PRIMORSKI dnevnik J* MCel Izhajati v Trstu 13. maja 1946, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 se je ti-■kal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvoboje-nem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi primorski M. dnevni s TO' 1 Cena 500 lir - Leto XL št. 41 (11.764) Trst, soboto, 18. februarja 1984 Kljub nasprotovanju vodstev sindikatov CISL in UIL Stopnjuje se protest delovnih ljudi proti dekretu o draginj ski dokladi RIM — Protest delovnih ljudi proti vladnemu zakonskemu odloku, ki občutno reže draginjsko ' doklado se nadaljuje po vsej državi z nezmanjšano vnemo. Tudi včeraj so v vseh Joejih mestih in industrijskih krajih tovarniški sveti priredili stavke, delavske sprevode in manifestacije, na katerih so delavci, katerim so se Pridružili tudi študentje in upokojen-C1 ter osebje javnih služb, zahtevali Prekhc dekreta o dragmjski dokladi, suidikalno posvetovanje na delovnih “lestih in skoraj povsod pozivali sin-tokalno vodstvo, naj okliče splošno sedržavno stavkp. Največje manifestacije so bile vče-■ aj v Bologni, Reggio Emiliji, Brescii ni Neaplju, pa tudi v Pisi, Grossetu, Jfbmiju in drugih večjih industrij-krajih. V Bologni se je več kot w.UOO delovnih ljudi in študentov ruvalo pozivu 310 tovarniških sve-v iz vse pokrajine in iz treh sprehodov napolnilo glavni mestni trg 0 zadnjega kotička. Na zborovanju ^ Poudarili, da ne gre za »stavko ^ oti sindikatu, ampak za sindikat "njegovo enotnost« in zavračali obrabo o »prenapetežih«, češ da bra-mk) le bodočnost delovnih ljudi. ^.Prav tako množična je bila demon-tracija v Neaplju, kjer se je na pro- 1 ii 'P6111 shodu zbralo okrog 50.000 dek ’ 50 vz^Ukali proti vladnemu kretu in »enotnost je tu, med na-vJj: Krajše stavke in delavski spre-kr^ L0 86 vrstili tudi v drugih večjih alui Kampanije. V Reggio- Emiliji de, j° zbralo v protest več kot 20.000 st aycev in občanov, v okviru 4-urne svJt- 80 j° oklicali tovarniški Zla/'.vsega področja. Demonstranti so ppT . oporekali sindikalnim vrhovom del Z*0?’ sklepajo sporazume brez da a Pristanka in poudarjali, ne zabtevali dopolnilne delov- Pogodbe v posameznih obratih. , V Toskani so se odvijale večje stav-oks,"1 manifestacije v Pisi, ki jo je mòno.V sPrevodu več kot 10.000 de-stavk ran^°v’ 'n v Pratu, kjer je bila itnp, eelodnevna. Izreden uspeh je scij a, prelestna manifestacija v Bredli86 je je udeležilo več kot 30.000 prj,i„C®Y. iz 400 obratov, katerim so se nic j JU .tudi uslužbenci veleblagov-dem«. in javnih služb. Stavke in ii in cStracUe 80 bile tudi na Sicili-Vene^1ar^niji' v Kalabriji in po vsem znanifp^ti. je treba, da pride med cestnih -"ti8111! do mnogih primerov bktčnn ln. železniških blokov, ki že je iu.. Oyirajo redni promet. Prišlo lezničn • več spontanih stavk že-strok Jev: 23radi česar je včeraj R, ^isindikat osebja prevozov CG tla Vn; sorodni zvezi CISL in UIL 8a strv^i? sestanek tajništva enotne ganizirov Vnega sindikata, da bi or-corami P°svet s sindikalnimi struk-u bazi. .n olimpijs primorski Presenetljiva zmaga Magonijeve Sarajevo 84 Paoletta Magmi je priborila Italiji v včerajšnjem ženskem slalomu drugo zlato kolajno na sarajevskih igrah. Zmaga 19-let-ne smtičarke je nadvse presenetljiva, saj ni bila med favoriti. Magonijeva si je zagotovila zlato z odličnim drugim tekom, ko je pustila za sabo vse nasprotnice. Druga je bila Perrine Peten (Francija), tretja pa Kon-zettova (Liechtenstein). V Selvi-nu pri Bergamu, rojstnem kraju Paolette Magoni, so že včeraj bučno proslavili zmago rojakinje. V preostali disciplini, biatlon-ski štafeti, je slavila SZ pred Norveško in ZRN. Samo dve točki (namesto 4) draginjske doklade RIM — V plačilnih kuvertah za februar, marec in april bosta prišli le 2 točki draginjske doklade, namesto predvidenih 4. Tako je odločila včeraj posebna komisija za draginjsko doklado pri državnem zavodu za statistiko, po dvakratnem odlogu seje, da bi počakala na ustrezne odločitve vlade. Te so prišle uradno prav včeraj z objavo v uradnem listu zakonskega odloka z dne 17.2.1984 št. 10, ki v 3. členu določa, da sme narasti draginjska doklada februarja za 2 točki, prav za toliko maja in avgusta, od novembra pa za 3 točke. Komisija je sicer ugotovila, da se je pokazatelj rasti draginje povečal v zadnjem trimesečju od 112,41 na 116,91, torej za 4,5 točke, po sporazumu iz lanskega januarja pa se u-poštevajo samo 4 cele. Toda je morala spoštovati vladni dekret in je zato pač avtomatično določila, da se draginjska doklada dvigne le za predpisani 2 točki, kar znaša kosmatih 13.600 Ur (namesto 27.200). Zastopnik CGIL v komisiji je zahteval, da vpišejo v zapisnik seje njegovo izjavo, da »okrnitev draginjske doklade z dekretom vzbuja zaskrbljenost in rezervo«, ker krši sindikalne sporazume z delodajalci, ki so vedno bili in morajo ostati domena pogodbenih pogajanj. Po smrti Andropova se je Gorbačev povzpel v sam vrh sovjetske partije MOSKVA — Potem ko se še niso povsem pomirila tukajšnja ugibanja o zadnjih spremembah na sovjetskem partijskem vrhu, je nova vprašanja povzročila mala rdeča knjižica z dokumenti o izrednem zasedanju centralnega komiteja KP SZ. V njej je namreč poleg sklepov plenuma in govorov Čemjenka ter Tihonova tudi nastop Mihaila Gorbačeva, ki v prvih sporočilih s plenuma sploh ni omenjen. Novost je med tukajšnjimi opazovalci kajpada takoj izzvala veliko pozornost, saj se zelo redko dogaja, da se kasnejše informacije o plenumih in njihovih sklepih razlikujejo od začetnih sporočil. V prvih obvestilih, ki so bila po agenciji TASS, radiu in televiziji objavljena nekaj ur po izrednem zasedanju centralnega komiteja, v časopisju pa naslednji dan, namreč ni bilo niti besedice o tem, da bi na zasedanju poleg černjenka Danes podpis konkordata RIM — Predsednik vlade Bettino Craxi je včeraj zjutraj izročil dokončno besedilo novega konkordata, ki bo poslej urejeval odnose med italijansko republiko in Vatikanom, predsedniku republike Sandru Pertiniju. Kot je bilo že sporočeno, bodo predstavniki republike Italije in Vatikana podpisali besedilo novega konkordata danes zjutraj v Vili Madama: Besedilo sporazuma med državo in cerkvijo za sedaj ni znano. Časnikarjem ga bodo orisali po podpisu, vendar doslej nihče od ministrov, ki so besedilo videli, ni imel pomislekov. in Tihonova nastopil še kdo izmed najvišjih voditeljev sovjetske partije in države. Iz knjižice je razvidno, da je za Čemjenkom nastopil še Mihail Gorbačev, član politbiroja in eden od sekretarjev CK KP SZ, in da je bil on tisti, ki je v bistvu zaključil izredni plenum sovjetske partije. Pri tem je bilo za večino seveda veliko bolj kot vsebina njegovega nastopa zanimivo vprašanje, zakaj je partijski vrh izbral za to nalogo ravno njega, in zakaj so se v Kremlju odločili, da po nekaj dneh o njegovem nastopu obvestijo tudi najširšo sovjetsko javnost. Na vsa ta vprašanja sicer ni nobenih gotovih odgovorov, vendar pa mnogi menijo, da ni mogoče to znak njegovega nadaljnjega vzpona proti samemu partijskemu vrhu, napoved bodočih sprememb v sovjetski partijski hierarhiji, ki bi se lahko zgodile tudi na naslednjem partijskem kongresu čez dve leti. Posebej še, ker so tudi nekateri visoki sovjetski funkcionarji v pogovorih s predstavniki tujih delegacij, ki so se udeležile pogreba Jurija Andropova, kar naravnost priznavali, da po zadnjih spremembah v sovjetskem vodstvu pripada »drugo« mesto v kremeljski hierarhiji Gorbačevu. Gorbačev se je v svojem govoru, ki ni obsegal več kot dobrih trideset vrstic, na plenumu zavzel za nadaljnja partijska prizadevanja v gospodarstvu, poudaril pomen lanskega junijskega in decembrskega zasedanja CK KP SZ, na katerem se je — kot je znano — partijski vrh opredelil za izpopolnitev gospodarskih mehanizmov in za intenzivnejši razvoj, prav tako pa v imenu politbiroja tudi znova ponovil ugotovitev, da je izredni plenum minil v ozračju »enotnosti ter monolitnosti«. Tukajšnji opazovalci so tudi takoj še enkrat pogledali fotografije iz doma sindikatov, kje- je bil ob žalnem odboru slikan vsakokrat tesno ob Čemjenku —- na njegovi desni strani. Od ponedeljka dražje plinsko olje rim Drcvoge v Ponedeljek, 20. februarja, se bo podražilo plinsko olje za Ijek ijo za j-6 lir za liter ter kurilno olje za 15 lir za liter. V ponede-U. pQj, v1."6! stopila v veljavo podražitev, s katero so nekaj časa odlaša-da tudi aža?v se bo v celoti, odražala na prodajni ceni. S tem si je vla-*anja da ■ ^ obljube, po katerih naj bi del podražitve šel na račun zni-^ včnega bremena na petrolejske proizvode. ^?tiskaliz° namreč Podaljšali za teden dni podražitev, so govorili o možni nirti za Plinsko olje, še zlasti za tisto, ki je namenjeno prevoz- avtoprevf, Vi°m' To J® še izrecno obljubil minister za prevoze Signorile zmkom, da bi slednji preklicali stavko. ^ Dolini odobrili proračun "o leto'1'-'1*4' °b®inski svet je sinoči izglasoval proračun za tekoče finanč-račun n tildi triletni načrt javnih del, ki ga je predložila uprava. Pro-ki podnjr. V stepnem glasovanju podprli predstavniki koalicije KPI-PSI, žali. pr a občinski odbor, medtem ko so se svetovalci SSk in KD vzdrži |,rj|.*,rora^unu j® glasoval le zastopnik PSDI. Na sinočnji seji so u seznam zazidljivih parcel za gradbene potrebe občanov. Proračun preizkusni kamen za koalicijo TRST — Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je odbor, sad koalicije med KD, PSI, PSDI, PRI, PL1 in SSk, formalno predstavil svetovalcem proračun za tekoče leto in temu priložen triletni načrt javnih del. Proračun, ki odseva hudo finančno stanje te krajevne uprave, sta obrazložila pristojni odbornik Calandruccio in župan Richetti. Županovo poročilo zaobjema vse aspekte predloženega finančnega dokumenta, medtem ko namenja zelo malo pozornosti političnim perspektivam kra jevnih uprav. Župan potrjuje samo že znano stališče KD in tudi nekaterih drugih koalicijskih strank, da je treba dati Trstu čimprej organsko in stabilno politično večino. Ob koncu pa poziva vse demokratične sile na čut odgovornosti ter opozarja na nevarnost komisarske uprave in torej novih, predčasnih volitev. Značilno je, da Richetti ni v svojem poročilu niti enkrat izrecno omenil Liste za Trst. Očitno je vsa njegova pozornost, kot tudi pozornost vseh tržaških političnih sil, uprta v današnjo listarsko skupščino, ki je poklicana, da se izreče ali za opozicijo ali za sodelovanje v odboru s KD. Razplet dogodkov znotraj LpT bo nedvomno bistveno vplival na potek proračunske raz- prave, ki se mimo tega obeta zelo razgibana. Tajnik liste Giuricin je prepričan, da se bo večina melonarjev izrekla za vstop v koalicijo in na ta račun že stremi po odborniškem mestu na deželi, ki mu ga je obljubil tajnik KD Biasutti. Odločitev, ki bo izšla s skupščine LpT, bo imela morda tudi svoje učinke na ravnotežja znotraj deželne vlade, kjer naj bi Comellijevo mesto pred evropskimi volitvami prevzel sam Biasutti. Richetti je v političnem delu svojega proračunskega poročila na kratko omenil tudi Slovence. Dejal je, da predstavlja naša manjšina obogatitev za vso tržaško skupnost in da je treba zato po eni strani premagati težnje po separatizmu, po drugi pa težnje po narodni asimilaciji. Od globalnega zaščitnega zakona pa si župan bolj kot novih stvari, pričakuje zlasti legitimacijo in organsko opredelitev tistega, kar že imamo. S tem je Richetti samo potrdil vse bolj omejevalne in nevarne težnj/e glede naše zaščite, ki prihajajo do izraza v KD. Poleg tega pa se ni hotel zameriti pri LpT, s katero bo mogoče že pred evropskimi volitvami delil usodo v občinskem odboru. S. T. Treba jo bo graditi na novih osnovah CISL in UIL proglašata razbitje enotne zveze Po izjavah Simona Wiesenthala Vatikan pomagal nacistom da so pobegnili iz Evrope RIM — »Enotna sindikalna zveza je izčrpala svojo pogonsko sposobnost« in dogodki zadnjih dni pomenijo, da gre za »zaključno izkušnjo«, je zatrdil včeraj brez vsakega olepšan ja generalni tajnik katoliško usmerjenega sindikata CISL Pierre Camiti na tiskovni konferenci, ki jo je sklical za obrazložitev tolmačenja in ocene zaključka pogajanj z vlado in delodajalci o protiinflacijskem manevru. Dodal je pa, da je »sedaj še bolj nujna enotnost, in da je zato treba delati za obnovitev enotne sindikalne politike, toda na povsem novih osnovah demo krači je in avtonomije«. Za razbitje enotnosti je seveda krivil komunistično komponento CGIL in samo KPI, in je pri tem uporabljal zelo ostre tone, a je hkrati poudaril, da ne gre prekiniti dialoga v sindikatu in silah levice, ker je v prid delavcem. Tajnik CISL je seveda pohvalil sporazum in zatrdil, da bodo delavci s protivrednostmi (ki so sicer še v zraku) celo pridobili 231.000 lir v tem letu. Zagovarjal je tudi odločitev vlade, da okrni draginjsko doklado kar z zakonskim odlokom. Tudi generarti tajrtik UIL Benvenuto je na aktivu kadrov svojega sindikata pozitivno ocenil sporazum, obsodil spontane delavske protestne demonstracije in poudaril, da »se nit akcijske enotnosti sindikatov čedalje tanjša«. Na koncu pa se je Benvenuto zavzel aa »ponovno graditev« zveze CGIL - CISL - UIL na novih temeljih. Včeraj se je oglasil tudi namestnik tajnika CGIL Ottaviano Del Turco, ki je govoril v Bologni na dežel nem aktivu socialističnih sindikalistov CGIL. Tudi on je zagovarjal vsebino in o-bliko vladnih sklepov glede draginj-ske doklade in drugih ukrepov za zajezitev inflacije. Poudaril je, da se sociaistična komponenta trudi, da bi se izognili razdoru v sindikalnem gibanju, oziroma da bi skušali obnoviti enotnost. Izrazil je pa mnenje, da protestne stavke in manifestacije zadnjih dni proti vladnim ukrepom, kot včerajšnja v Bologni, »ne grejo v to smer«. Medtem je zabeležiti včerajšnja poziva vodstev strokovnih sindikatov o-sebja prehranske in kemijske industrije CGIL (ki so ju podprli tako komunistični kot socialistični sindikalisti) k »iskanju vseh možnih oblik za obnovitev enotnosti v CGIL in v e-notni zvezi CGIL - CISL - UIL«, tudi mimo različnih ocen o Vladnih ukrepih. Wiesenthal v pogovoru s predsednikom Reaganom (AP) Veliko dela za ustavno sodišče BEOGRAD — Ustavno sodišče Jugoslavije je načelo še eno zanimivo vprašanje, glede katerega pa so odločitev odložili. Gre za samoupravni sporazum o načinu izplačevanja deviz z deviznih in hranilnih vlog občanov. Gre za sklep bank, da izplačujejo največ 250 dolarjev v gotovini, ostalo pa s čekom. Sodnik - poročevalec Milosav Stijov je predlagal, da bi začeli postopek za ocenitev ustavnosti takšnega določila, vendar so sklep odložili zaradi tega, ker ni ugotovljeno, ali je neustavno tudi zakonsko določilo o osnovah kreditnega in bančnega sistema, ki predvideva sprejem takšnega samoupravnega sporazuma. (dd) □ BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak bo od 13. do 15. marca letos obiskal Avstrijo, Na obisk ga je povabil predsednik avstrijske republike Rudolf Kirchschlaeger. Mojsov prispel v Sydney SYDNEY — Jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov je včeraj dopoldne prispel v Sydney, ki je zadnja postaja njegovega večdnevnega obiska v Avstraliji. V Canberri in Melbournu se je pogovarjal z najvišjimi predstavniki zvezne laburistične vlade in s člani vlade države Victorie. V Canberri sta ga sprejela tudi avstralski generalni sekretar Stephen in laburistični premier Hawke. Mojsov se je včeraj v Sydneyu sestal s premieram Novega Južnega Walesa Wranom, zatem pa še z namestnikom zveznega premiera in ministrom za trgovino Bowenom. V pogovoru pri premiera Novega Južnega Walesa, ki je bil večinoma namenjen stikom te avstralske države, v kateri živi skoraj polovica vseh jugoslovanskih izseljencev. na tej celini, z Jugoslavijo, sta sogovornika podčrtala željo, da bi dobre odnose med državami še okrepili. Avstralska stran je nedvoumno poudarila, da skupnost Jugoslovanov veliko prispeva k razvoju NJW. WASHINGTON — Simon Wiesenthal, človek, ki išče nacistične kriminalce, je izjavil, da se je dokopal do dokazov, po katerih je bil nacistični polkovnik SS Walter Rauff povezan z nekaterimi katoliškimi duhovniki h1 je z njihovo pomočjo zbežal iz Evrope. Wiesenthal je pozval Vatikan, naj prizna, da je po dragi svetovni vojni pomagal nekaterim nacistom. »Pričakujem, da bo Vatikan razgrnil svoje gradivo in da bo priznal svojo napako,« je na tiskovni konferenci izjavil lovec na nacistične zločince. Wiesenthal je nadalje povedal, da razpolaga z dokumenti, iz katerih je jasno razvidno, da je katoliški duhovnik Alojs Hudal s pomočjo Rdečega križa nacistom dostavil dokumente, da so se izselili. Za takšno trditev je uporabil dnevnik škofa Hudala in izjave poveljnika uničevalnega taborišča Treblinka Franza Stangò med sodno obravnavo. Wiesenthal je Stan-gla odkril v Braziliji, kjer je živel 17 let. Dosegel je njegovo izročitev zahodni Nemčiji, kjer so ga 1967. leta obsodili in je v zapora umrl. Stangl je izjavil, da so vsi vedefi, kako so nacisti lahko dobili Hudalovo dovoljenje v Rimu, če so se hoteli izseliti. Wiesenthal se je sestal tudi z Reaganom in pričakuje od njega, da bodo ZDA izgnale nacistične zločince, ki še 'bivajo na njenem ozemlju, in jih izročile pravici. Q BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je včeraj ocenil, da so bili v minulih treh letih doseženi pozitivni rezultati pri samoupravnem združevanju dela in sredstev v gospodarsko nezadostno razvitih republikah in na Kosovu. Dvajset nageljnov za Brandta Ob 20. obletnici njegovega predsednikovanja v SPD so Willyju Brandtu podarili šop dvajsetih rdečih nageljnov (Telefoto AP) V krizi deseterice se Nemčija in Francija postopno zbližujeta BONN — Spričo kriznega položaja v EGS, ki ga zlasti obremenjujejo previsoki izdatki za kmetijstvo, se Bonn in Pariz dogovarjala o nemško - francoski zvezi, o ustanovitvi jedra v okviru deseterice, ki bi olajšalo reševanje najhujših problemov v EGS. Francoski predsednik Mitterrand je 2. februarja na pogovorih s kanclerjem Kohlom na gradu Ludwigshoehe pri Edenkobnu na Pfalskem opisal korake, ki bi jih morali narediti Francija in ZRN, da bi ustvarili sodelovanje ne samo na obrambnopolitičnem področju, ampak na najrazličnejših dragih področjih. To sodelovanje naj bi pripeljalo do zveze med državama. Politika sta med zadnjim srečanjem celo obravnavala — četudi zelo posplošeno — zamisel o skupni vladi in skupnem parlamentu. Vendar opozarja kancler Kohl na to, da francosko-nemška zveza nikakor ni ovira za nadaljnje zbliževanje med deseterico, temveč je mišljena kot spodbuda za učinkovitejše politično združevanje zahodne Evrope. Kancler Kohl je tik pred dvodnevnim obiskom v Bruslju govoril pred 400 generali in polkovniki Bundeswehra v Travemuendeju. Med drugim je poudaril potrebo »po novem poskusu, da bi politično združili Evropo.« Zato je tudi potrebno združiti zahodnoevropska obrambna prizadevanja, iz katerih naj bi se izoblikovala evropska varnostna politika. Pariz in Bonn se trudita, da bi dosegla ta cilj s premagovanjem krize v EGS in s poglabljanjem sodelovanja med državama. Kancler Kohl je potolažil drage članice EGS, da nova francosko - nemška zveza ni naperjena proti njim, hkrati pa je zagotovil Washingtonu, da zveza tudi ni naperjena proti ZDA: »Mi Evropejci si lahko zagotavljamo varnost le skupaj s Severnimi Američani.