,964.645,10 din
-	SIS za kom. in cest. dejav. Kočevje	898.233,65 din
-	OVS Ljubljanica-Sava Ljubljana	898.233,65 din
-	DES Elektro Ljubljana	40.000,00 din
Dodatna finančna sredstva so prispevali:
TOZD Gozdarstvo Rog	15.000,00	din
Osnovna šola	15.000,00	din
•	SOZD GK-Gramiz (v vrednosti)	500.000,00	din
Skupaj:
530.000,00 din.
KS Kočevje-mesto
Krajani so prispevali s prostovoljnim delom ali sredstvi: pri obnovi vodovodnega omrežja v Mozlju	64.000,00 din
pri ureditvi parkirnega prostora pri pokopališču v Dolgi vasi pri asfaltiranju ceste od Črnega potoka do priključka na glavno cesto v Livoldu	458.420,00 din
- pri gradnji gasilskega doma v Livoldu.
Skupaj organizacije:	7,515.785,50 din
Prispevek krajanov s prostovoljnim delom Prispevek krajanov v lesu	353.400,00 din 512.000,00 din
865.400,00 din	
Za področje knyevne skupnosti Kočevje-mesto je značilno, da je bilo v preteklem obdobju napravljenega ogromno in da so občani razen samoprispevka prispevali finančna sredstva, ki so bila namensko porabljena pri opravljenih delih, ki so imela obeležje interesov določenih ožjih predelov mesta.
Pri izvajanju programskih nalog KS Kočevje-mesto, zlasti pri izgradnji celotne infrastrukture mesta, so bile zainteresi-
rane vse delovne organizacije.
Rezultati opravljenih nalog v preteklem obdobju so, da je Kočevje postopno dobilo izgled mesta z bolj ali manj urejenimi pogoji življenja in danimi možnostmi za nadaljnji razvoj.
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, pa so odigrala pomembno vlogo pri oblikovanju enotnega mišljenja in skupne zainteresiranosti ustvarjanja pogojev za boljše življenje danes in jutri.
KS KOČEVJE - MESTO je po programu samoprispevka planirala porabiti sredstva v znesku 10,000.000,00 din takole:
-	za ureditev pokopališča (bet. ograja) in sofinanciranje ceste do
pokopališča	6,000.000,00 din
—	sofinanciranje objektov otroškega varstva 4,000.000,00 din
Skupaj:
10,000.000,00 din.
Pri izvajanju del se je pojavljala problematika predvsem v tem, da Pokopališče z mrliško vežico v Dolgi vasi, ki sojo zgradili s sredstvi iz so se v teku zbiranja sredstev močno podražile gradbene storitve in samoprispevka ter v veliki meri s prostovoljnim delom krajanov material. Zato se tudi ni pričelo z izgradnjo vodovoda Lazeč; namenjena sredstva namreč ne bi zadostovala za izvedbo del. Ta sredstva so porabili pri izgradnji ceste Lazeč-Stari kot-Novi kot.
KS Ivan Omerza
Krajani v tej KS so si enotni, da je tak način zbiranja nujen za razvoj posameznih KS. Največ problemov, s katerimi so se srečevali ob izvajanju del, pa so bili: visoke podražitve v gradbeni in komunalni dejavnosti, zavlačevanje pri izvajalskih delih in zbiranju same dokumentacije, kar je delo in storitve samo še podražilo pri že tako manjkajočih sredstvih.
Opredelitve in izhodišča krajanov KS Ivan Omerza so bila konkretna tako v začetni fazi sprejemanja programskih nalog in zasnov kot tudi v celotnem pbdobju zbiranja sredstev in izvajanja zastavljenih nalog.
Dobra organizacija in pripravljenost občanov, da z dodatno zbranimi sredstvi in prispevki ter
z lastnim delom oplemenitijo finančna sredstva samoprispevka so bili pogoj za nadpovprečno dobre rezultate v preteklem obdobju.
KS IVAN OMERZA je po
programu samoprispevka planirala sredstva v znesku 5.000.000,00 din porabiti takole:
KS Kočevska Reka

Na področju krajevne skupnosti Kočevska Reka je osrednji problem vodopreskrba. Temu primerno so bile usmerjene tudi vse aktivnosti krajanov v preteklem obdobju.
Z dobro organiziranostjo in pripravljenostjo krajanov je KS uspešno realizirala zastavljene programske naloge.
Pri realizaciji osrednjih zastavljenih nalog pa ni bilo
Sprehajalna steza na pokopališče Kočevje
Nadaljevanje na 8. strani
novice
Nadaljevanje s 7. strani
Sredstva, ki so bila porabljena v letih 1980-
—	1980 postavitev ograje okoli pokopališča
—	1981 pločnik pri pokopališču
—	1982 za otroški vrtec
—	za odplačilo anuitete telov. in bazena
—	1983 za ureditev pokopališča
Skupaj:
Del sredstev po zaključnem poračunu samoprispevka pa je bil porabljen za adaptacijo mrliških vežic in ostalih objektov pokopališča.
V KS so pri izgradnji vodovoda sodelovali: mladinska delovna brigada Kočevje	2,900.000,00 din
mliličniki lasnica (2100 ur x 150,00)	315.000,00 din
JLA Ribnica (13.500 ur x 150,00)	6,525.000,00 din
sind. obč. upr. veterani MDB (400 ur x 150,00)	60.000,00 din
pionirska brigada OŠ Vas—Fara in OŠ Kočevje (1940 ur x 150,00)	291.000,00 din
mladinci med poukom predvojaške vzgoje 1960 ur x 150,00)
294.000.	00 din
mladinci KS Kostel (420 ur x 150,00)	63.000,00 din
11,242.628,85 din. - krajani KS Kostel (4800 ur x 150,00)	720.000,00 din
---------------------- Prispevek TOZD Gozdarstvo Rog in Snežnik Kočevska Reka
(miniranje in vrtanje tras ter lesa za ureditev bivanja MDA)
600.000.	00 din
-1983 v tej KS:
1.670.000.	00 din
2.500.000.	00 din
4.000.	000.00 din 1,072-628,85 din
1.500.000.	00 din 500.000,00 din
Osilnici in Selih;
— adaptiran
je most čez Čabranko za Hrib in cesta čez naselje Ribjek in Ložec.
Težave pri izvajanju del so se pokazale predvsem pri izdelavi tehnične dokumentacije, kar je bil vzrok, da prvo leto ni bilo ničesar izvedeno iz sredstev samoprispevka, v naslednjih
letih pa so se gradbene storitve že podražile.
Kljub vsem težavam pa so krajani z opravljenim delom in doseženimi rezultati več kot zadovoljni. Zavedajo se, da bodo tudi v bodoče uspešni, če bodo programi konkretno zastavljeni in če bodo akcije enotno vodene.
Skupaj:
11.769.000.00 din.
- Pri ureditvi cest so s prostovoljnim delom sodelovali tudi mladinci in krajani (800 ur x 150,00)	120.000,00 din.
Posebnih težav pri izgradnji obeh objektov ni bilo zaradi izrednega angažiranja občinskega vodstva, vodstva KS in ostalih krajanov ter pomoči že naštetih. Težave so nastopile pri uresničevanju drugega dela programa samoprispevka, to je pri izgradnji nqve šole v Fari.
Zaradi oteženih gospodarskih razmer in začasni prepovedi izgradnje tovrstnih objektov se je skupščina KS odločila, da se samoprispevek, namenjen za izgradnjo šole, porabi za sanacijo šolskih stavb, kjer bo urejeno tudi varstvo otrok, del sredstev pa se nameni za sofinanci- Skupaj: ranje večnamenske stavbe. Dela so bila končana v septembru 1983.
KS Poljanska dolina
KS POLJANSKA DOLINA OB KOLPI - PREDGRAD je namenila sredstva samoprispevka v znesku 5.000.000,00 din porabiti za:
-	posodobitev ceste Brezovica-Predgrad
-	sofinanciranje komunalnih del
4.000.	000.00 din
1.000.	000.00 din
5,000.000,00 din
KS Osilnica
Stavba obnovljene in razširjene enote Čebelica na Ljubljanski cesti v Kočevju
KS Kostel
Krajevna skupnost Kostel je	organizacij in ostalih.	Široko
pri sprejetju planskih nalog	zasnovana aktivnost in	izvršene
porabe sredstev samoprispevka	predpriprave so dale temu pridela močan poudarek zlasti	merne nadpovprečno	dobre
sodelovanju krajanov, delovnih	rezultate.
1
•ni
■ M
Krajevna skupnost Osilnica se
ni zadovoljila samo z osnovnim programom, ki naj bi bil financiran iz naslova samoprispevka, temveč je poskrbela za razširitev programov in istočasno za zagotovitev dodatnih virov finančnih sredstev. Vztrajnost, marljivost in zagnanost so zagotovile kvalitetni premik v izboljšanju vseh vidikov življenja krajanov. Odprto pa je ostalo vprašanje posodobitve ceste in boljša povezanost z ostalimi kraji.
KS OSILNICA je namenila sredstva samoprispevka v znesku 3,000.000,00 din porabiti za:
Skupaj:
4,500.000,00 din.
—	izgradnjo objekta otroškega varstva,
—	komunalno urejanje in za
—	telesnokulturne objekte.
Iz sredstev samoprispevka je bilo, v letu 1981 porabljenih 3,253.560,00 din. Poleg teh sredstev je KS najela za izvedbo del še kredite pri LB v znesku 2,000.000,00 din in zbrala tudi druge vire sredstev.
V letu 1983 je izkoristila še znesek 666.351,00 din za posodobitev ceste Papeži-Žurge.
Poleg ostalih virov sredstev so krajani opravili ca 9500 delovnih ur prostovoljnega dela v vrednosti 1.425.000,00 din.
S sanacijo šolskih prostorov so tudi v Fari pridobili ustrezne prostore za potrebe varstva otrok
KS KOSTEL je planirala sredstva iž samoprispevka v znesku 4,500.000,00 din porabiti za:
—	sofinanciranje izgradnje nove osnovne šole z otroškim varstvom	J	3,000.000,00 din
—	gradnja vodovoda Banja loka—Nova sela—Brigali KosJtel	1,500.000,00 din
—	Ostalo delo po programu KS
Sredstva, ki so bila porabljena v letih 1981—1983 v tej KS:
-	1981 za vodovod Delač—Kostel—Banja loka—Nova sela—Briga--Maverc. Sp. Kostel z odcepi do vasi ca 12 km 800.000,00 din
-	1982 posodobitev cest: magistralna cesta Kočevje-Brod na
Kolpi, Tišempolj v dolžini 1000 m in Potok-Štajer v dolžini ca 2200 m	700.000,00	din
-	1982 večnamenska stavba v KS (prostori KS,
gasilskega društva	in	dveh	stanovanj)	1,000.000,00	din
-	1983 sanacija šolskih prostorov za potrebe varstva
otrok	1,019.460,00	din
-	sofinanciranje	večnamenske	stavbe	v Vasi___3,921.000,00 din
Skupaj:	7,440.460,00 din.
V času zbiranja sredstev samoprispevka so bili na območju KS Osilnica zgrajeni iz drugih virov financiranja še tile objekti:
—	vodovodi:
17 km cevovodov, 10 rezervoarjev in zajetij (vse vasi imajo vodovod);
—	ceste:
v makadamski izvedbi so bile posodobljene vaške poti, tako da je po vseh vaseh možen dostop z avtom, asfaltirana pa je bila tudi cesta Papeži-Žurge;
—	PTT
omrežje je zgrajeno v vseh vaseh
Predgrad - sedež KS Poljanska dolina
V preteklem obdobju je bila s sredstvi iz samoprispevka zgrajena tudi cesta od Brezovice do Starega trga ob Kolpi, kar je te kraje vsaj malo približalo ostalemu svetu
Porabljenih je bilo 6,000.000 din iz samoprispevka za asfaltiranje in posodobitev ceste Brezovica—Predgrad, asfaltirano je, 2 km ceste skozi vasi Predgrad in Jelenja vas ter razširjen ovinek na Brezovici. Dolžina-navedene ceste, ki pripada naši občini, je cca 4 km. Vzrok za nerealiziran
program samoprispevka so visoke podražitve, ki so nastopile iz različnih vzrokov.
V letu 1984 pa je KS Poljanska dolina izkoristila še 1,100.000,00 din za vodovod v naselju Paka (skupaj iz samoprispevka 7,100.000,00 din).
Poleg sredstev iz samoprispevka so sredstva prispevali še:
-	krajani v znesku	30.000,00
—	dodatna sredstva KS	250.000,00 din.
KS in v vasi sosednje hrvaške v dolžini Ca 24 km;
—	zgrajen
je RTV pretvornik za I. ljubljanski program;
—	adaptirana
je poslovno-stanovanjska stavba v Osilnici, v kateri je pošta z avtomatsko telefonsko centralo, trgovina s skladišči, šola. večnamenska dvorana in štiri stanovanja ter krajevni urad;
—	zgrajeni
so trije transformatorji in čistilna naprava;
—	rešen
je problem hudourniških voda v
SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje pa je po programu svoje redne dejavnosti opravil vse naloge, ki so bile plansko opredeljene za področje Poljanske doline.
Prostovoljno delo je bilo opravljeno spomladi 1983, predvsem pri popravilu vaških poti in podobno. Ker program ni
bil v celoti realiziran, planirajo v KS Poljanska dolina ob Kolpi z novim samoprispevkom dokončati cesto Brezovica-Stari trg, za katero je projekt že v izdelavi (4 km), posodobiti cesto Pred-grad-Dol (3,5 km), rekonstruirati cesto Čeplje, Vimolj, Kralji in urediti naselje Predgrad (ca 500 m).
KS Rudnik — Šalka vas
Krajevna skupnost Rudnik-—Šalka vas se v bistvu srečuje s povsem enakimi problemi kot Kočevje, s tem da ima še niz dodatnih problemov, ki so povezani z obsežnostjo in razpršenostjo naselij, v katerih pa v glavnem ni niti osnovnih dobrin normalnih pogojev življenja (voda, kanalizacija, cestna povezava, avtobusne povezave, telefon i.t.d.).
Zavedajoč se odprtosti problemov in aktivnega sodelovanja krajanov je vodstvo KS s polno mero odgovornosti kreiralo vse akcije in programe z enim samim ciljem - čimpreje odpraviti najbolj akutne zadeve iz dnevnega reda.
Glede na zastavljene programe in vsestransko aktivnost so bila sredstva preteklega
Nadaljevanje na 9. strani

S sredstvi iz samoprispevka, prispevki delovnih organizacij, krediti ter prostovoljnim delom so v KS Osilnica zgradili več km vodovodnega omrežja ter rezervoarje in zajetja, tako da imajo sedaj vse vasi na tem področju vodo. Posodobili so vaške ceste, zgradili RTV pretvornik in napeljali telefon v vse vasi.
— Adaptirali so tudi poslovno-stanovanjsko stavbo v Osilnici, v kateri čnamenska stavba v Vasi, kjer so prostori KS Kostel, gasilskega je pošta z avtomatsko telefonsko centralo, trgovina, šola, krajevni »štva in stanovanja	urad in dvorana.


$alka y«js
Za dela na komunalnih napravah na Rudniku in v Šalki vasi je bila poleg sredstev iz samoprispevka dana tudi finančna pomoč od območne vodne skupnosti Ljubljanica — Sava
Nadaljevanje z 8. strani
samoprispevka enkratna vzpodbuda in osnova, da so pri realiza-ciji programskih nalog bila akti-
virana tudi sredstva iz vrste drugih naslovov in niza dodatnih prispevkov samih občanov.
KS RUDNIK ŠALKA VAS je namenila sredstva samoprispevka v znesku 5,000.000,00 din porabiti za:
-	obnovo cest, ulic in poti	1,470.000,00 din
-	za ureditev kanalizacije,
pokopališč, vodovodov in domov	3,434.000,00 din
-	za javno razsvetljavo	96.000,00 din
Skupaj:
5.000.000,00 din.
KS Stara cerkev
Krajevna skupnost Stara cerkev je realizirala v celoti osnovni program, ki je bil programsko vezan na sredstva samoprispevka. Pri tem je pomembno to, da so se sredstva samoprispevka povečala z dodatnimi viri drugih sredstev kot tudi z dodatnimi prispevki krajanov izven rednega samoprispevka.
Dobra povezava vseh zainteresiranih in organizacijsko usklajeno delo je dalo v zaključni fazi boljše rezultate in
Novo naselje na Gričku v Željnah.
KS Rudnik — Šalka vas je v preteklosti urejala tudi gradbene okoliše, za katere so zbirali sredstva graditelji sami.
večji obseg opravljenih del kot so jih določala planska izhodišča.
Pri izvajanju del pa je bilo pomembno, da so z deli pravočasno pričeli in jih končali v najkrajšem možnem času, da pa je bilo to mogoče, je KS najemala tudi kredite.
Z dobro organiziranostjo in časovno kratko realizacijo so se tako izognili inflacijskim pritiskom.
KS Struge
Krajevna skupnost Struge je v
svojih programskih izhodiščih zajela najbolj pereče zadeve. Program je nameravala realizirati na osnovi samoprispevka.
Že pri sprejetju programov pa je bilo jasno, da bodo potrebni veliki napori, za realizacijo programa.
Zavedajoč se, da sredstva samoprispevka ne bodo zadoščala, so krajani poskrbeli za združevanje vseh možnih
finančnih sredstev ob sočasni delovni zagnanosti z udarniškim delom za izgradnjo objektov iz naslova programa KS.
Skupni napori in konkretno opredeljene želje so dale dobre rezultate v zadovoljstvo vseh.
V svojih hotenjih pa si krajani želijo še nadaljnje izboljšanje življenjskih pogojev in odprtosti ter dobre cestne povezave z ostalimi središči.
KS STRUGE je namenila sredstva samoprispevka v znesku 4,000.000,00 din porabiti za:
-	kulturni dom z večnamenskimi
prostori	2,700.000,00	din
-	rekonstrukcijo ceste
Polom—Prevole	1.200.000,00	din
-	ureditev kanalizacije v
vasi Potiskovec	100.000,00	din
Skupaj:
4,000.000,00 din.
Sredstva, ki so bila porabljena v letih 1980-
v letu 1980 za cesto v Cvišlerjih v letu 1981 za vodovod Koprivnik v letu 1981 za kanalizacijo v Koprivniku v letu 1982 za vodovod v Koprivniku v letu 1983 za ureditev Rozmanove c. v makadamski izvedbi
1983 v tej KS:
700.000.	00 din
2.500.000.	00 din
600.000.	00 din
2.000.	000.00 din
300.000.	00 din
Skupaj:
6,100.000,00 din.
Za obnovo ceste v vasi Cvišlerji se je iz samoprispevka namenilo 700.000,00 din. Skupni stroški so znašali 894.227,50. Razliko so pokrili:
~ občani vasi Cvišlerji
-	SOZD GK za dobavo in prevoz peska Stroški vodovoda v Koprivniku so znašali
Sredstva so bila zbrana iz naslednjih virov:
-	TOZD Govedoreja ~ samoprispevek občanov ~ dodatni samoprispevek občanov ~ OVS Ljubljanica-Sava
Prispevek Sam. stan. skup. občine Kočevje ~ Osnovna šola Kočevje ~ TOZD Gozdarstvo Rog ~ kredit Zavarovalnice Triglav
-	prostovoljno delo JLA (zemeljska dela) v vrednosti
40.000,00 din 154.227,50 din.
17.172.969,85 din.
400.000.	00 din
5.100.000.	00 din 174.500,00 din
3.700.000.	00 din
119.000.	00 din 4.000,00 din
476.780,45 din
1.800.000.	00 din
5,498.698,40 din.
za komunalno urejanje novega naselja Griček v Željnah za urejanje komunalnih del v Cvišlerjih
za urejanje komunal, naprav in vodovoda za Rudarskim domom
Skupaj:
KS Stara cerkev je v celoti realizirala program, ki je bil vezan na samoprispevek. K temu je prispevala dobra organizacija dela ter pravočasna izvedba vseh zastavljenih nalog.
V tem času je bil zgrajen tudi nov vrtec v Stari cerkvi.
KS STARA CERKEV je namenila znesku 5,000.000,00 porabiti za:
—	izgradnjo vodovoda
—	asfaltiranje cest
—	vodovod v naseljih KS
—	otroško varstvo
—	preostala kom. dela v KS
Pri gradnji vodovoda v Koprivniku je bilo potrebno izkopati 1480 m jarka za cevovod, izkop jarka za zbiralnik in zajetje (drenažo) v dolžini 190 m. Zgrajena sta dva rezervoarja po 300 m3. To pomeni, da je na zalogi 600 m3 vode za potrebe v sušnem obdobju, kar zadostuje pri sedanji porabi do 25 dni.
