the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of. america. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V. AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. ' — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CH1CAGI NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN. SLOVENSK* LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 131. CHICAGO, ILL.> ČETRTEK, 20. AVGUSTA — THURSDAY, AUGUST 20, 1925. LETNIK XXXIV. Mussolini o svobodi. PROSTOR KJER BO STAL SPOMENIK KONFEDERISTOV. ITALIJANSKI DIKTATOR PRAVI, DA JE SVOBODA NA-RODOV LE V DOMIŠLJIJI 'FILOZOFOV, V RESNICI PA NE OBSTOJI NIKJER _ PROTI-ŽIDOVSKO GIBA-NJE NA DUNAJU. London. — Benito Mussolini, italijanski premier je dejal nekemu poročevalcu, da je svoboda le na papirju, v resnici pa ne obstoji drugje, kakor v domišljiji filozofov, ki iščejo svojo nepraktično filozofijo v zraku. Moja filozofija je črpana iz bližine zemlje, za one, ki so na zemlji, tako je dejal^us-solini. Na vprašanje poročevalca, kako je zadovoljen z vspehom svoje filozofije s katere se je porodil fašizem, je Mussolini odgovoril, da je nad- zadovoljen — z BjH HHHH ^H fašizma, kakor tudi s znaki, ki ;st^nte' .J,e bll° kažejo na bodočnost fašizma. \mh. m v«c,je StGVll° S° ^ jeco. Sele proti večeru se je Trideset oseb ranjenih, večje število aretiranih v izgredih proti židovskim delegatom zionističnega kongresa. Dunaj. — Množica dunajča-nov je demonstrirala proti delegatom, ki so prišli semkaj na i 14. kongres Zionistov. V akcijo je stopila policija z golimi sabljami in navalila na demon- Dalje je tudi dejal Mussolini, da masa ne mora vladati mase; množina ne more vladati množine. To je dejal V odgo-tor glede svobode, namreč on smatra, da mora biti nekdo, ki vihti bič nad maso — biti mora diktatorstvo. Ko je zagledal poročevalec I vzpostavil red, vse kavarne so bile zaprte. Fašisti so izjavili, da ne bodo mirovali, dokler bodo Zidje v mestu. Močni oddelek policistov straži oni del mesta, kjer prebivajo Židje. Ker Zidom pod takim oko-! i KRIŽEM SVETA. — Riga, Latvija. — Ruska kmetska internacionala pošilja] brzojavke v Atlanta jetnišfiico Marcus Garvey-u, v katerih izražajo svojo simpatijo nad delavci črnci, ki se bojujejo proti ameriškemu in britiškemu imperializmu ter jih nagovarjajo, naj se pridružijo vrstam- kmet-ske internacionale. — Rim, Italija. — V eks-presnem vlaku, ki vozi iz Rima v Neapel in obratno je bil urednik nekega ameriškega lista kloroformiran in oropan. Policija je aretirala dva mladeniča, ki sta bila na sumu, da sta izvršila gori navedeni rop. Iz Jugoslavije. O SLAVNOSTNIH DNEVIH V SPLITU OB PRILIKI OTVORITVE LIŠKE ŽELEZNICE IN OTVORITVE JADRANSKE RAZSTAVE.— DRUGE ZANIMIVE VESTI. Slavnost v Splitu. Dne 26. in 27. julija so se v Splitu vršile slavnosti, ki so bile prirejene v zvezi z otvoritvijo nove železniške zveze. Prišla so vsa splitska društva in se postavila na določena mesta. Velika množica se je udeležila tudi odkritja spomenika Maruliču. Ob spomeniku so se moč, so gasili do opoldne drugega dne, dokler ni zmanjkalo vode. Nesreča je bedno ljudstvo zadela tembolj, ker ni bil nihče izmed pogorelcev zavarovan. Strašno je trpela tudi vsa okolica: Tomiči, Kneziči, Peštaji, Gmazi in Mokrice. Vsa koruzna polja so uničena, po nekaterih sadovnjakih pa vršili govori, nakar je položil;80 drev^ 1odl°mlj'ena Pri ko" ' 1'miini lJn+ ftl/i L-1 cn ni-ao+nnni; na spomenik Priča v imenu ima naslov venec admiral kralja. Venec 'Kralj Aleksan- 1 i Slika nam kaze golo grani tno steno, od kjer se vidi tako — Greenoble, Francija. — der Velikemu Spličanu Maru- P Iz tukajšnih gora poročajo, da|lieu-" je bilo letos izvanredno veliko Nato so ?e podali vsi udele-smrtnih slučajev med planincij ženci odkritja spomenika v le-ki so se ponesrečili v skalovju.! Pem sprevodu v splitsko gleda-! Pred kratkem je skupina bro-| lišče, kjer se je nato vršila ot-jječa šest planincov, ki so bili' voritev Jadranske razstave. V privezani na vrvi našla žalost- prisotnosti admirala Priča, za-jno smrt ko se je vrv utrgala in stopnikov vlade iz vseh dalma. vseh šest je padlo v prepad, tinskih mest je predsednik odprl razstavo in poudarjal, ko- lišč inam ni mogoče ob drla v at i zvano Chimney Rock žrelo v b Hžini Raleigh, N. C. V to stena njegovi pisalni mizi mali na Dunaju svojega kongresa. 10 bo znameniti kipar Gutzon Borglum izklesal spomenik kip Julius Cezarja, ga je upra- bodo zborovali v kakšnem dru- i konfederistov za državo Nor tH Carolina. Desni na sliki je šal,, kako mora delati mirno, geni kraju v bližini mesta, mo- Mr; ^»"glum in na levi Mr. Ug 0 Villa, njegov tovariš, ki ogle- ko ga ves čas opazuje Cezar, goče v Karlsbadu. Ta napad duJeta prostor. Tri temu vprašanju se pa je j dunajskih fašistov na 2ide je Mussolini vzravnal in z močnim izzval veliko ogorčenje med glasom odvrnil* da je Cesar nje- Zionisti, kateri so protestirali gov ideal in največji mož, kar pri vladi in zahtevali protekci-jih je še živelo. jo za delegate. Neka ženska, planinka se je smrtno ponesrečila, ko lezla na Little Mont Blanc. pa PRETRESLJIVA POROČILA IZ JAPONSKE. AMERIKANKA OMAGALA SREDI KANALA. Miss Gertrude Ederle iz New Vorka je v torek zjutraj j Toki°. Japonsko. — Zadnje O stališču Evrope je Musso- Voditelji radikalnih fašistov v ugodnem vremenu začela dni J*e bil° v tukajSni okolici lini dejal da ima Evropa veli- so Srozili' da če se bo vršilo zio- plavati v angleškem kanalu, lveč nevih*> katere -so prizadja-kansko rezervo življenske mo- nistično zborovanje, bode od- kateri loči Anglijo od Francije. !Ie veliko strahu in 5kode' tudi či. Nič ni, kar bi kazalo na|pelj*anih proti do™u več del^-|Ob eni uri popoldan je bila brez človeških žrtev ni bilo. je likega pomena je ta razstava za napredek Dalmacije, da je i — Sanghaj, Kitajsko. — Tu- znfk mo« in volje za nov raz-kaj je stopilo na stavko 2200 . voJ* ' j poštnih uslužbencev, kateri | Jadranska razstava je raz-zahtevajo pripoznanje svoje' vršena v štirih poslopjih. Na unije, povišanje plače in šest-| razstavi so zastopane vse pa-urno dnevno delo. Britiški mor- noge gospodarstva, ki interesi-narji pazijo na red. j raJ° Dalmacijo in so važne za — Osaka, Japonsko.—Groz-: njeno zgodovino in njen bodo-ni vihar je divjal v okolici O- razvoj. Na razstavi je raz-saka, Kyote in Kobe, ki je pri-zadjal velikansko škodo, kate- renini. Potoki, ki so prestopali bregove7 so na mnogih krajih porušili cesto in razdrli vsa ilJSLJ Nesreča na Lovčenu. ra pa se ni cenjena. — Chicago, 111. — V nekem razpadanje starega kontinenta. V^'^ ,p,aV?lkn «• P" P^ ^I. * ituk^nem hote.u je bila naj- bark. ki se še Krade za plovbo Na Lovčenu grade novo Njegoševo kapelo; obenem grade cesto do nje. Cesto gradi vojaštvo. Te dni je prihrula nevihta in strela je udarila v skupino vojakov. En vojak je ostal na mestu mrtev, več drugih je strela poškodovala ter so jih prenesli v bolnico v Cetinje. -o- Protestni shodi proti delavske« mu davku v Belgradu. Tipografski organizacija v Belgradu je minolo nedeljo sklicala protestni shod proti obdavčenju ročnega dela. Shoda se je udeležilo tudi nvnogo drugega delavstva. Glavni govornik Lazar Stefanovič je na- vidna umetnost dalmatinskih 'glasa!, da nosi delavstvo v ob-slikarjev in kiparjev, najlepši liki neposrednik davkov 19 od-pa je oddelek, kjer se vidijo stotkov državnega proračuna. modeli najrazličnejših ladij in lalo se je vreme spremenilo del Japonske, od koder poroča-nastali so valovi. Ko je pre-iJO ° veIiki materialni škodi. Več stoletij mora iti preko zem-j vsako zborovanje prepoveda- Ikmalo Ije, predno se bo mogoče le no 1,1 P°llC1Jski načelnik svari in nastau so vaiovi. ivo je pre ■ I malo spremenilo na moči ali voditelje' naJ vročekrvneže plavala dve tretjini od Fran-|Ko J'e nevihta divjala najhujše morali Evrope. Evropa se nima zožujejo, da ne pride do naj- Vije do Anglije je omagala in se -le nahajalo na gori Fuji nad ničesar za bati, kljub temu, da Načelnik je tudi na- ni mogla več nadaljevati, kaj. 3000 Planincev, kateri so imeli rogovilijo gotovi alarmisti, ki migni1' da je med dele^ti več ti valovi so jo večkrat do cela neka> poznega za prestati. 