« To zagotovilo je še razširil državni sekretar v zunanjem ministrstvu Alois Mertes, ko je dejal, da ne bi smeli v izolacionističnih krogih v ZDA vzbuditi vtisa, kot da hoče Evropa »vse sama narediti«. Še pred marčnim vrhom se bosta v Parizu 24. februarja sestala Mitterrand in Kohl. Kaže, da se Mitterrand zdaj vrača na nekdanjo Pompidoujevo političn evropsko smer, ki jo je zagovarjal tudi kancler Wuu Brandt: Evropo je treba najprej združiti na temelj najmanjšega skupnega imenovalca, ustvariti jedro, okrog katerega se bodo potem zbirale še drage države. Bran" je takrat govoril o »Evropi v dveh prestavah«, v h*u in počasni. V bistvu je to zamisel, ki jo zdaj jpredlag Mitterrand. Vračanje v preteklost pa je tudi očitno f» " znanje, da v vseh teh letih po POmpidouju in Brandt zahodna Evropa ni bila sposobna doseči nobene P° tične integracije Zdaj Kohl in Mitterrand napovedujeta, da bosta volitvah v evropski parlament 17. junija naredila n daljnje korake v nakazano smer. Toda pri vsem PrlJ teljstvu in sodelovanju med Parizom in Bonnom se pomembnem področju ne bo prav nič spremenilo-jedrskem vojaškem področju ostane vse pri starem, ,j pomeni, da francoska jedrska udarna sila ostane v prihodnje izključno francoska. Za to obstajata ,. pomembna razloga. Prvi je ta, da bi bilo kakršno ^ zahodnonemško »solastništvo« na jedrskem področju ^ sprejemljivo za Moskvo in bi — kot pravijo Franco» pomenilo »casus belli«. Drugi razlog pa je ta, d ^ se v primeru jedrskega vojaškega sodelovanja ^ Parizom in Bonnom zmanjšala potreba po atorns dežniku, ki ga ZDA še vedno držijo nad svojimi zniki v zahodni Evropi. BOŽIDAR PAHOR Džema jel popušča pod pritiskom šiitov in Džumblatovih borcev BEJRUT —' Libanonski predsednik Amin Džema jel je včeraj ponoči sporočil, da sprejema saudski predlog za , rešitev libanonske krize. Saudski predlog je sestavljen iz osmih točk. Po navedbi falangističnega lista Reveil te točke zadevajo: 1. preklic izraelsko - libanonskega sporazuma od 17. maja lani; 2. prekinitev sovražnosti med libanonskimi ločinami; 3. postopen in istočasni umik Sircev in Izraelcev v roku od 2 do 3 mesecev; 4. sporazum za varnost libanonskih pokrajin, ki niso pod izraelsko, oziroma sirsko kontrolo, pod nadzorstvom libanonske vlade in opozicije; 5. nadaljevanje ženevskih pogajanj za spravo; 6. pogajanja med Džemajelovo vlado in opozicijo za reformo državne oblasti; 7. jamstva za varnost meja na libanonskem jugu; 8. zamenjava večnacionalnih sil z vojaki OZN. Libanonska opozicija (šiiti in druži) so že zavrgli Džemajelove ponudbe, češ da so prišle prekasno, in sicer ko je postalo očitno, da Džema jelov režim razpada (libanonska vojska je v zadnjih dneh izgubila 50 odst. svojih sil). DžiLvblat zavrača vsakršen kompromis ter zahteva, da se «odi‘Džemajelu. Medtem, ko bojevniki Amala in druzov slavijo svoje zmage nad falangisti ter že nadzorujejo od blizu področje, kjer so Amerikanci, so krščanski maronitski oblastniki na robu obupa. Džema jelov oče odkrito obtožuje Amerik ance, da so ga pustih na cedilu. Izrael budno spremlja dogodke na severu (Džumblatove enote so že prispele skoraj do reke Avali) ter krepi vojaško dejavnost. Včeraj je predsednik Reagan podpisal ukaz o umiku marincev iz Bejruta. Umik se bo začel še ta teden. Ameriške vojake pa bodo namestili na ladje, vendar ne bodo še zapustili libanonskega področja. Američani sicer podpirajo francoske predloge, toda za sedaj so še zadržani, kar se je pokazalo tudi na seji varnostnega sveta, ki je trenutno odložil nov sklic za nedoločen čas. Kot je že sporočil minister za obrambo Spadolini, je italijanska vlada podarila vojaško bolnišnico v Bejrutu šiitskemu vrhovnemu svetu. Sporazumeli so se, da bo bolnišnica delovala še naprej brez kakršnihkoli verskih in političnih diskriminacij. Predsednik Džema jel sedaj čaka na sirski odgovor glede svojih predlogov. ta Rasa ... te poroči EKSKLUZIVNI SLAVNOSTNI MODELI ZANJO. ZANJ IN ZA SVATE BONBONIERE - VABILA 34077 RONKE RONCHI DEI LEGIONAR' GORICA Ul. S. Lorenzo 46 int. Pred nekaj dnevi sestanek na deželi Zupan predočil odborniku Zanf agnini ju najbolj pereča vprašanja občine Grmek Naglasili so med drugim zahtevo, da se v zaščitnem zakonu ne diskriminirajo Slovenci videmske pokrajine Načrt je sedaj v javni razpravi Tudi Koper dobi marino ? GRMEK — Najbolj pereča vprašanja občine Grmek so pred nekaj dne-vi bila v središču pogovorov med občinskim odborom in deželnim odbornikom za proračun Zanfagninijem. Podpredsedniku deželnega odbora so župan Bonini in njegovi sodelavci najprej predstavili stanje in potrebe na področju obnove po potresu, ki je Wjub temu, da je bilo že marsikaj narejenega, še nedokončana. Govor Je bil tudi o nujnosti, da deželna u-Prava pospeši finansiranje stavb in stanovanj, ki imajo posebno kulturno ln zgodovinsko vrednost. V drugem delu pogovorov pa so obravnavali vprašanja gospodarskega razvoja tega področja. Treba si je prizadevati za razvoj tradicionalnih dejavnosti, kot je na primer kmetijstvo, so poudarili zastopniki grmiške občine, še zlasti v primeru ko gre za prvotno in edino dejavnost, kar pa pomeni, da mora dežela nameniti sredstva za ureditev vseh struktur potrebnih za sodobno kmetovanje. Župan Bonini je nato poudaril pomen, ki ga ima za gospodarstvo tega področja industrijsko-obrtniška cona, ki so jo načrtovali v vasi Dolina. Načrt je deželna uprava sprejela, sedaj pa je treba pohiteti z naložbami, je nadaljeval Bonini. Na srečanju, ki je potekalo v stvar- nem in prijateljskem vzdušju je tekla beseda tudi o globalni zakonski zaščiti Slovencev. S strani občine je župan Bonini ponovil zahtevo, da se v zaščitnem zakonu ne diskriminirajo Slovenci videmske pokrajine, ki morajo uživati globalno zaščito, torej jim mora biti zagotovljen celoviten razvoj na vseh področjih. Odbornik Zanfagnini se je na koncu srečanja obvezal, da bo glede vseh omenjenih vprašanj vključno z vprašanjem globalne zaščite posredoval pri pristojnih organih za njihovo u-godno rešitev. J. N. KOPER — Koprski izvršni svet je na svoji seji v torek podprl pobudo za gradnjo marine v Kopru in sklenil programska izhodišča marine dati v enomesečno javno razpravo, na kateri naj bi občani Kopra imeli priložnost posredovati svoje pripombe k temu, za bodoči razvoj mesta nedvomno zelo velikopoteznemu načrtu. Projekt koprske marine so članom izvršnega sveta predstavili prostorski načrtovalci — koprski Invest biro — in predstavnik delovne organizacije, ki se zavzema za gradnjo marine: Istra benz. V razpravi so pobudo dokaj soglasno podprli, vendar pa je bilo izrečenih tudi nekaj pridržkov. Načrtovalci koprske marine so — V predstavljeni prostorski zasnovi — tej dejavnosti namenili del območja Semedelskega zaliva. Ob sedanji obalni cesti med Slavnikom in Žusterno naj bi na nasutem terenu uredili nova parkirišča in pomole s privezi za plovila, z nasutega dela obale pred hotelom v Žusterni pa naj bi zgradili nov valobran, ki bi se — z vmesno »režo«, pravzaprav vhodu v marino z morske strani — nadaljeval približno v isti smeri proti staremu Kopru. Na skupni površini 22,5 hektaiu (od tega okoli dve tretjini na morju, tretjino pa na kopnem) naj bi uredili priveze za okoli 1400 plovil. Načrtovalci menijo, da predlagana zasnova omogoča gradnjo v etapah, pri čemer pa bi bilo najprej treba zgraditi oba valobrana, namenjena zaščiti, nato pa začeti s poglabljanjem morskega dna in postopno gradnjo objektov marine. Prometni vstop s kopenske strani naj bi bil v Žusterni, kjer naj bi osredotočili vse dejavnosti (upravno stavbo, servisne službe, trgovsko-gostinski del in operativne površine). Gostje marine naj bi v glavnem puščali svoja vozila na novo pridobljenih površinah vzdolž rekonstruirane obalne ceste. Pozimi bi te površine služile prezimovanju plovil. Izzivanje koroških demokratov Odlikovanje bivšemu nacistu CELOVEC — Koroški deželni glavar Wagner je pred časom podelil j n° najvažnejših koroških odlikovanj Reinholdu Huberju. Odlikovanje je zvalo v demokratični javnosti val ogorčenih protestov, saj sodi Huber v "fng najbolj ananih nacistov na Koroškem. Že leta 1934 je bil ilegalni na-'st, po zasedbi Avstrije pa je prišel na odgovorna mesta tako na Koroškem °t tudi v okupirani Sloveniji. Kot poroča Slovenski vestnik je predsednik ZSO Feliks Wieser med '^canostjo ob smrti narodnega heroja Matija Verdnika - Tomaža odločno eCudaril ogorčenost slovenskega prebivalstva ob odlikovanju Reinholda Hu-pc-Lia, ki je med drugim nosilec zloglasnega »reda krvi« (Blutorden). Wie-, r Je naglasil, da so bila s Huber jem odlikovana tudi prizadevanja tistih, ao kopali grob Avstriji in si z vsemi močmi prizadevali, da bi nacizem L~lst‘l na oblast. Obenem pa je predsednik ZSO ocenil odlikovanje kot »uma-no predvolilno potezo, ld naj bi nemškonacionalnemu taboru signalizirala, a nnajo v koroški socialistični stranki svoje mesto tudi stari nacisti«. Pri razvijanju telesne kulture Sodelovanje med CONI in Unijo Italijanov REKA — Po stikih, navezanih pred leti med Itali janskim olimpijskim odborom (CONI) in Unijo Italijanov za Istro in Reko, sta se prejšnji dan sestali delegaciji teh dveh ustanov in postavili stvarne temelje za razvijanje telesne kulture in športa med italijansko narodno skupnostjo v Jugoslaviji in njeno matico, Italijo. Za to priložnost sta skupno z deželno delegacijo CONI, ki jo je vodil predsednik Enzo Civelli, prišla iz Rima visoka funkcionarja Paolo Borghi in Alessandro Barbera. Z druge strani so se pogovorov udeleževali predsednik Unije Italijanov Silvano Sau, njen tajnik Ezio Giu ricin in Mario Bonita, Mario Lupieri in Nevio Baccarini. Dogovorili so se, da bi se profesorji in športni de- lavci italijanske skupnosti spopolnjevali v športni šoli v Rimu, da bi italijanski šolski otroci sodelovali na mladinskih in šolskih igrah, da bi CONI dostavljal strokovne knjige in tudi gmotno pomagal razvijati to dejavnost. Beseda je tekla tudi o drugih oblikah sodelovanja, ki jih nameravajo uresničiti čimprej, če ne bo prišlo do nepredvidenih težav/ □ BENETKE — Na mirovnem zborovanju v Ljubljani, ki ga 11. marca prirejajo sindikalne organizacije Furlanije - Julijske krajine, Veneta, Koroške (Avstrija) in Slovenije, bo sodelovalo 200 aktivistov deželne federacije CGIL, CISL, UIL. Med prireditvijo bo govoril po en predstavnik od treh sodelujočih držav, za Italijo generalni tajnik CGIL Lama. Ciplji bežijo pred brezbrižnostjo ? rib-.^RTOROŽ — Zaman gleda Guido Radolovič, stari >ski maček, ki je pri izolskem Droginem tozdu zadol za opazovanje cipljev, z vrha Kanegre po Portoro-nj®m zalivu. Tudi opazovanje z lesene barke na vesla s° Pokazala nič otipljivega. Temnorumenega »oblaka« lip « gladini; ki pomeni znamenje velike jate ripiova- n' 'n n'' O cipljih ni »glasu« niti, ko Guido Rado-q*c vpsla v jutranjih in nočnih urah ob ustju reke „0; f?nj°- V morje zaman zrejo tudi ribiči zaposleni na pj ,u Skoljk v Seči. Februar se je prevesil v drugo rinrliA0 *n VSe mani je upanja, da bo letos prišlo do , nega ulova cipljev v Portoroškem zalivu. Že dru-80 '«o zapored. Do p6- s° vzrok*, da cipljev ni v Portoroškem zalivu? mno-A1.Se namreč še nikoli ni zgodilo, da bi odpadel Pom2'n u*ov cipljev. Januarski ali februarski ulov je Port°- svojevrstno turistično atrakcijo, za piranske, l'-ta °i o» e 'n izolske ribiče pa posebno doživetje. Še UžitrVk k° se je v mrežah zajelo rekordnih 90 ton to 'j Pdih rib, si ni nihče niti upal pomisliti, da bo Ven(j i* množični ulov. Ali zares zadnji? Kdo bi vedel. kater*r (*v.° »sušni« leti bi že lahko pomenili alarm, ob ransk?rn b' se morali zamisliti izolski poklicni ribiči, pi-°bčin 'l- Pnrtoroški »popoldanci« in odgovorni možje v t°rošk' k* š° niso povsem jasno določili, kaj je to por ukrcD 1 rezervat in kdo naj nad njim izvaja nadzor in Pa. če bi kdo prekršil pravila lova v rezervatu, bilo' v p' se j® najbolj verjetna razlaga, da cipljev ni pretoDi 1 uftdroškem zalivu, zdela ta, da je bilo morje °dprtp jate cipljev pa naj bi se zato zadrževale na Letos m * u s° j'h izolski ribiči nalovili okoli 20 ton. okoli i r,e,je n.a odprtem morju v mreže pii varie ulovilo od mnJ.“!n cipljev, to pa je le slaba četrtina ali tretjina tečnega ulova v Portoroškem zalivu. snažen )anja' ^a cipljev ni, so si precej različna. One-špekej i° m°ric- Ne! Zagotavljajo na vodnogospodarski in-dolovif m -strokovnjaki za morsko biologijo. Guido Razpušča ■ ° *em ni povsem prepričan. Kaj pa klor, ki ga - to ob čiščenju rezervoarjev v Gradolah, se spra- šuje. Tu so še odplake iz sečoveljske klavnice. So morda krivi zaprti kanali, ki so jih zazidali zaradi lažjega vzdržavanja opuščenih sečoveljskih solin? Morda, kajti ravno v teh kanalih so se zbirale mladice. Kanali ob izlivu Dragonje so povsem zasuti. Po besedah izolskih ribičev pa so se ciplji zbrali v veliko jato prav na delu, kjer se mešata sladka in slana voda. Te kanale pa še nikoli nihče ni poglabljal. Vlado Požar, tehnični direktor Ribe, meni, da so ciplje dobesedno nagnali iz zaliva. »Še v decembru smo tu opazili jate do 50 cipljev, nato naenkrat ni bilo o njih nobene sledi več. Cipelj je prilagodljiva riba, kar na enkrat ne zapusti svojega prebivališča, Ali je to nenadna sprememba morja ali nekontroliran ribolov v rezervatu, je težko reči. Ni neznano, da pri ribolovu ribiči vržejo v morje tudi kakšen kilogram eksploziva,« opozarja Požar. Mogoče je dokaz, da smo ribo nagnali iz Portoroškega zaliva to, da so večje jate opazili pri Punti, Strunjanu in Debelem rtiču. Ugibanja, zakaj cipljev tudi letos ni v Portoroškem zalivu, so torej različna, vsa pa zasnovana na domnevah brez znanstvene podlage. Zato gre pritrditi bese dam profesorja Miroslava Zeia, ki meni, da je vse to posledica naše površnosti. Dokler so ciplji bili, se nam reč noben hudič ni zmenil, da bi dobili kaj več podatkov o njihovem načinu življenja, ko pa jih ni več, kličemo strokovnjake na pomoč in hočemo čez noč znanstvene razlage, zakaj cipljev ni. Dokaj reven je bil tudi letošnji ulov cipljev v Tarski vali. Ribiči rovinjske Mirne in poreške školjke so jih v decembru v mreže zajeli nekaj manj kot osem ton, natančneje 7.984 kilogramov, poleg tega pa še 32 kilogramov brancinov. 26 kg orad in 14 kg ovčic. Iz Tarske vale so ribiči Školjke in Mirne lani pretegnili nič manj kot 30 ton cipljev. Tudi Anamarija Stanišič, direktorica tozda Ribolov rovinjske Mirne, ni znala prevedati, kje je vzrok letošnjega pičlega ulova. Mar ciplji zares bežijo pred našo brezbrižnostjo? IZTOK UMER Za slovenske novinarje izpiti v slovenščini RIM — Skupina komunističnih senatorjev — prvi predpisnik sen. Jelka Gerbec, med podpisniki pa je tudi goriški senator Nereo Battello — je naslovila ministru za pravosodje dve vprašanji, ki prebliže zadevata slovensko manjšino v Italiji. V prvem vprašanju je govor o državnih izpitih za novinarski poklic: v vprašanju podpisniki uvodoma omenjajo, da zadevni pravilnik omogoča kandidatom iz bocenske pokrajine, da opravljajo izpit v nemškem jeziku, a tega določila ne izvajajo, medtem ko za slovenske kandidate iz Furlanije - Julijske krajine takega določila sploh ni. V nadaljevanju komunistični senatorji poudarjajo, da potreba po oprav janju izpita v materinem jeziku ni le v skladu z ustavnimi določili, ampak je tak izpit nujno potreben tudi kot dokaz poklicne usposobljenosti novinarjev za delo pri sredstvih množičnega obveščanja v njihovem materinem jeziku. Zato komunistični senatorji sprašujejo, ali namerava ministrstvo za pravosodje spremeniti pravilnik in omogočiti kandidatom izpit v slovenskem jeziku. V drugem vprašanju pa komunistični senatorji načenjajo problem pomožnega osebja na sodiščih, ki sodijo v območje tržaškega prizivnega sodišča (to je celotne dežele Furlanije - Julijske krajine). V njem uvodoma ugotavljajo, da je čedalje občutnejša potreba po namestitvi osebja z znanjem slovenskega jezika, tako zaradi prisotnosti številnih turistov iz bližnje republike Slovenije, kot tudi zaradi prisotnosti slovenske narodne manjšine, ki jo je, po ustavnih določilih, treba zaščititi. Ob upoštevanju te potrebe komunistični senatorji menijo, da bi lahko to upoštevali ob najemu v službo 750 kanclistov; za ta mesta so že razpisali natečaj in prijavilo se je 55.000 kandidatov, kar pomeni, da bo treba natečaj izvesti decentralizirano v več mestih. Komunistični senatorji torej sprašujejo, ali namerava vlada nameniti nekatera od teh mest kandidatom, ki obvladajo slovenski jezik. V Zaplemba orožja pri Čedadu ČEDAD — Agenti čedadske finančne straže so včeraj v neki jami pri Tor reanu našli dve lovski puški, šest karabink, avtomatsko pištolo in štiri cevi za puško znamke mauser. Orožje in okoli 400 nabojev raznih kalibrov je bilo skrito v kovinski posodi, vhod v jamo pa so neznanci spretno zakrili Od torka do sobote na Reki l’eden italijanske kuhinje ugostiteljstvo in Heka _ n v t-eškorv, u ^ torka do sobote bo ^■tonske u Y_0t*'*u Bonavia teden ita-hotei p. nie- ki ga organizirajo ka, s av*a, skupščina občine Re-tstrav^ Rječko kohinjg s , ™irtnem in prijetnem vzdušju. Naj omenimo, da so se z dvema zmagama izkazali Rojančani Filipčič, Posega, Debeljuh in Franca, med Svetoivančani pa Pasarit. Rojanske mlade šahiste je pripravil prof. Drago Bajc, ti že tretje leto vodi šahovski tečaj na njihovi šoli v sodelovanju z učiteljico Marijo Batagelj. Zasluga za širjenje šaha med učenci osnovne šole »O. Župančič« pa gre predvsem Mariu Adamiču, ki že drugo leto vodi šahovski krožek v okviru pošolskega pouka. gj- vadno skrivališče, v katero ra-rijca spravila skupno dobrih 8W Sj. mov heroina in nekaj hašiša. V njih h ačah sta namreč imelajj vrste dvojno dno, všito na no strani, resnici na ljubo pa sta èrtemi spodnjicami nosila še ene, jetno iz higienskih razlogov. g. Že naslednji dan so openski ni stražniki zasegli v skoraj r0-okoliščinah še dober kilogram , tuj. ina iste vrste in aretirali se ^oro ce, tako da je sedaj vseh pet s0d-nejskih zaporih, kjer so na vo J» ni kom. Torkov večer o M. Luthru Slovenski klub in Kulturno nje Most prirejata v torek P y nje pisatelja Marjana vid*' Ljubljane, ki bo z ontološkeg^,. ka govoril o ustanovitelju P . ^gt-tizma Martinu Luthru in o 5 niegov'c nem razmerju Slovencev do rane bo ob 500-lctnici gvetega razreda domače osnovne šo'e »Fran Venturini«, ki so pod skrbno režijo požrtvovalnih učiteljic Vesne Tul in Ide Klarič prikazali svoja gledanja na pesnika in človeka Franceta Prešerna, na njegovo neprecenljivo kulturno zapuščino ter na slovensko književno ustvarjalnost sploh, vmes pa so skupinsko in posamično reci- tirali nekatere p>esmi. Za njimi se je predstavil mladinski zbor KD Fran Venturini od Domja, ki je pod vodstvom Tatjane Blokar in ob harmonikarski spremljavi Suzane Žerjal ubrano zap>el nekaj pesmi. Kulturni spored je zaključil domači tamburaški zbor pod vodstvom Draga Žerjala, vmes pa je o smislu praznovanja dneva slovenske kulture spregovoril Duško Kalc. Cefoten spored, ki mu je sledilo precej občinstva, je napovedovala Nadja Švara. Na sliki nastop skupine šolarjev domače osnovne šole »F. Venturini«. Po praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Boljuncu in sinoči v Dolini ter Devinu (o čemer bomo še pisali), se bodo po naših va-, seh zvrstile Prešernove proslave tudi danes, jutri in v prihodnjih dneh. Posebej velja opozoriti na nekoliko drugačno proslavo, satiričnega značaja, ki so jo skupno pripravila tri društva vzhodnega Krasa (KD Lipa iz Bazovice, KD Slovan iz Padrič in KD Primorec iz Trebč). Prva predstava bo danes ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah, ponovitev pa jutri ob 17. uri v kinodvorani v Bazovici. Svojevrstno proslavo z naslovom »Prešeren na obisku«, ki jo bodo predstavili kasneje tudi v raznih drugih krajih, sta pripravila posnika Ace Mermolja in Marij Čuk, ki v treh prizorih namišljenega Prešernovega obiska v naši kulturni stvarnosti tudi nastopata skupaj s štirimi drugimi mladinci z vzhodnega Krasa. Večer bo popestrila prav v ta namen ustanovljena dekliška pevska skupina treh vasi, ki jo vodi Vilma Pado-van. Jutri bodo proslavljali dan slovenske kulture tudi na Proseku in Kon-tovelu, kjer bodo nastopili moški zbor Vasilij Mirk, ženski zbor Prosek-Kontovel, dramska skupina »Jaka Štoka«, godbeno društvo Prosek ter osnovna in nižja šola. Proslava bo ob 17. uri na Kontovelu, ker Kulturni dom na Proseku še ni nared za prireditve. Jutri zvečer ob 20. uri bo proslavljalo KD Primorsko z Mačkolj. V tamkajšnji srenjski hiši se bodo po-leg društvenega pevskega zbora, ki ga vodi Marta Werk-Volk, predstavili piesniki iz Brega Irena Žerjal, Marij čuk, Boris Pangerc in Alek-sij Pregare, nastopila pia bosta tudi kitarista Marko Feri in Franko Guštin. Posvet mladih industrijcev o možnostih preporoda krajevnega gospodarstva »Trst jutri: domišljija in pogum« V veliki dvorani Trgovinske zbornice je bilo včeraj Popoldne zanimivo zasedanje o izgledih, ki jih ima tr-zaska pxikrajina za gospxxiarski preporod. Priredila ga Jo skupina mladih podjetnikov, ki pod predsedstvom Giorgia Tomasettija deluje v okviru pokrajinskega Združi3 industrijcev. Prireditelji so zasedanju, ki se je Y resnici razvil v posvet, nadeli naslov, ki se glasi tekole: »Trst jutri — domišljija in pogum«. »Krajevni pa tudi širši italijanski javnosti« — nanašajo mladi podjetniki —- »moramo prikazati drugačno. novo, stvarno podobo Trsta, to je mesta, ki ga ne aseljujejo samo priletni ljudje in ki je na poti pro-P®oa, ampak mesta, v katerem so še kako na delu "bade sile tako na podjetniškem in političnem kakor a javnoupravnem in sindikalnem področju.