KS je urejala tudi gradbene okoliše, za katere so zbirali sredstva graditelji sami. Tako je bilo zbranih in porabljenih sredstev:
—	70 l/r\«viiinnln/\	n/Mrnnn
2,984.669,35 din.
sredstva samoprispevka v
2,000.000,00 din 2,000.000,00 din
200.000.	00 din
300.000.	00 din
500.000.	00 din
Skupaj program:
5,000.000,00 din.
Sredstva, ki so bila porabljena za asfaltiranje vasi:
Ložine z utrjevanjem Koblraji z utrjevanjem utrjevanje ceste Gorenje izgradnja avtobusnih postajališč (2x)
Breg—Nove Ložine—Nove Ložine in Srednje Ložine ureditev ceste oz. asfaltiranje Stara cerkev-Gorenje
1.600.000.	00 din
1.700.000.	00 din
1.300.000.	00 din
250.000,00 din
1,726.000,00 din 513.760,00 din
Skupaj:
7.089.760,00 din.
2,012.939,35 din 381.730,00 din 591.000,00 din
Za vodovod v Koprivniku je bilo porabljenih 5,100.000,00 din, kar v začetni fazi ni bilo predvideno. Cene gradbenih strojev so se znatno zvišale. Niso pa bili najeti še krediti in tudi sredstev iz samoprispevka se je po sprejetju sklepov na organih KS o spremembi namembnosti oz. porabe porabilo več kot je bilo planirano s programom samoprispevka.
Finančna pomoč je bila dana od OVS Ljubljanica—Sava za delo na komunalnih napravah, predvsem kanalizacije na Rudniku in v Šalki vasi.
Opravljeno pa je bilo okoli 600 ur prostovoljnega dela. Udeležba pri izvajanju del je bila dana:
— pri asfaltiranju vasi Koblarji s strani SOZD GK pri asfaltiranju vasi Breg z utrjevanjem bankin - SOZD GK pri asfaltiranju vasi Ložine TOZD Gozdarstvo Pugled pri utrjevanju ceste G. Gorenje in pri izgradnji avtobusnih postajališč — Cestno podjetje
Skupaj:
610.000,00 din.
Najeti so bili tudi krediti in drugi viri sredstev za izvedbo del po programu samoprispevka, tako da je dokončan vrtec v Stari cerkvi in gradnji vodovoda v Koprivniku je bilo potrebno izkopati 1480 m tudi vodovod Stari log - Smuka, jarka za cevovod ter izkop jarka za zbiralnik in zajetje v dolžini 190 Z združenimi sredstvi in sredstvi, ki so jih dodatno prispevali kra-Z izgradnjo dveh rezervoarjev pa je tu na zalogi tudi 600 m3 vode jani KS Stara cerkev, je bil urejen tudi kompleks pokopališča z vsemi *a sušno obdobje.	novo zgrajenimi potrebnimi objekti.
Zdravstveni dom v Strugah
Sredstva so koristili za:
-	kanalizacijo v vasi Potiskovec v višini
620.000.	00 din iz samoprispevka in
150.000.	00 din iz drugih skladov KS Struge.
Opravljenih je bilo tudi 1777 delovnih ur krajanov.
Vrednost opravljene investicije je 1,800.000,00 din:
-	cesta Polom-Žvirče v višini
1.000.	000.00 din iz samoprispevka,
100.000.	00 din od SIS za kom. in cest. dejav.,
200.000.	00 din iz drugih skladov KS ter
400.000.	00 din od SO Novo mesto.
Krajani so opravili tudi 5107 ur prostovoljnega dela. Predračunska vrednost ceste je bila 8,000.000,00 din.
Ostala sredstva iz samoprispevka so bila namenjena za večnamenski objekt v Strugah. Iz samoprispevka je bilo že izkoriščenih za ta namen 3,850.000,00 din (skupaj izkoriščeno 5,500.000,00 din).
KAKO SO BILA PORABLJENA OSTALA SREDSTVA SAMOPRISPEVKA
Ostala finančna sredstva samoprispevka so bila namensko porabljena za pripravljalna dela gradnje doma ostarelih občanov
in tretjega trakta Zdravstvenega doma v Kočevju.
Iz sredstev samoprispevka je bilo v ta namen po programu namenjeno po din 10.000.000,00.
Za priprave in začetek izgradnje doma starejših občanov je bilo iz
roHUllllmUv.'.v. J L W TwSSsskwS:	■P V/	■ “	gjšSSsgpr*?*1? St.*»3ss§sgjSg
Novi vrtec v Stari cerkvi je velika pridobitev za to KS
Za pokritje opravljenih del je bilo tako iz naslova samoprispevka porabljenih 5.410.000,00 din.
Ostala sredsta pa so bila zbrana iz ostalih naslovov.
Tako so krajani te KS prispevali naslednja dodatna sredstva: Koblarji	160.000,00	din
Breg	90.000,00	din
Ložine____________________________________________________ 106.000,00	din
Skupaj:	■	356.000,00 din.
samoprispevka koriščeno:
-	elektrosoglasje
-	plačilo kupnine za zemljišče
-	investicijska pogodba
-	5 % davek na storitve pri investic. pogod.
-	prispevek oz. soglasje za vodo
-	1,5 % komunalnega prispevka
-	sredstva za izgradnjo
-	komunalno opremljanje zemljišča
-	druga soglasja in dokumentacija
j27.627,00 din
28.981.00	din 268.000,00 din
96.369,70 din
25.105.00	din
2.220.000.	00 din 11,633.630,30 din
1.000.	000.00 din
1.960.000.	00 din
1.000.	000.00 din
Skupaj:
18,559.713,00 din.
50.000.	00 din
20.000.	00 din 420.000,00 din
150.000,00 din
Sovlagatelji so:
-	stanovanjski sklad SPIZ — enota Kočevje
-	samoupravna stanovanjska skupnost
-	krajevni samoprispevek
-	stanovanjski sklad SPIZ — enota Ribnica.
Za gradnjo III. trakta Zdravstvenega doma v Kočevju je bilo iz sredstev samoprispevka rezervirano 10,000.000,00 din sredstev.
Iz samoprispevka je bilo koriščenih za komunalno ureditev (voda, elektrika, parkirišče, toplovodno omrežje, ureditev zemljišča, kanalizacije) skupaj 8,159.943,65 din.
SIS za zdravstvo je izkoristila za III. trakt zdravstvenega doma:
-	parkirni prostor	2,564.138,50	din
-	zemljišče za III. trakt	1,050.320,00	din
-	vodovodni priključek	772.100,00	din
-	kineta III. - V.	1,619.995,00	din
-	ostala komunalna ureditev	2,153.390,15	din
Skupaj:	8,159.943,65 din.
Dom za starejše občane v Kočevju bo začel kmalu poslovati. Kapaciteta doma za oskrbovance je 1214 postelj (82 v stanovanjskem in 42 v negovalnem delu).
Sredstva za dom so poleg samoprispevka občanov prispevali še SPIZ Slovenije — enota Kočevje, Ribnica in Ljubljana, SSS občine Kočevje ter sklad za gradnjo domov za ostarele občane pri SPIZ SR Slovenije.
V Vzgojnovarstveni zavod KOČEVJE je vključenih preko 40 % vseh otrok v naši občini. Delavci tega zavoda se zavedajo zahtevnosti in pomembnosti svojega dela z najmlajšimi. Hkrati pa so ponosni na dosežke na vzgojnovarstvenem področju v zadnjih letih, zlasti po letu 1972. Danes poteka vzgojno delo z najmlajšimi v primernih prostorih, z ustrezno opremo in sodobnimi vzgojnimi pripomočki.
DOSEŽENI REZULTATI PRETEKLEGA SAMOPRISPEVKA V LETIH 1979 - 1984 NAM V CELOTI ZNANI, SO USPEH NAS VSEH.
NA OPRAVLJENO DELO SE LAHKO OZREMO S PONOSOM.
ALI PA SI ŽELIMO ŽE DOSEŽENO ŠE IZBOLJŠATI? ZA VSE, KI SO V TEJ OBČINI POGNALI KORENINE, JE SAMO ENA POT, POT NAPREDKA IN SOUSTVARJANJA NOVIH KVALITET MEDSEBOJNIH ODNOSOV IN POGOJEV ŽIVLJENJA.
NA REFERENDUMU O NOVEM SAMOPRISPEVKU JE OPREDELITEV PRAV ZATO JASNA.
Kaj menijo krajani o samoprispevku
Branko Troha iz KS Osilnica:
»V Osilnici se jc zadnja leta veliko gradilo in mislim, da bi se moralo tudi v prihodnje. Krajevna skupnost ima največ problemov s cestami. Že dolga leta se govori o tem in upam, da se bo sedaj kaj premaknilo.«
Janez Rugale iz KS Osilnica:
»O novem samoprispevku sem že slišal in mislim, da je potreben. Glasoval bom ZA. Najbolj potrebna bi bila obnova stavbe krajevne skupnosti, pa modernizacija vaških poti. Čas bi tudi že bil, da bi pričeli razmišljati o asfaltiranju ceste proti Brodu.«
Marija Klun iz KS Poljanska dolina:
»Samoprispevek je nujno potreben. Najbolj nas žuli cesta, mislim, da je že skrajni čas, da dobimo spodobno cestno povezavo s Kočevjem. Zaradi slabe ceste smo odrezani od sveta, mladi odhajajo. Poljanska dolina se zelo počasi razvija.«
Anton Oberstar iz KS Šalka
vas:
»Najbolj nas moti slaba cesta. Vodovod smo zgradili, nezadovoljni pa smo tudi z avtobusnimi zvezami, zlasti pozimi, ko otroci zaradi snega ne morejo v šolo. Na referendumu bom glasoval ZA samoprispevek.«
Frančiška Cestnik iz KS Šalka vas:
»Glasovala bom za samoprispevek, v našem kraju pa najbolj potrebujemo cesto in vodo.«
Marija Obranovič iz KS Kočevje—mesto:
»Seveda sem za to, da se za razvoj naše krajevne skupnosti in občine uvede samoprispevek.«
Marija Kramar iz KS Kočevje — mesto:
»Sem za samoprispevek. V prvi vrsti naj bi se z njim uredila vodopreskrba potem naj se urede lokalne ceste. O zdravstvenem domu govorimo, da je potreben razširitve'že dolga leta. Glasovala bom za samoprispevek, samo denar mora iti za to, za kar je namenjen.«
Cestnik Marija iz KS Šalka vas:
»Sem za samoprispevek, na Oneku pa smo najbolj potrebni dobre ceste.«
S sredstvi iz samoprispevka, ] i ki so bila oplemenitena s pri- I | spevki delovnih organizacij, s prostovoljnim delom kraja- ] ; nov in drugimi viri, smo si v $ preteklem obdobju zagotovili | ) boljše pogoje življenja ter si § ustvarili izhodišča hitrejšega li ’ razvoja v prihodnje.
Glasilo »Kočevske novice« občinske konference SZDL Kočevje ureja uredniški odbor (Uredništvo: Ljubljanska 7, 61330 Kočevje - telefon: (061) 851-061).
Izid Kočevskih novic št. III/5 so omogočili: OK SZDL Kočevje, SO Kočevje in KS v občini Kočevje.
Glasilo uredili: Komisija za pripravo gradiva za samoprispevek in uredniški odbor.
Objavljeni prispevki: Podpisani avtorji.
Foto: Marija Jelenovič in arhiv Kočevskih novic.
Izbor slik, vezni tekst in komentarji k slikam: Danilo Škulj, Vladimir Gašparac in Rudi Orel.
Naklada: 8000 izvodov.
Grafična priprava in tisk: TISKARNA Novo mesto.
Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informacije št. 421-1/72.
Samoprispevek ne plačujejo tisti, ki prejemajo socialnovarstvene pomoči, priznavalnine, invalidnine in druge prejemke po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, denarna nadomestila za telesno okvaro, dodatke za pomoč in postrežbo, pokojnine, ki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, štipendije učencev in študentov ter nagrade, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oz. na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja mate-
rialno in socialno varnost delavca, odločenega z zakonom, znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oz. od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo oz. med akontacijo OD in zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Izplačevalec OD oz. pokojnine obračunava in odteguje samoprispevek, ki se plačuje od OD iz delovnega razmerja in pokojnin, samoprispevek, ki ga plačujejo pa občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko gospodarsko ali poklicno dejavnost
oz. dosegajo dohodke iz avtorskih pravic in se obdavčujejo po dejanskem dohodku, ter od lastnikov nepremičnin (vikendov), ki nimajo stalnega bivališča v naši občini. Izplačevalec OD iz delovnega razmerja oz. pokojnine preneha obračunavati in odtegovati samoprispevek delavcu za čas, ko njegova akontacija OD ne presega zneska, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost, določenega z zakonom.
Občani, ki imajo stalno bivališče na območju, za katero je uveden samoprispevek, pa dosegajo dohodke izven območja SR Slovenije, so dolžni na zahtevo organa, ki je določen za pobiranje samoprispevka, predložiti podatke o dohodkih, od katerih se plačuje samoprispevek.
Kočevje
v
maju
u	u LO OK SZDL KOČEVJE	kočevske	• ttOVICC rrs-
		
Gradivo iz dnevnega reda 2. seje Skupščine občinske zdravstvene skupnosti Kočevje, ki bo predvidoma med 25. in 27.6.1986 v sejni sobi OZS Kočevje,
Ljubljanska cesta 25 — Kočevje
Iz vsebine sklica 3. seje zborov občinske skupščine Kočevje, ki so predvideni za
27. in 28. 6. 1986:
•	Poročilo o delu temeljnega sodišča v Ljubljani-enote v Kočevju za leto 1985 (ESA 10)
•	Poročilo od delu občinskega javnega pravobranilstva v Ljubljani za občine: Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Vrhnika — za leto 1985, s tekočo problematiko in številčnim prikazom obravnavanih zadev (ESA 10)
•	Poročilo o delu Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani za leto 1985 (ESA 10)
•	Poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja za občini Kočevje in Ribnica za leto 1985 (ESA 10)
•	Poročilo o delu občinskega sodnika za prekrške Kočevje v letu 1985 (ESA 10)
•	Odlok o odločitvi objektov oziroma posegov v prostor, ki se gradijo in izvajajo na podlagi pridobljenega urbanističnega potrdila (ESA 339)
•	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Kočevje za leto 1985
Občinska zdravstvena skupnost Kočevje
Številka: 77/1-1-ZS/ZA-86 Datum: 7. 5. 1986
Sklepni zapisnik
1.	seje skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje z dne 24. aprila 1986 ob 11. uri v sejni sobi OZS Kočevje, Ljubljanska c. 25 — Kočevje.
Sejo je začel in vodil do izvolitve novega predsednika skupščine OZS Kočevje dotedanji predsednik tov. Bruno Ciglič, zapisnik pa je pisala delavka strokovne službe tov. Nuša Štefančič.
Seja skupščine je bila sklepčna po zborih, ker je bilo od skupnih 34 delegatov zbora uporabnikov navzočih 27 delegatov, od 10 delegatov zbora izvajalcev pa 8 delegatov. Prisotnost in sklepčnost je ugotovila v svojem poročilu posebna komisija. O prisotnosti delegatov se vodi evidenca.
Dnevni red, ki ga je predlagal predsedujoči, je bil z javnim glasovanjem soglasno sprejet, dopolnjen z 12. točko dnevnega reda. Prejšnja 12. točka je bila določena za 13. točko. Pod 2. točko dnevnega reda so prisotni delegati z glasovanjem odločili, da bo na tej seji in v bodoče vse glasovanje javno, razen če bi prisotni izrecno določili tajno glasovanje k posamezni točki.
Dnevni red:
1.
Poročilo o izvolitvi delegatov v skupščino Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje:
Poročilo je bilo priloženo vabilu za 1. sejo skupščine. Razprave k poročilu ni bilo.
Sklep:
Sprejme se poročilo o izvolitvi delegatov v skupščino OZS Kočevje z dne 8. 4. 1986, kot ga je pripravila strokovna služba.
2.
Volitve verifikacijske in kandidacijske komisije ter zapisnikarja:
Na predlog predsedujočega in zaradi javnega glasovanja sta zbora skupščine soglasno sprejela naslednji
Sklep:
Imenuje se komisija za verifikacijo pooblastil delegatov, ki je obenem kandidacijska komisija za volitve, v sledeči sestavi:
1.	Predsednica komisije: Jerbič Marija, DO MELAMIN Kočevje,
2.	članica komisije: Bižal Ivanka, TOZD Zdravstveni dom Kočevje,
3.	članica komisije: Zajec Marta, skupna strokovna služba SIS.
Za zapisnikarja se določi Štefančič Nušo iz skupne strokovne službe.
1.
2.
3.
4.
5.
7.
9.
12.
Obravnava poročila o poteku in izidu volitev
Volitve verifikacijske in kandidacijske komisije ter
zapisnikarja
Poročilo o delu v preteklem mandatnem obdobju Poročilo verifikacijske komisije o sklepčnosti skupščine po zborih
Konstituiranje skupščine — izvolitev predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednikov in podpredsednikov zborov skupščine skupnosti Obravnava zapisnika 13. seje skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje z dne 12. 3. 1986 Obravnava in sprejem predloga za spremembe in dopolnitve Statuta Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje Predlog delovnega načrta Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje april—december 1986 Kandidatna lista za člane odbora za samoupravni nadzor — predlog po odločitvah v delegacijah uporabnikov in izvajalcev
Volitve organov skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje in članov drugih organov, kandidatov za člane drugih organov in delegatov za prve seje skupščin Zdravstvene skupnosti Slovenije ter Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana:
—	Koordinacijski odbor za razvpjne in druge skupne naloge,
—	koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	odbor za varstvo pravic uporabnikov,
—	članstvo v organih Zdravstvene skupnosti Slovenije,
—	članstvo v organih Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana
—	članstvo v skupnih organih skupščine Občinske skupnosti socialnega varstva Kočevje,
—	zdravstveni svet,
—	1. seja skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije,
—	1. seja skupščine Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana
Predlog sklepa o pooblastilih za podpisovanje listin in predlog sklepa o pooblastilih za razpolaganje z denarnimi sredstvi
Predlog Ugotovitvenega sklepa o sprejemu Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje 1986—1990 Vprašanja in predlogi delegatov.
3.
Poročilo o delu v preteklem mandatnem obdobju:
Poročilo je bilo ustno podano na seji. Vsebovalo je predstavitev dela in problematike v preteklem mandatnem obdobju na področju zdravstvenega varstva, predvsem v okviru občinske zdravstvene skupnosti, nekatere podatke o delu skupščine skupnosti in njenih organov ter strokovne službe, pa tudi tekoče naloge. Finančna problematika zdravstvene skupnosti, izvajalcev zdravstvenih storitev in uporabnikov je bila opisana okvirno v odvisnosti od težkih pogojev gospodarjenja, ki so se odrazili tudi na družbenih dejavnostih.
Poročilo v pisni obliki je priloga zapisniku v arhivu.
Sklep:
Kot informacija se sprejme ustno poročilo o delu v preteklem mandatnem obdobju.
4.
Poročilo verifikacijske komisije o sklepčnosti skupščine po zborih:
Verifikacijska komisija je poročala, da je skupščina sklepčna po zborih zaradi udeležbe 27 delegatov zbora uporabnikov in 8 delegatov zbora izvajalcev. Zbor uporabnikov ima 34 delegatskih mest, zbor izvajalcev pa 10 delegatskih mest.
Komisija je opozorila, da je na delegatska pooblastila potrebno vpisovati delegacijo, ki je delegirala delegata.
5.
Konstituiranje skupščine
Kandidatne liste so delegati prejeli z vabilom za sejo. O predlogu za volitve članov predsedstva skupščine je v imenu kandidacijske komisije poročala predsednica komisije. Nato sta zbora z ločenim glasovanjem sprejela.
Sklep:
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje izvolita skupno in po zborih naslednje nosilce delegatskih funkcij OZS Kočevje:
1.	Za predsednika skupščine: NOVAK JOŽE, Skupščina občine Kočevje,
2.	za podpredsednika skupščine: JERBIČ MARIJA, MELAMIN Kočevje,
3.	za predsednika zbora uporabnikov: OBERSTAR SONJA, MELAMIN Kočevje,
4.	za podpredsednika zbora uporabnikov: JERBIČ TATJANA, Skupščina občine Kočevje,
5.	za predsednika zbora izvajalcev: BIŽAL IVANKA, TOZD Zdravstveni dom Kočevje,
6.	za podpredsednika zbora izvajalcev:	ŽILEVSKI
NATAŠA, TOZD Zdravstveni dom Kočevje.