24 iščejo nemirov. Glede Italije je Amerikancev in Angležov, ki zakrili. Od ene ure popoldan ur so se stiskali k skalovju in dejal Mussolini, daje zelo moč-1 bodo pustili na DunaJu precej do tri-osem in petdeset minut P° jamah, da jih ni odnesla na in polna življenja, nič ni, denaria> vsled bo Policija se je ustavljala valovom, na- voda- katera je v potokih lila. * ■ •• ' zabraniti do skrl)ela za stro£i red- kar so jo moči zapustile. Po- *Kar pa Je bil° najhujše, nasta- | Ko se je skupina Zionistov magali so ji na parnik, kateri so P,azovi in skale so se va- dena mrtva Mrs. Lillie J. Tho-renvegen, stara 53 let, doma iz St. Louis-a. Smrt je nastopila nanagloma vsled srčne hibe. po našem Jadranu. -o- Volna v Jugoslaviji. V Hrvatski in v: Sloveniji bo _ Genoa, Italija. — Tukaj letos malo volne. Bačka in Ba- kar bi ji moglo razvijanja. več dru*?ih P°- ci ni bil nihče zadet. je plavala neprestano osem ur sloP1J Pa Je močno poškodova- in 58 minut. Ko bi ne bilo va- nih' Koliko J*e bilo človeških lov, bi bila gotovo dosegla cilj. žrtev še ni dognano. Sredozem- slaba, pač pa je je dovolj. Trškem morju. jgovina je prilično živahna, iz-— Washington. — Avijatiki važajo jo večje količine v IMacMillan polarne ekspedicije ^rst so odkrili novo gorato pokraji- nije in Crnogore kvalitativno dolf Ziherl, trgovec, 32 let. — Joško Sušnik, železničarjev sin, 4 mesece. — Štefan Pravg- nobene nevarnosti. -o- NESREČA Z AVTO, DVE PO- LICISTINJI MRTVI. Chicago, 111. — Mrs. Lulu IZ MAROŠKEGA BOJIŠČA. Fez. — Neko pleme, ki živi v pokrajini imenovani Beni Burt in Miss Marie Crot, poli-iTsoul- -l'e sledilo vabljivim be-cistinji, v službi že trinajst let, sedam centov Abd.el Krima sta bili na mestu mrtvi, ko je in se uPrl° Francozom. 8000 avto s katerem sta se vozili za- P° številu, opremljeni s fran. del v neki osebni vlak. ,coskimi puškami in municijo. Nesreča se je zgodila na kri- ie Potopilo v vrste Krima, žisču v bližini North Judson, l^ernlja tega plemena je zelo lnd. Ženski sta se nahajali na DELO SE ODPIRA. ;no, katera še ni na zemljevidu in so oni prvi, ki so jo videli, j Pokrajina je zelo gorata, med gorovjem se nahaja veliko je-Izero, katero pokriva debela le-'—————— Jdena skorja. LA FOLLETTE KANDIDIRAJ - Gary-Ind- - Margaret na dvorišču na domu stare ma- V državi Illinois se je odprlo ^ F°Hette, sin umrlega sena-|tere ob Cedar jezeru, pri tem pa padla v vodnjak in utonila. zopet delo v premogovnikih, kjer bo dobilo dela veliko število delavcev. rodovitna in bogata, uporniki počitnicah v poletni koči ob . ^ J . r> ■ c« Pali ogenj na francoske črte in Bass jezeru m sta se odpravili •_____T Chicago, III. — Šest velikih so že šest tednov od tukaj si- premogovnikov v južnem delu države Illinois je dobilo pove- z avtom na neko plesno veselico. Nista pa bili dovolj pazljivi na križišču, katero je eno najbolj nevarnih vitemu kra- jim prizadjali velike izgube, ljaj da naj pričnejo z delom .tako da je bilo to pleme trn v takoj. Vesela vest je šla od peti Francozom. Sedemdeset ust do ust v Winiams in Franklin okraju, kajti delo bo dobilo do 6000 premogarjev, dal letal je dobilo povelje temu na- , ... , . / . .praviti konec, kar so tudi sto- jir, kajti v aka se tie vidi preje, ' . 4 ' J., . . . . . , , rili. Metali so bombe iz zra-necro tik pri progi. Avto je vlak . . K . ' . f- j i« 'ka na vas kjer so bih uporniki norimi 100 čevljev dalje po;, , . J , . . . . 1 . , , , , lutaboreni, nastal je ogenj m progi in ga dobesedno razde-|vsavasje ^ rfšče jal, tudi trupli sta bili jako raz. LetaIcem je tudi pomagalo top- mesarjeni. —ŽALOSTNA SMRT DVEH ZALJUBLJENCEV. Mexico City, Mehika. — Na-stala je nevihta in strela je u-darila v neko drevo, kjer sta vedrila dva zaljubljenca. Oba sta bila od strele ubita, trupla sta bila najdena pod drevesom v tesnem objemu. ništvo, predno je nastopil dan, je bilo že dvanajst vasi v plamenu in uporniki poraženi. Žalostno je bilo za videti, ko je pričelo goreti na polju, rodovitna pšenica je bila vsa uničena. -o— — Tokyo, Japonsko. — V Malo preje pondeljek je zopet močno, de-je tudi na tem mestu strela u- zevalo v mestu in okolici, vse bila več dijakov, nekatere pa Ije preplavljeno, več oseb je u-opalila. I tonilo, škoda je velikanska. torja in predsedniškega kandidata bo nadaljeval od očeta započeto delo. Madison, Wis. — Robert M. L"a Follette, kandidat za nominacijo za primarne volitve na republikanski listi, obljublja, da bo hodil po stopinjah svojega očeta in nadaljeval njegovo započeto delo. Mr. La Follette je dejal, da Bog, da bi izginili črni oblaki, on ne prosi podpore, kajti on ki se zbirajo in grozijo, da sin senatc-ja La Follette- Neurje nad Hrvatskim Zagorjem. Kmetsko ljudstvo, ki je letošnje leto že itak mnogo pretrpelo vsled slabega vremena, je zadela v torek zvečer zopet velika nesreča. Velik vihar, ki Graves, stara 5 let, se je igrala Je divjal po celem Zagorju je napravil neizmerno škodo. Najbolj pa je prizadet eden najromantičnejših krajev hr- spremenijo veselje v žalost. Kroži govorica, da nameravajo tudi illinoiški premogarji prenehati z delom v slučaju stavke v antracitni industriji. Na seji chikaške delavske federacije je bilo premogar-jem povedano, da je kompani-ja znižala ceno unijskim pre-mogarjem za premog, kolikor ga za sebe potrebujejo, kar je bilo z veseljem vzeto v nazna-nje. ^ ŠIRITE AM. SLOVENCA. j a in prost vsakih političnih zapletljajev. Dalje pravi, da je on kandidat na platformi, katera je bila odobrena po vo-lilcih države Wisconsin pred tremi leti, ko je bil Robert M. La Follette izvoljen že četrto pot v senat. Ako bom ja« izvoljen, da izpopolnim to mesto, tako je dejal Mr. La Follette, bom delal z vsemi močmi, da se izvede program, ki so ga začrtali volilci države. Program je jako koristen za državo, kajti tukaj je vpošte-vana pomoč farm ar j a m, in zni- kaj je več mladeničov zbijalo žogo, ko nenadoma nastane nevihta in strela udari med igralce, eden je bil na mestu mrtev, več pa ranjenih. -o- KANADA POŠLJE POSLANIKA V ZDR. DR2. Williamstown, Mass. — Sir Robert Borden, bivši premier v Kanadi je dejal, da bo poslala Kanada v Washington svojega poslanika, in sicer v bližnji bodočnosti. Kdo je odbran za to mesto še ni določeno. ŠIRITE AM. SLOVENCA. — Kattowitz, Šlezija. — Tu- vatskega Zagorja, vas Oro- slavje, kjer je me(f hudo nevihto udarila strela in uničila sedem gospodarskih poslopij in je zgorelo tudi mnogo živine. Neurje se je pričelo okrog šeste ure zvečer in je takoj nastala popolna tema, ki je grozo strahotnega večera še povečala. Ob prvem bobnenju groma pa je zadivjala preko cele pokrajine silna nevihta, ki je podirala vse pred seboj. Lomila je drevje, odnašala lesene staje, podirala telefonske drogove in trgala telefonske žice. Pšenica je k sreči bia že pospravljena, pač pa so trpela koruzna polja, ki so uničena popolnoma: kjer je divjal vihar, je vse porušeno in odneše-no in je zemlja zravnana. V sredi največje vihre pa udari v vas Oroslavje strela. V četrt ure je bilo v plamenu sedem gospodarskih poslopij in je bila vsaka pomoč vsled silnega vetra nemogoča. Gasilci, ki so prišli iz sosednjih vasi na po- žanje pristojbin za farmarske produkte na železnicah. Poleg tega tudi, obljublja Mr. La Follette, da se bo zavzemal za zmanšanje armade in iztirjanje dolga v Evropi v celoti. Program je dober, upamo> da bodo volilcj vedeli, kaj jim je za storiti. yik, financ, ravnateljstva po* možni uradnik v pok., 75 let. —Marija Mivc, posestnikova žena, 49 let. — Josip Kaste-lic sirota, 4 mesece. — Ivan Kozmenko, mesarski pomočnik, 34 let. So bolniki, ki več trpe vsled zavžitih zdravil in nasvetov prijateljev, kakor pa vsled bolezni. DENARNE P0ŠIUATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO« AVSTRIJO, ITD. NaJa banka ima 8-roje lastne ztmI s pošto in zanesljivimi bankami « starem kraja in naSe poSiljatve so 4ft< stavljene prejemnika na dom ali al zadnjo poito točno in brez Ti&ketl odbitka. Nale cene n polOjke ▼ dinarjih la rah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 Din..................$ 9.70 1.000 — Din.........$ 19.05 2,500 — Din.........$ 47.50 5,000 — Din. ...............$ 94.50 10,000 — Din.......$188.00 100 — Lir ................$ 4.45 200 — Lir_................$ 8.55 500 — Lir ........ $ 20.50 1,000 — Lir ........ $ 39.75_ Pri poiiljatrah nad 10,000 Din« «4 nad 2,000 Lir poseben popust, Ker se cena denarja cestokrat mi* nja, dostikrat docela scpričakoTM* je absolutno nemogoče določiti c«M vnaprej. Zato se poiiljatve nakaiej« po cenali onega dne, ko mi apreja* mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUBI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV« NO. Vse poiiljatve naslorl.e na—SLO VENSKO BANKO ZAKRAJ&EK ft CESARBK 455 .W, 42nd ST., NEW YORK CITY »AMERIKANSKI SLOVENEC!" Amerikanski Slovenec PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. ( Ustanovljen leta 1891. The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1B91. Izhaja vsaki torek, sredo, Četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday. ____t — published by —< Edinost Publishing Company 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telephone: Canal 0098 Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto..................