« In pripoji Jaj°: »Trsta ne gre več pojmovati kot mesta upoko-i"cey in v tej luči moramo zanj in za njegovo pokra-rr? izbojevati takšne vladne ukrepie, ki ne bodo izzve-_ h v podpomiškem smislu, temveč bodo učinkovito pri-no7a'* k Ponovnemu zagonu tukajšnje proizvodne stvar- sti. Za. dosego tega pia sta potrebna domišljija in Pri^a C osnavria misel, ki je pravzaprav smernica, je sed 'i, r*° *zraza v marsikaterem posegu začenši s pred-enJii ?rn Trgovinske zbornice Marcellom Modianom kot m^teljem prireditve: »Govoriti o domišljiji in pogu-pa. v tem mestu, in to še v vrstah mladih, lahko iz-V 7 . ?ral kot izziv enega rodu nasproti drugemu, .esnici tu ne gre za spopiad, temveč za soočanje o op^ • kdo in kako je še sposoben odpreti Trstu nova sto rja * Codiano je zatem poudaril, da ima naše me-trad^r,aVZaprav svet*e podjetniške in domišljijsko-tvome gra !C1J° ter omenil vlogo barona Revoltelle pri iz-anJ1 Sueškega prekopa, nazadnje pia podčrtal važ- nost znanstvenih raziskav, ki so pri nas našle tako plodna tla. Predsednik družbe mladih podjetnikov Giorgio Tornaletti je poudaril, da podjetniki ne igrajo zgolj gospodarske, marveč tudi določeno socialno vlogo in da kot taki morejo dati učinkovit doprinos k vsesplošnemu družbenemu razmahu. Pripomnil je, da je bila preteklost teh krajev že dovolj prečesana, zato je treba zdaj gledati naprej, »kajti naša prihodnost se je že začela«. Tomasetti je še pristavil, da je za poraz nostalgičnih teženj potrebno varovati skupine, ne pia strogo osebne interese. Giacomo Caffarena, ki je v vsedržavnem vodstvu PLI zadolžen za gospodarsko problematiko in je tudi član upravnega sveta ENEL, je kritiziral KD, ker je bojkotiralo načrt o »kriznih bazenih«, sicer pa naprtil krivdo za tukajšnje krizne razmere počasnosti, s katero osrednja vlada rešuje probleme. Po njegovem mora država izdatno finansirati javne pobude pri nas, med temi elektrarno na premog (1.350 milijard lir v sedmih letih) in premogovni terminal, poleg tega pia seveda tehnološko preobnovo. Tržaški župan RichetU je naglasil nujo po vnovičnem zagonu sistema poldržavnih dejavnosti in očital Tržačanom, da niso v preteklosti znali trezno oceniti vloge, ki jo igra industrija, ker so bili vse preveč zaverovani v trgovstvo in luko. Dediščina obmejnosti je težka, nočemo pa nobenih podpor — je rekel župan s pripombo, da mora poprečni Tržačan krepko spremeniti svojo miselnost in upioštevati, da gre tehnologija svojo pxit in brez nje ni bodočnosti. Spregovorili so še razni politični in sindikalni pred stavniki ter zastopniki javnih ustanov, zaključke razprave pa je povzel predsednik Združenja industrijcev Federico Pacorini. (dg) Škof Bellomi gost ŠD Polet V okviru svojega pastoralnega obiska na Opčinah je škof Bellomi sinoči obiskal tudi športno društvo Polet, kjer ga je pozdravil predsednik Križnič Sindikalna enotnost za reševanje hudih problemov pomorskega sektorja Delavski svet Tržaškega Lloyda je napovedal stanje stalne sindikalne agitacije, da bi opozoril na hude probleme, ki pretresajo pomorski sektor. Probleme, za katere vladni organi po mnenju delavskega sveta ne kažejo posebne pripravljenosti, da bi se temeljito lotili njihovega reševanja. Delavski svet se je zavzel tudi za enotnost sindikalne akcije, ki edina lahko prepreči, da bi IRI ali Finmare s svojimi enostranskimi pobudami negativno pogojevali pogajanja z vlado glede tržaških in gori-ških podjetij v krizi, ki se bodo pričela, kot znano, 6. marca. Predstavitev sklepne oddaje III. TV mreže »Majhni možje« ne odražajo prave podobe današnje mladine radmt deželnem sedežu italijanske kom ^ ,vizije so sinoči predstavni-°ddain •3 Pokazali še zadnjo, peto jo bo .lz ,serije »Majhni možje«, ki Vaiaia tretia televizijska mreža pred-2 naslednji torek ob 19.30. •saj^ulj? oddaja je hkrati sklepna, tavij.,t;Sa,.s Pogovorom v studiu ugo-dobe .’s' ki so ga televizijske poustvaril lna .mladeničev 17 in 18 let odrasla,6 ,pri njih samih in pri treh ja jo ’ ki se na svoj način ukvar- Publici^t^^imi- To so duhovnik in 1 Giovanni Franzoni, soavto- Čestitke F’ft^CrS«£razm,ie v Križu rojstni dan z|--ALIAVA ter mu vošči rica znane uspešnice »Porci con le ali«, Lidia Bavera, in pisatelj Ferdinando Camon ki je svoje zadnje delo posvetil prav mladim. Trije gostje imajo v oddaji tudi največ besede, medtem ko mladeniči, razen neofašista Alessia, v glavnem molčijo. Najvidnejši rezultat debate v studiu je vsekakor ugotovitev, da portreti štirih fantov ne odgovarjajo dejanski podobi današnje mlade generacije, še najmanj tiste, ki je značilna za ostalo italijansko mladino. Zlasti pisatelj Camon je ugotavljal anomalije, ki jih je pri naših mladih generacijah opaziti z ozirom na o-stalo Italijo in ki jih povzroča posebnost in določen separatizem Furlanije - Julijske krajine. V razpravi, ki je sledila predvajanju oddaje, je bil od štirih mladih protagonistov navzoč le neofašist A-lessio in še ta v družbi sekretarja Fronte della gioventù. Avtorja niza oddaj »Majhni možje«, Lilla Cepak in Fabio Omero pa sta izrazila željo, da njuno delo ne bi ostalo brez odmeva in da bi se razprava, ki sta_ jo želela sprožiti, nadaljevala v čim širšem krogu, zlasti mladih samih. SE NEPOJASNJENI VZROKI NESREČE POD KATIN ARO 28-letnega Gianfranca Murra je s svojim fiatom povozil Armando Chermaz Karabinjerji še vedno preiskujejo vzroke prometne nesreče, pri kateri je v četrtek zvečer zgubil življenje 28-letni Gianfranco Murro, Ul. Montaste 33. Murra je v Ul. Risano pod Katinaro povozil s svojim fiatom 128 50-letni Armando Chermaz, ki prav tako kot njegova žrtev stanuje v Ul. Montaste, sicer na številki 47. Kot rečeno, niso karabinjerji s postaje pri Sv. Sergiju še dokončno u- gotovili vzrokov nesreče — med drugim so nam povedali, da sploh še niso zaslišali avtomobilista — dejstvo pa je, da je Ul. Risano ozka in slabo razsvetljena, tako da ni težko domnevati, da je Chermaz opazil pešca na cestišču šele v zadnjem trenutku in mu ni uspete pravočasno zavreti. Vsekakor je bil Murro na mestu mrtev Burja povzročila hudo nesrečo Na vogalu med Ul. Carducci in Milano *se je sinoči pripetila nesreča, ki bi imela lahko hude posledice. Iz nekega balkona se je namreč zrušila na cesto, verjetno zaradi bur-je, večja steklena plošča in to ravno v trenutku, ko je šla tam mimo 43-letna Lovrenka Seguite, doma iz Sliv-nega št. 15. Nesrečna ženska je u-trpela močan udarec v glavo, zaradi česar so jo sprejeli v glavno bolnico, kjer se bo morala zdraviti približno dva tedna. Kje bomo lahko nabavili bencin Navajamo seznam 22 bencinskih črpalk, ki bodo odprte ria Tržaškem danes, 18. februarja, od 15. do 19. ure te jutri, 19. februarja, od 7.30 do 12.30 ter od 15. do 19. ure (z mastnimi črkami so navedene tiste, ki imajo na voljo tudi dizel). AGIP Trg Caduti per la Libertà (Milje), Ul. Piave, Trg Stare mitnice 18/B, Trg Verdi, Drevored Campi Elisi 59, Sesljan drž. cesta 14 km 133 - 902. TOTAL - Bošket, Ul. Baiamonti 4, Nabrežje N. Sauro 6/1, Miramarski drevored 233/1, Istrska ul. 212. ESSO - Rojanska cesta 3/5, Opčine drž. cesta 202 (pri križišču), Ul. Giulia 2 (ljudski vrt). IP - Nabrežje Oktavijana Avgusta 2, Trg Libertà 3. CHEVRON - Ul. F. Severo 2/7. API - Ul. Baiamonti 48, Ul. Lecchi 1/A. FINA - Ul. F. Severo 2/3. NEODVISNI - CO. BE. ORT. IM., Trg Sansovino 6; VEČAL, Ul. Pic-cardi 46. • Rojanski svet za Kolonjo in Škorkljo se bo sestal v sredo, 22. februarja, ob 19. uri na sedežu v Ul. Cotogna 30. Na dnevnem redu je med drugim obrv vn ava občinskega proračuna za lete 1984. SLOVENSKO i STALNO " 'GLEDALIŠČE V TRSTU IVAN PREGELJ VSEM GALJOTOM VILE V VAMP V ponedeljek, 20. t.m., ob 20.30 v kulturnem domu (Babni hiši) v Ricmanjih. Gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU J. in W. Grimm: RDEČA KAPICA danes, 18. februarja, ob 9.30 in 10.30 v Kulturnem domu; v ponedeljek, 20. t.m., ob 9.30 in 11. uri v Kulturnem domu; v torek, 21. t.m., ob 9. uri v osnovni šoli pri Domju in ob 10.30 v osnovni šoli v Ricmanjih. ROSSETTI Danes ob 16. uri in 20.30 gostuje Ljudsko gledališče iz Rima z delom Uga Betti-ja »Corruzione al palazzo di Giustizia«. Nastopajo C. Pani, R. De Carmine, P. Nuti, G. Giusti. V abonmaju odrezek št. 6. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni. Od torka, 21. t.m., bo v gledališču Rossetti gostovalo Venetoteatro z delom G. Farquharja »Lo stratagemma dei bellimbusti«. V abonmaju odrezek št. 6. AVDITORIJ Od 22. do 25. t.m. bo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine uprizorilo za šole Goldonijevo delo »II mondo della luna«. VERDI Jutri, 19. februarja, ob 16. uri sedma predstava opere »Giro di vite«, red F/A, dirigent E. Gracis, režiser V. Puecher. V Mali dvorani gledališča Verdi bo glasbeni kritik Luigi Pestalozza predstavil v ponedeljek, ob 18. uri, opero Mussorgskega »Kovančina«, ki jo bo u-prizorilo gledališče Verdi. CANKARJEV DOM - Ljubljana Velika dvorana V torek, 21. t.m., ob 19.30: Jubilejni koncert ob 80-letnici delavske godbe Trbovlje. Srednja dvorana Danes ob 10. uri: Otroška matineja - V četrtek, 23. t.m.. ob 19.30: Glasbeno baletni večer - J. Brahms. Mala dvorana V četrtek, 23. t.m., ob 20. uri: Izbor filmov Andrea Zdravica. Sprejemna dvorana Do 3. marca razstava: 16. stoletje, burno obdobje slovenske prebuje. Okrogla dvorana Še danes, 18. t.m.: Delavnica Marka Pogačnika «Nastaja prostor, kako?« PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes ob 20. uri: S. I. Witkiewitz: »čevljarji«, predstava za abonma S - sobota in izven v gledališki dvorani v Solkanu. Kino Lii Cappella Underground 18.00, 20.00, 22.00 »Compiuter per un omicidio«. John Savage. Režija Charles Jarrott. Maxi video: 18.30 — 21.00 Blue oyster cult in »Divina wind«, Black sabbath in »Noon lights«. Rock koncert. Ariston 15.00 — 18.15 — 21.30 »Fanny e Alexander«. Režija I. Bergman. Eden 17.30, 19.50, 22.15 »Sotto tiro«. J. L. Trintignant. Fenice 15.30 — 17.30 — 19.45 — 22.15 »II giorno dopo (The day after)«. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 »Signora vogliosa e ora spogliati«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »II console onorario«. Richard Cere. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Se tutto va bene siamo rovinati«. Gigi e Andrea. Grattacielo 15.30 — 22.15 »Lo squalo 3«. Mignon 16.30 — 22.15 »Klass«. Jacque-line Bisset, Rob Lowe. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 15.30 «Il ritorno dello Yedi«. Aurora 17.00 — 22.00 »Fantozzi subisce ancora«. Paolo Villaggio. Moderno 17.30. 19.50, 22.00 »James Bond 007 Octopussy operazione piovra«. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Bonnie & Clayd all’italiana«. Paolo Villaggio, Ornella Muti. Lumiere 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Un mercoledì da leoni«. Radio 15.30 — 21.30 »Hard love«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 »Rambo«. Silvester Stallone. Koncerti Glasbena matica - Trst - 6. abonmajski koncert v četrtek, 23. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu: CEMBALO ENSEMBLE - Gabriella D’Agostino Cavo, čembalo; Angelo Vatimo, violina in Nereo Gašperini, violončelo. Prodaja vstopnic v pisarni GM in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. V nedeljo ob 11. uri se prične v Mali dvorani Verdijevega gledališča nov ciklus tradicionalnih nedeljskih koncertov. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (tel. 631948). Razstave V TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 deset kiparjev razstavlja skulpture malega formata v bronu. V foyerju Doma A. Sirk v Križu je na ogled razstava Borisa Zuljana. Občinstvo si jo lahko ogleda jutri, 19. 2., med 10. in 12. uro. KD LIPA KD PRIMOREC KD SLOVAN Bazovica - Trebče - Padriče PREŠEREN NA OBISKU Napisala Marij in Ace IGRAJO: avtorja, Delia, Tanja, Irena, David. POJEJO: Bena, Nasti, Milena, Alenka, Ingrid, Vilma, Tatjana, Nidia, Karmen in Lisa. V soboto, 18. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v TREBČAH. V nedeljo, 19. t.m., ob 17. uri v kinodvorani v BAZOVICI. SKD IGO GRUDEN ŠD SOKOL vabita člane in simpatizerje na DRUŽABNI VEČER ki bo danes, 18. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Nabrežini. KULTURNO DRUŠTVO VESNA sklicuje jutri, 19. 2., ob 11. uri v Domu A. Sirk v Križu REDNI OBČNI ZBOR Vabljeni Izleti Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 18. februarja DRAGOSLAVA Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 17.34 — Dolžina dneva 10.30 — Luna vzide ob 19.32 in zatone ob 8.15. Jutri, NEDELJA, 19. februarja MIRO Vreme včeraj : Temperatura zraka 1,2 stopinje, zračni tlak 1026 mb raste, veter 24 km na uro severozahodnik, s sunki 50 km na uro, vlaga 53-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 7,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Daniel Tenze, Daniel Barbana, Orlando Luce, Tiziana Porcelli, Marzia Tecchiatti, Martina Rodinis, Martino Miani, Valena De Tullio. UMRLI SO: 95-letni Enrico Zingaret-ti, 79-letna Vittoria Caldini vd. Pistacchio, 81-letni Alfredo Rohrich, 82-letna Domenica Rovis, 70-letna Jolanda Causi, 59-letni Giovanni Crevatin, 74-let-ni Antonio Moimas, fiOletni Giuseppe Metlika, 63-letni Adolfo Marpino, 82-letna Maria Gladi, 68-letni Giorgio Castro, 65-letni Nello Debernardi, 80-letna Anna Barut vd. Babudri, 77-letna Iolanda Zubin, 65-letni Antonio Pahor, 79-!etni Guido Bianchi, 86-letna Lucia Vidonis vd. Matzaun, 87-Ietni Mario Santin, 64-letni Giovanni Franza, 87-letna Ernesta Vertovec vd. Bertoni, 76-letni Giusto Sodnich, 63-letna Dina Vouk por. Meyer, 76-letni Marino Schiemer, 86-letna Ernesta Markuša vd. Paoli, 58-letna Anna Maria Gregorec, 56-letna Ondina Del Rio por. Airem, 81-letni Emilio Bordon, 68-letni Oberdan Nordio, 83-letna Vittoria Dal Fior vd. Cattarossi, 62-letni Aldo Rigotti, 70-letna Giuseppina Baggio por. Lenarduzzi, 72-letni Salvatore Rascia, 53-letni Giuseppe Pupis, SO letna Olga Baiz, 72-letni Josip Batič, 84-letni Marcella Kren, 46-letna Gina Grbac, 92-letna Luigia Ivancich vd. de Giosa, 74-letna Bruna Petelin vd. Calligari. Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan vabi na enodnevna izleta v nedeljo, 4. marca, ob dnevu žena v Furlanijo in v nedeljo, 11. marca, v Ljubljano ob priliki manifestacije dneva miru. Vpisovanje v Ul. Valdirivo 30 vsak dan od 17. do 19. ure, telefon 644-59 ali 732-858. SKD Barkovlje organizira smučarski izlet 19. t.m. na Vogel. Odhod avtobusa izpred barkovljanskega portiča ob 6. uri. Vpisovanje sprejema odbornik Luciano Jagodic - tel. 69297 ali 411635. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Pevski zbor M. Kogoj priredi jutri, 19. t.m., ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu - Ul. Brandesia PREŠERNOVO PROSLAVO. Gorovila bo prof. Ester Sferko. Sodelujejo šolski otroci. Vljudno vabljeni! Mešani pevski zbor Lipa obvešča, da bo naslednja vaja v ponedeljek, 20. februarja, ob 20.30 v Bazoviškem domu. KD F. Venturini priredi SREČANJE ZBOROV : mešani pevski zbor Lipa iz Šempasa in moški zbor Venturini od Domja, jutri, 19. februarja, ob 17.30 v kulturnem centru A. Ukmar - Miro. SKD Tabor - Opčine — Prosvetni dom. Jutri, 19. februarja 1984, ob 16.30 bo naš gost KUD F. Žiberna iz Povirja s komedijo ZDRAVNIK ZA ZALJUBLJENE IN ZDRAVE. Režija A-leksij Pergarc. Vabljeni! KD Lipa, KD Primorec in KD Slovan prirejajo danes, 18. t.m.. ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah in jutri, 19. t.m., ob 17. uri v kinodvorani v Bazovici »Prešeren na obisku«. Napisala Marij in Ace. KD Primorsko - Mačkolje priredi jutri, 19. t.m., ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah DAN SLOVENSKE KULTURE. Sodelujejo pesniki iz Brega: I. Žerjal, M. Čuk, B. Pangerc in A. Pregare, kitarista M. Feri in F. Guštin ter društveni pevski zbor pod vodstvom M. Werk - Volk. Vabljeni! Godbeno društvo Nabrežina priredi jutri, 19. t.m., ob 15. uri v kinodvorani v Komnu KONCERT ob 40-letnici požiga vasi. SKD Prosek - Kontovel prireja jutri, 19. februarja, ob 17. uri na Konto-velu dan slovenske kulture. Sodelujejo moški zbor Vasilij Mirk, ženski zbor Prosek - Kontovel, dramska skupina J. Štoka, godbeno društvo Prosek ter osnovna in nižja šola. Razna obvestila Sekcija PCI - KPI občine Dolina vabi na kongres, ki bo danes, 18. t.m., ob 18. uri v centru A. Ukmar - Miro pri Domju. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46. Ul. Mascagni 2, Sesljan, Bazovica, Zavije. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Sesljan, Bazovica, Zavije. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. RESTAVRACIJA »LA POSTA« BAZOVICA ENOGASTRONOMSKI KRAŠKI TEDEN od 15. do 20. februarja Glasba — igre prenesečenjia — običajne cene. INFORMACIJE telefon 226-125 LILI BONTEMPO V spomin na Darka Maverja daruje-o svojci 10.000 Ur za Zvezo borcev loljunec in 10.000 Ur za Društvo slo-■enskih upokojencev v Trstu. Namesto cvetja na grob Branka Žer-ala daruje družina Petaros (Boršt 89) 0.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Bo-junec. . Namesto cvetja na grobova Josipa ikubarja in Marije Bizjak daruje dru-ina Škrk (Veliki Repen 126) 15.000 ir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grobova Josipa Škabarja in Marije Bizjak daruje dru-:ina Škabar (Veliki Repen 78) 20.000 ir v isti namen. Namesto cvetja na grob Josipa Skalarja daruje družina Škabar (Veliki tepen 84) 10.000 Ur v isti namen. Namesto cvetja na grob Marije Biz-ak daruje družina Škabar (Veiiki Re-ien 84) 15.000 Ur za Skupnost Družina Ipčine. Ob novoletni nabiralni akciji za ŠK tras so prispevali člani namiznoteiliške-?a odseka: Katja Čok (Devinščina 1) 10 ,isoč Ur, Franko Fabec (Mavhinje 49) 10.000 lir, Andrej Legiša (Praprot 18/a) 15.000 lir, Roberta Presen (Praprot 36) 10.000 lir, Alenka Škabar (Praprot 10/c) 20.000 lir, Matejka Zidarič (Praprot 11/c) 15.000 lir, EUen Lupine (Praprot ll/b) 20.000 Ur, Nevenka Marussi (Slivno 20/a) 15.000 lir. Ksenija Marušič (Silvio) 100.00 lir, Damjana Sedmak (Prosek 194) 10.000 lir, Igor Colja (Sama-torca 20) 10.000 lir, Sergio Cergol (Opčine) 5.000 lir in Edi Bole (Trst) 10 tisoč lir. N. N. daruje 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Ivanke Punč dar Silvestra Guštin (Col 8) 10.000 lir za JT.upnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Ivanke Škabar vd. Punč darujeta svakinji Angela in Pepa 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Ob 39. obletnici smrti očeta Edvarda daruje sin Dinči 30.000 lir za vzdrže vanje spomenika padlim v NOB na Proseku. Ernest Brišček (Gostilna pri šklausu -Opčine 65) daruje 50.000 Lir za Godbo na pihala V. Parma iz Trebč. V spomin na dragega brata Antona ob 6. obletnici smrti ter v spomin na drage starše darujejo Milica, Ksenija- in Laura 50.000 Ur za Dijaško mastico. V spomin na draga Matijo in Ingrid Settimo ob 6. obletnici smrti darujeta družini Settimo in Samero 15.000 Ur za spomenik padlim v NOB iz Križa. Ob 7. obletnici smrti Ivanke Grgič -žvankove darujeta mož Srečko in sin Edi 20.