Po konstituiranju skupščine je dotedanji predsednik skupščine tov. Bruno Ciglič najprej podal svoje poročilo o preteklem mandatnem obdobju, nato pa predal predsedovanje novoizvoljenemu predsedniku skupščine tov. Jožetu Novaku, ki je po uvodnih besedah in zahvali nadaljeval z vodenjem seje skupščine od 6. točke dnevnega reda dalje.
6.
Obravnava zapisnika 13. seje skupščine OZS Kočevje z dne 12. 3. 1986:
Zapisnik so delegati prejeli z vabilom za sejo. Delegacija SOZD Gozdarstvo—Kmetijstvo Kočevje je k tej točki podala pisno pripombo, da je potrebno vprašanje zdraviliškega zdravljenja, ki je večinoma ukinjeno, ponovno obravnavati in ga vzpostaviti. Primanjkljaj v zdravstvu naj se enakomerno porazdeli.
Sklep:
Sprejme se v vednost zapisnik 13. seje skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje z dne 12. 3. 1986. Pripomba delegacije SOZD GK je umestna. Koordinacijski odbori skupščine pripravijo za naslednjo sejo skupščine predlog za vzpostavitev zdraviliškega zdravljenja za vse občane že v letu 1986.
7.
Predlog za spremembe in dopolnitve statuta OZS Kočevje:
Na podlagi gradiva, razprave in poročila sta zbora soglasno sprejela naslednji
Sklep:
Sprejme se Sklep o spremembah in dopolnitvah statuta Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje kot je predlog z dne 8. 4. 1986 s tem, da se v IV. poglavju popravijo prepisne napake v besedilu tako,
—	da je zdravstveni svet »občinski« posvetovalni organ namesto »medobčinski«,
—	da se v tretjem odstavku besedila spremembe vstavi izpuščena besedica »mnenje«.
8.
Delovni načrt OZS Kočevje za obdobje april—december 1986:
Na podlagi poročila, gradiva, razprave in pripombe delegacije SOZD GK je skupščina sprejela naslednji Sklep:
-	Skupščina ugotavlja, da je delovni načrt obsežen in je vprašanje, če se bo lahko izvedel. Predsedstvo skupščine bo izbiralo gradivo in določilo njegovo vsebino, obseg ter način objave.
-	Sprejme se delovni načrt Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje april-december 1986 kot je predlog in z dopolnitvijo v II. poglavju delovnega načrta, da se bodo gradiva objavila tudi v »Kočevskih novicah«. 9
9.
Volitve članov Odbora za samoupravni nadzor OZS Kočevje:
Predlog za izvolitev odbora za samoupravni nadzor so člani delegacij in njihove delovne sredine obravnavali obenem z gradivom za sejo skupščine in so se z njim strinjali.
Sklep:
Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti ugotavlja, da so bili po predlogih in obravnavah v delegacijah za samoupravne interesne skupnosti, v združenem delu in krajevnih skupnostih izvoljeni v odbor za samoupravni nadzor Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje naslednji delegati:
L Vesel Franc, delegacija SLOVENIJALES LIK Kočevje,
2.	Kožuh Nevenka, delegacija DO TRIKON Kočevje,
3.	Orel Marjeta, delegacija Krajevne skupnosti Kočevje —mesto,
4.	Prelesnik Anton, delegacija SOZD GK, GG Kočevje,
5.	Car Franc, delegacija DO AVTO Kočevje,
6.	Devjak Nikolaja, delegacija Krajevne skupnosti Kočevje—mesto
7.	Cilenšek Miran, delegacija Krajevne skuposti Stara Cerkev,
8.	Kaluža Bratislava, delegacija Krajevne skupnosti Livold,
9.	Uran Hilda, delegacija Krajevne skupnosti Kočevje -mesto
O izvolitvi se izda ugotovitveni sklep in pridobi soglasje OJ>č. konf. SZDL Kočevje.
10.
Volitve organov skupščine OZS Kočevje in članov drugih organov:
Na predlog kandidacijske komisije in na podlagi pisnega gradiva ter pripomb delegacije MELAMIN Kočevje in Posestva SNEŽNIK Kočevska Reka je skupščina soglasno sprejela naslednje
Sklepe:
Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje izvoli v organe skupščine OZS Kočevje in druge organe naslednje delegate:
I.	Koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge:
1.	Predsednik (uporabnik) - Rovan Zofija, DO Lekarna Kočevje,
2.	podpredsednik ( uporabnik) — Mohar Pavla, SGP »Zidar« GS Kočevje.
3.	član — uporabnik — Lampe Konrad, Posestvo »Snežnik« Kočevska Reka,
4.	član - uporabnik - Jerbič Marija, MELAMIN Kočevje,
5.	član - uporabnik - Špoler Alojz, ITAS Kočevje,
6.	član — izvajalec — Petek Marija, TOZD ZD Kočevje,
7.	'član — izvajalec — Hartman Jožica, TOZD ZD Kočevje,
8.	član - izvajalec - Arko Ana, Obč. organizacija RK Kočevje,
9.	član — izvajalec — Bižal Ivanka, TOZD ZD Kočevje.
II.	Koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela:
1.	Predsednik - uporabnik - Oberstar Sonja, MELAMIN Kočevje,
2.	podpredsednik — uporabnik — Jerbič Tatjana, Skupščina občine Kočevje,
3.	član — uporabnik - Kalan Marija, SOZD GK-DSSS Kočevje,
4.	član - uporabnik - Novak Igor, Skupščina občine Kočevje,
5.	član - uporabnik - Artač Peter, LB Kočevje,
6.	član - izvajalec - Hočevar Erna, TOZD ZD Kočevje,
7.	član - izvajalec - Vezmar Borivoj, TOZD ZD Kočevje,
8.	član - izvajalec - Črček Lucija, TOZD ZD Kočevje,
9.	član - izvajalec - Žilevski Nataša, TOZD ZD Kočevje.
III.	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
1.	Predsednik odbora (uporabnik) - Novak Jože, predsednik skupščine,
2.	podpredsednik odbora (izvajalec) - Bižal Ivanka, predsednica zbora izvajalcev.
3.	član (uporabnik) — Oberstar Sonja, predsednica zbora uporabnikov,
4.	član (uporabnik) - Rovan Zofija, predsednica koordi-nac. odbora za razvojne naloge,
5.	član (izvajalec) - Žilevski Nataša, podpredsednica zbora izvajalcev,
6.	član (izvajalec) — Arko Ana, članica koordinacijskega odbora za razvojne naloge
IV.	Odbor za varstvo pravic uporabnikov:
1.	Predsednik (uporabnik) — Jerbič Marija, MELAMIN Kočevje,
2.	podpredsednik (uporabnik) — Mohar Pavla, SGP »Zidar« GS Kočevje,
3.	član - uporabnik — Novak Jože, Skupščina občine Kočevje,
4.	član — uporabnik - Rovan Zofija, DO Lekarna Kočevje,
5.	član — uporabnik — Oberstar Sonja, MELAMIN Kočevje,
6.	član — uporabnik — Jerbič Tatjana, Skupščina občine Kočevje,
7.	član — uporabnik — Kalan Marija, SOZD GK DSSS Kočevje,
8.	član — uporabnik — Novak Igor, Skupščina občine Kočevje
9.	član — izvajalec — Bižal Ivanka ZD Kočevje
10.	član — izvajalec — Žilevski Nataša, ZD Kočevje
11.	član - izvajalec - Arko Ana, upokojenka,
12.	član — izvajalec — Hartman Jožica, ZD Kočevje
13.	član — izvajalec — Petek Marija, ZD Kočevje
14.	član - izvajalec - Črček Lucija, ZD Kočevje
15.	član — izvajalec - Vezmar Borivoj, ZD Kočevje,
16.	član — izvajalec — Hočevar Erna, ZD Kočevje.
V.	Članstvo v organih zdravstvene skupnosti Slovenije L Jerbič Marija, MELAMIN Kočevje
VI.	Članstvo v organih medobčinske zdravstvene skupnosti L Novak Jože, Skupščina občine Kočevje
VII.	Članstvo v skupnih organih skupščine socialnega varstva občine
1.	Rovan Zofija, zaposlena v DO Lekarna Kočevje, za članico koordinacijskega odbora za vprašanja socialne varnosti borcev,
2.	Mohar Pavla, zaposlena pri SGP »Zidar« GS Kočevje, za članico komisije za vprašanja socialne varnosti invalidov
VIII.	Imenovanje predsednika in članov zdravstvenega sveta
1.	Za predsednico — Žilevski Nataša, ZD Kočevje, članica delegacije izvajalcev in strokovna sodelavka,
2.	za člana - Rupnik Franc, ZD Kočevje, strokovni sodelavec,
3.	za člana - Žagar Andrej, ZD Kočevje, strokovni sodelavec.
IX.	1. seja skupščine zdravstvene skupnosti Slovenije
1.	Oberstar Sonja, delegat uporabnikov, MELAMIN Kočevje,
2.	Petek Marija, delegat izvajalcev, TOZD ZD Kočevje.
X.	1. seja skupščine medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana
1.	Artač Peter, član delegacije uporabnikov, LB Kočevje,
2.	Špolcr Alojz, član delegacije uporabnikov, ITAS Kočevje,
3.	Arko Ana, članica delegacije izvajalcev, upokojenka,
4.	Hartman Jožica, članica delegacije izvajalcev, TOZD ZD Kočevje
11.
Pooblastilo za podpisovanje in razpolaganje s sredstvi: Sklep:
Sprejme se sklep o pooblastilih za podpisovanje listin za Občinsko zdravstveno skupnost Kočevje.
Sprejme se sklep o pooblastilih za razpolaganje z denarnimi sredstvi na žiro računu Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje.
12.
Ugotovitveni sklep o sprejemu SaS o temeljih plana OZS 1986-1990:
Na podlagi gradiva, ki je bilo predloženo na seji, poročila in razprave je skupščina sprejela naslednji
Ugotovitveni sklep:
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje ugotavljata, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazuma.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Čistopis sporazuma z amandmaji se pošlje delegacijam in delovnim organizacijam.
13.
Vprašanja in predlogi delegatov:
Skupščina je vprašanje delegata Krajevne skupnosti Draga glede začetka dela v zobni ambulanti v Dragi sprejela kot delegatsko vprašanje. Odgovor je na seji podala tov. Ivanka Bižal, pisni odgovor pa bo delegaciji poslal zdravstveni dom.
Predsednik je sejo skupščine zaključil ob 13. uri.
Zapisnik pisala: Štefančič Nuša
Sklepe pripravila: Zajec Marta
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje Jože Novak
Poročilo o poslovanju občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za leto 1985
Delovanje Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje, izvajalskih organizacij združenega dela in vseh ostalih dejavnikov na področju zdravstvenega varstva je bilo tudi v letu 1985 usmerjeno v zagotovitev nezmanjšane ravni zdrav, varstva, obenem pa v izboljšanje ekonomskega položaja delavcev v zdravstvu.
Skupnost je poslovanje leta 1985 zaključila z negativnim finančnim rezultatom v višini 33.960.509 din kot je bilo predvideno. Skupnost je tako prevzela obveznost poravnave iz naslova v letu 1985 opravljenih zdravstvenih stori-
Zdravstvene organizacije opozarjajo na rast osebnih dohodkov v gospodarstvu, ki je višja kot jo je zdravstvena skupnost leta 1985 priznala. Delno so bile izravnave opravljene v začetku leta 1986, delno pa bo potrebno postopno do konca leta 1986 zagotovili enako rast osebnih dohodkov kot je v gospodarstvu tudi delavcem v zdravstvu in odpraviti zaostajanja iz preteklih let..
Finančno poslovanje zdravstvene skupnosti je razvidno iz priložene tabele.
Prihodki:
Prihodki OZS Kočevje so v letu 1985 znašali skupaj 772.386.913 din, kar je za 47.951.087 din ali 5,8 % manj kot je bilo dovoljeno oz. načrtovano. Delavci v združenem delu in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost ter pri njih zaposleni delavci so od I. L 1985 do aprila 1985 združevali sredstva za zdravstveno varstvo iz dohodka in osebnega dohodka po skupni prispevni stopnji 11, 17, od aprila do oktobra po stopnji 12,82, v novembru po stopnji 13,76, od 13. 12. 1985 dalje pa po stopnji 5,92.
Tako zmanjšana stopnja za ZV v decembru 1985 je posledica uveljavitve zveznega intervencijskega zakona o začasnem omejevanju skupne porabe v letu 1985. Sredstva bo potrebno nadomestiti v letu 1986. Pri drugih prihodkih ugotavljamo, da so realizirani v skladu s planiranimi.
Odhodki:
V	okviru postave zdravstveno varstvo so zajeti razen plačil za storitve zdravstvenih organizacij tudi odhodki za zdravila in sanitetni material ter ortopedske pripomočke. Svobodna menjava dela z zdravstvenimi organizacijami se je odvijala v okvirih, določenih z rebalansom finančnega načrta skupnosti in delovnim planom.
Primerjava s planom 1985 ne more biti realna v finančnem delu, saj se v realizaciji prepletajo poračuni za leto 1984, prenosi obveznosti v leto 1986 in kasnitve pri fakturiranju. Odhodki za zdravstveno varstvo predstavljajo 708.251.731 din ali 90,9 % rednih odhodkov in so za 2 % nad planiranim zneskom. Občinska zdravstvena skupnost se za 40 odstotkov storitev dogovarja z Univerzitetnim kliničnim, centrom Ljubljana, za 27 odstotkov storitev s TOZD Zdravstveni dom Kočevje, z DO Lekarna Kočevje za opravljanje storitev brez nabavne vrednosti zdravil. Ostalo predstavlja »odliv«, to pomeni storitve, ki jih opravljajo zdravstvene organizacije, s katerimi skupnost ne sklepa sporazumov o svobodni menjavi dela in zato ne vpliva ne na obseg in ne na ceno njihovih storitev.
V	finančnem načrtu je bil večinoma pri izračunu cen storitev pri materialnih stroških upoštevan indeks rasti 1985, pri osebnih dohodkih pa 184 na leto 1984. Med letom so se z večkratnimi valorizacijami akontacijskih cen zdravstvenih storitev rasti in cene usklajevale in na koncu leta dosegle omenjene indekse. Ostale obveznosti iz usklajevanja so se prenesle v leto 1986. Pokazalo se je, da so bili indeksi rasti 1985/1984 višji.
Realizacija izvajalcev v svobodni menjavi dela z zdravstveno skupnostjo je bila v okviru dogovorjenih zneskov in obsega storitev.
Nadomestila osebnih dohodkov in povračila
so dosegla indeks 77,1 na planirana sredstva. Gibala so se v skladu s predvidevanji. Ker pa nismo spremenili notranjo razdelitev prispevne stopnje iz dohodka in osebnih dohodkov, izkazuje postavka prihodkov iz osebnih dohodkov višja sredstva, iz dohodka pa nižja, kot naj bi bila razporeditev planirana in dosežena. Ob vnaprej določenem omejenem globalu finančnih sredstev za vse zdravstveno varstvo notranja začasna planska razporeditev ni odločujoča.
S 1. 11. 1985 je tudi OZS Kočevje prešla na povečanje osnove za nadomestila osebnih dohodkov in njeno sprotno valorizacijo na rast OD v delovnih organizacijah. Finančni učinek (višja potrebna sredstva) nastopa v letu 1986. Odsotnost od dela zaradi bolezni je bila v letu 1985 v občini 5,4 odstotna.
Drugi odhodki
(povračila za delo strokovnih služb in delovanje delegatskega sistema) ne odstopajo od plana. Tudi tu je bilo izvedeno medletno usklajevanje, predvsem glede materialnih stroškov in osebnih dohodkov, ki v letu 1985 še niso dosegli dovoljene končne višine.
Investicije:
V letu 1985 so bile plačane še zadnje anuitete v znesku
5.510.000	din za nabavljeno računalniško opremo pri Zdravstveno informacijskem centru Ljubljana. Na višino anuitet so vsa leta vplivale tečajne razlike. Ostanek tečajnih razlik bomo lahko poravnali v naslednjih 13 letih s pričetkom odplačevanja leta 1986.
S prispevkom za skupni program v Medobčinski zdravstveni skupnosti Ljubljana so pokrite vse obveznosti iz leta 1985, ki so bile v sofinanciranju:
-	pri samoprispevku III za Ljubljano,
-	gradnje zdravstvenega doma v Kamniku,
-	gradnje prizidka ZD Logatec,
-	gradnje lekarniške postaje v Starem trgu,
-	adaptacije TOZD-a Študenti,
-	zavoda v Kraljeviči,
-	nakupa konccntratorjcv kisika in aparata za prečiščevanje vode za hemodializo v UKC Ljubljana.
Naložbe v okviru OZS Kočevje v znesku 2.919.271 din so bile namenjene za neobhodno izgradnjo kinete za toplovod in izdelavo projekta toplotne postaje za poslovno stavbo skupnosti v Kočevju.
Kot investicijska sredstva lahko omenimo še pomoč TOZD ZD Kočevje pri nabavi reševalnega vozila 3.893.331 din. Ta strošek bremeni izdatke skupnosti za zdravstvene storitve, ki bi morali biti pokriti s ceno zdravstvenih storitev in z amortizacijo izvajalca.
OZS Kočevje ne more z omejenimi sredstvi oz. s prispevno stopnjo zagotavljati še sredstva za investicije, adaptacije ali izboljšanje materialne osnove dela izvajalcev, med drugim gadnjc III. trakta zdravstvenega doma v Kočevju.
Drugi nameni obsegajo zaenkrat samo skupni program v okviru Zdravstvene skupnosti Slovenije, ki je bil dogovorjen in temelji na Samoupravnem sporazumu o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SRS za obdobje 1981 —1985. Sem bi štelo še dejanje oz. prejemanje republiške solidarnosti, kjer OZS Kočevje v letu 1985 ni bila soudeležena.
Sredstva za SLO in DS
so bila realizirana le 1,2 odstotno (142.629 din za program pri Rdečemu križu Kočevje). O zapadlih obveznostih OZS Kočevje po posebnem sporazumu s tega področja za republiko in pokrajino smo zaprosili za mnenje in odpis obveznosti' republiški komite za zdravstvo. Odgovora ni.
Participacijo (prispevke uporabnikov k ceni zdravstvenih storitev) je bilo mogoče planirati okvirno. Na realizacijo, ki je dosežena v višini 8.396.599 din ali 84 % od plana, imajo vpliv ukrepi, obolevnost, vsakoletna valorizacija, odnos posameznih uporabnikov.
Zaključek:
Ugotavljamo, da se v skladu s stabilizacijskimi ukrepi v zdravstvu sredstva trošijo dokaj gospodarno glede fizičnega obsega, porabe materiala in zdravil.
Izvajalci zdravstvenih st< ritev na nivoju občine sodelujejo z zdravstveno skupnostjo, še vedno pa ni vzpostavljeno uspešno sodelovanje tako OZS kot zdravstvenega domp z izvajalci za področje ambulantno-specialistične bolnišnične zdravstvene dejavnosti. Eden izmed vzrokov je nizek odstotek uporabnikov in sredstev OZS predvsem pri UKC Ljubljana (okoli 2 %).
Učinkovitost zdravstvene skupnosti je vprašljiva ob obstoječem načinu odločanja o finančnih sredstvih po možnostih v občini (resolucije, predpisi), medtem ko se sredstva trošijo po potrebah, dejanskih stroških in pravicah uporabnikov zdravstvenega varstva na način, ki zagotavlja delo-
vanje sprejetega sistema oblik ter načinov izvajanja zdrav, varstva prebivalstva.
Zdravstvene organizacije združenega dela ne morejo in ne smejo popraviti svojih programov tako, da bi se uskladili s trenutno določenimi finančnimi možnostmi Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje. Plan OZS Kočevje za leto 1986 mora določati takšen program zdravstvenega varstva, ki bo zagotovil -izvajanje zagotovljenega programa v
zdravstvu za vse uporabnike, plačilo neporavnanih obveznosti iz leta 1985, doseganje enake rasti osebnih dohodkov izvajalcev kot je bila in bo v gospodarstvu do konca leta 1986, ohranitev in nujno izboljšanje materialne podlage dela v zdravstvenih OZD.