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75 ** Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00 For United States per half year...................$2.00 For Chicago. Canada and Europe per year........$4.75 ___For Chicago, Canada and Europe per half year----$2.50 Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan.— Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa ne ozira. "Entered as second class matter August 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879." cev že nagajajo Francozom z dnevnimi napadi in boji, zadnji čas so pričeli ogrožati Fez, glavno mesto Maroke. Med Maro-kanci je posebno bojevito pleme Rifkabilov; njihov poglavar Abd el Krim je samozavestno zavrnil francoske in španske predloge za"^nirovna pogajanja. Abd el Krim, Črni Juri Maro-kancev, je ustaš in junak od nog do glave, ki mu je čast in svoboda svojega naroda nad vse. V takih razmerah more prinesti le vojna odločitev, pogin enega od obeh nasprotnikov je neiz-jbežen. Žalostno krvoprelivanje na Kitajskem in boji v Maroku so posledice modernih svetovnih nazorov. Sovraštvo med narodi, bilo res veselje gledati in občudovati krasoto narave. Še lepše se nam je zdelo, ko smo po prestani vožnji posedli na improvizirane klopi pod košatimi drevesi. Kakor,-da bi bili nekje v starem kraju pod domačo lipo in se pomenkovali o vsakdanjem življenju. Zraven nas je zasedla prostore društvena godba In nam zaigrala pod vodstvom Mr. Lis- ki je divjalo v svetovni vojni po Evropi, se je preneslo na Azijo in Afriko; do sedaj mirni narodi ustajajo, zahtevajo enako- ^kl par izvrstnih in v srce se pravnost z drugimi in hočejo deliti z njimi moč in bogastvo te- jgajočih komadov. Mladina se ga sveta. Drobtince so za nič — Ci-brov Jaka pa še slabši! Gofla pa besede — druzga pa nič! Tega se je naučil menda od tržaških čifutov, zato tako rad črpa iz čifutskih virov. Vsa njegova pisarija je: Fraza na fra- če nabija, je čestokrat zelo u-trujen radi velikih potov, ki jih stori za newyorški "No Good." Ce bi imeli newyorski ata kaj usmiljenega srca, naj bi mu vsaj enega pohlevnega "šimeljna" kupili, da bi ga moško jezdil semtertja. * * » Molek, ki se kar poti, odkar ga naš sotrudnik na Pisanem polju pošteno krtači, se zvija in zvija, pa kljub vsem žavbam ne more iz zagate. Pripoveduje o z&plodku in drugo, kar nam- je pa igrala na bližnjem trav - 21 — brez rt'pa m *lave —____- - ——__________ niku žogo. Izleta so se tudi vse' kar on sfrazi^ hrana du" reč vsak ve, ki zna čitati knjige. udeležili župnik Rev. Hribar ševra'Je to le za sleve ~ ne pa! To ni nič novega. Ampak po- in duh. pomočnik Rev. SiajeJ ^ Pametne glave Kat. Izobraževalno društvo je ustanovil Rev. Milan Slaje ka- Peter Zgaga pripoveduje teremu gre največje priznanje, da društvo tako lepo napreduje in se razvija. Karol Skebe. zgodbo o starčku in župniku. Tista zgodbica-se je najbrže zgodila njemu samemu. Zakaj vej odkod prvo počelo življenja, za ta odgovor in dokaz se čuka. Vse drugo gobezdanje lahko utakne v žep — a pravi odgovor naj poda! Za pravi od-[ govor, ali resno pošteno pole- Barberton, Ohio. j kajšni court clerk je bil te dni Cenjeni urednik : — Vrtna operiran, ko si je dal odstraniti oštarija je za Petra pravcati iko pa Moieka lahko kdo ba_ magnet. Ce on gre mimo ošta-' leta> pa ga od njega ne bo f'je skodi nevedoma v njo, ka- dobil Ce mu govoriš Q be|em V naši naselbini vlada veli- :or]*la na magnet, ce ji ga pri- on govoH Q 6rnGm> gkupaj Chicago, 111. Za svobodo. veselica, ki smo jo imeli 25. in tonsil. Operacija je bila lahka. ko zanimanje za naš cerkveni bližaš. bazar, ki se bo vodil od 26. 27. julija zvečer, namreč vsled V Rochestru pa je bila te dni - - - -- ---- -- — gkoda da trre že na lesen in dežja dvakrat, je izpadih prav operirana Mr* B Stračan Vr- sePtembra 111 bo končal ne- Skoda, da gre ze na jesen in ! open« ana mi a. btracan. Vr fcako ^^ megeca oktobra Ta da bodo žerjavi kmalu na jug Ileteli. Drugače bi lahko D-'loč od nas proti solčnemu vzhodu na Kitajskem, ter v|eam 111 druge sladkarije. Cista, predvsem Angleža in Japonca. Tujci imajo v rokah vso zabave Pa ne bo' to kitajsko industrijo, ki je v splošnem še le v povojih, v večjih »a Vsled ^kmka, ki bo 7. sept. mestih pa in ob morski obali že precej razvita. V teh industrijskih krajih najdemo največ Japoncev in Evropejcev, tu so danes.tla tudi najbolj vroča. Kitajski vstaši so uspeli najprej v Kantonu in Šanghaju (mesto ob morju) in prevzeli oblast v solze. . . Poročevalec. pridno bazarja. Slovesno blagoslovi j en je šo- Iti Itn H no 97 cunfomKpri na na. ! Forest City, Pa. Bomo pa za takrat bolj pre- Cenjeni g. urednik: — Sprej-skrbele, da bo več vsake reči. mite en par verstic v priljublje- Družini Mr. in Mrs. Louis ni list Amerikanski Slovenec. 7.......7T .......— lemontskem hribu Roiake se1- Mežič je umrl pol leta star fan-. Za poročati imam le bolj neve- dvorano ,na vrhuVkl ^ab^na udeležbo"* zelo.zaP°s1^ spominu in se maščuje, kadar-___ j koli more. V zadnjič se je hudo |le bo dne 27. septembra na ne-M deljo. To bo zopet posebni dan ... ' „ . , , naselbino. Sola dana do vrha z veliko moderno . Koii more. V zadnjič se je hudo ^ P° Chl0ap:i new' Mašila! v clevelandski "Koče- y No G00d| razširja in varci" ali podomače Enakomer. »X «"» T lA 1 ll * ' * rt M /,1 L " na. . _ 1.1 _ J___• , ^ . ~ ------------------------- * tek Potrreh ip bil 1(» ')0 služila za prireditve zabav, svoje roke. Tujcem razven Rusom se je slabo godilo: Mnogo tek* Web je bil 11) augusta 3«le no ice .. . iger in druire take namene na- je bilo ubitih, še več jih je moglo pobegniti. Revolucionarji ne 1Z cerkve na P ^o pa lisce sv.| Rojak Mr John Kovačič je fe Z v Pp Augustina. Družim nase so- te dni obolel za plučnico. Na- iJ^ioine je nekaj, Kar mo-mestu e- !se . ^^^^^^Jhaja se v Emergency bolnišni- ra t z veselie^ pozdravljati prizanašajo niti misijonarjem. Pa tudi v glavnem žal je! kingu (severno mesto) in drugod vre in revolucijonarno geslo: tudi včiž- — --------— j~—-j —— r ■ v i j i j . idiiimnu Kitm-^n nniloL16- augusta. Prvo obhajancev bropoznan in vsi želimo, da bi a ta aa11 ,JO dosPelo tudi embra V drairatirnpm1 -----r Kitajska re\olucija ima ponekod 1A „_______, _ , _ mnocro zunanjih miaknv v n». ^P16"101 a- ^ aramatlcnem čestitke r Kitajska Kitajcem, odmeva vse povsod. Pri tem igra tudi važno ulogo sovjetska Rusija Prvo sv. obhajilo smo imeli ci. Rojak Kovačič je tukaj do. V®akTpravi Slovenec v »aselbi ena na 22nd M P ®, ..... .. , . . Place se je zadnji pondeljek pramaticm katoliški klub, lci ustavila tudi pri družini Ml, in le bil pred kratkim organizi- Mrg Frank Primožič ter jim je ran za gojitev in pospeševanje'pugtila y veHko yege dramatike v naselbini priredi i,___,, .. . . . , . . , . , kega sinčka. Mati in sinček se zanimivo krasno igro dne 6Jj i - i , . dobro počutita. Starisem nase iiu uiu^u auvjcisna xvilčijsk.h revolucija ima poneKoa . m v. , mnoiro 71inxniih rmaknu v na boljševiški značaj in Kngleži s0 prepričani, da vodijo ustaše ^ 'V'?: .0' sv' "!asl so otl;": v »-'Jkraj.šen, času okreval in ^ ^tefbino z.kar oteta hiti 1 ruski častniki. Delavski sloj ima na Kitajskem veliko slabše i " d°V' ' ™>"}rek da n'so S" se ')ov' nl1 zd»»v «» vesel v *«>* ti danle boH slaten N kot pri nas. delavske plače so po razmerju z našimi naravnost preVe* 1>tM domov- Zilkar s0 družl,,e- -J J ^ TJtlSl « Krsti zadnjih dni v cerkvi bili vsi jako veseli. Stroški so Umrla je tukaj dobro znana sramotne. Delavec in kmet živita; v revščini in siromaštvu. Ni čuda, da se je narod v gesl, o enakosti in bratstv Kitajec sovraži belokožce svojega najboljšega prijatelj si manejo roke, zakaj njih upliv na vzhodu raste od dne doK" - - , dne. Na drugi strani postajajo vedno bolj nervozni Angleži, ^J^i!,,?. tUdl m pa mir pokoj ! it-ui jtaao\ oijni. | Poročevalec. klubu so zbrane najboljše i-' ........I M| H ?ralS^e n\°Či• Zat°: ' bodo vse!sv. Štefana:- Družini Mr. in Dne 28. septembra se začne lgre bretZldvo,mno dobrou Proiz" Mrs. Andrew Batistig se je na- a,Va^ne\*ojakl "e P°zablte P®-; rodila hčerka, ki . , se pokrili iz blacaine materne- Mis Anthonv Rnhpk Pntrioii v nasI naselbini par konvencija i,... "... . , ' | rodila hčerka, ki so jo krstili takih razmerah opnjel lepih bolševiških mate™e " tnil ^d zadnjo Soboto d™žbe Družine iz Jolieta. nj,h ,gre dne 6" sePtem" za Justino Jennie. Botra sta u vseh narodov in vseh stanov. Danes ___ . . , . . , . , ., 1 , " suuoiu na«elliiim bila Mr in Mrs Flint- razven Rusa, katerega smatra za ■ ,mam" ^ tako' da Je,b'la Poioiena k večnemu { ' » ^Jibin '1 D"e 13" °kt°bra pa b° !meI° Družini Mr i.f Mrs Frank a in edinega zaveznika. Rusi pa ! Ih^nT ^' Z" ?