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Edija Župančiča daruje Maks Križmančič z družino 10.000 Ur za TPPZ P. Tomažič. V spomin na Josipa Počkarja in A-lojzijo Racman daruje družina Poč-kar 15.000 lir za popravilo repentabr-ske cerkve in 15.000 lir za KD I. Grbec iz Skednja. Namesto cvetja na grob dr. Antona Kacina darujejo Ivan, Anica in Bruna 20.000 lir za popravilo repentabrske cerkve. Za TPPZ P. Tomažič so darovali podporni člani: Mario Sossi (Bazovica 216) 20.000 lir. Miro Križmančič (Bazovica 43) 10.000, Vincenzo Ražem (Bazovica 164) 20.000, Kranc Križmančič (Bazovica 185) 10.000, Silvan žagar (Bazovica 11) 15.000, Marija Kralj (Bazovica 50) 20.000, Sabina Fonda vd. Križmančič (Bazovica 86) 10.000, Mario žagar (Bazovica 84; 10.000, Nevo Kovačič (Bazovica 77) 10.000, Egon Leban (Bazovica) 30.000 lir, Rudolf Marc (Bazovica 55), Pepi Čufar (Bazovica 205) 10.000, Silko Križmančič (Bazovica 75) 20.000 Vinko Križmančič (Bazovica 243) 10.000 Anton Pečar (Bazovica 84) 20.000, Stan ko Žagar - Matjol (Bazovica) 20.000 Pepi Križmančič (Padriče) 20.000, Bru no Malalan (Opčine) 10.000, Pia Rauber (Opčine 35) 10.000, Ana Vaclik (Opčine) 10.000, Pepca Sosič (Opčine) 20 tisoč, Slava čebulec (Opčine) 5.000, Mario Kralj (Opčine) 10.000, Olga Ostrou-ška (Zagradec) 10.000, Zvonko Ostrou-ška (Zagradec) 10.000, Dora Gombač (Ferlugi 38) 10.000, Silvia Ghezzi (Pertugi 38) 10.000, Marino Corbatti (Ricma-nje 12) 20.000, Riccardo Lorenzi (Lonjer 263) 15.000, Ivan Slavec (DoUna 162) 10.000, Josef Bevna (Trst) 5.000, Vittoria Schocchi (Ul. Sotto Ripa 8) 10 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Slavice Bidovec darujeta družini Jogan 20.000 Ur za Dijaški dom. V spomin na starše Bernarda čoka in Zofijo čok-Pečar daruje hčerka Bianca ob svojem jubileju 50.000 lir za nov dom KD Lonjer - Katinara. V spomin na Branka Žerjala darujeta Rozalija in Josip Ota 10.000 lir za glasilo KPI Delo in 10.000 lir za Zvezo borcev Boljunec. V spomin na strica Branka Žerjala darujeta Lidija in Miro Žerjal 10.000 lir za glasilo KPI Delo. V spomin na Branka Žerjala daruje Bruno Žerjal z družino 14.000 Ur v isti namen. V spomin na Josipa Batiča darujejo Silva, Luisa in Gabi 25.000 Ur za Dijaško matico. Mali oglasi tel. (040) 775275 od 8. do 13. ure V DEVINU prodam skoraj novo stanovanje: 3 sobe, 2 kopalnici, ku- hinja, dnevna soba, terasa in lep razgled na morje. Telefonirati med 13. in 17. uro na štev. 208251. PRODAM FIAT 128 SPORT s pUnsko napeljavo, letnik 1974, rdeče barve. Telefonirati na štev. 826-084. PRODAM FIAT 500, letnik 1972, v zelo dobrem stanju. Telefonirati ob uri kosila ifa štev. 824-064. PRODAM seno v balah in zajce za zakol in rejo. Telefon 0481/882179. V GORICI iščem v najem mini stanovanje po možnosti opremljeno. Telefonirati od 19. do 20. ure na štev (0481) 882281. PRODAM FIAT 128 coupé 1300. Grilanc Jožko, Salež 15. POLAGAM ploščice, marmor, obloge, izvršujem tlakovanje, stopnice in podobno. Telefonirati na upravo Primorskega dnevnika v Gorici — št. 83382. ŽENSKO za skupno življenje bi rad spoznal 43-letni oče odraslih otrok, sporazumno razvezan. Resne ponudbe poslati pod šifro »Razumevanje - simpatija« na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. XXIV Maggio L 34170 Gorica. OSMICO je odprl Anton Gombač na Lo-njerski cesti 291/1. Toči belo in črno vino. KUPIM mini stanovanje, tudi potrebno popravil. Plačam v gotovini. Telefonirati na št. 224-426. GARAŽO za 2 avta in s prostorom za skladišče prodamo pri Sv. Jakobu. Telefonirati v večernih urah na št. 299-423 ali 291-024. PRODAM kužka svetlorjave barve. Telefonirati na št. 232-223 med 12. m 14. uro. PRODAM zazidljiv teren med Logom ih Domjom. Telefonirati na št. 271-179 od 8. do 12.30 in od 16.00 do 19. ure. PRIDNA SLOVENKA išče kakršnokoli delo (zaželeno stanovanje). Telefonirati na št. 003861/441-944 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. OSMICO je odprl Boris Primosi v Ul. Kobler 17 (pri Magdaleni). Toči belo in črno vino. ODDAM V NAJEM urad v centru mesta. Telefonirati na št. 62-537 od torka dalje. PRODAM Giuliette 1600, prevoženih 58 tisoč km, v zelo dobrem stanju. Telefonirati na št. 62-537 od torka dalje. OSMICO je odprl Ignac Stranj, Mačkolje - Križpot. Toči belo in črno domačo kapljico. V DOLINSKI OBČINI prodam dvostanovanjsko hišo z dvoriščem, brez posrednikov. Telefonirati na št. 826-303. MENJALNICA vseli tujih valut 17. 2. 84 Namesto cvetja na grob prijatelja Josipa Batiča daruje Dušan Košuta z družino 15.000 lir za Združenje aktivistov OF Tržaškega ozemlja in 15.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. V počastitev spomina Marije Ban daruje družina Danev - Volpi 20.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk in 20.000 lir za ŠD Kontovel. Giorgio Settimo daruje 5.000 lir za ŠD Mladino. V spomin na svoje drage darujeta I-vanka in Franc Resinovič 20.000 lir za Mladinski pevski zbor Glasbene matice. V spomin na Slavico Bidovec darujeta Vlado ni Vanja Turina 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na drago ženo, mamo in nono Marijo Ukmar por. Ban daruje dru žina 50.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. 50.000 lir za ŠD Kontovel, 50.000 lir za ŠD Jadran, 50.000 lir za kulturni dom na Proseku in 50.000 lir. za amaterski oder Jaka Štoka. Ameriški dolar 1.650 1.320 Kanadski dolar švicarski frank 753 Danska krona . 166 Norveška krona 214 205 Švedska krona . Holandski florint 545 198 26 2.380 1.885 Francoski frank Belgijski frank . Funt šterling . Irski šterling . Nemška marka 61? Avstrijski šiling 87 Portugalski eskudo španska pezeta Japonski jen . . 1.425 Avstralski dolar Grška drahma . H Debeli dinar . . Mali dinar 11 BHM1 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTt TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. A .T. A. B. impuri - export lastnik BAK MARINO TRST r Drevored D’Annunzio 37/a - Tel. 795-529 Oprema za hotele, restavracije, kavarne ter iaternate DOBAVA IN TEHNIČNI SERVIS IŠČETE TRGOVINO KJER SE IZPLAČA? POIŠČITE JO V TRSTU! IZBIRAJTE SMOTRNO PRI DOMJO 137 — TRST — Tel. 820862 Q99 Sarajevo '84 Zmaga Magonijeve doslej največje presenečenje Drobna, 154 cm visoka in 52 kg težka Paoletta Magoni iz Sel-vina pri Bergamu je včeraj na Jahorini poskrbela za doslej največje presenečenje na teh i-Qrah. Zmagala je namreč v slalomu in tako osvojila za Italijo drugo zlato kolajno (eno zlato odličje je Italiji že prislužil Paul Hildgartner v sankanju). 19-letna italijanska smučarka /e presenetila vse prisotne strokovnjake, časnikarje pa tudi sam italijanski tabor, v katerem /e bilo včeraj nepopisno veselje. Res je, da je imela Magonije-va tudi nekoliko sreče, saj je marsikatera favoritinja izpustila vratca ali pa napravila kako grobo napako, to pa ne zmanjšuje vrednost te zmage italijanske smučarke, ki je dala včeraj Vse od sebe in tudi dosegla svoj življenjski uspeh in enega naj-večjih v zgodovini italijanskega ženskega smučanja. Včerajšnja zmaga simpatične ln skromne Magonijeve pa je tudi dokaz, koliko so tvegana Predvidevanja na olimpijskih i-grah, in to v disciplini, v kateri le lahko usodna najmanjša na-Puka, trenutno razpoloženje tekmovalke ali tekmovalca. Ro drugi strani pa je prvo mesto Paolette Magoni še en °kaz v italijanskem športu, da Večkrat slavijo športniki in sPortnice, na katere se preveč-rat pozabi ali se jim ne posveča primerne pozornosti. Paoletta Magoni je verjetno Pruv predstavnica te kategorije sPortnikov in športnic. Zagožni jeva gotovo ni bila *zvezda« (ali ena od le-teh) ita-Vanske odprave v Sarajevu. a Sarajevsko olimpiado pa se ® emeljito in požrtvovalno pri-ravljala, v ozadju, skromno. Ib ves napor se ji je še kako obrestoval. BRANKO LAKOVIČ V ženskem slalomu doslej največje presenečenje iger v Sarajevu Paoletta Magoni premagala vse favoritinje in osvojila za Italijo drugo zlato odličje Italijanka Paoletta Magoni je pripravila včeraj v ženskem slalomu doslej največje presenečenje olimpijskih iger v Sarajevu. Povsem nepričakovano je zmagala in priborila tako Italiji drugo zlato odličje. Po drugem teku sploh ni mogla verjeti, da je osvojila prvo italijansko zlato v ženskem alpskem smučanju v zgodovini olimpijskih iger I Sto vTfnf' Diatlonc* so se dobro držali, saj so zasedli pet afeti- Na sliki predaja štafete med Dariolom in Tach Srebro za Ferrine, bron za Uršulo V ženskem slalomu je osvojila Francozinja Ferrine Pelen drugo mesto, Ursula Konzett pa je bila tretja Drugo zlato za Italijo, prvo v zgodovini zenskega alpskega smučanja Sanjski slalom Italijanke Paolette Magoni Paolella Magoni, 19-letna smučarka iz Sel vina, vasi z manj kot tisoč prebivalci blizu Bergama, je smučala v včerajšnjem olimpijskem slalomu na Jahorini kot vedno: zagrizeno, borbeno, napadalno. Na za-megleni progi, z dokaj slabo vidljivostjo, bi se ji lahko tako smučanje maščevalo. Zgodilo pa se je obratno. Paolella Magoni je dosegla svoj življenjski uspeh, Italiji je priborila dl ugo zlato kolajno na teh igrah in sploh prvo zlato odličje v ženskem alpskem smučanju na olimpijskih igrah. V dnevu, ko sta odpovedali favorizirani Maria Rosa Quarto in Daniela Zini, je pripravila doslej največje presenečenje na teh olimpijskih igrah. O zlatu je odločal drugi tek. Po VRSTNI RED SLALOMA 1. PAOLETTA MAGONI (Italija) 1'36”47 2. FERRINE PELEN (Francija) 1’37”38 3. URSULA KONZETT (Liechtenstein) 1’37”50 4. Steiner (Avstrija) 1’37”84, E. Hess (Švi.) 1’37”91, 6. M. Tlalka (Pol.) 1’37”97, 7. Quarto (It.) 1’37”99, 8. Kronbichler (Avstrija) 1’38”05, 9. Zini (It.) 1’38”15, 10. Charvatova (ČSSR) 1’38”66, 11. M. Hess (Švi.) 1’38”67, 12. M. Epple (ZRN) 1’38”77, 13. Grobowska (Pol.) 1’39”62, 14. Andrejeva (SZ) 1’40”22, 15. M. Svet (Jug.) 1’40”85. prvem je bilo kar pet tekmovalk zbranih v ščepcu sekunde: Guignar-dovo (L), Konzettovo, Kronbichler -jevo, Pelenovo in Magonijevo (4.) je ločilo le 14 stotink. Drugi tek je začela prav Magoni-jeva. V sanjskem slalomu je zabeležila čas, ki je bil skoraj za sekun- do boljši od časa drugouvrščene Pelenove, ki je bronu iz veleslaloma dodala tako še. srebrno iz slaloma. Tretja je bila Konzettova (Liechtenstein). Quarto je bila na koncu sedma, Zinijeva pa deveta, kar predstavlja vsekakor lep uspeh za italijansko vrsto. Švicarka Erika Hess je spet ostala brez kolajne. Jugoslovanke so smučale pod pričakovanji. Zavadlalova je odstopila v prvem teku, Tometova v drugem. Leskovškova je bila diskvalificirana. Edina uvrščena je bila tako Mateja Svet, kar predstavlja za 15-letno dijakinjo lep uspeh. Paoletta Magoni izhaja iz smučarske družine, saj tudi njeni štirje mlajši bratje smučajo. Njeni konjički so motokros, tenis in deskanje. Tri leta je že v reprezentanci. Pred včerajšnjim slalomom ni nikoli zmagala na tekmah SP; najbolje se je odrezala v Limone Piemonte, kjer je bila šesta. S padci favoritinj sem začela upati na kolajno« Komaj so bili v italijanskem taboru prepričani, da mladi Magonijevi zmaga ne more uiti, so na ciljnem prostoru zavihrale italijanske zastave in zadovoljstvo med prisotnimi italijanskimi predstavniki ter navijači je bilo nepopisno. Veselje pa je bilo tem večje, ker nihče niti v italijanskem taboru ni uvrščal dekleta iz Selvina med favoritinje slaloma. Tudi sama PAOLETTA MAGONI je bila presenečena nad svojim uspehom in takole dejala: »Nisem upala na tak uspeh v Sarajevu, saj je bila konkurenca izredno močna. Upati sem začela v eno od kolajn, ko sem videla, da je šlo več favoritinj s proge. Ta kolajna pa zame veliko pomeni, saj mi da novo moč in samozaupanje za nadaljnje nastope.« Še najbolj pa se je zmage veselil njen oče, ki je po poklicu keramični delavec in je prišel v Sarajevo z denarjem, ki so mu ga posodili prijatelji in družina. »Simpatični oče« seveda dalj časa ni mogel zadržati solz radosti. Predsednik italijanske smučarske zveze PIERO GATTAI je izjavil: »Ta uspeh je dokaz, da imamo lahko odlične smučarje ne samo v znanih smučarskih krajih, temveč tudi drugje. To pa tudi pomeni, da se smučanje tudi v ostalih italijanskih krajih prebuja.« MATEJA SVET, ki je osvojila 15. mesto, je bila s svojo uvrstitvijo zelo zadovoljna: »To je bil moj prvi nastop na olimpijskih igrah in sploh nisem pričakovala, da bom v tej tekmi edina jugoslovanska predstavnica.« Naj omenimo tudi, da so vsi prisotni strokovnjaki podčrtali dejstvo, da je včerajšnji slalom, potekal v znamenju mladih in perspektivnih smučark, ki bodo v kratkem času poskrbele še za marsikatero presenečenje. MARIO ŠUŠTERŠIČ Napet smučarski tek in streljanje na Velikem polju Sovjetski zvezi razburljiva biatlonska štafeta V sovjetski ekipi so se po zmagi v štafeti veselili le trije biatlonci. Nekam mrko je gledal Šalna. Razlog? Šal-na je zelo slabo streljal in v tretji predaji zapravil že lep naskok, ki sta ga priborila Vasiljev in Kačkarov. Zadnji tekač Buligin je odlično streljal in tekel ter popravil vse. Ob povratku domov bodo v treh šli na na- Zagrizeno do zlate kolajne ' gradni dopust in zanesljivo napredovali po činu, ubogi Šalna pa bo moral prej na dodatne strelske vaje. Štafetni tek je bil eden najlepših na teh 01, saj je bila tretja pre- VRSTNI RED 1. SOVJETSKA ZVEZA (Vasiljev, Kačkarov, Šalna, Buligin) 1.38”5I”7; 2 NORVEŠKA (Lirhus, Kvalfoss, Storsven, Sobak) po 12”2; 3. ZRN (Reiter, Pichler, Angerer, Fischer) po 13”4; 5. Italija (Darioli, Taschler, Passler, Zingerle) po 3’41’T; 17. Jugoslavija (Lanišek, Velepec, Čosic, Jakovac) po 15’22”1. daja nadvse razburljiva. V vodstvu se je znašla NDR po zaslugi res izrednega Ròtscha, sijajno pa je svojo nalogo opravil tudi Norvežan Kvalfoss, ki je svoje pripeljal od osmega mesta na vodilne položaje. Izreden skupinski rezultat so dosegli tudi Italijani. Zasedli so odlično peto mesto takoj za velikani, ki so se borili za kolajne. Jugoslovani so tekli s skromnimi ambicijami, ker sta dva standardna tekača zbolela, čosič in Jakovac sta na licu mesta zakrpala četverko to rezultat je bil nadvse skromen. Na sliki: slavje v sovjetskem t8-boru po včerajšnji zmagi. Jutri vsi jugoslovanski upi na Bojanu Križaju S takim zagrizenim in napadalnim smučanjem si je zagotovila zlato kolajno v slalomu Paoletta Jutrišnji moški slalom v Sarajevu bo zadnja priložnost za osvajanje smučarskih olimpijskih odličij. Že to bi bil dovolj velik razlog za veliko zanimanje občinstva, toda v resnici bo vzdušje na Bjelašnici naelektreno tudi iz drugih vzrokov. Medtem ko bodo ostale reprezentance skušale ali potrditi svoje uspehe v minuli sezoni ali pa doseči vsaj tukaj to, kar jim doslej ni uspelo drugod, bo jugoslovanska ekipa vsa usmerjena v nastop Bojana Kraižaja. »Plavi« vse te dni vneto trenirajo ob progi, kjer bo izpeljan slalom, toda tudi njihovi tekmeci ne drže rok križem. Vsekakor lahko pričakujemo jutri na Bjelašnici veliko smučarsko pred- stavo, kjer avditorij ne bo predstavljal le nekaj deset tisoč gledalcev ob izteku, ampak milijoni po vsej Jugoslaviji, zlasti v Sloveniji, in tudi drugod. Največ oči pa bo uperjenih Bojana, ki sam pravi, da mu je Juv retov uspeh v spodbudo. Če mu je dovolj veliko — bomo videli. 3A sport C.so del Popolo 45 — TRŽIČ — Tel. 0481/40195 ŠPORT — REKREACIJA — RIBOLOV posebna ponudba smuči z vezmi od 95.000 lir dalje HOMOLOGIRANE REGISTER - BLAGAJNE Berkel mala - hitra racionalna ekonomična »V! Qrn^> v (S IVORA ^ucc. SORA Succ. sne LIVIO CHIRIAC0 & C- Pasaža Pretti 1 — TRST Tel. (040) 60201, 60211 ' V" Premagali sta Kanado in Švedsko SZ in Češkoslovaška za zlato v hokeju ČSSR - švedska 2:0 (0:0, 0:0, 2:0) STRELCA: Hrdira in Bcnak čehoslovaki so še v konkurenci za zlato v hokeju na ledu. Včeraj so namreč pred nabito polno dvorano v Zetri zasluženo, toda ne brez težav, premagali Švedsko, ki je zopet zelo ugodno presenetila. Švedi so bili večji del srečanja Povsem enakovredni favoriziranim tekmecem, usodna pa jim je bila zadnja tretjina. Čehoslovaki so na tereč v 5. minuti dosegli prvi gol *n zaman so bàli vsi napori Švedov, da bi izenačili. Nasprotno : čehoslovaki so dve minuti pred koncem, ko so bili Švedi brez vratarja, dosegli drugi zadetek 'n tekme je bilo konec. Slavje v češkoslovaškem taboru je bi'o izredno. Eden boljših, Jirži Hrdi-na je dejal: »Srečanje je bilo zelo izenačeno. Nekoliko nas je zajela tudi trema, ker smo bili favoriti. Švedi so igrali presenetljivo dobro. Bolje pa se je končalo ža nas.« (BL) Sovjetska zveza - Kanada 4:0 (0:0, 2:0, 2:0) STRELCI: Kovin, Skvorcov, Kožev nikov, Droždetski. Piya tretjina je bila najlepša in te je končala brez zadetkov. Gola jz druge tretjine nista bila posebno lePa, tekma pa je zvodenela tudi v ^ključnem delu im v sami končnici tu kmalu prišlo do splošnega fizičnega obračunavanja, ker je Fetisov o-stro odgovoril na stalno kanadsko »zbadanje.« Fetisov sam je končal tekmo kot gledalec na kazenski klo-P1- Poleg vratarjev so bili ob koncu P_a ledu samo trije Sovjeti in trije Kanadčani. LESTVICA FINALNEGA TURNIRJA Sovjetska zveza 4 14:1 češkoslovaška 4 6:0 Kanada 0 0:8 Švedska 0 1:12 FINALE ZA 5. MESTO — Finska 7:4 0:2, 1:2, 5:0) FINALE ZA 7. MESTO ZDA — Poljska 7:4 (1:0, 3:2, 3:2) Lestvica: 5. ZRN; 6. Finska; 7. ZDA; 8. Poljska; sledijo: Avstrija, Jugoslavija, Italija, Norveška. Umrl znani časnikar V starosti 62 let je od srčne kapi včeraj ponoči umrl v Sarajevu znani časnikar Goeffrey Miller, urednik londonske agencije Associated Press. Miller je bil tudi glavni urednik te agencije za Evropo. VREMENSKA NAPOVED Prevladovalo bo oblačno vreme z rahlimi občasnimi snežnimi padavinami. Na vrhu Bjelašnice bo jugovzhodni veter od 12 do 17 m/s, na Jahorini enak veter s približno 10 m/s. Na o-stalih tekmovališčih bo veter slab. Jutranje temperature: na Igmanu, Babin dolu in Trebeviču približno —10, na Jahorini približno —12, na vrhu Bjelašnice približno —15 V bobu štirisedu dvojno vodstvo NDR Na Trebeviču bo NDR skoraj zanesljivo ponovila v štirisedu dvojni u-speh krajših bobov. Prva posadka, ki jo vodi Hoppe vodi s 19 stotinkami sekunde naskoka nad rojaki drugega boba. Švicarji zaostajajo za 57 stotink in so praktič- Današnje kolajne 9.00 Tek 20 km ženske 9.00 Hitrostno drsanje 10000 m moški 12.30 Skoki 90 m 13.30 Štirisedcžni bob 19.00 Umetnostno drsanje posameznice no »obsojeni« največ na bron. Sovjeti so na petem mestu, Italijani pa na sedmem. Z izjemo NDR na Trebeviču vsi tekmujejo v zgolj olimpijskem duhu. Med 24 posadkami so Jugoslovani na 19. oz. 22. mestu. Stanje pred zaključnimi spusti: L NDR I 1’39”83; 2. NDR II 1’40"02; 3. Švica I 1'40"40; 4. Švica II 1'41"06; 5. Sov. zveza I V4VT5; 7. Italija II 1’41”59; 14. Italija I 1’42”31; 19. Jugoslavija I 1'43”22; 22. Danes popravni izpit za Primoža Ulago Na Malem polju na Igmanu bo danes druga tekma v skokih. Na 90-metrski skakalnici bodo imeli skakalci, ki so se slabo odrezali v nedeljo na manjši napravi, še zadnjo možnost za uspeh. Med te prav gotovo sodi Jugoslovan Primož Ulaga, od katerega je 40 tisoč gledalcev v nedeljo na Igmanu mnogo pričakovalo, a je bilo nad nastopom sila razočarano. Ulaga ima danes priložnost za popravni izpit. Med poskusnimi skoki prejšnjih dni še ni zelo izkazal. Upati je le, da bo danes v dobri formi. Med favorite sodijo gotovo Nykànen, Puikonen in Ploc. Včerajšnji zmagovalci Slalom ženske PAOLETTA MAGONI (Italija) Biatlonska štafeta 4X7,5 km DIMITRIJ VASILJEV, JURIJ KAČ-KAROV, AGUEMANTAS ŠALNA, SERGEJ BULIGIN (Sovjetska zveza) Kolajne NDR 7 7 5 SZ 4 9 8 Norveška 3 2 3 ZDA 3 2 0 Švedska 3 0 1 Finska 2 3 5 Švica 2 2 0 Kanada 2 1 1 ZRN 2 1 1 Italija 2 0 0 Vel. Britanija 1 0 0 ČSSR 0 1 3 Francija 0 1 1 Japonska 0 1 0 Jugoslavija 0 1 0 Liechtenstein 0 0 2 Avstrija 0 0 1 Razglednice z motivom otvoritve ZOI Od včeraj so na razpolago ludi razglednice z motivom otvoritve sarajevske olimpiade. Zanimivo je, da je organizacija »Svjetlost« natisnila razglednice v rekordnem času — pet dni, Franko navdušil tudi Ivana Toplaka V presscentru v Skenderiji smo včeraj »zasačili« tudi trenerja jugoslovanske olimpjske nogometne reprezentance Ivana Toplaka. •»Kako to v Sarajevu?