Številka: 53/1-1-ZS/ZA-85 Datum: 16. 5. 1986
REALIZACIJA
finančnega načrta občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za leto 1985
Zap. OPIS št.	Finančni plan za leto 1985	Realizacija za leto 1985	Index 4 : 3
1 2	3	4	5
A	PRIHODKI SKUPAJ	820.338.000	772.386.913	94,2
1.00 Prisp. del. v TOZD in del. skupnostih	735.646.000	693.166.954	94,2
1.01 iz dohodka	688.743.000	620.020.254	90,0
1.02 iz osebnega dohodka	46.903.000	73.146.700	155,9
2.00 Prisp. del. ljudi, ki samost, opr. dejav. in njihovi del.	30.123.000	25.116.882	83,4
2.01 iz dohodka	28.026.000	22.973.777	82,0
2.02 iz osebnega dohodka	2.097.000	2.143.105	102,2
A	SKUPAJ 1+2	765.769.000	718.283.836	93,8
3.00 Prisp. iz kmetij, dejav.	1.600.000	1.057.497	66,1
4.00 Prispevek SPIZ	868.000	1.266.772	146,0
5.00 Prisp. iz medobčin. solidar.	47.639.000	49.486.000	103,9
6.00 Prih. od Jug. del., zaposl. v tujini	1.034.000	535.323	51,8
7.00 Prih. za opr. storit, za SPIZ	120.000	157.062	130,9
8.00 Drugi prih. (najemnine)	800.000	677.477	84,7
9.00 Obresti od sred. kraj. samopr.	1.808.000	922.946	51,0
10.00 prisp. za zdrav. var. voj. inval. in družin padlih borcev	700.000	—	—
B.	ODHODKI SKUPAJ	820.338.000	806.347.422	98,3
I.	Zdrav, varstvo	693.867.000	708.251.731	102,1
1.00 Splošno ambulantno in dispanzersko zdrav, varstvo ter preventiva	156.200.000	171.709.977	109,9
2.00 Zobozdravstvena dejavnost	55.000.000	55.832.998	101,5
3.00 Reševalni prevozi	26.000.000	28.648.781	110,2
4.00 Specialist, ambulant, dejav.	86.000.000	84.503.300	98,3
5.00 Bolnišnična dejavnost	292.889.000	273.820.807	93,5
6.00 Zdraviliška dejavnost	7.000.000	9.962.134	142,3
7.00 Zdravila	58.978.000	68.740.071	116,5
8.00 Ortopedski pripomočki	6.900.000	7.001.515	101,5
9.00 Zdrav. var. po konvenciji	2.500.000	2.891.752	115,7
10.00 Zdrav, varstvo v tujini	300.000	121.452	40,5
11.00 Posebni nameni	1.800.000	—	—
12.00 Drugi odhod, za zdrav. var.	300.000	5.018.944	
II.	Nadomestila osebnih doh. in povračila — skupaj 1—6	42.000.000	32.545.002	77,5
1.00 Nadom. ob nesrečah, boleznih, izolaciji, negi, spremstvu	16.260.000	12.535.621	77,1
2.00 Pogrebnine	2.800.000	2.576.171	92,0
3.00 Posmrtnine	500.000	492.084	98,4
4.00 Potni stroški	4.400.000	4.574.000	103,9
5.00 Dnevnice	40.000	-	-
(Skupaj 2—5)	(7.740.000)	(7.642.255)	(98,7)
6.00 Solidar. izpl. za nadom.	18.000.000	12.367.126	68,7
III. Drugi odhodki	22.675.000	21.925.708	96,7
1.00 Stroški plač. SDK	1.300.000	1.496.543	115,1
2.00 Stroški samoupr. org. OZS	360.000	378.703	105,2
3.00 Str. del. samoupr. org. MoZS	43.000	42.503	98,8
4.00 Povr. za delo strok, služb:	16.335.000	16.061.075	98,3
— Medobč. zdr. sk. DSSS	1.103.000	1.268.818	105,0
- Sk. str. sl. SIS dr. dej. občine Kočevje	11.723.000	11.615.851	99,1
— Zdrav, inform, cent. Lj.	3.509.000	3.176.406	90,5
5.00 Povr. za delo Upr. za družb, prihodke SO Kočevje	1.441.000	1.114.807	77,4
6.00	Povr. za delo sodišča ZD 7.00	Mater. str. delov. SIS 8.00	Amortizacija 9.00	Drugi odhodki (stroški) 10.00	Sofinanc. Kočevskih novic 11.00	Str. izdel. sred. plana 86—90	22.000 1.539.000 530.000 764.000 245.000 250.000	22.200 1.857.635 444.085 45.064 245.283 217.810	100,9 120,7 83,8 5,9 100,2 87,1
IV. Investicije	12.856.000	12.542.771	97,6
1.00 Anuitete za nabavo računal, opreme	5.547.000	5.510.000	99,3
2.00 Obvezn. do solin, naložb v Medobčin. zdrav, skupnosti	3.809.000	4.113.500	108,0
3.00 Naložbe v občin, zdrav. skup.	3.500.000	2.919.271	83,4
V.	Drugi nameni	3.636.000	3.636.000	100,0
1.00 Za skupni program v SRS	3.636.000	3.636.000	100,0
VI. Sredstva za LO in DS	12.000.000	142.629	1,2
VII. Sred. za tekočo likvid. občinske zdrav, skupnosti	6.000.000		
B.	ODHODKI (poraba za program po namenih)	793.034.000	779.043.841	98,2
A.	PRIHODKI (vir sred. skupaj)	820.338.000	772.386.913	94,2
C.	PROGRAM za pokriv. primanjkljaja	27.304.000	27.303.581	100,0
C.01 Prih. iz prisp. iz dohodka za kritje primanjkljaja C.02 Obvezn. za pokrivanje primanjkljaja za zdrav. štor.	27.304.000 27.304.000	27.303.581	100,0
D. PARTICIPACIJA	10.000.000	8.396.599	84,0
B+C.02 - VSI ODHODKI	820.338.000	806.347.422 8.,3 772.386.913 4,2	98,3
A+C.01 - VSA SRED. SKUPNOSTI	820.338.000		94,2
PRIMANJKLJAJ PO ZAKLJUČNEM RAČUNU		33.960.509	
Zap. št.	Zavarovanci—uporabniki ZV in obseg storitev	1984	1985	indeks
1.	Število aktivnih zavarovancev	9.728	9.828	101,0
2. .	Število zavarovanih oseb v	21.984	22.496	102,3
3.	Število prebivalcev občine		18.748	
4.	Št. obravnavanih primerov	485.928	327.322	67,4
5.	Št. bolnišničnih oskrbnih dni	38.754	34.023	87,8
6.	Št. v bolnišn. oskrbov. primerov	5.071	2.798	55,2
7.	Poprečna ležalna doba		12,15	
8.	Štev. oskrbnih dni v naravnih zdraviliščih	2.294	3.295	143,6
9.	Št. oseb zdravljenih v zdraviliščih	127	214	168,5
10.	Št. km z reševalnim vozilom	442.597	390.074	88,1
11.	Št. prepeljanih oseb z reš. voz.	3.218	2.943	91,5
12.	Št. primerov ambulantno specialističnih storitev	27.330	28.054	102,6
13.	Povpr. stroški zdrav, storitev na aktivnega zavarovanca	38.337	72.065	188,0
14.	Povpr. stroški zdrav, storitev na vse zavarovane osebe	16.969	31.483	185,5
15.	Število izgubljenih dni zaradi bolezni	172.070	165.763	96,3
16.	Povprečno število izgubljenih dni na aktivnega zavarovanca	17,69	16,86	95,3
17.	Odstotek odsotnosti od dela zaradi bolezni in nesreč v obč.	5,7	5,4	94,7
18.	Prispevek uporabnikov k ceni zdrav, storitev (participacija)	6.868.927	8.396.598	122,2
19.	Odstotek particip. na stroške	1,85	1,04	56,2
20.	Št. točk kot pokazatelj količine dela izvajalcev v zdrav. OZD	2.774.196	2.017.559	72,7
21.	Št. izdanih receptov	115.024
22.	Povpr. vrednost recepta na zav.	3.152
23.	Odstotek partic. pri zdravilih	3,38
Nekateri kazalci lahko nekoliko odstopajo od dejanskega stanja zaradi poravnav obveznosti v letu 1985 za leto 1984 in prenosa obveznosti v leto 1986.
Odhodki za zdravstvene storitve
		Univerzit. klinični	TOZD Zdravstveni
OPIS		cen. Lj. (vseTOZD)	dom Kočevje
Število vseh	plan	17.200	164.400
primerov	realiz.	18.937	165.520
Število	plan	557.000	1.162.846
točk	realiz.	556.063	1.178.344
Število	plan	23.830	-
oskrbnih dni	realiz.	23.888	-
Število	plan	49.200	181.935
kilometrov	realiz.	49.945	209.414
Participacija	plan	-	3.886.150
	realiz.	1.999.923	3.913.995
	plan	1.273.055.000	189.736.694
ZNESEK		2.285.990.000	
	realiz.	278.640.000	191.825.932
			
Plan občinske zdravstvene skupnost Kočevje za leto 1986			
Predlog
12.	3. 1986
Na podlagi 28. člena Zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80, 45/82) in določb Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje 1986-1990 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne........ sprejela
Plan
občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za leto 1986
I.
Uvod
Letni plan Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje (v nadaljnjem besedilu: skupnost) vsebuje:
—	cilje skupnosti v tekočem letu,
—	prednostne naloge v zdravstvenih dejavnostih in skupnosti v tem letu,
—	naloge, ki jih je prevzela skupnost in ukrepe, sredstva ter načine za njihovo uresničevanje,
—	organizacijske, kadrovske, materialne in druge ukrepe za uresničevanje letnega plana skupnosti.
Letni plan skupnosti temelji na sprejetih opredelitvah iz:
—	Zakona o zdravstvenem varstvu,
—	Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje 1986-1990,
—	Samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986-1990,
—	Samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva,
—	izhodišč o družbenoekonomskem razvoju SR Slovenije in občine Kočevje v letu 1986,
—	drugih samoupravnih aktov s področja zdravstvenega varstva, ki jih posredno ali neposredno uporabljajo
uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva pri ugotavljanju in izvajanju pravic, obveznosti, odgovornosti, storitev, odnosov svobodne menjave dela, socialne varnosti s področja zdravstva.
II.
Cilje in prednostne naloge zdravstvenega varstva
so uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev določili s temeljnimi planskimi sporazumi za srednjeročno obdobje 1986—1990. Te določbe je 'potrebno upoštevati in neprekinjeno izvajati.
V letu 1986 bomo še posebej delovali za doseganje ciljev in izvajali iz njih izhajajoče naloge, s katerimi se bo:
1.	izboljšala učinkovitost preventivnih metod dela in zdravstvene vzgoje prebivalstva,
2.	zmanjšala obolevnost prebivalstva, začasna nezmožnost za delo in invalidnost,
3.	skrajševala čakalna doba,
4.	zmanjšalo trajanje bolnišničnega zdravljenja,
5.	povečala strokovna povezanost zdravstvenih organizacij in skupnosti v občini in medobčinski zdravstveni skupnosti,
6.	uveljavljale dispanzerske metode dela,
7.	še bolj racionaliziralo opravljanje zdravstvenih storitev pri predpisovanju zdravil, bolniškega staleža, napotitve na specialistično obravnavo in v bolnišnično oskrbo.
Prednost bomo še naprej dajali razvoju osnovne zdravstvene dejavnosti, na tem področju pa boljši opremljenosti in usposobljenosti.
III.
Pravice do Zdravstvenih storitev, pravice do socialne varnosti in naloge skupnosti
Pravice do zdravstvenih storitev in socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, ki se uresničujejo v skupnosti in preko nje, bodo ostale na ravni leta 1985. Uveljavljali jih
bomo na nespremenjen način. O vsaki spremembi se bomo sporazumeli v okviru Zdravstvene skupnosti Slovenije. Celovite potrebe po Zdravstvenih storitvah, ki si jih bodo delavci, drugi delovni ljudje in občani zagotavljali po načelu solidarnosti v skupnosti in po njej, obsegajo:
—	zdravstvene storitve v zvezi s preprečevanjem odkrivanjem, zatiranjem, zdravljenjem in medicinsko rehabilitacijo bolezni in poškodb izven dela,
—	zdravila, ortopedske in druge pripomočke,
—	nujne reševalne prevoze,
—	zdravstveno vzgojo in prosvetno dejavnost.
Pravice do socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom v skupnosti obsegajo:
—	nadomestila osebnih dohodkov v času odsotnosti z dela od transplantacije tkiva v prid drugi osebi, zaradi dajanja krvi, izolacije ali spremstva ter pri odsotnosti zavoljo nege ožjega družinskega člana,
—	nadomestila osebnih dohodkov drugim delovnim ljudem ter delavcem, ki so pri njih v delovnem razmerju, za čas odsotnosti z dela nad 45 dni,
—	del nadomestil osebnih dohodkov za čas odsotnosti od dela zaradi bolezni in poškodb, ki se pokrivajo solidarnostno v skupnosti,
—	pogrebnine, posmrtnine in potne stroške delavcem, drugim delovnim ljudem in občanom ter njihovim družinskim članom,
—	nadomestila osebnih dohodkov delavcem, če so do nadomestila upravičeni po mednarodnih pogodbah.
— zagotavljanje solidarnostnih povračil delovnim organizacijam za del stroškov, ki so ga imele za storitve v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poškodb pri delu in poklicnih bolezni po kriterijih in merilih iz sporazuma o temeljih plana skupnosti za obdobje 1986-1990,
—	zagotavljanje izvajanja drugih programov skupnosti, kot so določeni v samoupravno sprejetih veljavnih aktih skupnosti,
—	zagotavljanje izvajanja skupno določenih nalog v okviru Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana in Zdravstvene skupnosti Slovenije.
IV.
Sredstva za uresničevanje nalog
Potrebna sredstva za zadovoljevanje naših interesov po zdravstvenih storitvah in socialni varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, ki jo uresničujemo v skupnosti po načelih solidarnosti, sredstva za pokrivanje obveznosti iz preteklih let, sredstva za nadaljnje uvajanje in delovanje zdravstveno informacijskega sistema, sredstva za skupni program in solidarnostne naloge pri Medobčinski zdravstveni skupnosti Ljubljana, sredstva za skupni program in solidarnostne naloge pri Zdravstveni skupnosti Slovenije, sredstva za posebej dogovorjeno enostavno in razširjeno reprodukcijo v osnovni zdravstveni dejavnosti, sredstva za republiško solidarnost, sredstva za SLO in DS ter sredstva za ostale dogovorjene aktivnosti in programe na področju zdravstva bomo zagotovili z združevanjem pri skupnosti. Razporeditev finančnih sredstev po ovrednotenih programih in v tekočih cenah leta 1986 se opravi s finančnim načrtom skupnosti za leto 1986, s katerim se ugotovijo potrebna sredstva za združevanje in planira poraba po namenih.
V tabeli, ki je sestavni del tega letnega plana, so prikazana možna sredstva skupnosti za leto 1986 in njihova začasna razporeditev.
Začasne obveznosti do združevanja sredstev, ki jih imajo delavci, delovni ljudje in drugi zavezanci za plačilo prispevkov, so naslednje:
1.	Plačevanje prispevkov iz dohodka za zdravstvene storitve in druge dogovorjene naloge v skupnosti po prispevni stopnji 11,53 odstotka in v začasni planirani višini 1.147.594.000 din. Ugotovljena obveznost po zaključnem računu skupnosti za leto 1985 v višini
33.960.509 din se poravna iz tekočih prilivov denarnih sredstev leta 1986 in se vključi v plan obveznosti leta 1986.
2.	Plačevanje prispevkov iz bruto osebnega dohodka za izvajanje socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, ki se solidarnostno uresničuje v skupnosti, po prispevni stopnji 0,63 odstotka in v planirani višini
62.720.000	din.
3.	Plačevanje prispevkov ostalih kategorij občanov po osnovah in stopnjah, določenih s posebnim sklepom skupščine.
Skupnost bo predvidoma realizirala še druge prihodke, ki so razvidni iz tabele.
Potrebna sredstva za naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo zagotovili preko skupnosti z združevanjem po posebni prispevni stopnji 0,10 odstotka od bruto osebnega dohodka delavcev v občini.
Potrebna sredstva za izpolnitev obveznosti delavcev in drugih delovnih ljudi do republiške solidarnosti bomo združevali po enotni evidenčni prispevni stopnji iz svojih bruto osebnih dohodkov 0,277 odstotka v planirani višini
27.576.000	din.
Obveznosti občinske zdravstvene skupnosti do združevanja sredstev za uresničevanje republiške solidarnosti ne štejejo v sredstva dovoljene skupne porabe v občini.
Prispevke uporabnikov k oceni zdravstvenih storitev (participacija) bomo ohranili in valorizirali po skupnem dogovoru v Zdravstveni skupnosti Slovenije skladno s poprečno rastjo osebnih dohodkov v SR Sloveniji v letu 1985 v primerjavi z letom 1984.
V	skupnosti bomo glede na potrebe in razmere zneske za izvajanje programov zdravstvenega varstva v 1986. letu tekoče prilagajali skladno z opredelitvami družbenega plana občine in pri tem upoštevali uradne inflacijske količnike. Prilagajanje se opravi z medletnim usklajevanjem z nominalnimi rastmi posameznih parametrov, pomembnih za vrednotenje programov skupnosti.
Po istih načelih bomo v skupnosti valorizirali finančne načrte zdravstvenih organizacij združenega dela, s katerimi sklepamo sporazume o svobodni menjavi dela.
V.
Organizacijski, materialni, kadrovski in drugi ukrepi za uresničevanje plana
V	letu 1986 sklenejo uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela za obdobje 1986-1990, ki se bodo uporabljali tudi za leto 1986. S temi sporazumi bodo med drugim dogovorjeni ukrepi za izboljšanje materialnih možnosti zdravstvenih organizacij in za zagotovitev enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev v zdravstvu delavci v gospodarstvu. Z njimi bodo podrobneje dolovenc medsebojne pravice in obveznosti ter drugi pogoji za opravljanje zdravstvenih storitev oziroma dejavnosti.
Podlaga za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z izvajalci zdravstvenega varstva in izvajalci drugih programov skupnosti bodo poročila izvajalcev o uresničevanju določil iz sklenjenih sporazumov za leto 1985, dogovorjeni delovni in finančni načrti za leto 1986 ter kadrovski plani izvajalcev. Najpomembnejši kazalci za pripravo delovnih in finančnih načrtov zdravstvenih organizacij se bodo predhodno uskladili:
—	za osnovno in lekarniško dejavnost v medobčinski zdravstveni skupnosti,
-	za specialistično, bolnišnično, zdraviliško in univerzitetno dejavnost v Zdravstveni skupnosti Slovenije.
Zdravstvene organizacije bolnišnične dejavnosti, zdraviliške zdravstvene organizacije, zavod za socialno medicino in higieno in univerzitetne zdravstvene organizacije bodo za pripravo svojih delovnih in finančnih načrtov uporabljale kazalce iz srednjeročnega plana Zdravstvene skupnosti Slovenije za obdobje 1986—1990.
Zdravstvene organizacije osnovne zdravstvene dejavnosti bodo za pripravo svojih načrtov uporabljale prav tako kazalce iz srednjeročnega plana Zdravstvene skupnosti Slovenije, predvsem pa naslednje kazalce:
-	število zaposlenih zdravnikov in drugih delavcev po kvalifikacijski strukturi ter ožjih dejavnostih ter predvidevanja o njihovem številu v letu 1986,
-	predvideno število uporabnikov iz rizičnih skupin (otroci, žene, šolarji, borci NOV), vključenih v dispanzersko obravnavo po programu,
-	predvideno število uporabnikov, vključenih v program obvladovanja kronično-degenerativnih obolenj in rizičnih faktorjev za njihovo nastajanje,
-	načrtovano število šoloobveznih otrok vključenih v stomatološko preventivni program z navedbo tipa tega programa,
-	obseg zdravstveno-vzgojne in prosvetne dejavnosti,
-	celotni načrtovani obseg dela po posameznih ožjih strokah, izražen s številom prvih oziroma ponovnih obiskov ter s številom točk iz enotnega seznama zdravstvenih storitev,
-	načrtovano število občanov, zdravljenih na domu (brez hišnih obiskov, opravljenih na zahtevo občanov),
-	predvideni obseg nadurnega dela, dežurstva in stalne pripravljenosti,
-	planirano višino elementov za ovrednotenje delovnega načrta in sicer: osebni dohodki izvajalcev na enoto najenostavnejšega dela, materialni stroški, amortizacija, zakonske, pogodbene in samoupravne obveznosti TOZD, sredstva skupne porabe TOZD na delavca in rezerva,
-	načrtovano vrednost celotnega delovnega načrta, vrednost storitev po posameznih dejavnostih, urno postavko na področju vzgoje,
-	ocenjeno razmerje opravljenih storitev in finančnih sredstev po plačnikih (občinska zdravstvena skupnost, neposredna svobodna menjava dela, doplačila občanov, storitve drugim itd.).