°CfU "" .,pokOPa^ , svoj veliki dan društvo Man- ~ - i ^ to dobro m vroče, samo vpra- ze. Sorodnikom sožalje, pokoj- ......* ■ v»VJv^tii,i mictiuvnuc • ■ p . ». . , . jc uaiuuiia iuu> družbe iz raznih naselbin lili- J® 1 oma*U- Na ta da» ^o raz- hderka ki so jo krgtiH za Ma nois in države Pennsylvanije. \"Z društveno za- Sofijo. Rumovala sta Mr. in Amerikanski Slovenec zgleda sedaj prav fajn v tej obliki. Mrs. A. Okolish. Ely, Naš interesantni čezdalje bolj zanima Cleveland—Collinwood, O. V soboto dne 25. julija se je poročil Mr. Frank Kovačič z g. Josipi no Kenig. Oba novopo Mr. John Gradishar prenav- Ta.dJ.n b°l.\ladala 7 Chl" Mrs. Joe Zorko. - Družini Mr. Ija svoje prostore v lastni hi- TrZ It ^r IV, Mrs. Frank Chermanik se je M na 1900 W. 22nd Street, ka- ™člane za ^SKJ. Sklenjeno narodil sinček w sq mu daH ■ tero je kupil predkratkim od^**™ tf!.dan "10ra J^1 ime Frank John. Botra sta bila z Mr. Staj erj a. V prostorih, kier ' ah b° ^^^^"Mr. in Mrs. Joe Skoflanc. - ker jih je lahko upravičeno strah, kdaj bodo stopili na njih me sto Rusi. Kakor vse kaže, bode postala* Kitajska pozorišče nove velike vojne med Rusi in Kitajci na eni ter njihovimi so- PozdravT vražniki na drugi strani. Kdo bo koncem konca odnesel zmago, pač ne bo težko uganiti: mogočen kitajski narod, ki se je naučil razpolagati' z modernimi sredstvi, z zrakoplovi in plinastimi bombami, bo nepremagljiv. Ruski zunanji minister Ci-čerin pa je že pričel groziti, češ, ruski medved in kitajski slon bosta če treba, kljubovala celemu svetu. Kakor Angležem in Japoncem od Kitajcev, tako pretil ke P° drugih državah. To leto!Ija se oglasila tudi pri nas no\ro"j^e Francozom in Špancem od strani Marokancev. Maroko je bi- smo imeli ob naših lepih jeze- v CoUinwoodu in sicer pri dru- ' no okrilje! . la dosedaj deloma francoska, deloma španska kolonija v sever- rih veliko slovenskih obiskoval-, ?ini Novak in družini Ostanek. Prekmui-sko društvo sv. Iva- Mr. in Mrs. Ivo Račič, ki sta ,-e narodil-Tl ' ^ P 1 ^teta"c se ni Afriki. Narod je tu po veri mohamedanski, in se peča z ži- cev' ki so se mudili tukaj na V nedeljo S. augusta je pri- na Krstitelja bo imelo 30. se te dni poročila, in odšla na u ime Doj-otu^ vinorejo in poljedelstvom. Poleg tega je dežela bogata na P°čitnicah. Vsi so občudovali redil° Kat- Izobraževalno augusta skupno romanje v medene dni za en teden, sta se ■ v.lla gt M. V T'i? i""10' raznih rudah in zlasti na olju, kjer je glavni vir dohodkov, ka- lukaJžne iepe kraje, zlasti lepa društvo skupen izlet na farme Lemont k Mariji Pomagaj. I- že vrnila srečno nazaj in sta-'in ^^askovec teri se stekajo v roke francoskih mogotcev. Kakor vidimo, se iezera' kjer se b'udje lahko okolice Woodland Hill. Vse menovano društvo je kupilo za "ujeta v lep? prenovljeni lastni čestitke! &C1 m gre tudi tukaj, kakor na Kitajskem, za eno in isto stvar: tla- kratkočasijo z ribolovom itd. se vršilo v najlepšem redu Icmontsko cerkev lepa angelj-,hiši na 1919—W. 22nd Place.! ' ' _ _ ceni narod bije boj, z orožjem proti tujim izkoriščevalcem. 1>a tlldi vsi so izjavili, da.se o in v zadovoljstvo vsih izletni- na. zakar zasluži posebno po- Mlademu paru želimo obilo :: "tJLd,an pristopi pod nje- M aro kanci sicer niso tako številni kot Kitajci, vendar so za- zopet vidimo. , kov. Posebno vreme je bilo ta- hvalo. Popoldne pa bodo imeli sreče v novem stanu! je ^ voril^s one^af ji časno Francozom nevarnejši nego le ti Angležem. Več mese- R°jak Josip Klobučar tu- ko prijetno in vabljivo, da je, člani društva svoj piknik r\a Gospa štorklja, ki je zadnje i? 'rat ^ zakonu ■---------" # ]>piasa. ivaj je res to on? Duh v Kentervilu. Angleška pravljica. Spisal O. Wilde. Stara gospa se je smehljala in odgovarjala z istim tihim, skrivnostnim glasom: "To je kri gospe Eleonore Kentervil, katero je na tem mestu 1. 1575 umoril njen lastni mož, Simon Kentervil. Gospod Simon ' je potem živel še devet let in je nato nenadoma izginil na čisto skrivnosten riačin. Njegovega trupla niso nikdar našli, toda njegov z grehom obteženi duh pa Še sedaj hodi po gradu. Ta krvavi madež so že večkrat razni popotniki občudovali in se z nobenim sredstvom ne da odstraniti." "To je vse skupaj neumnost," je rekel Vašington Otis, "Pinkertonov" univerzalni čistilea madežev ga je mogla prestrašena oskrbnica zadržati, je bil že na kolenih in je utiral tla z nekim črnim voščilom. V kratkem času ni bilo od krvi niti sledu več. "No, vidite, saj sem vedel, da je Pinker-ton za to najboljši," je zakiicaj zmagoslav- no obračajoč se k čudeči se družini; toda j blagoslov božji novi gospodi in prosila za komaj je izpregovoril te besede, tedaj oster | zvišanje plače, se je vsa tresoča podala blisk razsvetli temno sobo, in silen grom j v svojo sobo. je vse vrgel kvišku, dočim je gospa Umney omedlela. "Strašno vreme/' je mirno pripomnil a-merikanski poslanik, prižigajoč si novo cigareto. "Najbrž je ta dežela tako preoblju-dena, da nima več dosti dostojnega vremena za vsakega. Po mojem mnenju je za Anglijo edini izhod izseljevanje." "Ljubi moj Hiram," je rekla gospa Otis, "kaj pa naj počnemo z eno samo žensko, ki nam ob vsaki priliki omedli ?" "Zaračunaj ji, če bo kaj ubila, potem ne bo zopet omedlevala," je rekel poslanik; in v resnici, v malo trenutkih se je gospa Umney zopet zavedla. Bila pa je očividno zelo razburjena in je svarila gospoda Otisa, češ, da čaka njegovo hišo nesreča. Z lastnimi očmi sem videla reči," je pripovedovala, "ob katerih vsakomur lasje vstajajo na glavi in marsikatero noč nisem zatisnila očesa iz strahu pred groznim, ki se je tu godilo." ■ Toda gospod in gospa Otis sta pomirila pošteno dušo, izjavila sta, da se strahov ne bojita, in ko je stara oskrbnica še voščila žareče oglje; dolgi sivi lasje so mu v zmr- čerjiem hladu je šla družina na izprehod.] šenih kodrih padali čez ramena; obleka Vrnili so se šele okrog devetih, nakar so mu je bila ukrojena po stari modi, umazana II. Vihar ^"e divjal skozi celo noč, sicer pa se ni primerilo nič izrednega. Toda naslednje jutro, ko je prišla družina k zajuterku, so našli grozni krvavi madež zopet na istem mestu., "Ne verjamem, da bi bil Pinkertonov čistilec madežev zanič," je razložil Vašing-ton, "zakaj vedncf sem ga z uspehom uporabljal — torej mora biti duh.'' Drugič je izdrgnil madež, toda naslednje jutro se je zopet pokazal. Prav tako tretje jutro, kljub temu, da je prejšnji večer gospod Otis knjižnico zaklenil in ključ vtaknil v žep. Sedaj se je vsa družina zanimala z zadevo. Gospod Otis je začel misliti, da je vendarle prezgodaj tajil bivanje duhov. Gospa Otis je bila mnenja, da bi stopili v Psiholqsko društvo in Va-šington je pisal dolgo pismo gospodom Miens & Podmore o neizbrisljivosti krvavih madežev v zvezi z zločinom. • V naslednji noči je bil vsak dvom o bivanju duhov končnoveljavno odstranjen. Čez dan je bilo vroče in solnčno, in v ve- večerjali. Pri zabavi se v nobenem oziru niso dotaknili duhov; torej ni bilo prav nobenih predpogojev za tisto pričakovanja polno dovzetnost, katera je običajna pred prikazovanjem takih prikazni. Govorili so, kakor mi je pozneje zatrjevala gospa Otis, samo o takih stvareh, koti je obiCajno nved omikanimi Amerikanci iz boljših krogov Prav nič pa niso omenjali kaj nadnaravnega, in tudi o Simonu Kentervil se niso menili. Ob enajstih so se ločili in pol ure na to je bilo že vse temno. Nenadoma zbudi gospoda Otisa šum na hodniku pred njegovimi vrati. Zvenelo je kakor rožljanje kovine in je prihajalo vsak trenutek bliže. Poslanik je takoj vstal, prižgal luč in pogledal na uro. Bilo je točno ena. Bil je čisto miren in je potipal žilo, ki tudi v naj-manjši meri ni bila mrzlična. Nenavadno rožljanje ni nič prenehalo in razločno je čul korake. Nataknil si je copate, vzel z umivalne mize podolgasto škatljico in odprl vrata. Tedaj zagledal naravnost pred seboj v medli mesečni starega moža strahotne zunanjosti. Starčeve oči so bile rdeče kot in raztrgana, od rok in nog pa so mu visele težke zarjavele verige. "Dragi moj gospod," je rekel "gospod Otis, "moram vas že prositi, da svoje verige nekoliko namažete in v ta namen sem vam prinesel majhno škatljico Sun-Iabrika-torja. Pravijo, da zadostuje že enkratna uporoba. Položim vam jo tu poleg Juči in sem z veseljem pripravljen, da vam jih na željo še več preskrbim." S temi besedami je postavi poslanik Zjedinjenih držav škatljico na marmornato mizico, zaprl vrata in se zopet vlegel v posteljo. 