« »Pršel sem le daes zjutraj in olimpijskim dogodkom sem doslej sledil le po televiziji.« »Kaj se vam zdi organizacija?« »že ob prvem stiku s Sarajevom sem ugotovil, da vse izredno dobro poteka. Organizacija je odlična.« »Kateri dosedanji dogodek pa vas je najbolje prevzel?« »Kar ganjen sem ostal ob velikem uspehu Jureta Franka. To so ne pozabni trenutki.« »Kaj pa z olimpijsko nogometno reprezentanco? Že ste v Los Ange lesu . . .« »Praktično smo se že uvrstili na olimpijske igre, toda ne še stoodstotno. Zato je treba biti pri vseh predvidevanjih do zadnjega zelo previdni.« Italijani in Jugoslovani danes Italijani Tek 20 km ženske Dal Sasso, Di Centa, Angerer, Puzzoni, Sperotto (rez.) Hitrostno drsanje 10.000 m moški Marchetto Skoki 90 m Rigoni, Tomasi, Samburgo Bob štirised Ghedina, Ticci, Scaramuzza, Mene-ghin (1); Wolf, Gesuito, Beikircher, Prato (2). Umetnostno drsanje posameznice Tclser Jugoslovani Tek 20 km ženske Munih Skoki 90 m Ulaga, Tepeš, Bajc, Dolar Bob štirised Stojnic, Radjenovic, Tubič, Korica (1) ; Prodanovič, O. Sokolovic, Z. Sokolovič, Vujadinovič (2). Umetnostno drsanje posameznice Dubravčič Jelena Bogavac nee^ ^ .b‘*° praVi če ne bi vsaj e-sa našega sogovornika poiskali tu-»nnV j’araicvu. Izbira je padla kar int v v krogu »olimpijskih ljudi« najpre° 113111 ie m*a(*a Jelena rekla *Halo!« Deseta serija vprašanj je prinesla z5, 4. Oblak, Skupek, Mi- Utan n’. 7‘ čuk *3, 8. Vitez, Križ-Peru. , >n' 12> **• Picini 11,5, 12. i n * 1A* l 1U1I11 11,J, Ifc. nič 7 *®>5. 13. Tence 10, 14. Grizo-17 c,j . Mermolja 6, 16. Jančar 4, 2 '2n ^Zgar 3.5, 18. Kofol 3, 19. Starc ■^«• Gregorič 0,5 točke. * “koli?0 Zadnja u Proso" j« P« se glase Katerj država bo zmagovalka smu-2. s^kega teka na 50 km? štirmVltl *e treba končni vrstni red turr,- ,naiboljših držav hokejskega lurn’ ■ urzav noKejsaega stavil3' ^saka na-pravo mesto po-trx'koJena država bo dala eno tern°Ve<*at' *e treba mesto, na ka-slalomn ^ uvrstil B°ian Križai v Psoko’n^a rešilen bo dala pet točk, Vzdoi rJ,unie "testo navzgor ali na bo dalo po točko manj. Naši h Ze>dnjič s-}. se nam bodo lahko še Uto na , danes med 17- i" 18. tete/onsfci številki 794-672. Potem pa je šlo naprej takole: »Kakšno dolžnost opravljate v o kviru olimpijskih iger?« »Sem operaterka pri računalniku v informativnem novinarskem centru.« »Razložite nam podrobneje vaše delo.« »Posredujem s pomočjo računalnika časnikarjem z vsega sveta informacije, ki jih potrebujejo o katerem koli področju olimpijskih igei;.« »Koliko znaša vaša delovna obveznost?« »Delamo v treh izmenah, v vsaki po osem ur dnevno.« »Kaj vam povzroča največ težav v tem poslu?« »Ništa!« »Bo imela ta vaša trenutna zaposlitev vpliv na vašo bodočnost?« »Ne, to. je že moja izbira . . .« »???« »Sem namreč učenka srednješolskega informacijskega centra in nekako v tem 'poklicu' že živim.« »Glede na svoje delo ste gotovo obsojeni na to, da iger dejansko ne boste videli.« »Doslej jih nisem, vendar računam, da si bom v nedeljo ogledala slalom in še kaj drugega.« »Imate pri svojem delu težave, ■ morda s tujci?« »Nikakor.« »Kaj pa menite o Slovencih v Sarajevu?« »Eh . . . Jure Franko . . .< Pepelnikov ni več V presscentrih so bili prve dni na voljo kadilcem (le-teh pa je večina) lični pepelniki z olimpijskim znakom. Že po prvem dnevu jih je polovica izginila. Sedaj pa ni niti enega več. Suvenir je pač suvenir. //UBhk Specializirana LH Tj športna trgovina -SKZ - SUHE - TENIS ^ Dragotin Kette 2 - Tel. (040) 226515 - Bazovica - Trst J Sistema J Usato Sicuro 1 mesec za preizkušnjo 1 leto garancije Finančna družba Fiat za rabljene avtomobile Do 5. marca BREZHIBEN RABLJEN AVTOMOBIL PO NEVERJETNO UGODNIH POGOJIH VELJA SAMO ZA AVTOMOBILE, KI STANEJO VEČ KOT 4.000.000 LIR IZBERI Sl ENO OD NASLEDNJIH PONUDB NAKUP NA OBROKE PO POGOJIH IFA Z 10% OBRESTNO MERO 25% V GOTOVINI - OBROČNO ODPLAČEVANJE NA 12, 18. ALI 24 MESECEV MAKSIMALNA OCENITEV TVOJEGA RABLJENEGA AVTOMOBILA NAJMANJ 500.000 LIR IN OLAJŠAVE V NEKATERIH PRIMERIH VOZILA NA BENCIN z znižano ceno za 450.000 lir (VOZILA DO 13 FIS. KM), ZA 550.000 LIR (OD 14 DO 16 FIS. KM) IN ZA 650.000 LIR (NAD 16 FIS. KM). TO SO VOZILA S PRIBLIŽNO 5000 PREVOŽENIH KILOMETROV VŠTETIH V CENO DIESEL VOZILA Z ZNIŽANO CENO ZA 650.000 LIR (DO 18 FIS. KM) IN ZA 850.000 LIR (NAD 18 FIS. KM). TO SO VOZILA S PRIBLIŽNO 5000 PREVOŽENIH KILOMETROV IN PLACANO SUPERTAKSO ZA ENO LETO PONOVNI ODKUP ISTEGA AVTOMOBILA V ROKU ENEGA LETA PO VNAPREJ DOGOVORJENI CENI (OB NORMALNIH POGOJIH UPORABE) Ponudba velja pri annaso Podružnica FIAT za prodajo in servis Trst - Ulica Campo Marzio 12 - Tel.: 723094 Zgoraj navedene ponudbe niso združljive med seboj kot tudi ne z drugimi ponudbami v teku. stran 10 olimpijski primorski dnevnik 18 februarja Tudi šah na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu »Kako sem spravil v težave velikega Karpova« TAKO PO TV Ko me je eden od sovjetskih časnikarjev povabil v četrtek zvečer v Dom partizana, nedaleč od Skenderije, da se udeležim sprejema sovjetske delegacije, nisem niti slutil, kaj me čaka. Po običajnih »govorancah« ob sprejemu se je začela moja »avanturat, ki mi bo verjetno ostala v spominu za vse življenje. Slavni Anatolij Karpov, eden največjih šahistov vseh časov, svetovni prvak od leta 1975, je bil že pripravljen, da igra simultanko na 20 šahovnicah. ■»Znaš igrati šah?* me je vprašal sovjetski kolega. »S težavo razlikujem konja od tekača,* sem mu odgovoril. »Sicer pa to ni pomembno. Ti kar sedi za šahovnico, ti bo že kdo pomagal.« In sedel sem nemalo preplašen in kar zaprepaden, ko je »veliki Tol ja« stal pred mano in potegnil prvo po tezo. »Kaj pa zdaj?« sem se obrnil naokrog skoraj obupan. Čez dobro minuto, ko je Karpov opravil prvo potezo na vseh ostalih šahovnicah, je bil svetovni prvak spet pred mano. Odigral sem tako slabo potezo, da sem kar spravil v zadrego svetovnega prvaka. Zamislil se je kar nekaj sekund (in to, verjemite mi, je živa resnica), preden je odigral svojo potezo. Karpov verjetno (tako slabe) otvoritve v svojem življenju še ni videl. Pa tudi drugi ljudje, ki so stali za mano, so bili kar zbegani... Nato pa sem Karpovu »pojedel* celo kraljico. . . Svetovni prvak pa je takoj »vzel« mojo. Kaj kmalu so tudi prisotni ljudje uvideli, da nimam pojma o šahu in so mi začeli pomagati. Hkrati sem imel številne »navijače«. Vsak mi je svetoval svojo potezo. Bil sem enostavno zbegan. Pri meni pa je sedel Slavenko Glavan, sarajevski amaterski šahist, ki mi je največ pomagal. Partijo sem nato takole nadaljeval (ali bolje, nadaljeval jo je Slavenko. . .): d4, d5; c4, e4; b5, a4; Sc4, d5; Se5, A:b5; e6, Sc3; Lb4, Dd4; Df6, Le3; Sg4, Lc4; Dd 4; e5; Le3, Se3; Fe3; Sf6. Tedaj sem svojemu sosedu dejal, da je napočil trenutek, da sam potegnem kako sigurno potezo in tako sem na potezo Karpova Ld3 zaigral (ob splošnem smehu. . . tudi svetovnega prvaka) a6. Sledilo je ba6, 0-0; Sf3, Td8; Se5, Te8; Sc6, Lc3; in prvič sem dal šah svetovnemu prvaku (gotovo življenjski dogodek), ko pa sem na bc3 odgovoril s Se4, se je »veliki Tol ja« zopet zamislil (ne pretiravam, »študiral« je kar 12 sekund!). Nadaljeval sem do 33. poteze, preden sem se predal. Stisnil sem Karpovu roko, nasmejal se je. Najine partije je bilo konec. Za Karpovom je stal tudi kozmonavt Leonov, ki se je prav tako smejal. Pri vsem tem moram dodati, da se je mnogo drugih šahistov predalo svetovnemu prvaku prej kot mi (»navijači« in jaz). Naj omenim še, da je Karpov osvojil 18 zmag in oddal 2 remija. Da bi remiziral s svetovnim prvakom, bi bilo zares preveč. .. Branko Lakovič TRIESTE AUTO najboljši HI-FI brezplačna montaža Ul. Geppa 12/a TRST Tel.: 69358 Spored Dober sprejem vam želi Danes ITALIJANSKA TELEVIZIJA Drugi kanal 14.35 Trebe vic: bob štirised Tretji kanal 11.05 Hokej : finalni turnir (posnetek) JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.55 Veliko polje: smučarski tek 20 km ženske 14. ZOI Kosmina Sergij Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška In Italijanska tehnika ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN, PHILIPS, REX NABREŽINA CENTER Telefon 200123 Danes Klasično smučanje (Igman) ob 9.00 20 km ženske Hitrostno drsanje (Zetra) ob 9.00 10.000 m moški Klasično smučanje (Igman) ob 12.30 Skoki 90 m Bob (Trebevič) ob 13.30 3. in 4. vožnja štirisedi Umetnostno drsanje (Zetra) ob 19.00 Prosti spored ženske Jutri Klasično smučanje (Igman) ob 8.00 50 km moški Hokej (Zetra) ob 10.00 Drugouvrščena A skupine — Drugouvrščena B skupine Alpsko smučanje (Bjelašnica) ob 10.30 Slalom moški Hokej (Zetra) ob 13.30 Prvouvrščena A skupine — Prvouvrščena B skupine Umetnostno drsanje (Zetra) ob 18.00 Eksibicija Zaključek iger (Zetra) ob 20.00 Zetra: hitrostno drsanje 10.000 m moški 12.20 Malo polje: smučarski skoki 90 m Zetra: hitrostno drsanje 10.000 m moški Trebevic: bob štirised - 3. in 4. vošnja 18.30 Olimpijski pregled (1) 20.00 Zetra: umetnostno drsanje -ženske prosto 23.00 Olimpijski pregled (2) Oddajnik II. mreže 13.25 Trebevic: bob štirised Koper 12.20 Malo polje: skoki 90 m 16.00 Veliko polje: smučarski tek 20 km ženske 16.30 Zetra: hitrostno drsanje 10.000 m moški 17.05 Trebevič: bob štirised 20.00 Zetra: umetnostno drsanje -ženske prosto Jutri ITALIJANSKA TELEVIZIJA Drugi kanal 10.20 Bjelašnica: moški slalom - 1. tek 12.20 Bjelašnica: moški slalom - 2. tek 16.00 Blitz sport: olimpijski pregled JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 10.15 Bjelašnica: slalom za moške - 12.15 Bjelašnica: slalom za moške - 13.30 Zetra: hokej SZ - ČSSR 19.55 Zetra: zaključek XIV. zimskih olimpijskih iger Oddajnik II. mreže 7.55 Veliko polje: smučarski tek na 50 km 11.30 Zetra: hokej Švedska - Kanada 17.55 Zetra : umetnostno drsanje - zaključna revija Koper 10.25 Bjelašnica: slalom za moške - 13.30 Zetra: hokej SZ - ČSSR 17.00 Veliko polje: tek na 50 km 17.55 Zetra: umetnostno drsanje 19.50 Zetra: svečani zaključek ZOI 21.00 Bjelašnica : slalom moški 22.00 Zetra: hokej SZ - ČSSR Ulica Piccardi 1/1 Telef. 728294 Forni rad Ulica Cotogna 10/d Telef. 572106 Center 1 AMPEX I Izbira in kakovost IMPORT - EXPORT Trst APARATURE, ANTENE IN MATERIALI CB □ FRACARRO - OFFEL RADIO - TV - ZVOČNI AMPLIFIKATORJI □ LEMM - MIDLAND IN HI FI . AVTORADIO □ RCF - ZODIAC - D A VOLI AVDIO.VIDEO TRAKOVI □ APEL - ZENDAR - SCOTCH ELEKTRONSKI INSTRUMENTI □ ICE - UNA-OHM in vse IN KOMPONENTI □ druge najboljše znamke Center PHILIPS Pristojnost | i" vljudnost I izredna promocijska prodaja v Trstu NAJBOLJŠA KVALITETA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V DEŽELI ! ZAKAJ? ZATO, KER Tl SAMO 'fattavi ŽE NEKAJ GENERACIJ NUDI NAJBOLJŠE USLUGE NEKATERI PRIMERI IZ NAŠIH TRGOVIN: V ULICI CARDUCCI 20 Servis iz porcelana »Eschenbach« 41 kosov za 12 oseb, dekoracije pod glazuro Servis za kavo, 15 kosov za 12 oseb Servis za čaj, 15 kosov za 12 oseb Servis za kavo iz porcelana, 7 kosov 21 kosov iz porcelana za 6 oseb 6 kozarcev iz kristala »Boemia« z rumenim robom za vodo ali vino ali »flute« 6 belih skodelic za kavo Iz porcelana 6 skodelic za kavo, dekoracije pod glazuro SERVIS 41 KOSOV, ROČNA DEKORACIJA, ZA 12 OSEB Originalni lonec na pritisk LAGOSTINA od 5 I Originalna kozica LAGOSTINA 3,75 I Od 149.900 lir dalje od 61.800 lir » od 72.800 lir » od 15.000 lir » od 47.000 lir » od 18.000 lir » od 13.800 lir » od 17.400 lir » od 199.000 lir » od 54.000 lir » od 44.700 lir » V ULICI VIDALI 9 Prenosni barvni TV sprejemniki METZ, GRUNDIG. PHILIPS, TELEFUNKEN Novi modeli barvnih TV sprejemnikov 22" z daljinskim upravljanjem Pralni stroji CANDY, REX, INDESIT, IGNIS, SAN GIORGIO, RIBER Hladilniki IGNIS, REX, INDESIT, CANDY Hladilniki z ločenim zmrzovalnikom Bell štedilniki IGNIS, CANDY, INDESIT, LOFRA štedilniki Iz nerjavečega jekla V ULICI MADONNINA 5 Kristalna ogledala za kopalnice Kompletna oprema za kopalnico iz čistega kristala Armature za kopalne kadi Armature za umivalnike Plinske peči Boiler «Rheem Radi» 12 I Bojler «Rheem Radi» 50 I s stekleno oblogo Omarice za kopalnice Kuhinjsko pomivalno korito 80 cm, nerjaveče jeklo 18/10, komplet z omarico Iz formlke Ureja Kinoatelje radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Il AMO L'UOMO CHE CADDE SULLA TERRA »The Man who Fell to Earth« 1975. Režija : Nicholas Roeg. Igrajo: David Bowie, Candy Clark, Rip Tom, Buck Henry. Rete 4, v ponedeljek, 20. feb., ob 20.25. Film je posnet po istoimenskem romanu Walterja Tevisa, režiser pa je že snemal tudi »Walkabout« in »A Venezia un dicembre rosso shocking«. Bitje z drugega ozvezdja (Bowie) pride na našo Zemljo, da bi si priskrbelo energijo za svoj izumirajoči planet. Z ogromnim znanjem, ki ga ima, mu to skoro aspe. Nepredvideno pa bo postal »tukajšnja« glasbena zvezda (to kar v resnici Bowie je). Nekateri kritiki so postavili Roegov film na isto raven s Ku-brickovim in Tarkovskovim. Morda Pretirano, res pa da Roeg ponuja »fantastično« gledanje na ljudi z očmi izvenzemljana. Samota tega bitja pa je tudi naša samota in njegov strah, da njegov svet propade, je tudi naš strah. UN DOLLARO D'ONORE »Rio Bravo« 1959 Režija: Howard Hawks. Igrajo: John Wayne, Dean Martin, Angie Di-rkinson. RAI 1, v ponedeljek, 20. feb., ob 20.30. »Slab western je tisti, v katerem se pripoveduje tako zgodbo, ki bi jo lahko prikqgal v katerem koli dru-6em žanru. . . Retinica je, da je Ricky Nelson v Far Westu ubil tri o-sebe na en mah, kot v »Rio Bravo«, ker tako so se stvari dogajale. Western je Spektakel, je dober Spektakel in je dramatičen. Je to, kar si Publika pričakuje. Danes pa je za-1-68 slabo napravljen, ga ne morem Prenašati.« (1970). L'UOMO CHE VOLLE FARSI RE »The Man who Would Be King« 1975 Režija: John Houston. Igrajo: Sean Bonnery, Michael Caine, Cristophcr Rlummer. RAI 3, v sredo, 22. feb., °b 20.30. Sean Connery je trd, surov človek, k* je hotel postati kralj. Med gora-1111 Himalaye, v deželi Cafiristan, se samega sebe ustoliči za kralja. Ven-aar kraljevski sen premaga njegovo avist in zanj je vse izgubljeno. Hou-um je to vlogo »ustvaril« za Bo-°ai"ta. ampak te zamisli ni mogel u-usničiti. Posnel je pustolovski film topimi fotografijami, ki pa ima tu 1 določene pomanjkljivosti. Beležke ■.. ■ televizija nudi več priložnosti, da ni dec dobi dodatne informacije o rek?U’ H* Sa je gledal, v nekaterih fi^amnih oddajah pa informacije o ^mih, ki jih bo lahko gledal. Tukaj à .ne sprašujemo, koliko so te od fni° kvalitetne, koliko in kakšne in-«miacije posredujejo, saj bi bila VSgi J H"»'vuujvju, saj ui una fj] Ka hipoteza o idealni predstavitvi nia aM*e *z-raz subjektivnega gleda-daia Ukazali bomo raje, katere od-J so in njih specifičnosti, ki acn*m° Pri najbolj značilni ; tisti Ski|, a,m ostaja v spominu od otro-hicaav zaradi misteriozne sigle »A-cinr>HIS<<' .Oddaja »Appuntamento al ob Src ìe P° RAI 1 v ponedeljkih „L z.55 (takoj po filmu) in sredah 22.30. Po RAI 2 pa v torkih ob 22.10 in petkih ob 23.45. V skopih petih minutah, ki se s siglo in prekinitvami še bolj skrčijo, stečejo na zaslonu naslovi in pomembnejši fotogrami treh do petih filmov, ki so na sporedu v kinodvoranah. Reklamni inserti torej, podobni onim v kinu med eno predstavo in drugo, z razliko da so televizijski krajši od filmskih. V glavnem so takšne informacije minimalne in zavajajoče; npr. reklama za film »Fantozzi« pokaže tri uspešnejše gag-e, v celem filmu pa teh ni dosti več. Zaključek: gledalec bo šel film gledat (navdušen), v filmu samem pa ga bodo morda iste scene dolgočasile. Drugačne so predstavitve filmov v ostalih oddajah: nedeljski »Domenica in« in »Blitz« imata svoj kotiček tudi za film. Jutri, npr., bo P. Baudo predstavil Morettijevo zadnje delo »Bianca«, G. Mina pa, v oddaji na temo baleta, film »Le bal« režiserja Scoto. Razlika je v tem, da je poleg inserta prisoten tudi režiser, ki o svojem filmu nekaj pove; koliko pa je le ta nepristranski in kaj o filmu pove, puščamo da oceni gledalec sam. Podobne predstavitve se dobi še v sobotni oddaji »Prisma«, RAI 1 ob 14.00, ki jo vodi priljubljeni televizijski komentator Lello Bersani. Čez teden bo tudi »special« o zadnjem filmu »zadruge« Arbore & Co; Italia 1 v torek ob 23.15 in Canato 5 v petek ob 22.50. »FF.SS« je povprečen film, kot zatrjuje večina tistih, ki ga je videla z Rondijem na čelu. Arbore in tovariši pa so pravi televizijski »mojstri« in če je že film s’ab, menimo da je njihov nastop na TV vsekakor zabaven, kakor smo imeli priliko videti pred mesecem v oddaji U. Pirra. Zabava torej, ki pa lahko razkrije ozadje filma, za kogar zna to brati. Bolj poglobljene, zato včasih tudi bolj dolgočasne, so TV okrogle mize o filmu : npr. Biagijev »Film story« ob četrtkih po Italia 1, kjer po predstavitvi filma teče pogovor o aktualnih temah sodobne družbe. Nekaj podobnega je RAI trenutno opustila, v zameno pa ponuja v torek na prvi mreži ob 22.20 serijo intervjujev s hollywoodskimi igralci, ki so snemali filme v Italiji. Oddaja je »Dolce cinema« in je razdeljena v tri dele. Posebej je treba omeniti »35 mm -filmska delavnica« ljubljanske televizije, na sporedu vsako drugo sredo v mesecu ob 20.00. Uredniki oddaje zberejo v studiu nekaj gostov, s katerimi se pogovarjajo na filmsko problematiko, ki je vezana na aktualen dogodek: zadnjič, npr., je bilo govora o komaj zaključenem beograjskem Festu. Pogovor in analize so spremljali vložki iz filmov predstavljenih v Beogradu. V drugem delu pa je spored predvideval prikaz filma s Festovega izbora. Oddajo, ki nudi (v slovenskem jeziku!) mnogo zanimivih informacij in uglednih kritik, urednikuje Toni Tršar. Ekskurzus zaključujemo s programom tretje mreže RAI »Dentro la pubblicità«. Kolikor lahko pojmujem reklamo kot kratkometražni -trideset sekundni film, je oddaja RAI 3, na sporedu ob ponedeljkih ob 20.30, izčrpen prikaz izdelovanja reklamnega sporočila. Skozi pogovor z ustvarjalci in proizvajalci dobi gledalec dokaj popolno sliko o načinu proizvodnje, od začetne zamisli do snemanja, sonorizacije pa do končnega izdelka. RITOSSA sne Poverjeni prodajalec profilov ALPHA MILJE (TRST) Nova Industrijska cona pri Orehu Tel: (040) 232243 - 232244 Pr°fil je Izdelan za vetrovne kro AlIIIVUN|JASTE zasteklitve OPREMA za zasteklitve ALUMINIJASTI profili TESNILA za stekla razni silikoni bazna stekla b°ks kabine za kopalnice kesoni za poltovornjake aluminijasti montažni objekti železni profili plastična N 2ELEZNA PREKRITJA Prvi kanal 10.25 R mondo nuovo - po romanu Airi ousa Huxleya 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Adorabili creature - TV film 12.30 Check up - oddaja o medicini 13.25 Vremenske razmere 14.00 Prisma - tednik varieteja in spektakla 14.30 II seduttore - film Igra Alberto Sordi 16.05 Risanke 16.30 Specialno iz parlamenta 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 II sabato delto Zecchino 18.05 Izžrebanje loterije 18.10 Le ragioni della speranza 18.20 Programi prihodnjega tedna 18.40 Forte fortissimo TV top - vodita Sammy Barbot in Barbara D’Urso 19.40 Almanah in vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Al paradise - Alice in Ellen Kess’er 21.55 Dnevnik 1 22.05 Tam, tam - Aktualnosti 22.55 Polčas prvenstva v košarki -A liga 23.40 Dnevnik - zadnje vesti in vremenske razmere Drugi kanal 10.30 Programi prihodnjega tedna 10.45 II sabato Neposredni sestanek 12.30 Dnevnik 2 - Start 13.00 Dnevnik 2 ob 13. uri 13.30 Dnevnik 2 - Bella Italia 14.00 Odprta šola - tednik o vzgojnih problemih 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 športna sobota Milan: predstavitev »Gira d’Ita ' lia« Sarajevo: Štirisedežni bob Neapelj : Vaterpa o - Evrovizija: Rugby : Wales - Francija 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Izžrebanje loterije 17.40 Vediamoci sul due 18.30 Dnevnik 