Lekarniška organizacija bo v postopkih usklajevanja predložila skupnosti:
-	načrtovano število zdravstvenih in drugih delavcev po kvalifikacijski strukturi ter predvideni obseg dela nad polnim delovnim časom,
-	načrtovani obseg dela v lekarni, izražen s številom receptov oziroma točk iz enotnega seznama zdravstveni^ storitev,
-	načrtovano višino elementov kalkulacije za vrednotenje delovnega načrta in sicer: osebni dohodki izvajalcev na enoto najenostavnejšega dela, materialni stroški, zakonske, pogodbene in samoupravne obveznosti, amortizacija (minimalna in razširjena), sredstva skupne porabe na delavca in rezerva,
-	vrednost celotnega programa in ceno storitev,
-	razmerje opravljenih storitev po plačnikih (zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji, iz drugih republik, občani iz tujine, neposredna svobodna menjava dela, sredstva občanov).
Skupnost in zdravstvena organizacija mora ugotovitve o morebitni neusklajenosti upoštevati v sporazumih in spremeniti kazalce.
V zdravstveni skupnosti bodo uporabniki in izvajalci ovrednotili delovne načrte zdravstvenih organizacij na podlagi veljavnih normativov in standardov in na podlagi dogovorjene višine kalkulativnih elementov.
Pri določanju višine teh elementov bo skupnost ravnala tako, da bodo:
-	osebni dohodki izvajalcev, preračunani na enoto najenostavnejšega dela, v letu 1986 in po letu 1986 dosegli enako višino kot pri drugih delavcih v združenem delu na območju, kjer ima zdravstvena organizacija svoj sedež,
-	materialni stroški ovrednoteni na podlagi potreb, normativov na enoto storitve in glede na gibanje cen na tržišču,
-	drugi elementi cene zdravstvenih storitev všteti v skladu z določbami srednjeročnih planskih aktov občinske, medobčinske in republiške zdravstvene skupnosti.
Cene, oblikovane po elementih kalkulacije, bodo veljale za storitve iz okvira dogovorjenega delovnega načrta posamezne zdravstvene organizacije. Razlogi za odstopanja, ki jih bo skupnost upoštevala, bodo dogovorjeni s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela. S tem v zvezi bomo upoštevali tudi določbe srednjeročnega plana Zdravstvene skupnosti Slovenije za obdobje 1986—1990. Posebni ukrepi za uresničevanje sprejetih programov bodo tudi:
1.	Soofinanciranje programa zdravstvenih organizacij v občini za nujno obnavljanje in posodabljanje medicinske opreme ter nadomeščanje dotrajajih reševalnih vozil. To sofinanciranje se uredi s finančnim načrtom skupnosti za leto 1986 in samoupravnimi sporazumi o svobodni menjavi dela za obdobje 1986—1990. Pri tem bomo izhajali iz sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za obdobje 1986-1990.
2.	Vključitev ugotovljenih obveznosti do izvajalcev za leto 1985, izhajajočih iz sporazumov o svobodni menjavi dela in dopolnil k tem sporazumom, v finančni načrt skupnosti za leto 1986.
3.	Na področju zdraviliškega zdravljenja zagotovitev izvajanja programa preventivne medicinske rehabilitacije otrok, izvajanja podaljšanega bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih in zdraviliškega zdravljenja borcev NOV občine Kočevje v obsegu iz leta 1985.
Obveznosti za zagotavljanje finančnih sredstev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito po posebnem sporazumu iz obdobja 1981 — 1985 bodo dogovorjene posebej.
Druge ukrepe bomo določili na podlagi usklajenih delovnih in finančnih načrtov izvajalcev za leto 1986 in na podlagi analize poslovanja skupnosti.
VI.
Spremljanje uresničevanja plana in nadzor nad izvajanjem plana
Uresničevanje plana skupnosti spremlja skupščina skupnost in pristojni organi družbenopolitične skupnosti. Skupščina skupnosti organizira in redno spremlja izvajanje letnega plana z obravnavo poročil, analiz in ocene uresničevanja plana ter daje pobude za izvajanje plana kot tudi za morebitne spremembe in dopolnitve plana.
Izvajanje letnega plana spremljata tudi koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge in koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela skupščine skupnosti, pripravljata programe uresničevanje, analize in ocene uresničevanja plana ter predlagata ukrepe.
Nadzor nad izvajanjem plana opravlja tudi odbor za samoupravni nadzor skupnosti po lastnem preudarku ali na pobudo drugih. Odbor za samoupravni nadzor ima pravico in dolžnost o svojih ugotovitvah seznaniti skupščino skupnosti in predlagati ukrepe. O svojih ugotovitvah ima odbor za samoupravni nadzor pravico in dolžnost obvestiti organe družbenopolitične skupnosti, družbenopolitične organizacije in družbenega pravobranilca samoupravljanja ter jim
predlagati ukrepe.
Cc se združijo s sprejeto prispevno stopnjo večja ali manjša sredstva, kot izhajajo iz letnega plana skupnosti, uskladi pritoke s prispevno stopnjo koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge skupščine skupnosti.
Ta letni plan začne veljati, ko ga sprejmeta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine skupnosti, uporablja pa se za leto 1986.
Kočevje, dne
Številka: 7/1-1ZS/ZA-86
Občinska zdravstvena skupnost Kočevje Predsednik skupščine Jože Novak, l.r.
	Možni plan sredstev za	leto 1986 in njihova začasna razporeditev		
Zap.	OPIS	Realizacija	Začasni	INDEKS
št.		1985	plan 1986	4:3
1	2	3	4	5
A	PRIHODKI SKUPAJ:	772.386.913	1.250.675.615	
L	Prihodki od prispevkov iz dohodka			
	(družb, in'zasebni sektor)	642.994.031	1.147.595.870	
2.	Prihodki od prispevkov iz oseb.			
	dohodka (družb, in zaseb. sekt.)	75.289.805	62.718.130	
	SKUPAJ 1 in 2	718.283.836	1.210.314.000	
3.	Prihodki od prispevkov iz			
	kmetijske dejavnosti	1.057.497	1.628.000	
4.	Prispevek Skupnosti pokoj n. in			
	inv. zavar. iz drugih republik	1.266.772	1.951.000	
	SKUPAJ 1 do 4	720.608.105	1.213.893.000	
5.	Drugi prihodki SKUPAJ (konvencija,			
	SPIZ, obresti, VVI, najemnine, drugo)	2.292.808	3.435.315	
6.	Sredstva iz medobč. solidarnosti	49.486.000	33.347.300	
B	RAZPOREDITEV PRIHODKOV	772.386.913	1.250.675.615	
1.	Zdravstv. varstvo (program 1986 z			
	obvezn. 1985, primanjkljaj 1985)	735.555.312	1.082.726.618	
	— sredstva za program	708.251.731	1.048.766.109	
	- sredstva za pokritje primanjkljaja			
	iz leta 1984(1985)	27.303.581	33.960.509	
2.	Nadomestila osebnih dohodkov in			
	povračila v zvez z ZV	32.545.002	57.084.000	
3.	Drugi odhodki (stroški za delovanje			
	zdrav, skupnosti)	21.925.708	39.141.300	
4.	Sred. za investicije (anuitete			
	združevanje v MOZS, naložbe v občini)	12.542.771	23.519.000	
5.	Sredstva za skupni program v			
	SRS (0,043)	3.636.000	4.281.000	
6.	Sred. za republ. solidarnost iz			
	oseb. dohodkov — 0,277 %	-	27.576.000	
7.	Sred. za SLO in DS iz osebnih			
	dohodkov — stopnja 0,10 %	142.629	9.955.000	
8.	Sred. tekoče rezerve za likvidno			
	poslovanje OZS	—	6.392.697	
C	VSI ODHODKI SKUPNOSTI	806.347.422	1.250.675.615	
Č	PRIMANJKLJAJ PO ZAKJLUČNEM			
	RAČUNU ZA LETO 1985	33.960.508	—	
D	PARTICIPACIJA	8.396.599	4.000.000	
Pripombe k tabeli:
L Sredstva za republiško solidarnost po Samoupravnem sporazumu o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986-1990 in finančnem načrtu Zdravstvene skupnosti Slovenije za leto 1986 so začasno začrtana v okviru možnih sredstev za program zdravstvenega varstva, ki se zbirajo iz dohodka delavcev in delovnih ljudi, prav tako sredstva za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Sredstva za navedene namene je potrebno združiti iz osebnih dohodkov združenem delu v občini, izven glo-bala sredstev za skupno porabo kot to določata sporazum o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti in sporazum o temeljih plana OZS Kočevje za obdobje 1986-1990, vendar predvideni način združevanja še ni stekel, obveznosti pa bo potrebno izpolnjevati. V teku leta 1986 se bo o tem združevanju potrebno dogovoriti v okviru celotne DPS in sredstva zagotoviti, da bi ohranili realno vrednost programa zdravstvenega varstva iz leta 1985.
Izdatki za republiško solidarnost in ljudsko obrambo predstavljajo nove obveznosti od 1. 1. 1986 dalje.
2.	Možna sredstva skupnosti za leto 1986 izhajajo iz začasnega plana izvirnih sredstev v občini za porabo na področju družbenih dejavnosti, ki ga je predložil interesnim skupnostim teh dejavnosti Komite za družbeni razvoj Skupščine občine Kočevje. Planirana so tako, da je plan sredstev 1985 brez primanjkljaja iz leta 1984 povečan za 54 % in izvršene uskladitve zaradi izpada prihodkov 1985. leta. Prispevne stopnje za programe v okviru teh sredstev so izračunane iz bruto osebnih dohodkov delavcev in delovnih ljudi, ki bodo predvidoma doseženi v skupni višini 9.955.258.000 din. Planiranje na podlagi realizacije stroškov zdravstvenega varstva v letu 1985, ki so bili doseženi v višini 806.347.422 din, na postavki zdravstvenih storitev pa v višini 708.251.731,- din, bo izvršeno s finančnim načrtom skupnosti za leto 1986. Pri tem bo potrebno upoštevati inflacijsko rast in usklajene programe izvajalcev, primanjkljaj iz leta 1985 v višini 33.960.509 din in še neizpolnjene obveznosti iz sporazumov o svobodni menjavi dela za leto 1985 zaradi letos valoriziranih finančnih programov izvajalcev s področja zdravstva.
3.	Ocenjene potrebe za leto 1986 po obstoječih programih zdravstvenega varstva in izhodiščih izkazujejo 120.000.000 din finančnih sredstev več kot so trenutno možna sredstva.
Občinska zdravstvena skupnost Kočevje Številka: 158/1-1-ZS/ZA-82 Datum: 13. 5. 1986	Občinska zdravstvena skupnost Kočevje Številka: 7/1-1-ZS/ZA-86 Datum: 15. 5. 1986
Zadeva: Določitev predloga Plana občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za leto 1986	Zadeva: Sprejem predloga plana občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za leto 1986
Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje je na svoji 13. seji dne 12. 3. 1986. leta obravnavala osnutek letnega plana OZS Kočevje za leto 1986 in sprejela naslednji Sklep:	Na podlagi osnutka letnega plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za leto 1986, pripomb na sejah skupščine skupnosti dne 12. 3. 1986 in 24. 4. 1986 ter na koordinacijskih odborih skupščine se k predlogu plana za leto 1986 prilaga v razpravo in sprejem naslednji
1.	Sprejme se osnutek Letnega plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za leto 1986 v predlaganem besedilu in s prilogo o začasnih možnih sredstvih ter njihovi razporeditvi. Po razpravi se pripravi predlog za sprejem. 2.	Sprejmejo se prispevne stopnje, predvidene v IV. poglavju osnutka letnega plana 1986. 3.	V strokovni službi sc pripravi podatke o izplačanih solidarnostnih nadomestilih delovnim organizacijam v letu 1985 in predloži odborom skupščine v razpravo obenem z mnenjem strokovne službe o problematiki v zvezi s potekom obračunavanja in izplačevanja in mnenjem iz razprave glede prerazporejenih sredstev. 4.	Poziva se izvajalce na področju osnovnega zdravstvenega varstva v občini, da čimprej pripravijo podatke za OZS Kočevje v skladu s V. poglavjem osnutka letnega	Amandma k V. poglavju plana občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za leto 1986: 3. točka v odstavku V. poglavja o »posebnih ukrepih za uresničevanje sprejetih programov« se dopolni z besedilom: »V zdraviliški zdravstveni dejavnosti si bodo vsi uporabniki—upravičenci zagotavljali z združevanjem sredstev v potrebnem obsegu: —	storitve medicinske rehabilitacije, ki jih zdravilišče opravlja na ambulantni način, —	storitve medicinske rehabilitacije, ki jih določi konzilij osnovne zdravstvene dejavnosti, —	storitve, ki zadevajo nastanitev in prehrano za uporabnike, pri katerih je rehabilitacija možna le na stacionaren način.
plana. 5.	V sporazumih o svobodni menjavi dela z izvajalci zdravstvenega varstva je potrebno cilje in prednostne naloge ter ukrepe iz II. poglavja osnutka letnega plana konkretizirati, določiti zadolžitve in spremljanje uresničevanja. To so naslednje naloge: — Izboljšanje učinkovitosti preventivnih metod dela in zdravstvene vzgoje prebivalstva, —	zmanjšanje obolevnosti prebivalstva, začasne nezmožnosti za delo in invalidnosti, —	skrajšanje čakalne dobe, —	zmanjšanje trajanja bolnišničnega zdravljenja, —	povečanje strokovne povezanosti zdravstvenih organizacij in skupnosti, —	uveljavljanje dispanzerskih metod dela, —	racionalizacija v zdravstvu glede organizacije, zdravil, napotitev na specialistično obravnavo. 6.	Skupščina priporoča delegatom naslednja mandata, da razpravljajo o potrebi in možnostih zdraviliškega zdravljenja za vse uporabnike OZS Kočevje in ponovno vzpostavijo to obliko zdravstvenega varstva. 7.	Naloga skupščine in organov v letu 1986 v zvezi z letnim planom je tudi, da s pomočjo družbenopolitične skupnosti uredijo zbiranje finačnih sredstev izven dovo-	Obrazložitev: Z navedeno dopolnitvijo predloga plana skupnosti za leto 1986 bi ponovno uvedli zdraviliško zdravljenje za vse občane kot to predvideva Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva. Zdraviliško zdravljenje je bilo ukinjeno v OZS Kočevje pred dvemi leti na podlagi stabilizacijskega programa in posebnih sklepov skupščine skupnosti zaradi prenizko določenih finančnih sredstev za izvajanje zdravstvenih storitev. Skupščina odloči o ponovni uvedbi zdraviliškega zdravljenja kot oblike medicinske rehabilitacije v zdravstvenih DO, ki imajo status naravnih zdravilišč. Za izvajanje zdraviliške zdravstvene dejavnosti v okrnjeni obliki (kategorije podaljšanega bolnišničnega zdravljenja, borci NOV, otroci) je bilo v letu 1985 za uporabnike OZS Kočevje porabljenih 9.962.000 din. Predvideti moramo, da bi rast stroškov in precejšnje povečanje v zdraviliščih zdravljenih bolnikov ob ponovni uvedbi tega zdravljenja od 1. 7. 1986 dalje pomenila obveznost za OZS Kočevje za leto 1986 okoli 30.000.000 din. Že ugotovljeni primanjkljaj OZS Kočevje za leto 1986 se s tem poveča.
ljene skupne porabe v občini za prispevek Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje v republiško solidarnost v zdravstvu in za potrebna sredstva za naloge s področja ljudske obrambe, kot je predvideno v IV. poglavju osnutka letnega plana. 8. Potrebno je na podlagi usklajenih in odobrenih predlogov izvajalcev oceniti finančne in druge potrebe v zdravstvu za leto 1986 ter predočiti družbeni skupnosti finančno in organizacijsko problematiko.	Kočevje, 15. 5. 1986
Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo
Na podlagi Zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbe-neih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83 in 43/85) in določb Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje 1986—1990 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne ............... sprejela
Sklep
o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo
1.	člen
S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za . zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih občanov.
2.	člen
Prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev plačujejo delovni ljudje — kmetje (razen združenih kmetov):
a)	od katastrskega dohodka od nezgodnih površin in dohodka od gozda v višini 8 %
b)	pavšal na kmetijsko gospodarstvo 3000 din.
Prispevek v znesku 3000 din letno na osebo plačujejo:
—	za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom,
—	za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem in ne prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in spadajo ali ne med njegove družinske člane, lastniki zemljišč.
3.	člen
Delovni ljudje, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek (pavšalisti), plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo po osnovah, za katere se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske.
4.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji (združeni kmetje) ter druge osebe v delovnem razmerju s fizičnimi ali civilnimi pravnimi osebami ali delovnimi ljudmi, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od izbranih osnov za izvajanje svojega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Te osnove so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti.
5.	člen
Združeni kmetje iz 5. člena tega sklepa, ki se odločijo, da si v zdravstveni skupnosti zagotovijo tudi pravice do socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, plačujejo prispevke za socialno varnost od osnove, za katero se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preračunane v bruto zneske, pri čemer osnova ne more biti nižja od 4. kategorije, določene s sklepom skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Ta osnova velja za koledarsko leto.
6.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov delavcev ter pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini ter za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva je njihov osebni dohodek, dosežen na podlagi osnov in meril iz
samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, brez upoštevanja količnika za posebne življenjske in delovne razmere v tujini.
7.	člen
Delavcem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se osnova za plačilo prispevkov in za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva obračunava tako kot delavcem pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini (6. člen tega sklepa).
Občani, zaposleni v tujini, ki so zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, za katero se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunane v bruto zneske.
8.	člen
Občani, ki so zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali so v osebni službi pri tujih državljanih s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevke za zdiavst-veno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med občanom in tujo organizacijo.
Osnova iz prejšnjega odstavka tega člena je tudi osnova za odmero pravic do socialne varnosti.
Če občan iz prvega odstavka tega člena prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan vplačila prispevkov.
9.	člen
Osnova za izračun prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki na območju skupnosti samostojno opravljajo z osebnim delom in lastnimi sredstvi gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter za delovne ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost in se jim po predpisih ugotavlja dohodek, je določena v Zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/82, 43/85).
10.	člen
Za osebe, ki delajo na podlagi 74. in 75. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa. Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka.
11.	člen
Višina prispevka iz 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. člena tega sklepa se obračunava in plačuje po veljavnih prispevnih stopnjah iz pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 s spremembami in dopolnitvami, ki ga objavlja republiška uprava za družbene prihodke v Uradnem listu SR Slovenije.
12.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja, ter drugi občani plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 1.400 dinarjev mesečno na posameznega upravičenca.
13.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce njihovih prejemkov prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 %.
14.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico delovnega časa, za delavce—upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce - kmete, kadar opravljajo storitve za organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, plačujejo prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni po stopnji 6 % bruto prejemka v breme dohodka.
15.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačan dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo je povprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali ko je nastopila druga okoliščina iz 1. odstavka tega člena.
16.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo (Uradni list SRS, št. 16/85).
17.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za čas od L januarja 1986 dalje.
Št.: 126/1-86 Kočevje, dne
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje Jože Novak, l.r.
Samoupravni sporazum o namenski združitvi sredstev za dokončanje kirurškega bloka Splošne bolnišnice Murska Sobota in Medicinske fakultete v Ljubljani
Zdravstvena skupnost Slovenije Ljubljana
Številka: 19-32/2-86/2 Datum: 9. 4. 1986
Občinskim zdravstvenim skupnostim v SR Sloveniji
Zadeva: Samoupravni sporazum o namenski združitvi sredstev za dokončanje kirurškega bloka Splošne bolnišnice Murska Sobota in Medicinske fakultete v Ljubljani
V	prilogi pošiljamo samoupravni sporazum o namenski združitvi sredstev za solidarnostni delež SR Slovenije pri dokončanju kirurškega bloka Splošne bolnišnice Murska Sobota in Medicinske fakultete v Ljubljani. Sporazum sta na seji, dne 21. 3. 1986, sprejela koordinacijska odbora skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije za razvojne in druge skupne naloge ter svobodno menjavo dela.