4 Za trenutek je bil kentervilski duh od presenečenja čisto trd; potem je divje vrgel škatljo po tleh in med zamolklim vzdihovanjem bežal po hodniku ter širil okrog sebe neko strahotno zeleno svetlobo. Baš ko je dosegel velike hrastove stopnice, so se odprla neka vrata, prikazali sta se dve belo oblečeni postavi in velika blazina je prifrčala mimo njegove glave. Očividno ne sme nobenega časa izgubljati. Hitro je izginil po stopnicah navzdol, na kar je postalo zopet vse tiho ^ hiši. "AMERIKANSKI SLOVENEC" Iz pota naših romaijev. ZANIMIVO POROČILO O POTOVANJU PO DOMOVINI. — POROČEVALEC HVALI PRIPROSTE LJUDI, DA SO NADVSE LJUBEZNIVI IN PRIJAZNI. Poroča: Anton Gfdina. Iz Žužemberka na Dolenj. skem. — Ko pišem ta dopis se nahajamo v Žužemberku na Dolenj skem, podlih za. pričali o njihovih hrbtnih činih. Neki privrženec G. N. se je tudi potrudil, da je za nami odkjer se naha-^ poslal one G. N. v katerih na. ja mnogo naših pada znana liberalna zahrbtna rojakov v AmeJ gospoda mene in patra Kazi- riki. Kraj se mi mirja. Dober apetit propadli li CARIGRAD BO pojavila MESTO? med uradnistvom korupcija; V ^Carigradu je polno izkušnjav, Anglež George Young, ki do- ki jim uradnik seljaške repu-bro pozna Orijent in velja za blike ne more kljubovati, najboljšega prijatelja Turkov,' Zato priporoča Young svoje priobčil v londonski reviji jim turškim prijateljem, naj iz- TO IN ONO. (Rev. John Miklavčič.) ' pa je nekam odšla in pride tudi še le zvečer domov. Ubogi otroci!, sem si mislil, ko sem stal poleg Mladiča. Imajo očeta in mater, pa tudi ne. Uboga A. GRDINA. mislili, da bom bi oni vedeli, koliko se mi zme Vam pisal pre- nimo za pisanje v G. N. in za je, če tako ste tiste njegove agente in ako bi se motili. Vzrok vedeli, kaj o njih mislijo tukaj je ta, ker ni- pošteni ljudje in duhovniki, bi mam časa. Če. kmalu prenehali z vsemi psov-tvorica naše po- kami. Sicer pa, kdor ima že- Kdo piše še v ta dva lista? Človek, k'ateremu manjka! deca zapuščena in prepuščena par koleščkov. Dopisi in spisi j sama sebi, ali ima ta deca oče- „ V teh llstlh 80 tako bedasti, da1 ta in mater Ne Res ie oče mo- Contemporary Review zelo režejo iz telesa tega raka sicer se neumno zdi celo onim, ki so! ra delati, a mati, ki ima otroke, zanimiv članek o bodočnosti ahko sami poginejo. Kako naj! naročeni na te liste. Urednik, bi morala, ali oddati otroke d«: Carigrada. Avtorju se zdi, da bi se to zgodilo? Spočetka naj Delavske Slovenije naj bo le po-| bremu prijatelju - sosedu če Carigrad umira brez pravega bi dobil Carigrad avtonomijo, tolažen, da njegovega lista iz- kam gre ali pa doma biti in ponosa in samozavesti, ki bi jo m delno neodvisnost od Turči-j med 100 bralcev bere k več- čuvati in vzgajati deco. Zato so človek pričakoval od nekdanje je. Zastopniki velesil bi morali, jem 5, v Leadville je prišlo cel^a otroci v Ameriki vsi druvrač mogočne prestolice vsega is- predhodno zapustiti Carigrad kup Slovenije nihče tudi eden ni kot v starem krtu/ Tam so la_mskefa »veta. In Young celo in prenesti svoje agende v An-jse ni zmenil za njo, ležala jej bili vedno združeni s svojimi v Ameriki pa otrok cel dan ne očeta, ne sto je bila prva prestolica krš- takrat, ko poskrbi Rockefeller-1 no porabil za peč in za ono ma- ^viTužinrž^na^i^imT maT čanstva. Še nedavno je bila tu jev fond za pobijanje malarije lo hišico, ki tam zadaj stoji na hne otroke pa mora biti doma prestolica Orijenta in zapadne kakor je napravila to okrog koncu vrta. Glas Svobode ved- dopade, ker je beraleki in, kakor tudi onemu, pravi, uči ui ono za ^arigrao guru, KiiKur so tu siurm i\emci,neKaj časa na bari v Sloven-! tari-i t jako prijazen, j švigašvagarskemu agentu, ki, bolje, da pogine, kakor pa da in Rusi. Po Youngovem mnenju skem društvenem domu dokler ne vidi Gotovo s t e jim pomaga žakelj držati. Ako tako žalostno životari. To me- bo mogoče živeti v Angori šelej je ni, varil doma vzel in korist-! Torej nobenega doma. Pol nomer trobi, da ni Boga in ven-jure mora Mladič hoditi do dru- dar se vedno obrega vanj in se ge hiše. Enak odgovor nobe-norčuje iz Njega. Ce ni Boga, nega doma. Vstopi na corner, ga m m kar ne eksistira, nima j pogleda na listek, kam se ho-v mojih možganih nobenega če obrniti sedaj do najbližjega se- pojma in če ni pojma, ni misli, naročnika, Jaz vendar na kaj tacega ne! Četrt ure peha in peha, znoj Azije. Po Youngovem mnenju Pananmskega kanala. Na ta Carigrad ne more uspevati niti način bi rešili turški narod ca-če bi mu vrnili nekdanjo vlogo rigradske korupcije. Poleg te-. . . prestolice, ker je sedanja Tur- ga bi bilo treba podpirati tur- tovalno družbe in peti, ki je lodec, da lahko prebava takšno čija seljaška republika, ne pa ške begunce. Glavno pa je, da nas priganjae smo tako zapo- duševno hrano, kakršno daje monarhija. Carigrad ima v se- se Carigrad loči od mlade sijem, da nimamo nobenega | svojim čitateljem G. N. in da bi nekaj razkrajajočega in za- ljaške republike. časa za pisanje. In ako mislite, j se veseli člankov in surovosti v to Young trdi, da so bili Kemal Ne vemo, kako bodo reagi- bom mislil, kar ni. Ako na mi- mu teče od čela in lic nridp do da m, zares vzivamo kake po-j protiverskem časopisju, je bo. paša in njegovi pomočniki mno- i ali na te prijateljske nasvete slim, sem bedak ! * Z * TSu L Tin citnice, se tudi presneto motite. Ije, da med njimi ostane. Ka. go pametnejši od mladoturkov .angerški državniki, toda zdi .e Imenitno je bilo opisano v'tukaj Kje stanuje' Na te i in Naš priganjač profesor e' ka~ so Preveč izpostavljeni morju, svoj žep. Res je to mesto ved- V mestu Milwaukee je še e- Doma so. Bote obnovili naroč-tro na vlak, voz ali pa automo. korAl}° ** tako ničvredno inf Carigrad stoji še vedno na kri- no demoraliziralo Turke in res na slovenska cerkev sv. Janeza, nino. Da. plačam Edinost in bil in tako vedno naprej od va- dobri stvan Škodljivo drevje žišču med Evropo in Azijo, ie tudi, da današnja Turčija ze- krasna cerkev, a brez zvonika Ave Marijo. Daxje enega dobil si do vasi, od cerkve do cerkve, rodl* Mešetar govori samo za- Turki so si zelo prizadevali, da lo težko nosi bremena bivše in brez zvona, torej večni veli- doma. se je Mladič mučil" v vro kakor berači od hiše do hiše. to*. da kravo Proda- kai bi odstranili iz mesta vse tuje prestolice. Toda še težje bi bi- ki petek. Majhna je, a pravijo,1 čini peš, v rokah dva teška ko- lih razveseli- ,)riga' ce krava n[ dobra- elemente, pa niso mogli napra- lo za turški narod odreči Kamor pridemo jih mo, užalimo jih pa s tem, ker ... _______ ______ se ie zadosti velika, ker Tukaj v stari domovini so viti iz Carigrada čisto turškega i prostovoljno važnemu delu svo- vsako nedeljo dve maši. sta fra skoro 2 uri. ! Sedaj se dobijo pa ljudje, ki Mesto Milwaukee je precej pravijo, da se Mladiču dobro d it i. Kdo in kaj smo ni potre- slo'ni- 1UKaJ ve,Ja *esio: bodi ska postojanka ni bil Carigrad ta del v obremenitev. veliko mesto, v mestu- ie tudi godi da se samo «em ter tie ba nikjer povedati, o tem je že l?rzf1 ah ?a Srednje po-, nikoli turški. Ce. bi Turki pre- | ___0--nadškofijska katedrala. Mesto vozi,' lenobo pase itd., vsaj ve- Strašen požar na Laškem. ie umazano, ima črne hiše, ste -sami, kaj van nevoščljivec pri vsemu napor- ' ...........""" .ji um^u mesio prazno. . v . tlak na cestah razbit in tam, vse natvezi nen u potovanju v vročini in ^Značajnežev, naj ne bo tudi Ce jih pa puste v mestu, bodo o kat^erem se .,e ze poročalo^je kjer hodijo ]judje mzpo , Dobro ^ ^ Mladiča mesto in njegovo trpljenje opisal sain mo od ene strani. Opišem vam Ožbaku. posestnikoma v Ilifen- Er™-^ P° '^T'" u"cahi Pa ^ °,at Ti « ,eP° d°-, - - - <-*rand A\enue je lepa, kras- ma. Opoldne se vsedeš k mizi, na ulica, kjer najbrže žive bo- ra kateri je krožnik mesne ju-gat,nu he, 1 kose mesa, s smetano me. Ogledoval sem drugi dan šan krompir, kruha ne maraš mesto. Z Mladičem sva jo m a- jesti, ako ga ne namažeš s puhnila v mesto. Dobrih 10 minut trom. Pred te nav.se zadnje sva se vozila, na to pa hajdi______ peš od hiše do hiše. Vročina rnATIMB pripeka. Mladič nese v vsaki (jKUZDJli, e ne moremo dalj časa pomu. ven nasP™tni časopisi bolj do- mesta, kajti kot važna trgov- jega organizma tudi če mu je * [iti. Kdo in kaj smo ni potre- st°J'ni- Tuk«J velJa geslo: bodi, ska postojanka ni bil Carigrad ta del v obremenitev. veli i a