2 - šport 18.40 TV film iz serije Cuore e batticuore 19.45 Dnevnik 2 20.30 La bambolona - film 22.10 Dnevnik 2 - večerne vesti 22.20 Nočni spektakel 23.05 Un cinese a Scotland Yard - TV film 23.55 Dnevnik 2 - zadnje vesti Tretji kanal 11.05 - 15.00 ZOI Sarajevo: finale v hokeju 15.50 Šola in vzgoja 16.50 II corridoio della paura - film 18.25 Že gledani in novi programi 19.00 Dnevnik 3 19.35 Geo 20.15 Programi prihodnjega tedna 20.30 Tutto Musco - šest večerov z Angelom Muscom igralcem 21.45 Dnevnik 3 22.20 Un uomo vuol salire - po romanu Hansa Fallada 23.20 Di Gei glasba - The band ob Jocks JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Glasba za cicibane 8.25 Pedenjžep 8.55 ZOI: Smučarski teki 20 km ženske Hitrostno drsanje - 10 km moški kombinirana prenosa 12.20 Smučai ski skoIu 90 m prenos 16.00 Poročila 16.05 Meseček - otroška serija 16.35 V puščavi in goščavi - mladinska nadaljevanka 17.25 Čas, ki živi 17.55 Ogenj in led - ameriški film 18.15 Risanka 18.30 Olimpijski pregled 19.15 Cik-Cak 19.24 TV in radio nocoj 19 26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 19.55 Vreme 20.00 ZOI: Umetnostno drsanje - ženske prosto 23.00 Olimpijski pregled 23.20 Poročila 23.25 Liza - francosko-italijanski film ZASEBNE CANALE 5 8.30 Mary Tyler Moore - TV film 9.00 Phyllis - TV film 9.25 Maude - TV film 9.50 Arcibaldo - TV film 10.20 Giorno per giorno - TV film 10.50 A'ice - TV film 11.20 Lou Grant - TV film 12.15 Simon Temptar - TV film 13.00 II pranzo è servito - vodi Corrado 13.30 Una famiglia americana - TV film 14.30 Vento di tempesta - film 16.30 T. J. Hooker - TV film 17.30 Record - športni tednik 19.00 Arci baldo - TV film 19.30 Zig Zag - nagradna igra 20.25 Don Camillo monsignore - ma non troppo — fi'mska komedija 22.25 Super record - športni tednik 23.25 La corda di sabbia - film Igra Buri Lancaster RETEQUATTRO 8.30 Otroški program 9.30 Mr. Abbott e famiglia - TV film 10.00 II mistero di Jillian TV film 11.00 Un matrimonio ideato - film 12.20 Fantasilandia - TV film 13.20 Maria, Maria - TV film 14.00 Magia - TV film 14.50 Šport: Caccia al 13 - ponovitev 15.15 Šport - nogomet 16.40 ABC Sports 17.20 Risanke 17.50 Strike Force - TV film 18.50 Marron Glacé - TV film 19.30 II mistero di Jillian - TV film 20.25 Gator filmska komedija 22.30 Dynasty - TV film 23.30 Šport 00.30 Chi dice donna dice donna - film ITALIA 1 8.30 Risanke 8.50 Carovane verso il West TV film 10.15 Mia moglie ci prova - filmska komedija 12.00 Angeli volanti - TV film Zagreb 12.25 Sarajevo: Bob štirised - prenos 17.30 Bog igre - ponovitev drame 19.00 Narodna glasba 20.00 Noč naslednjega dne - ameriški firn 21.35 Oče na porodniškem dopustu -feljton 22.10 Verdijevo življenje - nadalj. Koper 12.20 ZOI Sarajevo: skoki 90 m 15.00 Ryan - serijski film 16.00 ZOI Sarajevo: Tek 20 km ženske 16.30 Sarajevo: Hitrostno drsanje 10 tisoč m moški 17.00 TV D - novice 17.05 Sarajevo: Štirisedežni bob 17.35 Skrivnost Oberwalda - film Igrajo : Monica Vitti, Franco Branciaroli 19.30 TV D vse danes 19.50 V kuhinji z nami 20.00 Umetnostno drsanje - ženske med odmorom TV D nocoj 22.30 Nočni kino POSTAJE 13.00 Bim, bum, barn 14.00 Šport 16.00 Bim, bum, barn Mimi g_la nazionale di pallavolo Risanke Vita da strega - TV film 17.40 Musica è! 18.40 Simon & Simon - TV film 20.00 Charlie Brown - risanke 20.25 Supercar - TV film 21.25 Mugnanm PI - TV fi'm 22.30 Matt Houston - TV film 00.15 Video music nonstop - Claudio Ceccheto in Sandy Marton TELEPADOVA 11.00 Doc Eliot - TV film 12.00 Buck Rogers - TV film 13.00 Šport 14.00 - 19.30 Risanke 19.30 Buck Rogers TV film 20.20 Viva la muerte. . . tua - film 22.10 Catch - svetovno prvenstvo 23.10 Rombo TV - šport TRIVENETA 9.30 Quentin-Durward - nadaljevanka 10.00 Risanke 10.30 Salut Champion - TV film 11.30 Sherlock Holmes - TV film 12.00 La famiglia Smith - TV film 12.30 Horoskop 15.30 La baia di Ritter - TV film 16.00 Asta di tappeti 20.30 Dudino, il super maggiolino, film 01.00 Horoskop 01.10 II mondo dei sensi di Emy Wong TELEFRIULI 14.30 Nogomet: Verona - Udinese 16.30 SuperClassifica show 18.00 Regione verde rubrika 18.55 Lassie TV film 20.00 La pagina della salute 20.30 Amante di guerra - film 22.15 Abat-Jour 22.20 II cammino delle stelle - filmska komedija RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica ; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki ; 8.40 Glasbena matineja; 10.10 Javni koncert RAI iz Milana: Richard Strauss : Štirje poslednji spevi, Anton Bruck-ner: Simfonija št. 5 v b duru. Sopranistka Radmila Bakočevič ; simfonični orkester RAI iz Milana vodi Lovro von Matačič; 11.50 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka ; 12.00 »Bom naredu st’zdice, čjer so včas' b’le« -glasnik Kanalske doline - Glasbeni potpuri ; 13.20 Glasba po željah ; 14.10 Otroški kotiček: »Zakajček in Vseved«; 14.30 Naš dobri stari radio; 17.10 Mi in glasba: pianist Branko Sepčic izvaja Nokturne Johna Fiel-da; 18.00 Slovenski ljudski Olimp: Mirko Mahnič: »Vince je sladko, življenje pa kratko«; 18.40 Glasbena medigra. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskega in TV sporeda; 13.00 Kruh in sol radia Koper, glasba, reportaže, napoved oddaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasba. RADIO KOPER (lta!l|anskl program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijske vesti; 6.00 Jutranji program; popevka tedna; 7.00 Dobro ju- Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 253,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz tro v glasbi ; 9.15 Casadei Sonora; 9.32 Pisma Lucianu; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih- 11.30 Na prvi strani ; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Popoldanski program ; 14.32 Siamo tutti nel pallone; 15.45 Weekend musicale; 16.55 Pismo iz... ; 18.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.02 Zeleni val; 9.00 Week-end; 10.15 Black-out; 11.10 Glasbena srečanja ; 11.44 Magična svetilka; 12.26 Zgodo- vinske osebnosti: Gioacchino Murai; 13.20 Master; 13.58 Zeleni val Evropa; 14.03 Vita musicato al computer; 14.40 Master; 15.03 Varjetejski program ; 16.30 Doppiogioco; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Glasbeni spored; 19.15 Start; 19.30 Glasbeni mozaik; 20.00 Blackout; 20.40 Smo tudi mi; 21.03 Oddaja o zdravju; 21.30 Giallo sera; 22.00 Stasera a Baso-vizza; 22.28 Canto di speranza; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 15.30, 17.30, 19.30 Poročila ; 6.00 Labirint; 8.00 Igrajte z nami; 8.05 Šola in vzgoja ; otroško, kako in zakaj; 8.10 Radio-due predstavlja; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.06 Prosti čas; 9.32 Hel-zapoppin; 11.00 Long Playing Hit; 12.45 Hit Parade; 15.00 Un cuore nel pianoforte; 16.32 Izžrebanje loterije; 16.37 Oddaja o kmetijstvu; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.32 II giorno dopo la fiera; radij, priredba; 19.15 Glasbeni program; 19.50 Od sobote do sobote; 21.00 Simfonična glasba. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00. 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 9.05 Pionirski tednik; 9.00 Pojte z nami; 9.20 Matinejski koncert; 10.05 Po republikah in pokrajinah ; 10.25 Dopoldne ob lahki glasbi ; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Zabavna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba ; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlice z godbo; 18.30 Mladi mladim ; 19.25 Zabavna glasba ; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja; 20.00 Oddaja za Slovence po svetu - Mladi mostovi -Domovina je ena; 23.05 Literarni nokturno - Bojan Pisk : Sprelet; 23.15 Od tod do polnoči. Bodo republikanci v Tržiču ohranili sedanji položaj ? V teku je preverjanje med štirimi strankami koalicije Pred meseci, ko so po dolgotrajnih in težavnih pogajanjih vendarle sestavili štiristrankarsko koalicijo med PSI, KPI, PSDI in PRI za upravo tržiške občine, je bilo precej polemik glede avtonomnih stališč, ki so jih zavzeli republikanci v tržiški občini, ki so podprli, v odnosu do ureditve na deželi, pokrajini in v državnem merilu, neko iko anahronistično koalicijo. Ostrina polemik, menda tudi pritiski pokrajinskega in deželnega vodstva stranke, so takrat pripeljali do odločitve, da bodo republikanci formalno podprli koalicijo, vendar ne bodo sprejeli konkretnih zadolžitev v odboru. Pridržali so si tudi pravico, da bodo svoje stališče naknadno preučili, ob reševanju posameznih vprašanj, pa tudi na podlagi smernic, zapopadenih v programskem in finančnem načrtu za leto 1934. Tako se je te dni zvedelo, da je preverjanje med strankami koalicije pravzaprav v teku. Do zdaj je bilo že več srečanj, vrsto sestankov napovedujejo tudi za prihodnje dni. Upoštevati je treba namreč, da tudi v Tržiču, tako kakor v vseh drugih občinah, prav te dni pripravljajo proračun. Torej je to tudi priložnost, za preučitev, če se lani sprejeti dogovori izvajajo ali ne. Bojo republikanci v Tržiču (v občinskem svetu imajo dva svetovalca) ohranili sedanji položaj, ali pa bodo tudi dejansko vstopili v odbor? Sodeč po izjavah tajnika sekcije Zanelle, bodo najbrž obdržali sedanji status. Vsekakor preverjanje se še ni zaključilo. 9 Danes v Avditoriju občni zbor SSO V Avditoriju bo danes občni zbor Sveta slovenskih organizacij. Uvedel ga bo predsednik Damjan Paulin s poročilom o sedanjem političnem trenutku Slovencev v zamejstvu, še posebno z ozirom na zakon za globalno zaščito in enotno delegacijo Slovencev. Po pozdravih gostov bodo sledila poročila s kulturnega, šolskega, gospodarskega in družbenega področja. Po diskusiji bodo občni zbor zaokrožile volitve novega zbora, za katerega so predvidene novosti. Konzul SFRJ Mirošič pri predsedniku pokrajinske uprave Jugoslovanski konzul v Trstu Mirošič je obiskal včeraj predsednika pokrajinske uprave Cumpeta. V prisrčnem pogovoru je goriški upravitelj seznanil konzula s problemi goriške pokrajine in o prizadevanjih, da bi potekala med pokrajino, trgovinsko zbornico in občinsko upravo akcija za u-sklajevanje odnosov z bližnjo Slovenijo, Mirošič je s svoje strani zaželel pospešitev industrijske kooperacije na obeh straneh meje. Dan slovenske kulture v Tržiču Dan slovenske kulture so v četrtek zvečer počastili tudi Slovenci v Laškem, na pobudo komisije za vprašanja slovenske manjšine pri Javnem večnamenskem kulturnem središču v Ronkah. Prireditev je bila v javni dvorani Palaveneto v Tržiču, kjer je o pomenu in aktualnosti Prešernove misli v slovenskem prostoru in še posebej v naši zamejski stvarnosti govoril prof. Karlo Čemic, predsednik omenjene komisije pri Javnem kulturnem centru. Poudaril je, kako si Slovenci prav tu v Laškem prizadevamo za sožitje, odprtost in sodelovanje z večinskim narodom, kako smo postali posredovalci naše kulture, kako moramo to vlogo v pri- V družinskih posvetovalnicah primanjkujejo strokovnjaki Na to opozarja komisija za ženska vprašanja pri KPt Družinske posvetovalnice, pomembna pridobitev italijanske družbe v osemdesetih letih, ne opravljajo tiste vloge, za katero so bile ustanovljene, Taka je ugotovitev komisije za ženska vprašanja pri KPI. Ugotovitev velja vsekakor za razmere v naši pokrajini .oziroma na območju goriške KZE, ki jo, kakor znano, kar naprej pretresajo različne krize, takega ali drugačnega značaja. Kakšno je stanje drugod, v to se komisija v dokumentu ne spušča, pač pa navaja vrsto pomanjkljivosti, ki so že dalj časa prisotne in ki močno omejujejo redno delovanje dveh posvetovalnic, liste na Tržiškem in tiste s sedežem v Gorici. Tako so prekinili sodelovanje zdravniki ginekologi na območju ceotne KZE, otroški zdravniki pa na območju družinske posvetovalnice na Tr-žiškem, že več mesecev je odsotna babica v ambulantah v Turjaku in Foljanu, več kakor leto dni ni strokovnjaka - psihologa v ambulantah v Turjaku in Foljanu, v Gorici že več kakor leto dni nimajo socialne asistentke in končno se ne izvaja pravilnik o pos ovanju. O teh vprašanjih so predložili pismeno interpelacijo tudi komunistični predstavniki v glavni skupščini KZE, vendar, zaradi znanih težav s katerimi se v zadnjem času spopadajo v vodstvu javne zdravstvene službe na Goriškem, še ni odgovora. Komisija za ženska vprašanja postavlja v dokumentu, ki so ga poslali tisku ter vodstvu KZE žahtevo, da se čimprej ustrezno rešijo vprašanja v zvezi z organikom ter da se vendarle omogoči kolikor toliko normalno delovanje obeh posvetovalnic. Nedeljski koncert z bolgarskim dnom V okviru nedeljskih koncertov, ki jih prireja združenje »R. Lipizer« pod pokroviteljstvom občinske uprave, bosta jutri nastopila v Avditoriju znana operna pevca iz Sofije Maria Angelova (sopran) in Veselin Damjanov (ba ritem). Pripravila bosta bogat izbor ljudskih romanc, ki so jih uglasbili znani glasbeni mojstri. Na klavir jih bo spremljal Aleksander Vodopivec. Pričetek ob 11. uri. Po hitrem postopku Kazensko sodišče obsodilo dolgoprstneža iz Tržiča Po hitrem postopku je kazensko sodišče sodilo včeraj 24-letnemu Clau-diu Apolloniu in 25-letnemu Giorgiu Marchesanu, oba sta iz Tržiča, Ki sta si v sredo pred letališčem v Ronkah poskušala prilastiti parkiran avto. Javni tožilec Pavese je za Marchesana zahteval 8 mesecev zapora in 200.000 lir globe, za njegovega pajdaša pa 7 mesecev zaporne kazni in 150.000 lir globe. Njuna branilca, odvetnika Loricchio in Devetag, sta predlagala sodišču, naj obtožbo poskusa kraje v obremenilnih okoliščinah spremeni v poškodovanje (zaradi vloma), oziroma naj obtožencema prisodi najnižjo kazen. Kaže, da sta naletela na gluha ušesa, kajti sodišče je v glavnem sprejelo zahtevo javnega tožilca. Marchesana je obsodilo na 8 mesecev zapora in 200.000 globe, Apollonia pa na 7 mesecev in globo. Slednjemu so sodniki podelili začasno svobodo, Marchesan pa je o-stal za rešetkami. Po hitrem postopku so nato sodili še drugi dvojici dol-goprstnežev, 34-letnemu Fortunatu Ballarinu in 20-letnemu Andreu Certo iz Mester. Prvi je decembra lani kradel po vilah v Tržiču in si proti- V sobi je bilo premalo kisika Pet oseb prepeljali v bolnišnico Včasih je dovolj malenkost in že je tu tragedija. Na srečo so se protagonisti še pravi čas zavedeli nevarnosti in ni bilo hujših posledic. V četrtek zvečer so v goriško splošno bolnišnico v nagici pripeljali 5 o-seb zaradi znakov zadušitve z ogljikovim dvokisom, oziroma zaradi komplikacije v dihanju. Na srečo je bila pomoč, takojšnja in so se še isti ve-večer, brez kakršnihkoli posledic, lah ko vrnili domov. Omenjene osebe — ime v tem primeru niti ni važno — so bile menda v sobi, kjer je bila jolinska peč in kjer je že pričelo primanjkovati kisika. Skoraj istočasno so so se pri vseh pojavili značilni simptomi zadušitve, oziroma pomanjkanja kisika: vrto- glavica, glavobol, težko dihanje. V stanovanju v Ulici Ponte del Torrione so kmalu za bolničarji Zelenega križa, ki so skupino pospremili v bolnišnico, prišli še gasilci in policija. Sprva so namreč mislili, da je za zastrupitev kriv plin. Ob natančnem pregledu pa so ugotovili, da ni bilo nikakršnega uhajanja, in da so se bolezenski znaki pokazali, ker je v prostoru preprosto začelo primanjkovati kisika. Menda se je nevarnosti prvi zavedal prijatelj, ki je prišel na obisk. Radikalci in politični položaj V dvorani Palače hotela v Gorici bo danes ob 16.30 javna razprava o trenutnem političnem položaju. Prirejajo jo radikalci. Govoril bo poslanec Gianluigi Melega. Na pobudo SSk Danes javna razprava o zaščiti Slovencev V pokrajinski sejni dvorani bo danes, na pobudo deželnega vodstva Slovenske skupnosti javna tribuna o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji^, Poleg predstavnikov stranke bodo na manifestaciji sodelovali parlamentarci, ki so v senatni zbornici predložili in podpisali zakonski osnutek. Sodelovali bodo senator Sergio Fontanari, Graziano Girardi, Pierre Fosson in Nanni Loi. Tribuna bo ob 11. uri. Bodo Klanjščka izključili iz SSk? Števerjanskega župana Stanislava Klanjščka nameravajo izključiti iz Slovenske skupnosti. Za izključitev se je baje izrekla večina članov pokrajinskega sveta SSk in o tem naj bi odločali na seji sveta, ki bo v torek. Očitajo mu, da se ni pokoril navodilu strankinega vodstva, da zapusti mesto župana v števerjanu in da se je poslužil, zato da je bil ponovno izvoljen, tudi glasov opozicijske Liste občinske enotnosti. Že prejšnji četrtek, takoj po njegovi ponovni izvolitvi, so zastopniki vodstva SSk očitali Klanjščku njegovo nedišciplino in tudi vse, kar so v preteklosti napravili v njegovo korist. V dneh takoj po njegovi izvolitvi so krožile tudi vztrajne govorice o odstopu nekaterih vodilnih članov SSk. Očitno pa so se sedaj stvari delno pomirile, uredile, tako da bodo izključili iz te stranke Stanislava Klanjščka in morda še nekatere, ki so ga v Števerjanu podprli. Drevi v Tržiču godalni kvartet iz Zagreba Drevi bo ob 21. uri v Občinskem gledališču v Tržiču nastopil godalni kvartet iz Zagreba. V svojem programu bo izvajal glasbe Bela Bartoka, III. kvartet Arnolda Schoenberga in 5 skladb opusa 5 Antona Webema. Dr. De Nicolò na sodišču v Tržiču Dr. Antonio De Nicolò bo na tržiški preturi nadomestil dr. Perno, ki je odšel na novo službeno mesto v Trst. De Nicolò je v službi na preturi v Trstu. • Goriško društvo ljubiteljev peš hoje GMG se bo jutri, 19. t.m., udeležilo 10. pohoda sv. Valentina v kraju Privano. Progi sta dolgi 11 in 23 kilometrov. Začetek prireditve ob 9. uri. zakonito prilastil okrog 12 milijonov lir, drugi pa se mora braniti obtožbe, da je imel pri sebi orodje za vlamljanje. Po krajši razpravi je sodišče obsodilo Ballarmi ja na poldrugo leto zapora, na 6 mesecev are-sta in na 400.000 lir globe, Certa pa na 4 mesece zapora. Tudi njemu so dovolili na začasno svobodo, Bal-larin pa bo za družbo Marchesanu. Prijeten koncerti harfistke Serene Argentin Harfa je prav gotovo glasbilo, ki zanima in privlači občinstvo. To je dokazal tudi v nedeljo obisk na ma tineji, na kateri je odigrala nekaj zanimivih skladb tržaška glasbenica Serena Argentin. Mlada solistka izhaja iz solidne šole prof. Eveline Vio in je pri izvajanju pokazala precejšnjo mero vir-tuozizma in rafiniranih izvajanj, zlasti z mehkobo izražanja. Program je obsegal dela slavnih harfistov, bil je torej nalašč izbran, da se pokažejo vse interp relacijske možnosti izvajalke in njenega glasbila, bodisi z ekspresivne, kakor s tehnične strani. Prva skladba je bilo delo neznanega avtorja iz 12. stoletja, nato tri sonate Pescettija in Scarlattija, vse v lahkem in čistem slogu, kakor se spodobi za klavičembalo in sorodna glasbila. Privlačnejše so bile skladbe v drugem delu koncerta: živahni Alber-niz, vesela Grandjanyjeva »Rapsodija«, tekoča Hasselmensova »Bouree« in nazadnje blesteča, kakor njen naslov, Salzedova »Scintillation«, ki je tudi zaključila prijetno matinejo, če ne štejemo točke izven sporeda, na zahtevo občinstva. Napovedovala je Patrizia Nicoletti. Prihodnja matineja v priredbi društva Lipizer bo jutri v nedeljo, 19. t.m. Nastopila bosta sopranistka Maria Angelova in baritonist Vesel in Damjanov iz Sofije. Glasbena spremljava Aleksander Vodopivec. (E.L.) Razna obvestila Slovensko planinsko društvo obvešča člane, ki nameravajo sodelovati na zimskih športnih igrah v Ravasclettu (proga Pascut) da vpisujejo na sedežu društva do 12. ure 22. t.m. Tekmovanje bo 26. t.m. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da bo v četrtek, 23. februarja, ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma Pregljev večer. O pisatelju bo govoril dr. Joža Mahnič. ZSKD nadalje obvešča, da je razstava o Preglju odprta vsak dan od 17. do 19. ure (razen sobote in nedelje) do 24. t.m. SPD Gorica obvešča udeležence nedeljskega izleta v Amoldstein - Pod-klošter, da bo avtobus odpeljal ob 6.50 s Koma, ob 6.55 iz Štandreža in ob 7. uri iz Sovodenj. Priporoča se točnost! hodnje še razviti in popestriti, vendar ne smemo ob tem pozabljati na ohranjanje in potrjevanje lastne i-dentitete. Čemic je v svojem govoru poudaril ob tem pomen slovenske o-snovne šole v Ronkah za ustvarjanje in ohranjevanje slovenske prisotnosti in kulture v teh krajih, ki pa sama ne zadostuje, če v nas samih ne bomo znali ali zmogli graditi samozavesti. Čemic je glavne misli iz. svojega govora povedal tudi v italijanščini. Sledil je pester kulturni spored z recitacijami, pevskimi in glasbenimi točkami, ki so ga oblikovali Stane Starešinič, Miranda Caharija, igralca Slovenskega stalnega gledališča, kitarista Marko Feri in Franko Guštin ter dekliški sekstet učiteljišča A. M. Slomšek. (Na sliki: dekliški sekstet). Kino Gorica VERDI 18.00-22.00 »Sapore di mare n. 2 — un anno dopo«. VITTORIA 17.30—22.00 »Pomo escalation sessuale«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 »Guerre stellari«. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Ritorno dello Jedi«. PRINCIPE 18.00-22.00 »Mary Pop-pins«. COMUNALE 21.00 Koncert Zagrebškega kvarteta. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Peterica močnih«. Ob 22.00 »Mesto žensk«. SVOBODA Ni predstave. DESKLE 19.30 »Beži, angel beži«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI »Villa San Giusto«, Korzo Italija 244, tel. 83-538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU »Al redentore«, Ul. Fratelli RosselU 23, tel. 72-340. POGREBI Danes v Gorici ob 13.30 Margen_ ta Prinčič iz splošne bolnišnice Števerjan. Prispevki Za goriško sekcijo Združenja stovoljnih krvodajalcev so v raz namene darovali: Nives Schiavo tisoč lir, stanovalci v Ul. l>a*sU -s 3, 70 tisoč, družine Liani, Maruu in Venturini 60 tisoč. Iole Selva tisoč. Gruppo marciatori Gorizia , tisoč, Ettore, Marino in Nives M ni 25 tisoč, Rosmunda Millo ?u . soč. Giordana in Stanko 50 tisoč, 50 tisoč, Giovanni Fuchs, Emil čič in Olindo Barbieri 36 tisoč riana, Sergio in Bruno 60 tisoč Za združenje pionirjev prve P° * so darovali: Antonio Zotti 10. ^ . lir, gospa Francovig 5 tisoč, A nio Azzarello z družino 50 tisoč, a\7‘e. Scandariato 35 tisoč, Pietro « gro 35 tisoč, družina Musco 1° “ dmž. Ballaben 5 tisoč, Vladi Vittori 20 tisoč, Iona Solferini ^ soč, družini Zampa in Figar ^ soč, Graziosa Cazziola 20 tisoč. ra gelo Miclus 10 tisoč. Mano . 10 tisoč, Stefania Ivetich 50. irlja Erminia Feresin 40 tisoč, Firn Zin 40 tisoč. . c sta Herman Zotti in Ladka 12 na za kulturno in športno sredi Vrhu prispevala 50 tisoč lir- Ob smrti dragega očeta DARKA izreka kolektiv podjetja Ag*>rcSt voju Domcnisu iskreno sožalje- Žalovanju družine Milivoja Do^ ^ sa, ob izgubi dragega očeta, s družujc kolektiv Tomosa. . j^raž» Kolektiv Mi pot SpA v Gorici ^o0 prijatelju Milivoju Domcnisu sožalje ob izgubi očeta. Andrej Paulin - 80 let dela na domaci kmetiji v Standrežu Jeseni bo dopolnil 90 let, še zmeraj pa dela na polju če si kdo zasluži priznanje za zvestobo delu, potem to prav gotovo velja za Andreja Paulina - Paulinovega iz štandreža. Na zemlji vztraja vsaj 80 let, od svojega devetega leta dalje, ko ga je oče pravzaprav na silo potegnil iz šole in na gnal na njivo. Novembra letos bo dopolnil devetdeset let, pa se z upokojitvijo, ki je na kmetih pravzaprav zelo relativna zadeva, nikakor noče sprijazniti. Še zmeraj, kakor, da bi teh devet križev ne bi bilo, pomaga sinu in snahi na polju, vozi traktor, stori še kaj drugega seveda, če je treba. Sitnega se počuti ko je dež in ko ni kaj delati. »Včasih je bilo drugače, ko sem lrnel po šest glav' v Stali in je bilo dovolj dela tudi ob grdem vremenu«, J71' je skoraj z obžalovanjem priznal, ko sva se pogovarjala o tem in onem, čeprav je bilo sporazumevanje nekoliko težavno, ker je možakar precej naglušen, slušni aparat pa ni za kmeta. Saj ga ima, pa ga ne uporablja! Pravzaprav moram priznati, da sem zvedel, da je Andrej, tudi Dre-ja mu pravijo, najstarejši moški v Standrežu šele posredno, iz {»govora z njim. Prav tako, da je najbrž najstarejši aktivni kmetovalec na Goriškem tudi in da si prav zaradi tega zasluži priznanje. Vzpodbuda za obisk je pravzaprav prišla sama od sebe. Te dni je sp>et p»trkal pri nas v redakciji, točno kakor vsako leto in plačal naročnino. Tako kakor vsako leto pa smo na kratko poklepetali o tem in onem. Tudi o letih je tekla beseda in sprva je bilo kar težko verjeti, da je Breja pravzaprav že na pragu devetdesetih. »Komandant in edini od ta starih avstrijskih«, kakor se sam malo za šalo, malo pa tudi s kančkom ponosa pohvali, se je rodil v Standrežu, 9. novembra 18M. »Kot mule sem gonil očetu živino na njivah, tam nekje ob spodnjem koncu današnje ulice Duca d'Aosta, blizu starega pokopališča«. No ja, precej drugače je bilo takrat v Štan-drežu in Gorici sami. Tik pred izbruhom prve svetovne vojne so ga poklicali k gorskim lovcem, na Vrhniko, po nekaj mesecih pa se je že znašel v Karpatih in v ruskem ujetništvu. »Vojne je zame konec«, si je mislil, ko se je zaposlil na nekem posestvu, tako kakor tisoče drugih vojnih ujetnikov in obča- sno delal tudi kot pekovski pomočnik. Mlajšega brata mu je prav takrat raznesla granata nekje pri Doberdobu. Niti groba niso nikoli našli. Pa se je Dreja uštel, kajti njegovo skupino so zajeli Avstrijci in tako se je po tritedenskem »urlaubu« spet znašel na fronti, tokrat v Tiro-Lih in tu tudi dočakal konec vojne. Srečno in predvsem zdrav, tudi tako, da se je včasih, ob jurišu, potuhnil in se pognal naprej šele med zadnjimi. Sicer pa se njegova zgodba s tem ne neha, predvsem pa ne bi bila popolna, če ne bi povedal, da je bil Dreja več kakor štirideset let cerkveni in narodni pevec, navdušen amaterski igralec pri domačem kulturnem društvu, kjer so menda zadnjo igro uprizorili leta 1927. Igrali so takrat v veliki baraki, še iz vojne. To pa bo tudi držalo, Dreja je menda edini Štandrežc, saj tako trdi on, ki je šel peš iz Štandreža v Ljubljano, čeprav poti ni prehodil naenkrat. Od Vrhnike do Planine in do Ljubljane je šel kot vojak pred vojno in med vojno velikokrat, po vojni pa je večkrat premeril pot od Štandreža do Planine, oziroma od takratne državne meje, kjer se je takrat dober kup dobilo vole, ki jih je bilo seveda treba prignati domov. Peš, kajpak. (V.K.) Poudarek gospodarskim vprašanjem ob obisku delegacije SZDL Gospodarska vprašanja so bila v ospredju pogovorov na srečanju delegacij občinskih konferenc Socialistične zveze delovnega ljudstva severnoprimorskih občin s predstavniki teritorialnega odbora SKGZ za Goriško. Kot so se ob koncu pogovorov domenili, bodo na naslednjem srečanju, ki bo jeseni na Jugoslovan ski strani, temo razgovorov osredotočili prav na ta vprašanja in poiskali vse možnosti sodelovanja pri gospodarski realizaciji. O teh vprašanjih so se pogovarjali tudi ob obisku na sovodenjski občini (srečanja sta se udeležila tudi generalni konzul v Trstu Mirošič in konzul Banko) ter na srečanju, ki so ga imeli pri predsedniku pokrajine Cumpeti. O tem, kot je povedal Cumpeta, je Goriška pokrajina zaprosila slovensko vlado za srečanje, kjer bi ocenili možnosti obmejnega sodelovanja, ki jih predvidevajo tudi osimski sporazumi, čeprav glede tega v deželi ni enotnega mnenja in gledanja so dokaj raznolika. Cumpeta je nazadnje goste iz Slovenije seznanil s posegi pokrajinske uprave v korist naše skupnosti in s tem v zvezi dejal, da si pri rimski vladi prizadeva tudi za dokončno rešitev finančnega položaja Slovenskega stalnega gledališča. (Na sliki: goste iz Slovenije so sprejeli tudi na sovodenjski občini). Šola v Pevmi bo nosila ime gornika in župnika J. Abrama Plebiscitaren odziv na nabirko Dokumentarna razstava o ukradenih umetninah v Furlani ji-Julijski krajini Odprta je do 11. marca v Attemsovi palači Osnovna šola v Pevmi bo nosila lrne Jožeta Abrama - Trentarja, ime znanega slovenskega planinca in dol-Srielnega župnika v Pevmi. Pobudo, k* je nastala že pred kakšnim letom, ^ zadnjem času hitreje uresničujejo, j.ako je pripravljalni odbor že izpe-lJal nabirko med domačini v Pevmi, na Oslavju in v Štmavru. Vaščani so Se- tako smemo soditi po uspeh, naravnost plebiscitarno odzvali in po sv°jih močeh prispevali sredstva, ki s° nujno potrebna za uresničitev za-•aisli. Danes objavljamo prvi seznam darovalcev. Darovalci z Osla v ja: NN 10.000 lir, rranc Miklus 30.000, Hedvika Klanjšek 50 00°- Gostilna Tilda Furlan družina Ferruccio Codermaz družina Qualig 50.000, NN zu.UOO, NN 5.000, Jožefa Pintar 20.000, avina Mikluž 5.000, družina Milan »rešan 100.000, družina Bevčar 50.000, Jdudmiia Terzer - Mikluš 20.000, Cvetin nn°mik M-000, družina Pintar Celesta Venika 10.000, Benedik- d Drufovka 20.000 lir. šr ,arovalci iz Pevme: Katja Levpu-]nek 10.000, Marija-Lidija Kodermac i Zora Pintar 10.000, Pepi Šfili-An , 0IKJ' Alma Valentinčič 20.000, Sel Simčič 20.000, Romano - Fani Bensa 20.000, Jožefa Skok 20.000, Vojko Valentinčič 10.000, Florijan Vogrič 20.000, Marjan in Andrej Vogrič 10.000, Frančiška Drufovka št. 18 20.000, Meri Piras 10.000, Danica Mikluž 50.000, Alojz Uršič 20.000, Ivan Bensa 10.000, Elena Komauli 10.000, Anica Cotič 10.000, Lidija Velikonja 20.000, Olga Miklus 10.000, Franc Bensa št. 50 20.000, Aldo Vižintin 20.000, družina Dušan Gabrijelčič 30.000, družina Robert Simčič 20.000, Ettore Tesolin 10.000, Evgen Primožič 10.000, Ivan Mišigoj 5.000, družina Miloš Uršič 30.000, družina Boris Sošol 10.000, družina Mario Sošol 10.000 lir. Darovalci iz Štmavra: Branko Sfiligoj 10.000, NN 5.000, Prinčič - Figelj 20.000, Verena Buzzi 50.000, Dušan Figelj 5.000, Anton Figelj 10.000, Ivan Valentinčič 20.000, Doljak - Ipavec 5.000, Elena Vuch 10.000, Lucia Be-lotto 2.000, Carlo Figelj 5.000, Filipič 10.000, Franc Figelj 10.000, Kristina Cuca 3.500, NN 10.000, Pintar - Krivec 10.000, Pintar Skočin 20.000, Gabrijel Figelj 20.000, Klanjšček 15.000, Franko Feri Zuljan 30.000, NN 10.000, NN 10.000, Alojz Feri 10.000, Silvan Radinja 20.000, Radinja Figelj 10.000, Jožef Devinar 10.000, Karlo Peršolja 10.000 in Franc Bizaj 10.000 lir. Samo na Goriškem smo v zadnjih desetletjih zabeležili nad dvanajst večjih tatvin raznih umetnin v cer kvah, muzejih in tudi zasebnih zbirkah. Veliko bolj obsežen je ta pojav v sosednji videmski pokrajini, prisoten pa je tudi na Tržaškem, kakor dokazuje prav dogodek v zvezi z izginotjem zaklada sv. Justa. Največkrat se za ukradenimi predmeti, ki imajo neprecenljivo zgodovinsko - umetni ško vrednost, izgubi vsakršna sled. Nekaj ukradenih umetnin pa so v teh letih, predvsem po zaslugi posebnega oddelka orožnikov, uspeli tudi odkriti in vrniti lastnikom. Te dni je v Attemsovi palači v Gorici na ogled nadvse zanimiva in lahko rečemo svojevrstna razstava, ki jo je pripravila goriška pokrajinska uprava, v sodelovanju z občino Pordenone, deželnim odborništvom združenja Italia nostra in posebnim oddelkom orožnikov. Odprta bo do 11. marca. Pobudo za razstavo je namreč dala občina Pordenone in je bila razstava v tem kraju že tudi postavljena, predvsem po zamisli kustosa pordenonskega muzeja Gilberta Gan-zerja, ki je uredil tudi bogat in pregleden katalog. V primerjavi z razstavo, ki je bila pripravljena v Pordenonu, velja opo zoriti, da je tista, ki so jo pripravili v Gorici bogatejša na eksponatih. Razstavljeni so namreč tudi nekateri predmeti iz zaklada goriške stolne cerkve (ukradli so ga leta 1956), ki so jih uspeli dobiti nazaj, oziroma so bili rekonstruirani. Sicer pa na razstavi prevladujejo fotografije, oziroma drugo dokumentarno gradivo, kar je tudi razumljivo, saj že sam naslov razstave pove, da gre za izginule (ukradene) stvari. O pomenu razstave je ob odprtju govoril pokrajinski odbornik za kulturne dejavnosti Marino De Grassi, ki je dejal, kako si pokrajinska uprava z novimi nastopi prizadeva za u-resničevanje nove kulturne politike, s ciljem valorizacije bogate kulturne dediščine. Že lani in v prejšnjih letih je pokrajinska uprava poskrbela za vrsto zanimivih in kakovostnih razstav, bodisi na lastno pobudo, bodisi v sodelovanju z drugimi ustanovami v pokrajini in deželi. Primer takega sodelovanja je tudi razstava o ukradenih umetninah. Naj ob koncu zabeležimo še, da je pokrajinska uprava odkupila lepo število izvodov bogatega kataloga, ki ga bo razdelila po šolah in drugih ustanovah, na željo pa bo poskrbela tudi za organizirane obiske s strokovnim vodstvom. (Na sliki leseni kipec sv. Sebastijana iz 15. stoletja, delo znanega rezbarja Domenica iz Tolmeča. Ukraden je bil v cerkvi sv. Florijana v lllegiu v Kami ji). TONE SVETINA Med nebom in peklom 68. pQ. je prisedel in vzel pismo v roke. Bral ga je šla aS*' Tudi njemu so se utrnile solze. Beseda mu ni g lz grla. Oba sta molčala in strmela drug v dru-dok? ^ Petrolejki je priletela vešča in jo obletavala, in 6r n* P&dla k izvoru svetlobe. Trepetala je s krili Pan6 vrti.n^Ra po obodu vročega stekla vse bolj obu-tem°' Rečanka je privila stenj. Svetlobo je obdajala tpe a’ °žila je obroč, dokler niso v prostoru ostale Ptic ' °^e sence noči, preprežene s kriki nočnih se n-ln .zavijajočim tuljenjem psa v daljavi. Vešča vH 1 re^ila. Ko je žena dvignila steklo, je padla mrt-na mizo. sedefar v steniu je ugasnil. Zdaj sta mož in žena daini9, v temi. podprta z rokami. Prostor pa je nav-jaia groza. MjA s°bi je zajokal otrok v hudih sanjah. »Mama!. °hm.a a i.e kričal. Bečanka je premagala občutek ga m \c,enia in klici otroka so jo zdramili. V temi 16 sla tolažit. IX. ie obarvala hribovje z odtenki rdeče, ru-deževjln v?i°bčaste barve. V jasnih dneh po obilnem U’ ki je zbilo z drevja odmrle liste, so se začeli m„ Jesen ‘bene in dnevi brez vetra, polni tišine in razkošne svetlobe. Modrina neba in rumenilo trav sta Bečanko navdajali s spokojnostjo in vdanostjo v usodo. Pozabila je na novice iz razburkanega sveta, predala se je delu na polju in se veselila obilne letine. Tudi vinska trta je dobro obrodila. Sonce je napelo jagode. Grozdi so bili veliki in sladki. Bečan je že računal, kaliko mošta bo naprešal in koliko žganja skuhal. Tudi jabolk, hrušk in češpelj je bilo dovolj. Vso jesen so nabirali otroci sadje. Starejša sinova, Tone in Edvin, sta mlela, pa tudi Lojze je že pomagal. Najmlajša Janezek in Verica, sta tekala za materinim krilom. Lojze in Pavle sta vsak dan gnala ovčjo čredo na srenjsko gmajno. Tam sta se srečala s sovrstniki. Medtem ko so se ovce pasle, so otroci kurili ognje, pekli krompir, se sladkali s sadjem in se zabavali z igrami, ki so bile že stoletja v navadi. Skakali so čez ogenj, tekmovali v metanju kamenja, streljali z loki in fračami. Včasih so si zaželeli rib. Pavle in Lojze sta znala loviti postrvi z roko. Ko so drugi čuvali čredo, sta se spustila k potoku, ki se je zlival v reko, zagazila v mrzlo vodo in začela segati pod korenine in kamne. Ujete postrvi so natikali na vrbovo vejo in jih pekli na žerjavici. Dobre so bile z osmojenim krompirjem ali pečenimi jabolki. Za priboljšek pa so si privoščili malo grozdja. Z otroki je pasel tudi vaški pastir. Podjed, prileten možak, ki ga je v prvi svetovni vojni pohabila ročna granata in je ostal samec. Nosil je velik klobuk, bil je kosmat in bradat, v roki je imel palico, spremljal pa ga je ovčarski pes. Otrokom je bil za vodnika. Učil jih je, kako je treba ravnati z živalmi. Najraje je sedel na podrtem drevesu pri ognju in govoril, okoli njega pa so sedeli otroci in zijali vanj. Še posebno se mu je jezik razvezal, kadar se je nacu-kal žganja iz ploščate vojaške steklenice. »Eh, otroci, kako je bilo lepo v starih časih, ko smo bili pod cesarjem Francem Jožefom! Denarja je bilo dovolj in dela tudi...« Povedal jim je, kako je v času preseljevanja Slovanov nastala vas na grebenu kot izvidnica in trdnjava, kjer so živeli najboljši vojščaki, ki so čuvali vasi v dolini in se prvi spopadli s sovražnikom, če je napadel. Kadar je premolknil, so otroci upili: »Še pripoveduj, stric Podjed! Pa kaj o graščakih!« In pravil jim je, da je bilo v hribovju veliko gradov. Pripovedoval je zgodbe, kako so graščaki surovo ravnali s tlačani, pobirali desetino, novačili fante k vojakom, ugrabljali dekleta in jih vozili na grad. Stric Podjed je s svojimi pravljicami, ki so bile vsakokrat prikrojene po njegovem trenutnem razpoloženju, seznanjal mladež s krajevno zgodovino. Otroci pa so bili natančni paslušalci. Če je kaj pomešal ali povedal drugače, so opominjali: »Stric, zadnjič ste pa to drugače povedali!« Črednik jih je rad strašil tudi s pripovedkami o čarovnicah in tudi, kdaj in koga je tlačila mora. Zaupal jim je, da tudi njega tlači. Ponoči pride v njegovo kočo velika mačka in mu leže na noge. Potem se mu splazi na prsi in tam obleži. Tako ga pritiska, da se niti premakniti ne more in komaj diha. Šele ko v zvoniku ura odbije polnoč, se mačka odplazi. Takrat se na pokopališču odpirajo grobovi, če brž poškropi kočo z blagoslovnjeno vodo, mačke ni več nazaj. Še bolje pa je, če prižge blagoslovljeno vejico z brinovimi jagodami. V 20. kolu tret jeli gaškega Jadran na izredno težkem gostovanju pri Stefanelu Srečanje bo drevi ob 21. uri košarkarskega prvenstva S PRIČETKOM OB 15. URI Danes na Grezarju Triestina-Olimpija Triestina bo danes izkoristila premor v B ligi za prijateljsko tekmo proti jugoslovanskemu prvoligašu, ljubljanski Olimpiji. Ljubljančani, ki prvega dela prvenstva niso končali najbolje, so se med dosedanjimi dvomesečnimi počitnicami intenzivno pripravljal za spomladanski del prvenstva. Zadnje čase so nastopili na nekaterih turnirjih, na katerih so dokazali, da so že v dobri formi. Za današnjo tekmo, za katero je vodstvo Triestine znižalo vstopnice, vlada precejšnje zanimanje, čeprav se Olimpija v svojih dosedanjih nastopih v Trstu ni posebno izkazala. Srečanje se bo pričelo ob 15. uri. • REKORD FERRARUA. Z novim ferrarijem 126 C4, ki so ga predstavili predvčerajšnjim, je Renè Amoux postavil nov rekord proge v Fiorano: 1’06”41 ter dokazal, da je vozilo izredno kompetitivno. Prejšnji rekord proge je prav tako pripadal Armami, vendar ga je postavil še v času, ko so avtomobili formule ena i-meli rrtinikrilca. Gostovanje jadranovcev v Trevisu predstavlja prav gotovo osrednje srečanje 20. kola italijanskega tretjeli-gaškega košarkarskega prvenstva. Stefanel trenutno zaseda tretje mesto na razpredelnici in ima dve točki prednosti pred Jadranom, ki je v zadnjih prepričljivih nastopih nadoknadil spodrsljaje iz prvih srečanj. Košarkarji iz Tre viša so nedvomno zelo kakovostno moštvo, saj sO to že dokazali v prvi tekmi v Trstu. Popo1-ni so v vseh igralnih vlogah. Razpolagajo z zelo dobrimi posamezniki, za nameček pa so tudi taktično dobro pripravljeni. Skratka, res solidno moštvo, ki upravičeno meri na prestop v drugo ligo. Poleg vsega tega pa ima Treviso za sabo še močnega sponsor- ja (Stefanel je dokaj znano ime na področju tekstilne industrije, nekako tako kot Benetton), ki zagotavlja klubu in moštvu obi'na finančna sredstva in popoln profesionalni ustroj. Kaj pa jadranovci? Od prvih negotovih nastopov je sedaj minilo precej časa in naši so pokazali, da so še vedno isto moštvo, ki sodi v ožji krog favoritov za napredovanje. Opaziti je neki razvoj, pravo postopno dozorevanje v igri »plavih« in to je najbrž o-mogočilo, da so Žagarjevi varovanci ponovno pri vrhu, četudi je v začetku marsikdo mislil ,da bo letos težje kot v preteklih sezonah. V zadnjih srečanjih pa je bilo tudi razvidno, da je Jadran v formi in da igralci lahko računajo na bo jšo taktično podkovanost, skupaj z zagrizenostjo in hitrostjo, ki sta njihovi glavni značilnosti. Stefanel je prav gotovo trd oreh za katerokoli postavo, še posebno rsa domačem igrišču. Jadran pa potuje v Treviso z novo samozavestjo in zave- rovanostjo v lastne sposobnosti, tako da lahko upamo tudi na podvig kot bi bila zmaga v Trevisu. Srečanje med Stefaeedom in Jadranom bo drevi ob 21. uri v Trevisu. (Cancia) (Na sliki: Jadran med tekmo proti Servolani). V ženski namiznoteniški A ligi Jugoslavija uspešna v prvi tekmi Drevi v Repnu Kras - Cagliari