V	razpravi na koordinacijskih odborih in tudi v širši obravnavi v okviru Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije je bilo ugotovljeno in poudarjeno, da je dokončanje obeh omenjenih investicij nujno potrebno. Odložitev dograditve obeh objektov bi namreč pomenilo veliko škodo, tako z materialnega kot družbeno-političnega vidika. Poleg tega gre za realizacijo neuresničenih stvarnih obveznosti iz preteklega srednjeročnega obdobja, ker združena sredstva v ta namen tedaj niso dosegla realnih podražitev gradnje. Zato je bilo dokončanje obeh navedenih naložb vključeno v samoupravni sporazum o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990 in tudi v dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990. Po predloženem sporazumu naj bi občinske zdravstvene skupnosti namensko združile za dokončanje kirurškega bloka Splošne bolnišnice Murska Sobota 700 milijonov dinarjev in za dokončanje Medicinske fakultete v Ljubljani 300 milijonov dinarjev. Ta sredstva naj bi pomenila dodatno družbeno verificirano pravico skupne porabe za zdravstveno varstvo in naj ne bi bila vključena v omejeno skupno porabo v občini.
Pripominja o, da smo pri iskanju najustreznejših rešitev za nujno dokončanje gradnje kirurškega bloka Splošne bolnišnice Murska Sobota in Medicinske fakultete v Ljubljani, vseskozi sodelovali z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije. Skupno smo ugotovili, da jc predviden način združitve sredstev, kot je predlagan v tem samoupravnem
sporazumu, edina uresničljiva možnost. Skladno s tem sta tudi predsednik Izvršnega sveta tov. Dušan Šinigoj in podpredsednik dr. Boris Frlec na sestanku s predsedniki izvršnih svetov občinskih skupščin, v ponedeljek 7. 4. 1986, predlagano rešitev, posebej podprla in priporočila, da sporazum v vseh občinah čimprej sprejmejo.
Prosimo in priporočamo, da bi pri obravnavanju predlaganega sporazuma upoštevali vse omenjene utemeljitve in storili vse, da bi dokument čimprej sprejeli v vseh občinskih zdravstvenih skupnostih.
Pričakujemo čimprejšnje vaše obvestilo o sprejemu sporazuma in vas tovariško pozdravljamo.
PREDSEDNICA SKUPŠČINE Tatjana KOSOVEL
OSNUTEK
V skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 in na podlagi 30. člena Samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990 sklenemo občinske zdravstvene skupnosti
Samoupravni sporazum
o namenski združitvi sredstev za solidarnostni delež SR Slovenije pri dokončanju kirurškega bloka Splošne bolnišnice Murska Sobota in Medicinske fakultete v Ljubljani
L člen
Občinske zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženke sporazuma) ugotavljamo, da smo s samoupravnim sjrorazumom o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981-1985 sprejele obveznost, da bomo v višini največ 30 % sofinancirale gradnjo kirurškega bloka Splošne bolnišnice Murska Sobota, ker je to objekt na manj razvitem območju. Prav tako smo se udeleženke sporazuma tudi zavezale, da bomo sofinancirale izgradnjo Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je naložba skupnega pomena za SR Slovenijo. Obe naložbi sta tik pred dokončanjem in nastala bi znatna družbena škoda, če ne bi uresničili te preostale obveznosti iz srednjeročnega obdobja 1981 — 1985.
2. člen
Udeleženke sporazuma ugotavljamo, da znaša po samoupravnem sporazumu o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986-1990 celotna obveznost za dokončanje kirurškega bloka Splošne bolnišnice Murska Sobota 700 milijonov dinarjev in za dokončanje Medicinske fakultete v Ljubljani 300 milijonov din. Za izpolnitev te obveznosti bomo občinske zdravstvene skupnosti združile sredstva iz tehle virov:
—	iz presežka prihodkov nad dovoljeno porabo, ali
—	iz neporabljenih sredstev za objektivne in nepredvidene okoliščine po 23. členu samoupravnega sporazuma o
skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981-1985, ali
—	iz dodatne namenske prispevne stopnje, ki se vključi v redno stopnjo iz dohodka, ali
—	iz drugih razpoložljivih sredstev.
3.	člen
Obveznosti posamezne občinske zdravstvene skupnosti, izračunane glede na delež posamezne občine v realizaciji mase bruto osebnih dohodkov po sedežnem principu v letu 1985, znašajo:
v milijonih din
Občinska zdravstvena skupnost		Splošna bolnišnica Murska Sobota	Medicinska fakulteta Ljubljana	Skupaj
SR SLOVENIJA		700,0	300,0	1.000,0
Ajdovščina		6,2	2,6	8,8
Brežice		5,8	2,4	8,2
Celje		33,3	13,7	47,0
Cerknica		4,1	1,7	5,8
Črnomelj		4,9	2,0	6,9
Domžale		12,4	5,1	17,5
Dravograd		2,6	1,1	3,7
Gornja Radgona		-	2,2	2,2
Grosuplje		5,5	2,3	7,8
Hrastnik		3,9	1,6	5,5
Idrija		6,8	2,8	9,6
Ilirska Bistrica		4,2	1,7	5,9
Izola		5,1	2,1	7,2
Jesenice		13,0	5,3	18,3
Kamnik		8,9	3,7	12,6
Kočevje		5,8	2,4	8,2
Koper		19,0	7,8	26,8
Kranj		30,6	12,6	43,2
Krško		10,5	4,3	14,8
Laško		4,8	2,0	6,8
Lenart		2,2	0,9	3,1
Lendava		-	2,2	2,2
Litija Ljubljana—Bežigrad Ljubljana-Center		4,0	1,6	5,6
Ljubljana—Moste - Polj e Ljubljana—Šiška Ljubljana-Vič-Rudnik		190,0	78,0	268,0
Ljutomer			1,6	1,6
Logatec		2,7	1,1	3,8
Maribor		78,8	32,4	111,2
Metlika		2,4	1,0	3,4
Mozirje		3,7	1,5	5,2
Murska Sobota		-	6,3	6,3
Nova Gorica		22,7	9,3	32,0
Novo mesto		22,1	8,7	29,8
Ormož		2,9	1,2	4,1
Piran		7,4	3,1	10,5
Postojna		7,4	3,1	10,5
Ptuj		15,3	6,3	21,6
Radlje ob Dravi		4,0	1,6	5,6
Radovljica		11,5	4,7	16.2
Ravne na Koroškem		10,6	4,3	14,9
Ribnica		3,6	1,5	5,1
Sevnica		4,7	1,9	6,6
Sežana		7,5	3,1	10,6
Slovenj Gradec		6,1	2,5	8,6
Slovenska Bistrica		6,9	. 2,8	9,7
Slovenske Konjice		6,7	2,8	9,5
Šentjur pri Celju		2,7	1,1	3,8
Škofja Loka		13,0	5,3	18,3
Šmarje pri Jelšah		5,6	2,3	7,9
Tolmin		6,0	2,5	8,5
Trbovlje		11,2	4,6	15,8
Trebnje		3,5	1,4	4,9
Tržič	5,2	2,1	7,3
Velenje	22,4	9,2	31,6
Vrhnika	4,9	2,0	6,9
Zagorje ob Savi	4,8	2,0	6,8
Žalec	11,1	4,6	15,7
4.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena nakažejo občinske zdravstvene skupnosti v enem znesku najpozneje do 30. 6. 1986 na žiro račun Pomurskega zdravstvenega centra, štev. ŽR: 51900-780-72887 za gradnjo kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota oziroma na žiro račun Medicinske fakultete Ljubljana, številka ŽR: 50103-763-73377 za gradnjo predkliničnih inštitutov; obenem obvestijo Zdravstveno skupnost Slovenije o poravnavi svoje obveznosti.
5.	člen
Udeleženke ugotavljamo, da je združevanje sredstev po tem samoupravnem sporazumu skladno z Zakonom o dopolnitvah zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju dohodka (Ur. list SFRJ, št. 39/85). Sredstva za ti dve naložbi se primerjajo z vsemi investicijskimi sredstvi na področju zdravstva v letu 1985, prav tako pa je z zveznim zakonom dovoljeno združevanje sredstev s prispevno stopnjo izjemoma še v letu 1986.
6.	člen
Z uresničevanjem obveznosti po tem sporazumu bo v celoti poravnan delež zdravstvenih skupnosti pri dokončanju kirurškega bloka Splošne bolnišnice Murska Sobota in Medicinske fakultete v Ljubljani.
7.	člen
Poročilo o uresničevanju tega sporazuma bo obravnavala skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije.
8.	člen
Ta samoupravni sporazum velja za vsako udeleženko takoj, ko ga sprejme.
Številka: 19-33/1-86/2 Datum: 26/3—1986
Občinske Zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji
Obrazložitev
Občinske zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji so s samoupravnim sporazumom o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981-1985 sprejele obveznosti, da bodo z združevanjem sredstev v Zdravstveni skupnosti Slovenije v višini največ 30 % sofinancirale gradnjo kirurškega bloka Splošne bolnišnice Murska Sobota, ker je to objekt na manj razvitem območju in izgradnjo Medicinske fakultete v Ljubljani, ker je to naložba skupnega pomena za SR Slovenijo. Obe naložbi sta tik pred dokončanjem in nastala bi znatna družbena škoda, če ne bi uresničili te preostale obveznosti iz srednjeročnega obdobja 1981-1985. Občinske zdravstvene skupnosti so doslej združile za navedeni naložbi v Zdravstveni skupnosti Slovenije naslednja sredstva: 145.659.000 din za murskosoboško kirurgijo in 546.132.550 din za Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Tako so bile sicer izpolnjene nominalno določene obveznosti, vendar pa je treba upoštevati, da vsa ta sredstva niso dosegala stvarnega zvišanja cen oziroma podražitev gradnje. Nastal je velik razkorak med prvotno predračunsko vrednostjo naložb in dejansko vrednostjo.
Preostali obveznosti iz srednjeročnega obdobja 1981 — 1985 za dokončanje kirurškega bloka Splošne bolnišnice Murska Sobota v višini 700 milijonov din, za Medicinsko fakulteto
v Ljubljani pa 300 milijonov din sta vključeni v. samoupravni sporazum o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990. Obe naložbi pa sta vključeni tudi v dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990. Zato bi občinske zdravstvene skupnosti po posebnem samoupravnem sporazumu namensko združile sredstva za solidarnostni delež SR Slovenije pri dokončanju teh naložb. Sredstva hi združile iz presežka prihodkov nad dovoljeno porabo, ali pa iz neporabljenih sredstev, ki so jih do leta 1985 izločale na poseben račun za objektivne in nepredvidene okoliščine (epidemije, elementarne nesreče ipd.). Če občinske zdravstvene skupnosti ne bi mogle zagotoviti potrebnih sredstev iz navedenih virov, bi v redno prispevno stopnjo iz dohodka vključile namensko dodatno prispevno stopnjo, kar je v letu 1986 izjemoma še mogoče po dopolnitvi zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju prihodka. Obveznosti posameznih skupnosti so izračunane glede na delež posamezne občine v realizaciji mase bruto osebnih dohodkov po sedežnem principu v letu 1985. Pri tem so v deležih za murskosoboško kirurgijo izpuščene pomurske občine, ki so svoj delež že prispevale.
Občinske zdravstvene skupnosti bi svoje obveznosti po tem samoupravnem sporazumu nakazale do 30. junija 1986 neposredno na žiro računa nosilcev naložb in o tem obvestile Zdravstveno skupnost Slovenije.
Z namenskim združevanjem sredstev po tem samoupravnem sporazumu bi skupni solidarnostni delež SR Slovenije pri dokončanju kirurškega bloka Splošne bolnišnice Murska Sobota znašal 846 milijonov din, kar predstavlja 22 % skupne dokončne vrednosti investicije v cenah dne 31. 12. 1985. Tako bi bilo v letu 1986 omogočeno dokončanje tega, za Pomurje prepotrebnega objekta, pri katerem je večina gradbenih, obrtniških in instalacijskih del že končanih. Za dokončanje je potrebnih še 1.234 milijonov dinarjev in v teh sredstvih predstavlja glavne stroške oprema (1.074 milijonov din) in zunanja ureditev (92 milijonov din).
V skupni dokončni vrednosti investicije v cenah dne 31. 12. 1985 (3.880 milijonov) predstavljajo sredstva samoprispevka, ki so ga v Pomurju zbirali dve srednjeročni obdobji, 23 % (901 milijon din), samoupravne interesne skupnosti so prispevale 37 % vseh sredstev (1.444 milijonov din) in sredstva republiške solidarnosti 22 % (846 milijonov din), 12 % sredstev (465 milijonov din) je bilo že in delno še bo zbranih iz enodnevnih zaslužkov in prispevkov iz skupne porabe zaposlenih, prispevkov kmetov, obrtnikov, upokojencev, izkupičkov s športnih in glasbenih prireditev in drugih prostovoljnih prispevkov; 6 % (197 milijonov din) predstavljajo prihodki od prodaje zgradb in drugi viri.
Pri Medicinski fakulteti v Ljubljani se s sredstvi občinskih zdravstvenih skupnosti gradijo prostori za predklinične inštitute. Del sredstev (17 %) še posebej prispevajo zdravstvene skupnosti z območja ljubljanske regije, ki naj bi si v okviru teh prostorov zagotovile tudi prosekturo. Sedanji prostori, v katerih delujejo predklinični inštituti, so namreč dotrajani in funkcionalno neprimerni, saj je v njih že pred I. svetovno vojno bila vojaška kasarna. S sredstvi zdravstvenih skupnosti je bil zato postavljen nov objekt v neposredni bližini Univerzitetnega kliničnega centra, s čimer je omogočena povezava med teoretičnim in praktičnim delom pouka bodočih zdravnikov. Del novega objekta (predavalnica) že služi svojemu namenu, čeprav predklinični inštituti ne delujejo na novi lokaciji, ker vsa dela še niso končana. Skupaj je bilo do konca leta 1985 zagotovljenih za gradnjo inštitutov 700 milijonov din, od tega so 83 % prispevale vse občinske zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji, 17 % še posebej pa občinske zdravstvene
skupnosti z območja ljubljanske regije, 30 milijonov din (4 %) pa je iz lastnih sredstev prispevala Medicinska fakulteta. Za dokončanje graditve objekta prcdkliničnih inštitutov je potrebnih v cenah 1. L 1984 še 315 milijonov din, od tega ‘161 milijonov din za gradbcno-obrtniško inštalacijska dela in 154 milijonov din za nabavo medicinske opreme. Sredstva za dokončanje gradbeno-obrtniško-inštalacijskih del naj bi prispevale vse občinske zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji v višini 83 % in občinske zdravstvene skupnosti ljubljanske regije 17 %, nabavo medicinske opreme pa bi zagotovile Medicinska fakulteta ter Raziskovalna in Izobraževalna skupnost Slovenije.
Ker je tako izgradnja murskosoboške kirurgije kot Medicinske fakultete v Ljubljani vključena v dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 kot tudi v samoupravni sporazum o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v obdobju 1986—1990, jih v celoti štejemo za družbeno dogovorjeni naložbi. Potrebna naložbena sredstva pa pomenijo dodatno družbeno verificirano pravico skupne porabe za zdravstveno varstvo. Znesek za te naložbe, ki ga bo prispevala posamezna zdravstvena skupnost tako ni vključen v omejeno skupno porabo v občini.
Poročilo o delu temeljnega sodišča v Ljubljani-enote v Kočevju za leto 1985
ESA - 10
Temeljno sodišče v Ljubljani-enota v Kočevju je v letu 1985 poslovala v normalnih pogojih dela ob nespremenjenem sestavu delovnega kolektiva. Preko celega leta so bili pri opravljanju svojih delovnih dolžnosti: prisotni trije sodniki in deset administrativnih delavcev. Pripravnikov nismo imeli.
V	letu 1985 smo rešili nekaj manj zadev kot v prejšnjih letih, seveda pa ne bistveno manj. Ugotavljamo, da se je delo normaliziralo in poteka v normalnih pogojih. Upoštevati moramo, da smo v prejšnjih letih (1983 in 1984) zaradi nezasedenih sodniških mest reševali še starejše zadeve. Mnenja smo, da se je stanje ob zasedenosti treh sodnikov normaliziralo. Stari spisi so bili v glavnem rešeni, storilnost pa se je povečala. Sodniki presegajo svojo priznano normo za preko 50 %.
V	letu 1985 smo rešili 1778 glavnih zadev, kar je za 1,4 % manj oz. 25 zadev. Od vseh zadev, ki so prispele na sodišče, pa smo jih rešili 5107 ali 5 % manj kot prejšnje leto. Ostalo je nerešenih še 628 glavnih zadev (kazenskih, pravdnih, izvršilnih, zapuščinskih in ostalih) ali 4,3 % več. Vseh zadev, skupaj z zemljiškoknjižnimi in ostalimi je bilo 936 ali 16,9 % več kot leta 1984. Ugotavljamo, da je 43 kazenskih zadev več. Od zemljiškoknjižnih zadev jih je bilo včasih kar 129 več kot prejšnje leto. Zemljiškoknjižne zadeve so porasle tudi zaradi rednega dela geodetske uprave (parcelacije, spremembe namembnosti in podobno), kar je tudi odraz večjega zemljiškoknjižnega prometa (pogodbe med občani, sorodniki, gradnja i.t.d.). Pri kaznivih dejanjih so porasle tatvine iz 75 primerov v letu 1984 na 101 v letu 1985, kar predstavlja 34,5 % porasta. Enako je porastel gospodarski kriminal iz 14 primerov v letu 1984 na 21 primerov v letu 1985. Največ je gozdnih tatvin in poneverb (6 primerov) sledijo pa primeri nevestnega gospodarjenja (4 primeri). Vsa ostala kazniva dejanja pa se pojavljajo v enem primeru in ne kažejo bistvenega porasta niti upadanja. Zanimiv je podatek, da predstavljajo ta kazniva dejanja 31 % vseh kaznivih dejanj. Večina je storjenih na škodo zasebnega premoženja. Kazniva dejanja gospodarskega kriminala, ki so storjena na škodo družbenega premoženja predstavljajo 6,5 %, skupaj s tatvinami pa kar 37,8 %. Ti podatki so za leto 1985. Tovrstni kriminal pa raste iz leta v leto, kar kaže na družbeno nedisciplino in nepoštenost občanov. Zato je potrebna večja skrb in kontrola v delovnih organizacijah ter večja odgovornost.
Oddelek za mladoletniško sodstvo poroča, da se je mladoletniški kriminal v ribniški občini povečal za okoli 50 % in da je bilo
obravnavanih 16 mladoletnikov, kar predstavlja 2,3 % obravnavanih mladoletnikov pri sodišču. Večina storitev je na škodo premoženja (tatvine). Aktivnejša je bila skupina dveh mladoletnikov, ki je delovala skupaj z otrokom.
Ravno obratno pa je v kočevski občini, kjer se je štfcvilo mladoletnikov zmanjšalo skoraj za polovico t.j. na 26 mladoletnikov, in sedaj predstavlja procent udeležbe le 3,7 %. Obravnavanih je bilo precej Romov in sicer za premoženjska delikte. Delovala je le ena skupina s petimi mladoletniki. Oddelek za mladinsko sodstvo pa ugotavlja, da je še vedno prisoten problem neizkoriščenega prostega časa v Kočevju in problem zaposlitve. Pri takih statističnih podatkih mladinski oddelek ugotavlja, da sc v obeh občinah mladinski kriminal umirja, enako kot v vseh ostalih obljubljanskih občinah, k čemer je prispevalo tudi dobro delo socialnih služb.
Pri nadaljnjem razvijanju samoupravnega sodstva (pri tem mislimo na poravnalne svete, ki so ustanovljeni pri vsaki krajevni skupnosti) ne ugotavljamo nobenega posebnega napredka. Občani se še niso navadili na način reševanja svojih sporov pred tem organom. Sicer je iz števila zadev, ki jih je sodišče zbralo, težko trditi, da je na področju krajevne skupnosti več takih sporov, za katere tudi zakon predvideva pristojno reševanje poravnalnih svetov.
Po podatkih, ki jih je sodišče zbralo, so poravnalni sveti v kočevski občini obravnavali 24 primerov. Od tega/so prejeli od sodišča 19 predlogov, in le v petih primerih so občani sami predlagali postopek. Več kot 50 %, to je 14 primerov, je bilo uspešno končanih pred poravnalnim svetom. Največ primerov 21, je bilo iz kazenskega področja. Poravnalni svet v Kočevju je obravnaval 17 primerov in jih osem rešil uspešno. V Dragi so bili štirje primeri in v Osilnici trije. Nismo pa dobili poročila iz ostalih KS. V Strugah, kot je sodišču znano, sploh nimajo poravnalnega sveta. Ti zbrani podatki kažejo, da se občani malo poslužujejo reševanja spornih zadev pri poravnalnem svetu, ali pa da takšnih sporov sploh ni. Vsekakor pa je težko zaključiti, v kolikšni meri je zaživela ta oblika samoupravnega sodstva in v kolikšni meri so se Ic-te občani pripravljeni posluževati. Poravnalni sveti so bili ustanovljeni z namenom, da bi občane usmerili k sosedskemu načinu reševanja svojih spornih zadev. Zato je še vedno stalna naloga družbeno političnih organizacij, zlasti SZDL, da s primerno akcijo krepi tak način rečševanja spornih zadev.