nikjer povedati, o tem je že ali Pa «orak. Srednje po-, nikoli turški. Ce-bi Turki pre. časopisje vse pojasnilo. Lahko H nL To bo treba urediti tudi ; gnali iz Carigrada Grke in Ar si mislite, da pri vsemu napor v Ailleriki med Slovenci. Takih mence, bi ostalo mesto prazno JBH. ____________8BH ,„ loll neznačajnežev, naj ne bo tudi Ce jih pa puste v mestu, bodo ° kat^rem ie že poročalo, je kjer hodijo ,judje yse ^ v Ameriki več, kakor so ljudje, zopet turški interesi v nevar- narodl! s,lno Akodo Ja"ezu Go- kano Na tujca naredi mest ki se zbirajo okrog newyorske- nosti, ker izgube Turki glavno teriu* po Cerovšeku slab utis Po,no odpadkov j najdemo ljubeznivost ljudi du- Ka dnevnJka- Tej švigašvagari. besedo. ^^^jin Francu Teršeku, po domače. hovnikov in drugih odličnia- JI ll° treba "»Praviti konec. ^^ . tgih odličnja kov. ki so nam zelo naklonjeni. c 1 ozdrav,-Ja™ vse ameriške Gostoljubnost Slovencev prese- Slovence v imenu potujoče ga vse druge narode. Vedite, druzbe 111 na vesel° svidenje! da si bomo bogato nabrali zla- 0 tih spominov in z malo izjemo STAVKA TKALCEV V PITTS, tudi splošno dobrih utisov iz FIELD, naše domovine. Pittsfield, Mass. — Stavka- To je po Youngovem mne- j^ozdu. Požar je upepeli"vsa nju veliki problem nove turške j poslopja, hišna in gospodarska, republike. Young svetuje med samo Goterju šest poslopij, vrsticami turškim državnikom, Zgorelo je vse žito, ki se je ko-naj napravijo iz Carigrada maj iz njih zvozilo, vsa mrva, svobodno pristanišče s popolno Vsi stroji, vsa o6leka, rešiti ni-avtonomijo. Na ta način bi se so mogli iz hiše ničesar. Pri • jočim tkalcem v Pittsfield se je tUlAki or«anizem iznebil skcle- vsej tej nesreči Goter ni bil za-Tupatam je zapaziti kakšno pridružilo še nadalnjih 100 de-zavist, ki je še tupatam radi lavcev v protestu proti zniža prepričanja, kar prihaja iz nju delavske plače, hujskanja takih, kakOršne i- -o— mate v Ameriki. Drugače pa BERGER ZA RAZOROŽITEV len entov- že zdaJ se ozirajo u- zini sta še nismo naleteli na surovo be- EVROPE radniki iz Angore proti Cari- vredni. sedo ali obnašanje, odkar po- Pariz. — Viktor Berger so gradu" Je pa tudi nova stranka'' ' -o- t u jemo. cijalistični kongresnik države ki W tak°j Preneiila Prestolico Za zgradbo cerkve na Suiaku. ce rane, ki je v marsikaterem varovan, vsaj tirjati ne bo mo- ... . . oziru podobna raku. Carigrad gel kakšnega prispevka od za-'^ V® - 1 , T ■ je turškemu narodu nevarne tu- varovalnice, ker ni tačasno še 1''rat.? . in kn<1Zlce; kole" di če bi ne bilo v njem tujih e-j bli obnovil zavarovanja. Dru- ^ m ro2mvenci- ^oraka ves vsega Videl sem tudi iz Vašega li- Wisconsin, ki se nahaja kot iz u.roazan« Angoce nazaj v, Sušak nima svoje sta, da se morete še vedno bo- delegat mednarodne socijalis- Carigrad, čim bi prišla na kr- Ta nedostatek vsi Sušačani ze- . \ pehan dobre pol ure. Potrka pomilovanja „„ . , . na vrata enega naročnika, ga I ni - doma. Stoji nekaj časa pri hiši, kar začne pes lajati v hiši. Pojavijo cerkve '-ee otroci pri oknju, povedo, da riti proti lažnivcem pri G. N.jtične konference v Marseilles Toda An^ora je korajžna,i0 občutijo. Že svoj čas se je ___ in drugim veri sovražnim lis- je v Parizu dejal nekemu po. In st?lčna- Carigrad ji ni poseb- osnoval odbor, ki naj bi zbiral — tom. Nič ne de, borili se bomo ročevalcu, da bo deloval nato, i"0 simPatlčen- ker yidi v njem prostovoljne darove za zgrad- odslej še z večjim pogumom da Amerika prisili Evropo, da proti njim, ker smo se v tem bo razorožila in živela v miru. času že marsikaj naučili in pre- To se lahko doseže na ta na- ve nee, dobi pri meni. zadnje ostanke sultanove moči. bo cerkve. Sedaj se je za stvar Člani nove turške vlade spe po zavzel sušaški občinski svet in pisarnah ali pa po 4—5 v eni dal izdelati načrt, po katerem i čin, da se prisili vse države'ki ker je Angora P^majhna. |naj bi se sedanja kapela sv. dolgujejo Zdr. državam 'da pa smatrajo' da to u" Križa pri ss. križarkah z dozi- mazano mesto najbolj priklad- davami razširila v cerkev. -o- Pepček : — "Oče, kaj pa je PRIPOROČAM SE zmanjšajo svoje armade in pla , ■ ■ ■ rojakom na Ely, Minn., da čfljo dolg Ameriki Berger je n° Za P°steno in uspešno delo. kdor potrebuje sveže rože in dejal, da je videl sedaj v Fran- An^orskl uradniki se ne dajo t .. J . 1 ' ___ ■____» * 1 HArl L*I1 r^rtt'rtf i r*^ J ^ največjo izbero FR. PENGAL, Ely, Minn. u«j.,cti, uit j t; seaaj v rran_ ~ , . , . I * ^ - ciji več vojaštva kakor ga je |P°dKiipovati, Kakor so se daja- ito diplomat? nju. (č> JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografičnih potrebščin. — Prinesite k nam filme v izdeljavo. Kod a ki in Kamere 1758 W. 21st Street in Wood CHICAGO, ILL. Izvrstni sladoled i goste. mize za LED! LED! LED! V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadiši, mleko ne skisa, i. t. d. Chicaške slovei^ke gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to stori: Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za: JOE P A P E S H 1826__West 22nd St. CHICAGO, ILL. On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča. sploh še kedaj videl v življeJ11 Podložniki ^emo- Kočnega sultana. Kljub temu pa ima Carigrad še vedno magičen vpliv na turško republiko. Lega mesta je zdrava, jav- 25 letnico mašništra je obhajal Monsignor univ., ... prof. dr. Matija Slavič dne 26. mh Je dovoli> Angora m.m. pri sv. Križu pri Ljuto- Je pa ze,° zaPuščena in nima ] nobenih higijeničnih naprav. meru. Pred tednom pa je obhajal 20 letnico svoje promocije za doktorja bogoslovja. Praznovanje je bilo združeno, kakor smo že poročali, s 25 letnico župnikovanja g. Weix-la istotam. Čestitamo! Dasi leži na visoki planoti, je vendar malarija v mestu tako rekoč doma. — Uradnik, ki ga pošljejo po službenih opravkih v Carigrad, je srečen. Toda življenje je v Carigradu, dra- Oče : — "Diplomat je oseba, ki govori in govori cele ure, pa nič ne pove." Pepček: — "Ali je potem naša mama tudi diplomat?" ANTONIJA RIFEL MIDWIFE 522 Broadway St. Phone: 2380 JOLIET, ILL. V državi New York bo letos grozdje zaradi zelo toplega vremena zgodaj zrelo in zato bo izredno lepo in sladko. Mi bomo kakor že zadnjih pet let tudi letos razpošiljali grozdje na debelo. Vsi oni, ki nameravajo naročiti to grozdje, naj T , • j , i _ nam čim prej pišejo po podrob- ni pi ide M'imov zvečer, mama . .. .. . .. i na pojasnila, a nasi stari odjemalci naj nam sporoče, koliko vagonov grozdja nameravajo rabiti. Zaradi pičlosti pridelka, naj se vsakdo čim prej preskr-i bi, sicer utegne biti razočaran. New-yorško grozdje jc našemu ukusu najprijetnejše in zato je povpraševanje po njem od leta do leta večje. Mi smo lansko leto razposlali blizu pedeset va-' 5onov grozdja po raznih naselbinah. V vašo korist je, da nam poverite nakup grozdja to leto in uverjeni ste lahko, da bode-te dobili najboljši pridelek. — Za vsa nadaljna pojasnila se o-fcrnite na The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne de-narne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. JUGOSLAV AMERICAN CORP. (Prej Jos. Vogrič) 455 W. 42nd Street, New York, N. Y. postavi gospodinja veliko skledo solate. Na tu imaš, pa ' jej. Ko si se mesa najedel praviš, no ta stara, imaš kaj pijače. Za pop ne maraš, ta ja za otroke, mleko in kava je za ta stare, voda še za v čevlje ni dobra. Kaj pa vendar hočeš? Ej saj veš kaj. Prinese ti žena kupico dobrega vinčka, pa ne samo kupico, ampak cel kvort rmeno-zlate božje kapljice. Šment, če sedaj ne boš zadovoljen, tudi nikdar ne boš. Ystanes od mize ,v ogledalo se pogledaš, na-1 sproti se ti smehlja tvoj rdeči j in rejen obraz, saj se lahko, poln želodec dobre hrane in pijače. Brke še malo popraviš, smodko prižgeš, vsedeš se v gugalnik, očala obrišeš, nade-neš jih in vzameš nato časopis v roke in bereš. Ako še nisi spil cel kvort, žena prinese majhno mizico, dene kvort z kozarcem na njo, postavi jo k tebi. Kaj hočeš vendar še boljšega? Saj |imaš kos paradiža. (Dalje sledi.) R. PAWL0SKI Slovenski fotografist Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! 719 No. Chicago SL JOLIET, ILL. DRUŠTVO SV. DRU2INE (Holy Family Society) st. 1. D. D. D. Joliet, Illinois. Ustanovljeno 2. nov. 1914. '(jfcgslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi »za enega, eden za vse." Odbor za leto 1925. Predsednik........George Stonič Podpredsed.....John Kramarje Tajnik Paul J. Laurich. Zapisnikar........ Frank Videč Blagajnik ..........Jos Gršič Reditelj ............ Martin Bluth Nadzorniki t Frank Vraničhar, Joseph An-cel, Jakob StruUel. Društvo šteje 507 članov in članic ter 261 otrok. Za na mesec se plača v slučaju i bolezni $1.00 bolniške pod|K»re i na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $13,421.00 bokuške I pore. • Dne 1. Dec.1924. se-je na hajalo v blagajni $1922.41. Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo. Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne d© dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway ; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. Vsi v Tolietu, 111. Postala s združenjem K a s p a r State . Bank in Američan State Bank. VSESTRANSKO PRIZNANA kakor tudi zanesljiva in konzervativna banka KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE, VOGAL ULICE CHICAGO, ILLINOIS. Slovenskim gospodinjam je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju : Math Kremesec SLOVENSKI MESAR PREMOŽENJE DVAJSET MILIJONOV DOLARJEV. 1912 VV. 22nd STR., Phone: CANAL 6319. = M CHICAGO, ILL. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem cenjeni naročnikom in vsem rojakom po državi Minnesota naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leon Mladič, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Amerikanski Slovenec in list Ave Maria ter nabirati za imenovana lista oglase In vse, kar je v zvezi s temi podjetji. Rojake po Iron Range uljud no prosimo, da gredo Mr. Mladiču na roko pri razširanju katoliškega tiska. Pomagajte mu pridobivati nove naročnike za Amerikanskega . Slovenca, da dobimo ameriški Slovenci čim-preje katoliški dnevnik. Vsem ga prav toplo priporočamo. Uprava Amer. Slovenca. . . . .-riJflHkBBMM "AMERIKA]*SKI SLOVENEC" Gladiatorji Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. Težko, sivo nebo je viselo nad njim in golo vejevje mu je hudomušno kimalo in kazalo s suhimi prsti proti mračnemu, neprijaznemu nebu. — Ko bi le mogel verovati, da bo prišla nova pomlad, — ta vera bi bila za Licinja neprecenljiv zaklad, ki bi zanj zamenjal vse drugo na svetu. Zastonj je iskal in gledal krog sebe, da bi našel, na Kar bi se mogel nasloniti, da bL našel bitje zunaj sebe, nad seboj, ki bi ga napolnilo s pomirljivo zavestjo, da čuva nad njim o-četovsko ljubeče oko, z zavestjo, ki po njej človeštvo tako koprneče teži. Kaj je najpogumnejši in najmodrejši človek drugega, ko otrok v temi, ki išče in grabi za očetovo, materino roko, da bi vodila njegove korifke.—Kje bi našel bitje, ki bi ga mogel odkritosrčno častiti in ga moliti, nadnaravno bitje, ki bi se mu mogel z zaupljivo vdanostjo izročiti v varstvo ? Rimska božanstva sicer vkljub vsej svoji spacenosti še niso izgubila svoje helenske lepote toda kateri razsodni Človek bi bil zidal svojo vero na teokracijo Olimpa? Kdo bi z drugimi čuvstvi ko z odkrito nevoljo razmišljal o materialističnem panteizmu, v katerem so bile najnizkotnejše človeške strasti povišane v božanstva? — Da bi razumen človek klonil svojo glavo pred navihanim Merkurjem ali pa pred trdoglavim bogom kovačev ali pred ambrozijskim čelom očeta Jupitra, najvišjega vseh bogov — to je bilo nemogoče, to je bila »smešna nezmiselnost, ki je imela k večjemu vpliv ste na ženske in otroke. Licinij se je bojeval na daljnem Jutrovem. — In danes se je spomnil na ljudstvo, proti kateremu se je boril 2 orožjem v roki, na pogumne, drzne vojščake, obdarjene s čednostmi in z ljubeznijo do domovine, ki so se s strogo zvestobo in samozatajo držali svojih obredov, svoje vere, tako zelo različne od vseh drugih ver —.To ljudstvo, tako je slišala, je častilo Bogjj nevidnega, ki Je bil breztelesen, vsemogočen, nanj so zaupali, če jih je tudi vse drugo zapustilo, in v zaupanju na njega se niso nikdar bali umreti. Toda nikomur niso dovolili, da bi se bil udeležil dobrot tega božanstva, in njihova vera jih je učila sovraštva da tujceV in je povzročala prepire in needinost med njfmi samimi —. "Torej ni ničesar, nr res ničesar drugega ko dolžnost, ki bi napolnila praznoto v mojem srcu —?" je premišljeval Licinij. — "Pa naj bo! — Še enkrat naj služi moj meč moji do-yhiovini in umreti hočem v svojem oklepu, kakor se spodobi za Rimljana in za vojščaka." VII. i. " i S "Habet —!"* " Hipija, borbeni nrojster, je dovršil svoje priprave za tisto noč. Vojak je bil, zavedal se je, da se sme zanesti na sebe in da je neuspeh izključen. J Kakor vsi ljudje, ki živijo v vednih bojih, je bil tudi Hipija le tistikrat najbolj srečen,' kadar so gg od vseh strani obdajale nevarnosti, ki so zahtevale hladno kri in čuječ pogum, in dasiravno je tudi on imel trenutke v življenju, ko si je zaželel nežnejšega, mehkejšega veselja in počitka, je zadostovalo rožljanje ščitov in žvenketanje mečev, da se je •v njem iznova zbudila njegova bojevita narava. Hipija je poučeval Valerijo v mečeborbi po eno uro v določenih dneh.; Amfiteater in vse kar je bilo z njim v zvezi, . je imelo v tisti dobi nekak bolehen, nezdrav * *Ima 1" — S tem vzklikom je občinstvo v anfiteatru pozdravljalo uspele, mojstrske udarce borečih se gladiatorjev. vpliv na vse stanove rimskega ljudstva, tako da se celo rimske patricijske dame niso sramovale, se vaditi v mečeborbi, in pripovedovalo se je, da so se žene plemenitega rodu celo udeleževale borbe v areni. Seveda, tako skrajno preziranje in zanikanje ženske dostojnosti in ženskega čuvstvovanja je bilo le redko, toda mečevanje in pestenje in krik in vik in borbene igre na domu so bile redne, vsakdanje vaje teh visokorodnih dam, ki jih je po njihovem mnenju zahtevalo zdravje in plemenita vzgoja. Mogoče tudi da moška umerjenost telesa in krepke mišice teh njihovih učiteljev niso ostale brez vpliva na učenke in da jim je taka vzgoja vzbujala preveč zanimanja za osebo iii/za poklic gladiatorjev — bodisi že kakor hoče, eno je gotovo, rimski borbeni učitelji so imeli le malo prostega časa in med njimi je bil Hipija najbolj zaposlen. Njegove navada je bila, da ni zanemarjal nobene, še tako neznatne stvari, ki je bila v zvezi z njegovim poklicem. Saj tudi ni smela uiti nobena malenkost njemu, ki ga je njegovo vsakdanje delo učilo, da utegne zavise-ti zmaga in življenje od trenutka, od mahlja-ja, ki bi bil le za misel prepozen. Razen tega je bil Hipija izredno ponosen na točnost, red in doslednost v svojem smrtnonevarnem poklicu. Čeravno je bil za tisto noč zaposlen v drznem podjetju, čeravno je vedel, da bo jutri, najsi noč mine tako ali drugače, daleč črez potrebe gladiatorja preskrbljen, je vendar hotel še tudi nocoj izpolniti vse svoje dolžnosti in obveznosti. Valerija ga bo jutri pričakovala. Sporočiti ji je moral še nocoj, to je zahtevala njegova ffcčnost in natančnost, da bo morebiti jutri zadržan. Podal se je torej k njej. r Ko je potoma iskal besed za svoje opravičilo, mu je prišlo na misel, kaj vse se utegne z njim zgoditi vbližnjih urah, — da se utegne Placidov načrt ponesrečiti, kar bi pomenilo vsaj zanj, za voditelja gladiatorjev, gotovo — smrt. In prikradlo se mu je, danes prvikrat, v srce mehko, otožno, pa ne neprijetno čuvstvo, ko je v duhu gledal svojo učenko v vsem ponosu njene sijajne lepote. Mnogokrat jo je občudoval, se radoval njene lepote, pravilne umerjenosti njenega telesa, si želel, da bi se smel dotakniti njenih mehkih svilnatih las — in vendar se je stresel — čudno za takega moža — in je odmaknil roko, ko je nekoč pri vaji vsled nagle gretnje padla kita njenih las preko njegove roke —. Hrepenel je, da bi jo še enkrat videl, morebiti zadnjikrat. Priznal si je, da jej ni bilo enake v Rimu ln da je bil pri vsej njeni sijajni lepoti ponos njen najlepši in najmogočnejši čar. , * Drzen človek je bil in drzno igro na življenje in smrt je hotel igrati tisto noč. Take misli v takem srcu in ob takem času dozorijo z nevarno naglico v zlo. Občudovanje, ki ga ne oplemeni čuvstvo ljubezni, kakršno more vzkliti le v čistem srcu, tako občudovanje ženske lepote se kmalu izpremeni v sebičnost in krutost, v strast in poželjivost. Valerija je bila ponosna ženska, najponosnejša, najlepša v Rimu. Strastno mu je planilo srce, ko je razmišljal, kaka zmaga bi bila, če bi sklonil to ponosno glavo in jo ponižal prav do svojih nog. Premišljeno, po vojaško je pregledal sam m osebno vse priprave. Zarota je bila v polnem teku, zarotniki so bili oboroženi in poučeni za vse slučaje, straže in čete porazdeljene po mestu. ZA DRUŠTVA cerkvena, podporna ter razne slav- nos ti. Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd. Pečati, Stampilje in druge potrebščine naročite pri AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL. CLEVELANDCAN JE! kadar potret^ujete poip-ebnik* t kličite: Randolph 1881 sli 455«. Požari. V Rincengozdu pri Celju je 21. m. m., ob 7. zvečer nastal velik požar. Dvema posestnikoma sta do tal pogoreli hiši ter vsa gospodarska poslopja in premičnine. Škoda je zelo velika. Požar je zanetil 29-letni _________________________ M. Zorko, ki je bale v blaznosti'je zgorel do tal z žitom", senom tekal od poslopja do poslopja, in poljskim inventarjem. Žolni jih zažigal. Celjska poz. nir je zavarovan, samo za 3000 bramba je takoj odšla na lice Din. mesta, a se žal ni mogla ude- _o_ ležiti gašenja, ker je bilo nemogoče priti z motorno briz-galnico po strmem pobočju.— Požar, o katerem smo tudi poročali, je povzročil posestniku kozolca na Lopati pri Bab-nem Antonu Žolnirju škodo, ki znaša nad 50.000 Din. Kozolec %[pisano poljeJ % uto j: m. Trunk. -® ns prri slovenski spomnite vedno pogrebni zarod GRDINA IN SINOVI iM 1053 — E. 62nd St. ^CLEVELAND, OHIO P^i^ute zs bližnji telefon in po- LOUIS STRITAR priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe Ijam na dom. Prevažam pohi Stvt ob Satu selitev in vse kar •pada v to stroko. Pokličite me po telefonu I 2018 W. 21*1 Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221. Načetj^zaloge. Vsa oblačila iz naše načete zaloge obstoječa iz najfinejših na roko izgotovljenih Moških in dečjih oblek smo znižali do skrajno nizkih cen, in sicer po $22.50, $29.00, $33.00 $37.50 Sodaj vam dana lepa prilika, da pridHe do najboljše obleke — barve in oblike po vaši želji za 25 do fi:V odst. cenejše, kakor preje. ............................. neje kakor le kdaj. Sklicevanje na "fakt" je tolažba za deco, enako upanje na bodoči poraz. Tako besedičenje je "brez upa zmage." _ Škrat v Enakopr. pripozna, da se naprednjaki bahajo. Pravi, imamo s čem. Bahanje je pripoznano nekaj praznega, toraj imajo — praznoto, sami potrdijo. Jaz imam "samo malho smrdljivih laži." Zopet isto bahanje. Dokazi bi uničili mene in časopis "Asine." Čemu jih ne prinesete? * * * Brisbane zafrkuje Darrowa, g. Molek pa Brisbana. Je lahko ponosen, če mu je kos. V tem slučaju pa ni mu kos Bris-banov dokaz je dober, Mole- G. Molek ima težave z Noe-tovo ladjo. Večne in vedne težave. Iznebiti bi se jih pa tudi ne bi hotel. Bogami je hudo, če se je kdo izvil iz večne sovi, je toraj večen, pa se ne mcfre izviti iz težav. Prav kakor otroci, ki nočejo iti na solnce, pa se pritožujejo čez senco. * * Vernica v $ po ruskem muš-tru iz Woodward, Ia., se obregne v neke dogodke v Dubrovniku. Pravi, da kdor veruje v Boga, ima bržkone za čudež, če punčke iz celuloida kličejo "mama.'' Kdor tako piše in mi-1 sli, kaže, da je do ušes zanikan, in ni čuda, ako se mu je zarukala vsa vera. * * * Z Bryanom sva se slučajno srečala v Sv. deželi. G. Moleku kov pa ni noben dokaz. On sl nekaj ni prav na tem. Uprašu-je kaj sva tam delala. * Mesto uprašati rabimo na Koroškem besedo barati, in človeka, ki nekaj želi, to se ne uresniči, ergo se tudi ne bo uresničilo, kar si želi vse človeštvo. Ni treba logične znanosti, tudi pri- 1 vedno poprašuje, imenujemo' prost delavec lahko vidi, da je barabas. Barabas Molek bi ne bilo lepo. Bryan je že dokašljal. Prepričan sem, da mu ne bo žal, da je nastopal za svoje prepričanje. Jaz še kašljam in g. Molek meni, da lahko kaj doživim, kar me iztrezne — in tedaj mi bo žal, da sem tako čudno pisal. Človek, ki dolgo kašlja res lahko marsikaj doživi, ne zanikam, da se ne pregrešim, a u-verjen sem, da mi za "čudno'' ta "dokaz'' za nič. Tako Dar-row, kakor Brisbane menita ne-umrjočnost duha, pri katerem edinole o neumrjočnosti moremo govoriti, g. Molek pa pride s — snovjo, ki se spreminja, je nekako neuničljiva, a ne neu- mrjoča. Bo zopet zavito?? * * * Papež podpira italijansko liro, to je Mr. Moleku dokaz, da vihar, ki je nastal baje radi neke članice v ameriško-sloven- pisanje nikoli ne bo žal. Zgodi skenv Rimu, ni bil opravičen. M. H. JEL1NEK, lastnik Vogal Blue Island ave. in 18. ulica. Odprto v torek, četrtek in soboto zvečer, kakor tudi nedeljo dopoldan. se pa lahko, da g. Molek postane veren, jaz pa neveren. Bog me varuj, njemu naj pa Bog Ako lira pada, ima škodo vsa Italija, v tem slučaju tudi primorsko slovensko ljudstvo. Ce pomaga, potem bi bilo, ko oba toraj papež pomaga ljudstvu, dokašljeva obema najbolj | ni prav, še manj prav bi pa bi- prav. Phone: CANAL 5087 Kes. SEELEY 3629 Zobozdravnik z X žarki DR. G. E. FINCH vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje točno in solidno. Zobe izruje popolnoma brez bolečin po novi metodi. Ne, ne, Mr. Molek, preveč ste zazijali. Resničnost kakega dogodka direktno jaz še nisem zanikal, ker nimam protidoka-za. Izrazil sem samo dvom, če niso nekateri samo izmišljeni in pisani v uredništvu. Pravite, da niso in vam doposlani. Do- lo, ko bi ne pomagal. Res je s tem pomagano morda tudi fašistom, ki tlačijo Slovence, a vsem prav storiti niti papež ne more. Vse ne gre na eno kopito. * * * Iz Huntington, Ark., se oglaša večkrat neki "Rudar v peklu,tako tudi v št. 70. Glasu PREPRIČAJTE SE CENE NIZKE bro. O št. 104 in še o par sem Sv. Pisanje je na eni strani res pripoznal, da so resnični..Iz te-("peklensko" zlobno, iia drugi ga pa še davno ne sledi, da so 'pa zopet "peklensko" neumno. vsi resnični, ali da bi ne bili Se ponavlja, kar se je vršilo DELO PRVOVRSTNO O njegovem solidnem delu se prepričajte pri njegovih slovenskih pacijentih V poslopju Illington gledališča — 21 IS W. 22nd St. CHICAGO. ILL. Ordinira dop. 9. — 12. pop. 2. —8. i ^^^^^^^^ I ■ It J ■ * I HI is vsaj nekateri pisani v uredništvu. Ako sem zapisal "vsi", potem sem rabil besedo v pomenu, ko pravimo: "vse skupaj je zlagano," drugače bi tudi ne mogel pripoznati resničnosti nekaj dogodkov. Opravičen dvom še ni nobeno sumničenje. Vsekako pa ostane glede namena pri tem, kar sem zapisal. * * * Po Enakopravnosti je vera v ker pod križem: "Stopi dol, pa bomo v te verovali." Stopil je celo iz groba, verovali pa niso. Tudi svobodomisleci bi ne. Govori o "rudarju v peklu," ne pove, zakaj, morda radi hudega, težavnega dela. Mogoče. Tudi jaz sem bil parkrat že v "peklu," v hudih okoliščinah. Želim mu rešitev, ako je tako. Če pa, kar se mi dozdeva, on samo zafrkavlja, in bo pri ta- pekel vrlo zanimiva, ker je ,kem bogoskrustvu ostal, potem brez podlage. Hudiča pusti a-,mu bo pa težko pravi_pekel vanzirati do časti "boga." Do-.izostal. Bog je potrpežljiv, se kazi so stranska stvar, dasi bi dolgo pusti zasmehovati, a ka-bili zelo zanimivi. Gotovi doka-'dar udari, udari, da je groza, zi se imprmipin "ad occulos" ___i •_________ Established 1857 Pošiljate Vi Denar v Evropo Ako ga pošiljate, pridite k nam po pojasnila. Naša svetovna zveza nam omogoča z našo oseminšestdeset-letno izkušnjo v bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE denarja. Pridite! FIRST NATIONAL BANK Največja in najstarejša banka v Jolietu. Premoženje te hanke rmia $13,000.000,00 WtUBBf zi se imenujejo — na lastne oči. Se more še vse zgoditi. Za zdaj je pa najlažji dokaz : taji! * • * V isti št. Enakopr. sem avan-ziral jaz do—generala. Ne bodite v skrbeh. Da bi mi streljali v hrbet, to je samo v vaših glavah. Jaz odklanjam Bryana, ker se ne strinjam v vsem z njim, a pripoznam, da ima v marsičem prav; enako je z u-rednikom ali frančiškanom. Jaz niti ne odklanjam Husa, Trubarja, Luthra popolnoma, kakor sem že povedal, naprednjaki govoričijo o logiki, pa imajo tako, da se Bog usmili. ♦ ♦ * 'Zgodovina beleži že veliko spopadov med cerkvenimi doktrinami in znanostjo/' pravi Enakopr. Sicer ne vem, katero cerkev meni, a gotovo katoliško, dasi ta v Daytonu ni imela prav ničesar opraviti. "Do danes,modruje dalje, "ni še niti i^ enega boja prišla cerkev zmagovita." Cerkev je toraj podlegla. Čudni morajo biti taki porazi, ko cerkev stoji moč- Vsemu je postavljena mera. * * ♦ Bela vrana. Glas Sv. poroča v Št. 73 o "čudežu'' v Dubrovniku. Žarkomet je zapisal samo nekaj vrstic, pa je moral udariti. G. S. ima cel odstavek, pa je vse objektivno, nepristransko. Ko bi pač vedno tako bilo. * * * Malo bo pa menda urednika Gl. Sv. le sram. Strašno radodaren je bil s kavkami, vrani, črnimi kavkami v nekem članku, kakor sem to že na drugem mestu omenil. Povodom Brya-nove smrti meni, da je bil morda "hinavec, hipokrit, kakršnih je na kupe med duhovščino, med katoliško in drugo.'* Pristavi, "da to lahko potrdi župnik Trunk/' Jaz ne potrjujem ničesar, o Čemur* nimam doka. zov. Ako G. S. trdi, da je cela kupa hinavcev, naj se sam briga za dokaze za tako trditev Vidi težo takega očitka in pravi: "Težko je to z gotovostjo reči, kajti v srce ne vidimo nikomur, tudi župniku Trunku ne." Cemu pa ste bili tako radodarni s kavkami??