Vodja enote temeljnega sodišča Jurij Plut
Poročilo o delu občinskega javnega pravobranilca v Ljubljani za občino Kočevje
ESA-10
V letu 1985 smo obravnavali skupno 4338 zadev, od tega jih odpade na občino Kočevje 522, in sicer 54 izterjav premoženjskih zahtevkov in zastopanj pred sodišči, 15 premičninskih in nepremičninskih izvršb. 222 zadev sodi med nesporna zastopanja, med katerimi so zlasti mejni spori, upravni spori in na podlagi posebnih predpisov vodeni postopki za določitev odškodnin za odvzeta zemljišča ter pregled upravnih in sodnih odločb, ki obravnavajo razpolaganje z družbeno lastnino. Presojanje pogodb o prometu z družbenimi nepremičninami, na podlagi posebnih predpisov predstavlja 200 zadev, 31 zadev pa je s področja sodnega izvedeništva.
Večina primerov je bilo uspešno razrešenih. Odprtih je ostalo le manjše število spisov, ki pa bodo še obravnavani. Ob tem je treba poudariti, da so nam podatke, ki smo jih potrebovali za sodne postopke, delavci uprave in krajevnih skupnosti zadovoljivo dostavljali, in da so v postopkih tudi aktivno sodelovali.
Problematika razreševanja zadev v zvezi z varstvom družbenega premoženja, urejanja okolja ter z drugih premoženjsko pravnih področij je bila nakazana že v lanskem letu, ugotavljamo pa, da ni bila rešena. Te probleme, katerih razrešitev pogojuje uspešno delo organov občinske uprave in javnega pravobranilstva, bi bilo možno reševati predvsem z ustreznimi uskladitvami predpisov. Ti postopki so se že začeli, tako da bi bila naloga vseh, ki lahko na te procese vplivajo, da to iniciativo tudi podprejo.
O vseh opaženih problemih je pravobranilstvo obvestilo republiške organe in dalo pobudo za njihovo razreševanje.
Javni pravobranilec Benjamin Turk
Poročilo o delu Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani za leto 1985 (ESA 10)
Odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov
Odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov je v letu 1985 potekalo na ustaljen način. Manjše spremembe Zakona -o kazenskem postopku in Zakona o gospodarskih prestopkih, ki so bile uveljavljene lani, niso vplivale na učinkovitost dela Javnega tožilstva. Po izrazitem naraščanju v letih 1979-1983 se je kriminaliteta po obsegu zadnji dve leti umirila, na nekaterih področjih pa tudi upadla. Tako lahko velja splošna ugotovitev, da kriminaliteta v celoti gledano zadnja leta ne narašča. Napovedi, da bo ob gospodarski krizi, zmanjšanju standarda in težjem zaposlovanju nujno naraščala kriminaliteta, se za zdaj ne uresničujejo. Seveda pa dveletno obdobje stagnacije na tem področju ne more biti zadosten čas za zanesljive ocene gibanja tega družbi škodljivega pojava, še posebej, ker ni mogoče niti približno oceniti, ali se ne povečuje število neodkritih kaznivih dejanj, ki je zlasti na področju gospodarskega kriminala gotovo veliko.
Izredno znižanje števila ovadenih pravnih oseb zaradi gospodarskih prestopkov gre predvsem na račun sprememb v zakonodaji, ki so dekriminirale posamezne kršitve. Tako nekatere do sedaj zelo pogoste kršitve Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (vožnja z vozilom v družbeni lasti, ki je preobremenjeno ali ni brezhibno), niso več gospodarski prestopek, marveč prekršek. Pravnim osebam-upnicam ni več naložena dolžnost obvezno prijavljati službi družbenega knjigovodstva pravnih oseb, ki jim niso poravnale dolga v zakonitem roku, kar je prispevalo k upadu števila ovadb zaradi gospodarskega prestopka po Zakonu o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Tudi poraba dizelskega goriva in motornega bencina ni več omejena z zakonom in tako tudi gospodarskih prestopkov s tega področja ni več. Ocenjujemo, da zakonodajalec opušča dosedanjo politiko izredne širitve inkriminacij gospodarskih prestopkov tudi na področja, kjer se zaželjena disciplina lahko doseže že s pregonom zaradi prekrška ali z ekoriomskimi sankcijami (npr. visoke obresti pri zamudi plačila dolga), kar omogoča pravosodnim organom, da sedaj obravnavajo le tiste kršitve predpisov, ki so po svoji družbeni nevarnosti upravičeno uvrščeni med gospodarske prestopke.
Še zlasti pa se kaže razveseljiv podatek o padcu števila ovadenih mladoletnikov, ki lie pa bolj posledica spremenjenega prikazovanja statističnih podatkov. Do leta 1984 je namreč tožilstvo izkazovalo kot ovadene mladoletne storilce vse osebe, ki so bile ovadne, ne glede na to, ali jih je samo obravnavalo (če so prebivale na našem območjii%ali odstopalo ovadbo drugemu javnemu tožilstvu (če so prebivale,območju tega tožilstva). Pristojnost pravosodnih organov za obravnavo mladoletniških storilcev kaznivih dejanj je namreč določena predvsem glede na njihovo prebivališče. V letu 1985 pa statistično izkazujemo le mladoletnike, ki smo jih glede na tukajšnje prebivališče tudi mi obravnavali. Če bi prešteli še ovadbe zoper mladoletnike, ki smo jih odstopili drugim tožilstvom, bi bilo število vseh obravnavanih mladoletnikov višje kot je bilo leta 1984, vendar pa kljub temu ne moremo reči, da tudi ta kriminaliteta narašča.
V zadevah polnoletniškega kriminala smo v celoti odločili glede 7689 oseb, v zadevah mladoletnikov glede 741 oseb, v zadevah gospodarskih prestopkov pa glede 1207 pravnih oseb.
S pritožbami smo skušali zlasti vplivati na zaostritev kaznovalne politike in smo vložili skupno 504 pritožbe, od tega 308 samo zaradi odločbe o kazni, kar pomeni, da smo napadli približno vsako sedmo obsodilno ali oprostilno sodbo. V večini primerov smo tudi uspeli.
Kot prejšnja leta smo imeli ob koncu leta 1985 številčno gledano nerešenih približno toliko zadev, kot jih prejmemo v enem mesecu. To je zelo ugodno, saj smo praktično na tekočem z delom. To velja za vse enote tožilstva in za vsa področja dela. Hitrosti reševanja zadev posvečamo posebno pozornost, saj hitrost postopka gotovo prispeva k učinkovitosti sojenja.
Poleg glavne naloge, to je pregon storilcev kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov, smo posvečali potrebno skrb tudi izven kazenskemu delovanju, to je zlasti preventivnemu vplivanju na družbene subjekte, da bi se kar najbolj zmanjšale možnosti za kriminalna (dejanja) ravnanja. V tem pogledu smo z 62 obvestili sproti seznanjali OZD, družbene pravobranilce samoupravljanja, komisije za družbeni nadzor in druge organe o pojavih, ki po našem mnenju lahko omogočajo odklonska ravnanja. Odziv na naša opozorila (po zakonu naslovnik ni dolžan odgovarjati na naša opozorila) je bil zelo različen. Vendar kljub temu ocenjujemo, da je večina OZD naša opozorila upoštevala. S posebno skrbnostjo smo kot del preventivnega delovanja tudi sproti obveščali sredstva javnega obveščanja o primerih, ki so bila pomembna za javnost.
Premoženjski delikti na škodo družbenega in zasebnega premoženja še vedno prevladujejo. Kazniva dejanja na škodo družbenega premoženja so po številu ostala približno na ravni preteklih let. Prevladujejo tatvine in goljufije na škodo družbenega premoženja, pri čemer kakšnih novih pojavnih oblik nismo ugotovili. Po številu in po povzročeni škodi izstopajo zlasti kazniva dejanja izdaje nekritih čekov, goljufije na škodo OZD, ki imajo kot svoj poslovni predmet izposojanje osebnih avtomobilov, pogostne pa so tudi goljufije na škodo hotelskih OZD in zavarovalnic. Ugotavljamo še nadaljnje zmanjševanje števila družbi zelo škodljivih kaznivih dejanj nevestnega gospodarjenja, prav tako pa tudi število kaznivih dejanj nedovoljene trgovine. Število poneverb je ostalo na ravni iz prejšnjih let, povečalo pa se je število kaznivih dejanj zatajitve davščin. Tudi kazniva dejanja jemanja oz. dajanja podkupnine so na ravni prejšnjih let. Seveda pa je prav pri teh kaznivih dejanjih in pri kaznivih dejanjih zatajitve davščin povsem negotovo, koliko je v resnici teh dejanj, saj jih je izredno težko odkrivati.
Glede političnih kaznivih dejanj je stanje še nadalje zelo ugodno, saj smo obravnavali le pet napadov na našo družbeno ureditev (leta 1984 - 9, leta 1983 - 20). V vseh primerih gre za verbalno pojavno obliko.
Na področju kontrole tiskanih stvari smo v preteklem letu izdali eno začasno prepoved razširjanja tednika »Mladina«. Temeljno sodišče v Ljubljani-enota v Ljubljani je sicer sledilo našemu predlogu za trajno prepoved, vendar je na pritožbo izdajatelja Višje sodišče v Ljubljani naš predlog zavrnilo in je Mladina št. 31 z dne 27.9.1985 šla potem v prodajo. Šlo je za prepovedni razlog po 2. točki 81. člena Zakona o javnem obveščanju, ker smo menili, da prispevek z naslovom »Videti sem bil kot strašilo« raznaša očitno neresnične vesti, ki bi utegnile ogroziti javni red in vznemiriti javnost.
Odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj na območju Enote v Kočevju
Na območju občin Kočevje in Ribnica, ki ju v okviru svojih pristojnosti pokriva Enota temeljnega tožilstva v Kočevju, smo v letu 1985 obravnavali skupno 375 polnoletnih storilcev kaznivih dejanj. Od tega je bilo 229 storilcev iz občine Kočevje, 143 storilcev pa iz občine Ribnica. Ugotavljamo, da tudi na našem območju število prijavljenih polnoletnih storilcev kaznivih dejanj že drugo leto rahlo upada.
Na področju splošnega kriminala smo obravnavali 172 storilcev iz občine Kočevje in 110 storilcev iz občine Ribnica. Pri tem smo zoper 37 (23 iz občine Kočevje in 14 iz občine Ribnica) ovadbe zavrgli, obtožili pa 211 storilcev (145 iz občine Kočevje in 66 iz občine Ribnica). Po končanih preiskavah smo ustavili postopke zoper 13 storilcev (9 iz Kočevja in 4 iz Ribnice), nedokončane pa so še preiskave zoper 39 (iz Kočevja 18, iz Ribnice 21). V okviru kaznivih dejanj splošnega kriminala so najpogostejša kazniva dejanja zoper premoženje, saj je kar 160 storilcev storilo kazniva dejanja tatvine in ostalih kaznivih dejanj zoper premoženje. V upadanju so tudi kazniva dejanja s področja varnosti prometa, saj smo zanje obravnavali 54 storilcev. Pri tem pa velja poudariti, da kljub padcu števila prometnih nezgod, ki imajo znake teh kaznivih dejanj, beležimo porast prometnih nezgod s hujšimi posledicami. V letu 1985 smo uvedli le dva postopka za kazniva dejanja zaradi prometne nezgode, ki je imela smrtno posledico, obravnavali pa smo tudi 12 storilcev kaznivih dejanj, pri katerih so posamezne osebe utrpele hude telesne poškodbe. Še nadalje pa je zaskrbljujoče dejstvo, da se kot najpogostejše kršitve, ki povzročijo ta kazniva dejanja, pojavljajo neprimerna hitrost, nespoštovanja pravil o prednosti in vožnja na napačni strani ceste. Posebej pogostni pa so tudi vinjeni storilci, saj je bil vsak šesti storilec pod vplivom alkohola, povprečna koncentracija pa je' 1,43 g/kg alkohola. Ocenjujemo, da je do padca teh kaznivih dejanj prišlo zaradi zmanjšanega prometa. Kazniva dejanja zoper življenje in telo so ostala na ravni prejšnjih let, vendar pa v letu 1985 nimamo zabeleženih najhujših kaznivih dejanj s tega področja razen enega primera detomora.
Tudi na področju gospodarskega kriminala ugotavljamo padec prijavljenih storilcev teh kaznivih dejanj, vendar pa se je po strukturi pojavilo več težjih kršitev oz. težjih kaznivih dejanj. Še vedno je največ storilcev kaznivih dejanj tatvine in goljufije na škodo družbenega premoženja, v večji meri kot prejšnja leta pa so prisotni tudi storilci kaznivih dejanj nevestnega gospodarjenja, nedovoljene trgovine, grabeža, poneverbe in neupravičene uporabe. S področja gospodarskega kriminala smo obravnavali 56 storilcev iz občine Kočevje in 33 iz občine Ribnica. Pri tem smo zoper 5 storilcev (vsi iz občine Kočevje) ovadbe zavrgli, obtožili pa smo 40 storilcev iz občine Kočevje in 30 iz občine Ribnica. Skupna škoda po obtožbah za te storilce znaša 4.421.000 din, pri čemer je nastala
predvsem škoda v gospodarstvu in v družbenem sektorju. Zoper skupno 34 storilcev pa preiskave še niso končane. Tako niso končane preiskave zoper tri storilce kaznivega dejanja grabeža družbenega premoženja (vsi iz Kočevja), prav tako tudi ne preiskave zoper dva storilca zaradi kaznivega dejanja nevestno gospodarjenje (po eden iz vsake občine) in tudi ne zoper dva storilca kaznivih dejanj nedovoljene trgovine (oba iz občine Kočevje).
S področja političnega kriminala smo obravnavali le enega storilca zaradi kaznivega dejanja po čl. 157 KZ SFRJ, zoper katerega pa je sodišče tudi že izreklo ustrezno sodbo.
V celoti gledano tako kriminaliteta polnoletnih storilcev na območju Enote tožilstva v Kočevju tudi v letu 1985 ne odstopa od ugotovitev iz prejšnjih let niti po strukturi niti po številu. Ugotovitve o padcu prijavljenih storilcev kaznivih dejanj, kot veljajo za celotno Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, veljajo tudi za območje Enote temeljnega tožilstva v Kočevju. Ugotavljamo, da večino kaznivih dejanj prijavljajo organi za notranje zadeve, vendar pa se v večjem številu kot prijavljitelji pojavljajo tudi oškodo-
vane DO, predvsem pri kaznivih dejanjih s področja gospodarskega kriminala. To sicer kaže na povečano skrb za družbeno premoženje v posameznih družbenih pravnih osebah, vendar pa te še vedno ne moremo oceniti kot zadovoljive. Prav tako tudi glede mladoletniške delinkvence ne ugotavljamo novih posebnosti. Velika večina obravnavanih mladoletnikov, ki storijo premoženjske delikte, izhaja iz neugodnega družinskega okolja.
Tudi na področju pregona pravnih oseb zaradi gospodarskih prestopkov se stanje ne spreminja in so še vedno uvedeni postopki samo zoper nekaj posameznih OZD. V nobenem primeru pa ne gre za hujše kršitve in tudi ne za kršitve zakonov s področja gospodarske stabilizacije.
Javni tožilec Franc Mazi
Namestnik javnega tožilca-vodja enote Bojan Sobar
Poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja za občini Kočevje in Ribnica za leto 1985 (ESA 10)
Po statističnem pregledu delovanja obravnavanih zadev in po pobudnikih za uvedbo postopka je delavec-posameznik na prvem mestu. Pri tem je potrebno posebej poudariti, da je vsako leto namenjeno več pozornosti preventivnemu delovanju DPS, saj je četrtina vseh aktivnosti bila namenjena prav tem vprašanjem. Ob tem pa ni zanemariti tudi dejstva, da s tem v zvezi DPS nudi pravno pomoč ob številnih nerazrešenih vprašanjih tako posameznikom, kot strokovnim službam v posameznih OZD. Pravne pomoči v OZD, ki smo jih uzakonili že leta 1979, še do danes niso ustrezno zaživele.
Pobude oz. predloge, ki jih je DPS naslovil na pravne subjekte oz. posameznike (36 %), so bile v celoti sprejeti, kar kaže na to, da obstaja pripravljenost delavcev v združenem delu, da se posamezne probleme razrešuje znotraj lastne OZD. Le če gre za zavestne kršitve ali kako drugače deformirane samoupravne odnose, se le-te razrešuje v za to pristojnih institucijah izven OZD.
Statistično torej beležimo večji delež pojavov s področja družbenoekonomskih odnosov. Vsebina kršitev samoupravnih pravic in družbene lastnine po kršiteljih izkazuje, da se v največjem številu med kršitelji pojavljajo samoupravni organi.
Med kršitelji se pretežno pojavljajo samoupravni organi, ne pa strokovne službe, ki pripravljajo strokovne podlage za tako Uo-čanje delavcev. Predlagana pravna oz. nepravna sredstva, ki jih družbeni pravobranilec uporablja in so statistično evidnetirana, so bila predvsem: pobude, opozorila, nasveti, udeležbe na sejah, zahteve in druge informacije.
Posebej je potrebno poudariti, da gre pri uporabi teh ukrepov za tako imenovano delovanje, s katerim skuša DPS pravočasno pomagati strokovnim delavcem, poslovodnim organom ter na ta način preprečevati, da bi se sprejemali nezakoniti samoupravni splošni akti ali sklepi in podobno. Jasno pa je, da DPS, v kolikor je to nujno, ne more mimo ukrepanj, ki so v skladu s pristojnostjo že kurativnega značaja, bodisi za predlaganje razveljavitve sklepov, samoupravnih splošnih aktov in drugo v za to pristojnih institucijah.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja za leto 1985 beleži v procesu samoupravnega reorganiziranja združenega dela (ukinjanje TOZD) le v enem primeru - ITAS Kočevje. Menim, da bi elaborati, s katerimi se utemeljuje upravičenost ukinjanja TOZD, morali vsebovati v celoti razčlenjene razloge, do katerih je prišlo, in šele odraz ugotovljenih spremenjenih pogojev naj bi vzpodbudil tudi ostale dejavnike k določenim aktivnostim.
Glede na zaostrene gospodarske razmere se je v skladu z obveznim navodilom družbeni pravobranilec samoupravljanja vključil v pregled postopkov za odstranitev vzrokov za nastalo izgubo po periodičnem obračunu za devet mesecev (4 OZD). Ugotavljam, da so programi sicer bili sprejeti v skladu z zakonskimi obveznostmi, da pa so v posameznih OZD vzroki za odstranitev izgub širšega značaja. Neizvrševanja sanacijskih programov, kakor tudi problemi v zvezi z neizvajanjem istih, bi morali potekati preko organov upravljanja znotraj DO, samoupravne delavske kontrole in pristojnih organov družbenopolitičnih skupnosti, ki je dolžna spremljati izvajanje programov; na ta način bi prav tako gotovo preprečevali neizvrševanje sprejetih programov, kakor tudi sprotno ugotavljali morebitno odgovornost posameznih delavcev, cev.
V zvezi z razporejanjem dohodka in čistega dohodka ter glede določil samoupravnih skupnosti dejavnosti je družbeni pravobranilec samoupravljanja v dogovoru z izvršnim svetom ocenjeval razmere v razporejanju in delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. Podatki službe družbenega knjigovodstva po metodolo-
giji za spremljanje in uresničevanje določil. Resolucije za razporejanje dohodka v letu 1985 in na tej osnovi rast sredstev za OD in skupno porabo delavcev kažejo, da se v praksi ne uresničujejo usmeritve iz Resolucije.
V	usklajeni akciji, skupaj z izvršnimi sveti in občinskimi sindikati, bo družbeni pravobranilec samoupravljanja analiziral izvajanje družbenih usmeritev razporejanja sredstev za OD ter ob ev. prekoračitvah, ustrezno ukrepal.
V	letu 1985 je družbeni pravobranilec samoupravljanja v skladu z dogovorom ter na podlagi programskih usmeritev, ob sodelovanju predstavnikov obeh izvršnih svetov ter tržno inšpekcijo, opravil obisk v šestih OZD v zvezi z izvajanjem Zakona o sistemu družbene kontrole cen. Pregled z analizo je torej zadeval predvsem operacio-nalizacijo 13.čl. Zakona o sistemu družbene kontrole cen, način obveščanja delavcev o novih cenah, kako so opredeljene naloge nosilcev družbene kontrole cen, način oz. postopek sprejemanja novih cen. Pregled, oz. analiza je pokazala, da so vse obiskane OZD imele usklajene samoupravne splošne akte z zakonom, nadalje da se izvajajo določila zakona glede postopkov in načinov oblikovanja cen ter načini obveščanja delavcev o kazalcih, ki so podlaga za oblikovanje cen, kakor tudi osnova za družbeno kontrolo cen.
Za obdobje poročanja, glede ocene pogostosti kršitev samoupravnih pravic delavcev po posameznih delavno — pravnih institutih, DPS ugotavlja, da so v ospredju disciplinski postopki, ki se uvajajo predvsem zoper delavce v neposredni proizvodnji, manj pa je teh zoper delavce v strokovnih službah in delavce s posebnimi pooblastili. Sicer pa se je strokovno vodenje samih disciplinskih postopkov v večini primerov izboljšalo. Obstojajo pa sredine, predvsem v manjših OZD, kjer so ti postopki, ob pomanjkanju ustreznih strokovnih kadrov, izredno pomanjkljivo vodeni.
Sledijo kršitve samoupravnih pravic delavcev na področju delovnih razmerij v zvezi z razporejanjem delavcev. Obravnavani primeri kažejo na ugotovitev, da se institut razporejanja zaradi racionalnejše organizacije dela v praksi tudi izkorišča in so v večini primerov takšne možnosti razporejanja pomanjkljivo opredeljene v samoupravnih splošnih aktih. Nadalje DPS ugotavlja, da je institut z delom pridobljenih delovnih zmožnosti v samoupravnih splošnih aktih pomankljivo opredeljen, saj ponekod niso opredeljeni niti postopki niti pristojni organ, zlasti pa ne, za katere delokroge naj se ugotavlja in za katere ne. DPS meni, da je nesprejemljivo, da se z delom pridobljena delovna zmožnost ugotavlja za dve ali več stopenj in še to za najodgovornejše funkcije v OZD.
DPS za preteklo obdobje izkazuje kršitve pravic na področju stanovanjskih vprašanj v manjšem številu kot leto poprej. V danih primerih je prišlo do teh kršitev predvsem zaradi pomanjkljivih oz. neusklajenih samoupravnih splošnih aktov z Zakonom o stanovanjskih razmerjih, kakor tudi z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. Nedorečenost se kaže tudi v primerih dodeljevanja stanovanjskih posojil za individualno gradnjo in s tem vezanost delavcev na oddaljenost od sedeža delovne organizacije, kakor tudi tako da v nekaterih OZD še vedno nimajo ne v zvezi z dodeljevanjem kadrovskih stanovanj. Področje organiziranja hišne samouprave ni v celoti zaživelo. Za realizacijo zakona bo potrebna večja akcija, ne le družbenih pravobranilcev samoupravljanja, pač pa predvsem pristojnih organov v družbenopolitični skupnosti, krajevni skupnosti, SZDL in prevsem Samoupravni stanovanjski skupnosti.
Uporaba ukrepov družbenega varstva, ki pomeni poseg družbenopolitične skupnosti v OZD le takrat, ko so ugotovljene bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali hudo oškodovani družbeni interesi, smo v preteklem obdobju uporabili le zoper eno delovno
organizacijo. Z ozirom na to, da je število ukrepov v primerjavi s preteklimi leti na našem področju padlo, bo tudi poslej družbeni pravobranilec samoupravljanja zagovarjal stališče, da je uporaba tega ukrepa izjemna, in to takrat, kadar vsa druga sredstva za varstvo pravic in družbene lastnine niso bila uspešna.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ana Uran
Poročilo o delu občinskega sodnika za prekrške Kočevje v letu 1985 (ESA 10)
V letu 1985 je bilo pri Občinskem sodniku za prekrške Kočevje v reševanju 908 zadev o prekrških in pa 624 zaprosil za pravno pomoč. Od lastnih zadev je bilo prejetih tekom leta 710 zadev, iz preteklega leta pa je ostalo za reševanje 198 zadev. Med letom je bilo rešenih 742 zadev. Od tega je bila izdana odločba o kaznovanju v 651 zadevah, v 3 zadevah je bil predlog zavrnjen, postopek pa je bil ustavljen v 71 zadevah (od tega zaradi zastaranja pregona v 49 zadevah), 17 zadev pa je bilo rešenih na drug način in je tako na koncu leta ostalo nerešenih 166 zadev. Od 624 zaprosil za pravno pomoč (zasliševanje za druge organe, izvrševanje zapornih kazni in nudenje druge pravne pomoči) je bilo tekom leta prejetih 537 zadev, iz prejšnjega leta pa je ostalo za reševanje 87 zadev; Med letom smo rešili 504 zadeve. Tako je na koncu koledarskega leta ostalo nerešenih 120 zadev.
Tako iz rednih zadev tega organa kot iz zaprosil za pravno pomoč je razvidno, da je največ prekrškov s področja cestnega prometa, in sicer nekaj preko 50 %, da pa je precej naraslo tudi število prekrškov s področja javnega reda in miru, saj se je prejšnja leta gibalo nekje okrog 30 %, sedaj pa se je približalo že 40 %. Na to na vsak način vpliva nekoliko slabša gospodarska situacija, saj je veliko kršitev storjenih pod vplivom alkohola. V ravnanjih obdolžencev je sicer videti nekaj nezadovoljstva tako z gospodarsko kot politično situacijo, vendar pa na našem področju ni večjih kršitev, ki bi imele politični pomen, pa čeprav je sestava prebivalstva zelo pisana. Zaradi kršitev javnega reda in miru so bile v letu 1985 tudi izrečene edine zaporne kazni, in sicer skupaj 10, od tega zaradi klatežtva 6, pretepa na javnem kraju 3 in zaradi razgrajanja doma ena zaporna kazen. Le dve kazni sta bili daljši od 30 dni. V vseh teh primerih pa je bila uporabljena tudi določba zakona o prekrških, ki dovoljuje, da sc kazen izvrši pred pravnomočnostjo odločbe oziroma takoj, saj je bilo potrebno kazen začeti izvrševati takoj, da bi se preprečile nadaljne kršitve.
Uživanje alkohola pa nima vpliva le na kršenje javnega reda in miru, ampak se s precejšnjim deležem (kar okrog 30 %) odraža tudi pri kršitvah cestnoprometnih predpisov, saj je bilo v letu 1985 pri tem organu zaradi vožnje pod vplivom alkohola kaznovanih
kar 88 oseb in je bil 75 osebam tudi izrečen varstveni ukrep prepoved vožnje motornih vozil določene kategorije za najmanj tri mesece, medtem ko je bil zaradi drugih prometnih prekrškov izrečen enak varstveni ukrep 15 osebam. Sicer pa je tudi iz zaprosil za pravno pomoč razvidno, da je precej naših občanov obravnavanih za vožnjo pod vplivom alkohola tudi pri drugih sodnikih za prekrške.
Tudi večina mladoletnikov, ki so bili obravnavani zaradi storitve prekrškov v letu 1985, je bila obravnavana zaradi kršitve cestno prometnih predpisov, in sicer večina zaradi vožnje motornih vozil oziroma koles z motorjem brez ustreznega izpita, pri čemer je treba poudariti, da večina obravnavanih mladoletnikov še ni v delovnem razmerju, da pa kljub temu posedujejo taka vozila, s katerimi potem delajo prekrške. Iz tega je možno potegniti sklep, da so starši teh otrok v precejšnji meri krivi za kršitve, saj je vozilo največkrat kupljeno z njihovo vednostjo, če že ne tudi z njihovim denarjem. Starši tako s svojo popustljivostjo oziroma potuho sami naredijo iz svojih otrok storilce prekrškov. Žalostno pa je dejstvo, da se pojavlja tudi že precej storilcev takih prekrškov, ki so mlajši od 14 let; v takih primerih postopek o prekršku sicer po zakonu ni dopusten, vendar pa je na vsak način pričakovati, da se bo isti storilec do svoje polnoletnosti še pojavil kot storilec prekrška.
Mladoletnim storilcem prekrškov smo v smislu zakona o prekrških izrekli le vzgojne ukrepe, in sicer en vzgojni ukrep strožjega nadzorstva staršev, ker je bil storilec večkratni povratnik, sicer pa le ukore, saj zakon dovoljuje izrek denarne kazni le izjemoma, medtem ko zaporne kazni sploh ni mogoče izreči.
Kot je že omenjeno, smo kazen zapora izrekli in izvršili le desetim obdolžencem, sicer pa so bile izrečene denarne kazni. Večina kazni se je gibala med zneskoma 1.000,- in 5.000,- dinarji; le v zadevah, kjer je zakonodajalec predpisal večjo ali nižjo kazne, so bile kazni višje oz. nižje.
Sodnik za prekrške: Vlasta Janežič
Odlok o odločitvi objektov oziroma posegov v prostor, ki se gradijo in izvajajo na podlagi pridobljenega urbanističnega potrdila (ESA 339)
Predlog	ESA — 339
Skupščina občine Kočevje je na podlagi 51., 62., 79. in 81. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18-931/84 in'37/85), 6. člena navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27-1222/85) in--------čle-
na statuta občine Kočevje, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ...____________________________ sprejela
odlok
o določitvi objektov oziroma posegov v prostor, pomožnih objektov in drugih objektov in naprav ter del, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje, ki se lahko postavijo, gradijo in izvajajo na podlagi pridobljenega urbanističnega potrdila
1.	člen
Za objekte oziroma posege v prostor, pomožne objekte, druge objekte in naprave ter dela, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje, temveč le pridobljeno lokacijsko potrdilo, se štejejo:
- tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, tako da se omogoča njihova normalna uporaba, da se ne spreminja zunanjost, zmogljivost, velikost ali namembnost obstoječih objektov in se z deli tudi ne posega v konstrukcijske elemente objekta ali naprave;
—	začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam in podobno, če ti objekti in naprave z gradbeno izvedbo in komunalno opremljenostjo ne spreminjajo namenske rabe zemljišča in da je z njihovo odstranitvijo možno vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje;
—	drvarnice, čebelnjaki, vrtne ute, sadne kleti in drugi pritlični objekti, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev stanovanjske hiše ali kmetijskega gospodarstva - vse le do površine 30 m2;
—	rastlinjaki, manjši objekti za rejo malih živali, shrambe za vrtno orodje, leseni kozolci, kašče, lope za shrambo krme, stelje, shrambe poljščin in orodja, montažni silosi, začasna zavetišča za živino in podobno, ki služijo osnovni dejavnosti kmetijskih gospodarstev ali potrebam posameznih občanov — vse le do 30 m2;
—	tople grede in zaprti cvetličnjaki do 30 m2 površine;
—	postavitev medposestnih ograj do višine največ 1,00 m;
—	oporni in podporni zidovi do višine 1,00 m, ki niso ob javnih prometnih površinah;
—	nadstrešnice na avtobusnih postajališčih (zavetišča);
—	postavitev turističnih opozorilnih tabel, panojev in reklam;
—	dozidava in povečava dimnikov pri obstoječih stanovanjskih hišah;
—	postavitev naprav za izkoriščanje sončne energije.
2.	člen
Objekti oziroma posegi v prostor iz prejšnjega člena morajo biti
v skladu z namensko rabo zemljišč v planskih aktih ter v skladu z
zahtevami v zvezi z varstvom okolja, sanitarnimi, požarnovarnost-
nimi, vodnogospodarskimi, obrambno-zaščitnimi zahtevami ter zahtevami v zvezi z varovanjem naravne in kulturne dediščine.
Objekti oziroma posegi v prostor ne smejo biti v nasprotju z rešitvami v prostorsko izvedbenih aktih in z njimi ne smejo biti prizadete pravice ali zakonski interesi drugi oseb.
3.	člen
Za pomožne objekte, druge objekte in naprave ter za adaptacije iz 1. člena tega odloka, se izdajajo urbanistična potrdila v skladu z določili 3., 4., 5. in 6. člena navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje ali kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85).
4.	člen
Priglasitev po tem odloku je obvezna za celotno območje občine Kočevje. Investitor, ki namerava postaviti ali zgraditi objekte po
1.	členu tega odloka, mora le-to priglasiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za urejanje prostora na podlagi 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84).
5.	člen
Vlogi za priglasitev je potrebno predložiti:
—	opis nameravane graditve in zemljišča, na katerem naj bi objekt stal,
—	kopijo katastrskega načrta z v risom lokacije objekta,
—	dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal,
—	če gre za začasni objekt pa tudi datum, do katerega naj bi objekt stal.
6.	člen
Na podlagi pisnega zahtevka iz prejšnjega člena mora občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora v roku 30 dni izdati urbanistično potrdilo ali odločbo o zavrnitvi zahtevka.
Investitor ne sme začeti priglašenih del brez potrdila iz prejšnjega odstavka.
Potrdilo izgubi svojo veljavnost, če investitor ne začne priglašenih del v roku enega leta po prejemu potrdila.
7.	člen
Kazenske določbe se smiselno uporabljajo iz 79. in 81. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
8.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje urbanistična inšpekcija občine Kočevje.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 351-20/85-3/1
Datum:
Predsednik
Skupščine občine Kočevje Stane Letonja
Obrazložitev:
Osnutek odloka je bil poslan na vpogled tudi Republiškemu komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora v Ljubljani. Z vsebino odloka se v glavnem strinjajo. Priporočali — ne zahtevali — pa so, da naj bi se nekatere alinee črtale, ker je po njihovem mnenju odlok preširok, saj nekatera dela, ki so bila navedena v osnutku odloka obravnava že zakon sam, kot npr. postavitev spominskih obeležij, kakor tudi popravila obstoječih gozdnih, krajevnih cest ter objektov na njih, ker to obravnava zakon o cestah (Uradni list SRS, št. 83/81).
Oddelek za gospodarstvo
Odlok o zaključnem računu proračuna občine Kočevje za leto 1985
Predlagatelj:
IS SO Kočevje
ESA - 9 Predlog!
2. Sredstva nerazporejenih prihodkov dogovorjene porabe
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 187. člena Statuta občine Kočevje na seji zbora združenega dela in	zbora	krajevnih	skupnosti dne ------ sprejela
odlok
o zaključnem računu proračuna občine Kočevje za leto 1985
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Kočevje za leto 1985 katerega sestavni del so tudi sredstva izločena na posebnih računih proračuna ter sredstva rezervnega sklada občine Kočevje.
2.	člen
L Zaključni račun proračuna občine izkazuje:
—	prihodke	240.184.503
—	odhodke	240.122.403
—	presežek	prihodkov	nad odhodki	62.100
Skupaj dogovorjena poraba	232.916.123
3.	Sredstva izločeni tha poseben račun proračuna
po zaključnem računu za leto 1984	2.736.700
4.	Sredstva izločena na poseben račun proračuna
za leto 1985	7.800.0(X>
4. člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v višini 62.100 se razporedi
—	na poseben račun proračuna	-
-	za prenos v proračun za leto 1986	62.100
5. člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev zerv v višini 7.205.205,- se prenese v rezervni sklad občine za
rezerv leto 1986.
2.	Sredstva rezervnega sklada izkazujejo:
—	prihodki	7.205.205
—	odhodki
—	presežek prihodkov nad odhodki	7.205.205
3.	člen
Sredstva proračuna in izločena sredstva po 2. členu tega odloka predstavljajo:
L Sredstva dogovorjene porabe razporejena za občinske potrebe	232.916.123
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Številka: 400-5/86-5/1 Datum: junij 1986
Predsednik
skupščine občine Kočevje: Stane ing. Letonja
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Kočevje za leto 1985
Vrsta prihodkov in nameni porabe	Plan 1985	Doseženo 31.12.1985
1	2	3
0 Sredstva prenešena iz leta 1984	7.877.123	10.613.824
1 Davek iz osebnih dohodkov	114.510.000	1'19.293.740
2 Prometni davek	77.836.000	78.266.949
3 Davek na dohodek od premoženja	6.946.000	9.426.492
4 Takse	13.886.000	8.897.486
5 Prihodki po posebnih predpisih, prihodki organov DPS in drugi prihodki	11.861.000	13.686.012
Skupaj prihodki	232.916.123	240.184.503
Splošni razpored prihodkov		
01 Dejavnost organov DPS	175.039.000	176.504.482
02 Dejavnost LO	8.844.000	8.844.000
03 Dejavnost DPO in društev	14.264.000	14.279.060
04 Negospodarske investicije	1.388.863	1.368.481
05 Dejavnost KS	3.886.000	3.885.554
06 Socialno in zdravstveno varstvo	14.593.000	14.726.293
07 Komunalna dejavnost	250.000	250.000
08 Intervencije v gospodarstvu	7.896.000	2.724.477
09 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let	2.390.740	2.325.402
10 Izločena sredstva	4.364.520	15.214.654
Skupaj razpored prihodkov	232.916.123	240.122.403
Saldo žiro računa		62.100
Skupaj prihodki	240.184.503
Obrazložitev:
Odlok o proračunu občine Kočevje za leto 1985 je bil sprejet na sejah zbora združenega dela in zbora krajevne skupnosti, 29. 3. 1985 ter objavljen v Uradnem listu SRS, št. 14/85.
Osnova mu je bil družbeni dogovor o izvajanju na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1985 (Uradni list SRS, št 7/85). V času od 1. 1. 1985 do 31. 3. 1985 je bil v veljavi Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb (Uradni list SRS, št. 1/85). V tem obdobju se je izvajalo financiranje iz proračuna v višini 25 % izvršenih odhodkov po občinskem proračunu za leto 1984. Prihodki in odhodki, zbrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni dela proračuna za leto 1985.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta 28. 6. 1985 sprejela odlok o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 25/85) v skladu z ugotovljeno stopnjo rasti dohodka družbenega gospodarstva v SR Sloveniji za obdobje prvih treh mesecev leta 1985. Obseg dogovorjene porabe se je v globalu povečal od 46 na 62,1 % za občino Kočevje pa na 69 %, hkrati so se globalno povečala sredstva za občinske priznavalnine upoštevajoč merila resornih organov.
Ponovno sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti 26. 12. 1985 obravnavala in sprejela Odlok o spremembi odloka o
proračunu občine Kočevje za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 1/86). S tem odlokom se je ob upoštevanju določil družbenega dogovora na področju splošne porabe uskladil proračun občine z nominalno rastjo dohodka v SR Sloveniji v 6 in 9 mesecih leta 1985. Izračun dogovorjene porabe občin je pripravil Republiški sekretariat za finance po določbah dogovora in ob upoštevanju zveznega intervencijskega zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev DPS in SIS družbenih dejavnosti za porabo v letu 1985 (Uradni list SFRJ, št. 58/85). Globalni indeks rasti dogovorjene porabe občin v letu 1985 je po tem izračunu v primerjavi z dejansko realizacijo dogovorjene porabe v letu 1984, 192,8, v primerjavi z povečano osnovo leta 1984 pa 181,9. Za občino Kočevje je bil ta indeks 199 oziroma 182. Omenjeni zvezni intervencijski zakon je omejeval vse prilive prihodkov razen prihodkov, ki so bili usmerjeni za priznavalnine borcem NOV.
Na dan 31. 12. 1985 so bili prihodki realizirani v skupnem znesku 240.184.503 din in bili preseženi od planiranih za 3 %.
Realizacija prihodkov in odhodkov je razvidna iz bilance prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine, ki je sestavni del odloka o zaključnem računu.
Stanje ostalih posebnih računov proračuna:
050 Denarna sredstva rezerv 070-0 Izločena sredstva viškov 070— 1 Občinske blagovne rezerve
prihodki
7.205.205
5.606.950
25.098.369
odhodki
4.875.121
17.496.654
saldo
7.205.205
731.829
7.601.715
Iz računa izločenih sredstev viškov smo porabili: 1.000.000 din 3.472.000 din 397.500 din 5.621 din
4.875.121
ŽITO Ljubljana za prevoz kruha v Drago vrnitev v proračun občine ZKGP za melioracijo zemljišč v Starem logu provizija SDK
Skupaj
Iz računa občinskih blagovnih rezerv smo namenili: 474.157din 17.000.000 din 22.497 din
ŽITO Ljubljana za skladiščenje in zanavljanje moke
vezava provizija SDK
17.496.654
Skupaj
Vsa neporabljena sredstva na dan 31. 12. 1985 se prenesejo kot dohodek v naslednje leto.
V januarju 1986 nam je SDK Kočevje iz tekočih sredstev izločila 7.800.000 din na račun viškov za leto 1985, vendar so bila ta sredstva kasneje vrnjena v proračun.
Kočevje, junij 1986
Gradivo pripravila Majda LINDIČ načelnik oddelka za občo upravo