Gostje doslej še niso osvojile enega samega srečanja V predzadnjem prvoligaškem nastopu čaka danes Krasove namiznoteniške igralke v Repnu ob 18. uri daleč najlažja in obenem zadnja domača preizkušnja. V goste prihaja namreč zadnjeuvrščeni Cagliari, ki je v tej sezoni utrpel same pekoče poraze. Zato res ne vidimo, kako bi lahko domačinke ostale praznih rok. Zadostoval bi namreč nastop le dveh krasovk za končno zmago. To bo torej le trening pred težkim gostovanjem čez teden dni v Neaplju. MOŠKA C LIGA K rasavi fantje bodo jutri ob 10. uri gostovali v Bassanu del Grappa, kjer se bodo pomerili z vodilno Baschiero in težko je pričakovati kaj več kot časten poraz. Sonja Doljak ŽENSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO Kras 1 bo jutri ob 10. uri gostoval pri drugouvrščeni ekipi Grandi Motori, katero je v prvi tekmi že premagal s 5:3. Prav tako jutri ob 10. uri pa bo v Repnu še domači derbi med Krasom 2 in Krasom 3. (B.S.) Prešeren boljši od Montuzze V namiznoteniškem prvenstvu CSI se je Prešeren B z zmago proti Mon-tuzzi uvrstil na vrh lestvice. Pohvalo zaslužita zlasti Mitja Rustja in Borut Pertot. (T. F.) • V TRETJEM KOLU mednarodnega teniškega turnirja v Sydneju je Mc Enroe s 7:5, 6:2 premagal Lendla. NEAPELJ — Na mednarodnem vaterpolskem turnirju v Neaplju je v prvi tekmi Italija A brez posebnih težav z 12:5 (2:1, 2:0, 3:3, 5:1) premagala italijansko univerzitetno reprezentanco. V drugem srečanju pa sta se pomerili Jugoslavija in Kanada. »Plavi«, ki so nastopili s precej pomlajeno postavo, so se precej namučili z izredno trdoživimi Kanadčani, katere so premagali z 8:6 (2:2, 5:2, 1:1, 1:1). Na vaterpolskem turnirju za igralce pod 16. letom, ki poteka v Palermu, pa je v prvi tekmi večera Španija s 7:5 (1:0, 2:1, 2:1, 2:3) odpravila jugoslovansko vrsto. V drugem srečanju je Italija s 16:10 (3:0, 5:3, 4:4, 4:3) premagala Zahodno Nemčijo. Tudi pet naših ekip v medšolskih ligah V Trstu so včeraj opravili žrebanje nasprotnikov za mladinske igre in dijaška prvenstva v košarki. Med nižješolci bo Levstik nastopal v A skupini skupno s Codermatzom, Manzonijem in Brunnerjem, Erjavec pa z Bergamasom, Saurom in Caprinom. To prvenstvo se bo začelo 7. marca. Med višješolci bosta kvalifikacijski skupini sestavljeni tako: A skupina: Da Vinci, Nordio, D’Aosta, Oberdan, Dante in Zois; B skupina: Volta, Nautico, Galilei, Petrarca in Prešeren. Te tekme se bodo začele že 27. t.m- In še višješolke: A skupina: Oberdan, Nordio, Deledda in Petrarca; B skupina: Carducci, Da Vinci, Apporti in Zois. Začetek tega prvenstva je določen za 5. marec. Urnike za odbojko bodo določili v kratkem. (P.B.) Kontovel s spremenljivo srečo Kontovelova košarkarska ekipa, ki nastopa v prvenstvu kadetov, je doslej zbrala šest točk, prav tako kot Polet. Za njima so na lestvici samo Barcolana B in Libertas B ter Breg V 16. kolu košarkarskega promocijskega prvenstva Pomemben uspeh borovcev proti Barcolani Bor Radenska — Barcolana 83:79 (43:33) BOR RADENSKA: Sosič 9 (1:2), Maver, Volk, Sancin 2 (2:2), Klobas 24 (2:4), Furlan, Race 24 (6:6), Čok, Kneipp 16 (4:8), Pisani 6 (2:6). Košarkarji Bora Radenske so v an-ticipiranem srečanju premagali drugouvrščeno Barcolano in tako izbolj šali svoj položaj na lestvici. Naši so povedli od samega začetka in so si že v prvem delu srečanja priigrali zanesljivo prednost 10 točk. V drugem polčasu je prišlo do prerivanja pod košem, tako da sta sodnika izključila Klobasa in nasprotnikovega centra Macuca. Kljub temu pa so borovci ohranili mirno kri in zanesljivo in preudarno vodili i-gro do kraja ter povsem zasluženo slavili. O tekmi sami ne bi veliko govorili, saj ni bila na visoki tehnični ravni in je vseskozi prevladovala premišljena in počasna igra. V Borovih vrstah sta bila najboljša Race in Klobas, zelo solidno pa je igral tudi Bruno Kneipp. (Cancia) Novi odbor ŠD Polet Novoizvoljeni odbor ŠD Polet je na svoji prvi seji razdelil funkcije. Za predsednika je bil izbran Andrej Križnič, podpredsednik je Robi Gantar, tajnik Marino Kokorovec, pomočnik tajnika Fabio Malalan, blagajničarka Deana Žetko, pomočnik blagajničarke Mauro Renar, gospodar A-driano Gregori, pomočnik gospodarja Edi Ostrouška, člana odbora pa sta Egon Kraus in Valter Ferluga. Načelniki posameznih sekcij so: Edi Prelec (košarka). Maja Kokorovec (kotalkanje), Božidar Filipovič (šah), Vasja Gulič (balinanje) in Nino U-nussi (rekreacija). V nadzornem odboru so Drago Gantar, Felice Ostrouška in Adrijan Sosič. Občni zbor SD Primorec Ob števini udeležbi je bil sino£ v prostorih ljudskega doma v Tre čah 18. občni zbor športnega d rus tv Primorec, na katerem so po običaj podali pregled opravljenega delov n ja in začrtali smernice bodočega ^ la. O občnem zboru bomo še poroča • NINO LA ROCCA se bo jutri V Čapu d'Orlando pomeril z evropj1^ prvakom v velter kategoriji, Fr ,„ cozom Gilesom Elbilio. Srečanje veljalo za evropski naslov. Smučarski teki na Fiancava llu Goriški dijaki uspešni Konec tedna na Novogoriškem Brez večjih tekmovanj V sredo, 15. februarja, so bila na Piancavallu šolska tekmovanja v veleslalomu za osnovne šole in v smučarskem teku za vse starostne stopnje. Tekmovanja so veljala za pokrajinsko prvenstvo mladinskih iger oz. prvenstvo višjih srednjih šol. V veleslalomu ni nastopal noben učenec slovenskih osnovnih šol. V smučarskem teku so nastopili dijaki višjih srednjih šol. V vseh kategorijah je s tarlalo petdeset učencev in dijakov. Dijaki gimnazije - liceja Trubar in tehničnega zavoda za zunanjo trgovino Zois iz Gorice so zasedli dobra mesta. Rupel, Cej in Zavadlal so zasedli drugo, tretje in četrto mesto pri naraščajnikih ; Vižintin, Tommasi in Baucon pa tretje, četrto in peto mesto pri mladincih. (R.A.) Tudi slovenski dijaki v Sappadi Pokrajinski del dijaškega prvenstva za višje srednje šole bo letos v Sappadi in sicer v sredo, 22. februarja. Na sporedu sta veleslalom in tek. Tekmovanj se bodo udeležile tudi slovenske šole. Tako veleslalom kot tek se bosta začela ob 11. uri. Veleslalomsko progo si bodo tekmovalci lahko ogledali od 10. do 11. ure. Tekmovalci bodo razdeljeni v dve kategoriji. V prvi bodo tekmovali smučarji, rojeni v letih 196869-70, medtem ko bodo smučarji letnikov 1967 in starejši v drugi kategoriji. Vsaka šola sme vpisati 6 fantov in 6 deklet. Tekmovalci bodo šli v Sappado z avtobusom in bodo imeli popust, tako da bo cena celodnevnega »ski-pasa« znašala 9 tisoč lir. Kar se tiče osnovnih šol, bo v ponedeljek 21. t.m. na Piancavallu tekmovanje za deželno fazo. Na njem bo nastopilo tudi 6 naših smučarjev. V torek, 22. t.m., pa bodo v Sappadi tekmovanja nižjih srednjih šol — pokrajinski del. (A. Pangos) • NA MEDNARODNEM TENIŠKEM turnirju v Kaliforniji je v drugem kolu Italijan Claudio Panatta s 7:5, 6:1 klonil proti Američanu Ari asu. Primorska, še posebej pa Nova Gorica, je še vedno pod vtisom uspeha Jureta Franka, ki je v veleslalomu na Bjelašnici prismučal Jugoslaviji prvo kolajno, in to celo srebrno, na zimskih olimpijskih igrah. V teh dneh se je v športnih krogih govorilo samo o uspehu tega novogoriškega športnika in lani najboljšega športnika Primorske. V ponedeljek, ko naj bi se pred nadaljevanjem svetovnega pokala za dan ustavil doma, mu na Goriškem pripravljajo prisrčen sprejem. Sprejel naj bi ga tudi predsednik novogoriške občine. Na Severnoprimorskem skoraj ni večjih tekmovanj. Potem ko so med tednom ljubitelji namiznega tenisa lahko uživali v mojstrovinah Šurbeka, Kaliniča pa lanskega evropskega prvaka Valtnerja na dvoboju Jugoslavija - Švedska vok viru evropske super lige v namiznem tenisu, bodo danes in jutri vse oči uprte na zadnje tekme na olimpijskih prizoriščih, še posebej v jutrišnjem slalomu. Odbojkarice Nove Gorice, ki so prejšnji teden po ogorčenem boju izgubile s 3:2 proti eni najboljših jugoslovanskih ekip. Mladosti Monterju, tokrat ne bodo nastopile. Varovanke trenerja Ivana Kovačiča so odšle v Poreč, kjer se bodo pripravljale za odločilne dvoboje za obstanek v družbi najboljših jugoslovanskih odbojkaric. Boj za obstanek pa bo zelo trd in negotov do zadnjega kola. Danes in jutri pa bo živahno tudi na nogometnih igriščih. Nogometaši Vozil, ki se pod vodstvom trenerja Vukoja resno pripravljajo na spomladansko nadaljevanje prvenstva v slovenski nogometni Ugi, bodo jutri odigrali prijateljsko tekmo s slovenskim ligašem Koprom. Tekma bo ob 15.30 na stadionu v športnem parku. Že danes popoldne (prav tako ob 15.30) pa se bosta pomerili v tekmi za jugoslovanski pokal selekcija Vozil in mirenska Adria. Povratna tekma bo čez teden dni v Mirnu. (Janez Alič) tommagijfli PROMOCIJSKA PRODAJA smučarska oprema smuči vezi smučarski čevlji čevlji za po smučanju POPUSTI od 20 do 70% TRST — UL. MAZZINI 37'3® Obv. obč. 3-2 84 Pomemben nastop Mebla Napoved, da bo drugi del ženskega odbojkarskega drugoligaškega prvenstva nadvse izenačen, se popolnoma uresničuje. Razen padovskega CUS, ki je v prvih dveh tekmah igral res v izrednem slogu, so vse ostale ekipe pokazale približno enako formo, kar velja tudi za presenetljivi Mogliano, ki je še nepremagan. Drevišnji nastop Mebla s Tregaro-f ani jem je torej moč že uvrstiti v sklop srečanj, ki lahko preobrazijo lestvico in bistveno vplivajo na želje in ambicije obeh ekip. Meblov Poraz v Padovi je tudi zaradi svojih razsežnosti vzbudil skrb, da naša e-kipa ni kos skupini za napredovanje. Teden dni kasneje pxa so dekleta z gladko zmago nad Nerveso dokazale, da ni tako. Najbrž je pretirano razmišljati o tem, ali se lahko združena ekipa preteguje za sam vrh, vendar ostaja dejstvo, da nihče (razen ni nepremagljiv oziroma to-dko boljši, da ne bi bilo mogoče sto- Podajačica Rada Zergol piti na igrišče z upanjem na uspeh. Nabrežinski nastop (ob 19.30) proti Tregarofaniju je kajpak, vse prej kot lahek. Padovska šesterka je v zadnjih osmih prvenstvenih tekmah doživela le en sam preraz in sicer prav v minulem kolu, ko jo je kar sredi Padove s tesnim 3:2 premagal Mogliano. Že ta podatek zgovorno priča o njeni moči. Kaže, da bo drevi dokaj okrnjena, vendar se vnaprej prav gotovo ne predaja, saj pri pa dovskem društvu ne skrivajo ambicij, da se uvrstijo najmanj na končno drugo mesto, ki še doprešča upanje za napredovanje. Lahko torej rečemo, da je drevišnji Meblov nasprotnik favorit, v isti sapi pa je moč dodati, da njegova naloga ne bo lahka, če bodo naša dekleta igrala vsaj približno tako, kot pred tednom dni proti Nervesi. Lepo bi bilo tudi, da bi si tekmo ogledalo čimveč gledalcev, saj bi že samo s svojo prisotnostjo ohrabrili Meblo ve igralke. V tem kolu se bosta v Padovi premerila tudi vodeča CUS in Mogliano, medtem ko bo v Nervesi gostovala Torrefranca. V ženski C-2 in D ligi Priložnosti za zmago Drugo kolo v ženskih prvenstvih deželnih C-2 in D lige bo v dobršni meri že prekazalo, kakšne so možnosti naših štirih ekip. Po nerodnem prerazu v domačem nastopu z goriškim Libertasom bo Kon-tovel Electronic shop gostoval v Fe-lettu Umbertu pri Vidmu, kjer se bo premeril s Kennedyjem, starim znancem C-2 lige. Furlanska šesterka je v prvem kolu izgubila s solidnim Zu-glianom (Parmalat Volley) in se bo morala najbrž tudi letos zadovoljiti s skromnejšo končno uvrstitvijo. Kon-tovelke po dveh letih spret nastopajo v skupini za napredovanje. Imajo torej v boju za vrh manj izkušenj, a tudi več svežine. S sproščeno igro lahko presenetijo. V tržaško-goriški skupini za napredovanje (D liga) se bodo zmagovalke iz prvega kola (Friulexport, Pieris in Sloga) premerile s poraženci. Se bo prepad med vodilnimi tremi in osta- limi še provečal? Sodeč pre uvrstitvah p» prvem delu prvenstva sta Friul-exprert in Sloga drevi pred nekoliko lažjima nalogama. Združena ekipa gostuje v Ločniku. Po briljantni zmagi z DMA je razpreloženje v ekipi odlično, prevečala se je tudi delavnost. Skratka, dani so vsi pregoji za zmago, ki je v močeh naših igralk. Isto velja tudi za drugo ekipo Sloge, ki gostuje v Tržiču. Domači Volley club je pre-vprečen nasprotnik. Ne gre ga sicer podcenjevati, vendar je za zmago že dovolj komaj solidna igra. V videmski skupini za obstanek bo goriška Olympia Bertolini gostovala v Palmanovi, kjer se bo premerila s Santamario, ki je v prvem kolu gladko izgubila v Morteglianu. Olympia Bertolini je v minulem kolu igrala še slabše, kot doslej, saj ni Bancudineju iztrgala niti seta. Proti Santamarii pa seti ne zadostujejo, treba je zmagati. Breg in Sloga v Emiliji V ženski C-l ligi je drevi na spre-fedu 3. kolo. Od naših treh zastopnikov bosta nastopila samo Breg in Stolto’ tržaški Bor pa bo prečiva!, ker v skupini za obstanek igra samo 5 ekip. črva dva nastopa za naše odbojka-r'ce nista bila najbolj uspešna. V skupini za napredovanje so Volpe |riesso. Mizar "Boschi in Tomana iz Oradišča še nepreraženi, Benassi Cento- Sloga in Breg pa brez točk. Lestvi-Ca Je že dobila realno predobo, ki pa seveda še ni dokončna. Možnosti, da P.1 se naši dve šesterki prevzpreli pro-i vrhu lestvice še obstajajo, a pronti stopničk je‘ malo. I ^Ted gostovanjem Brega v Bologni ‘n Sloge v Centu nam je trener odboj-ar)c iz Doline Rado Gruden preveda! naslednje: »Gostovanje v Bologni bo nas izredno zahtevno. Ekipre, ki so ,, Prvem delu prvenstva nastopale v • Podskupini, so močnejše. Z nji-v?1 drži korak zaenkrat samo še Ternana, ki pa je slabša kot Volpre Fies-j0, s katerim se je Breg spreprijei v ' kolu. V Bologni z Mizar Boschijem nimamo kaj izgubiti. Med tednom smo trenirali dobro, nekoliko slabše bo pripravljena samo Ksenija Slavec, ki je bila ves teden s šolo na smučanju na Voglu. Odsotnost Debenjakove ne gre niti omenjati. Vse ostale igralke bodo odpotovale v Bologno s trdnim upanjem, da odličnim nasprotnicam nudijo čim boljši odprer. Več možnosti za uspreh ima seveda Sloga, ki bo i-mela v Centu na drugi strani mreže Benassi. Tako kot gostje, so tudi domačinke brez točk in slogašice lahko poskrbijo za prijetno presenečenje. Pozabiti pa ne gre, da vsako gostovanje prinaša določene nevšečnosti in domačin ima seveda določeno psihološko prednost.« Za konec naj še dodamo, da Sloga na tujem i.e igra tako dobro kot doma. To najbolje potrjujejo izidi prvega dela prvenstva in tudi letošnje prvo gostovanje. V skupini za napredovanje pa bo v Gradišču izredno zanimivo srečanje med Torriano in Volpre Fiesso. (G. F.) V moški odbojkarski deželni C-2 ligi Olympia Terpin pred najtežjo nalogo V D ligi imata Kras in Bor JIK Banka težave s poškodbami in odsotnostmi Odbojkarji naših šesterk, ki nastopajo v C-2 in D ligi, se v 1. kolu drugega dela prvenstva niso proslavili. Tako Val, Olympia Terpin in Bor JIK Banka, ki nastopajo v skupinah za napredovanje, kot tudi Kras in Jami je SOBEMA, ki se borita za obstanek v D ligi, so morali prepustiti prvi par točk nasprotnikom. Goriška Olympia Terpin bo gostovala drevi pri izredno nevarnem tržaškem CUS. Slovenski odbojkarji so s tem nasprotnikom enkrat izgubili, in sicer v Trstu s 3:0, v Štandrežu pa so se oddolžili, a ne brez težav, saj so zmagali po pravi maratonski bitki s 3:2. Pozabiti ne smemo, da se v telovadnici na Monte Cengiu igra slabo, ker razsvetljava ni najboljša in s tem je domača ekipa v izdatni prednosti. Če pa bodo Špacapan in tovariši zaigrali tako kot v končnici prvega dela niso brez možnosti. štandreški Val p>a bo gostil Vivil, ki je prvi obračun s CUS izgubil in je tako tudi brez točk. Potem ko Val v Povolettu ni zaigral tako, kot je spresoben, ima nocoj lepo priložnost, da slab vtis iz prvega nastopa popravi pred zvestimi domačimi navijači Pred domačim nastoprem z G rali Torriano iz Gradišča smo imeli krajši razgovor z odbojkarjem Krasa Radom Miličem, ki je član mlajše generacije igralcev pri tem našem društvu. . »Začetek drugega dela prvenstva za vas ni bil najbolj spodbuden. Poraz s Pallavolom iz Gradeža je še toliko bolj zaskrbljujoč, ker ste tega na sprotnika že dvakrat premagali.« »Nastopili smo okrnjeni, brez Lucijana Miliča in Rebule, praktično brez prodajačev, kar se je pri naši igri izdatno poznalo. Izgubili smo s tesnim 3:2.« »Vaš drugi nasprotnik je Grall Tor-riana iz Gradišča, ki ne bi smel biti nevaren, vsaj po tem, kar je pokazal v prvih desetih nastopih?« »To šesterko ne poznamo, ker ni nastopala v naši podskupini. Mi pa bomo imeli spret težave s prestavo, ker bosta gotovo odsotna Ladi Budin in Vesnaver. V dvomu pa je tudi nastop Lucijana Miliča. To so trije starejši odbojkarji, ki so pri Krasu nosilci igre. Obeti za usprešen nastop niso niti tokrat najboljši.« Veliko težav bo imel tudi trener Bora JIK Banke Guido Neubauer, ker ima pred domačim nastoprem z Volley Dukejem 80 tri igralce poškodovane in Batiča pri vojakih. Pomoč starejših odbojkarjev je to prot nujna. (G. F.) V drugi nogometni amaterski ligi na Tržaškem V Repnu derbi Kras - Primorje ^ l. AL ima Vesna proti Torviscosi lepo priložnost za zmago tersici!^* spored nogometnih amateli» " prvenstev pronuja našim ljubi-tudim no8°meto vrsto privlačnih in no p?tnetlibnih tekem. Pred promemo-ter-u,-sta zlasti Vesna v 1. ama-v 1° Zarja v 2. amaterski ligi, mod L- igi pa je tudi na vrsti derbi ne(, Krasom in Primorjem, ki je ko-Om» vCev tudi prestižnega značaja. trctjniti velja tudi, da je v skupini I drug*: amaterske lige prvenstvo že do z » ‘eden zapored prekinjeno in bo-nji , o odigrali le dve zaostali sreča-bo «P.ue zadevata naši ekipi), tako da la n» u 0st. Prisiljena k pročitku. Igrado uiti štandreška Ju ventina. la AMATERSKA liga ^ESN/v - TORVISCOSA jemfx asem tedenskem komentarju da-sni , P^uost tudi tokrat kriški Večanjem l® tuenda pred odločilnim sre-žj0 ii„ ' ,? Torviscoso pretisnila v ni-pridn,?- a ‘ Pa ji bo dovolila, da se ji z* na neljubem 14. mestu? Tek- ma v Križu je za goste odločilna. Menda jim že neodločeni izid ne ustreza, poraz pa bi bil proguben. Po drugi strani pa velja, da bi Križani z zmago (po uspehu v Fiumicellu) praktično že dosegli obstanek v ligi. Škoda le, da je disciplinska komisija v tem tednu precej okrnila Vesno, saj sta bila diskvalificirana Jerman in Gotti. V prvem srečanju sta se Vesna in Torviscosa razšla pri izidu 0:0. 2. AMATERSKA LIGA KRAS — PRIMORJE Težko je naprevedati, kakšen bo jutrišnji repenski derbi. Skrivnost tiči v tem, v kolikšni meri je poraz v prejšnjem kolu protri Prosečane. Napisali smo, da je bila tekma z Opinino Suprercaffè za Primorje odločilna. Poraz, ki ga je utrprelo, je najbrž res zaprečatil njegovo usodo. Vendar, ali se s tem strinjajo tudi igralci? In še, jim bo prestiž dovoljšen motiv, da bodo s Krasom dali vse od sebe? Gledano iz drugega zornega kota, naj bi bila tekma promembna le za Kras, ki je ne glede na vse psihološke pritiske, ki vplivajo na derbije, nesporen favorit. Če bo zmagal bo tudi opravil lep korak na preti k obstanku v ligi. V prvem srečanju je Kras odstopil Primorju eno izmed borih devetih točk, ki so jih doslej osvojili Prosečani. Tekma se je namreč končala z 0:0. ZARJA — ZAULE Srečanje v Bazovici je skupaj z dvobojem CGS - Vermegliano osrednja tekma kola. Zaule je za Bazovce dokaj ugoden nasprotnik. V prvi tekmi so ga premagali z zgovornim 3:0. Takrat je Zarja igrala pre svojih najboljših močeh in tekma je razgalila velik protcncial našega društva. Ba-zovci v nadaljevanju niso igrali vselej v enakem slogu, vendar so prav gotovo sposobni prenoviti prodvig, saj so tudi proti vodečemu Radiu Sound dokazali, da so v dobri formi. »BVfcstii a “VESTILA Mladina - smučarski odsek Schdti7'ra avtobusni izlet v Ri 18. v, jjedeljo, 26. t.m., ob pr kletni..8 » športnih iger - tre A. Siri,6 Vpisovanje v D •ho ... vsak dan. Vpisnine asa hod a,5a°ci° v torek, 21. t.m. Križa Jg * O^in ob 6.15 i, ** Breg »dsek jtovanja SPDT izlet na • -'.tTL: «tlT*;Sl,ena. "Mirpjj,, ^voje jadralce v raa ir* ihtrifinii evropa, naj se pripi b° °b g J'b'ening v Tržiču. ( Un s sedeža društva. smučarski •i«!* v nedeljo, 26. t.m., oh rolan v,!-Vanja SPDT izlet na 'n v tJi!S°y.anie v ponedeljek, na sedežu. V 3. Al: tokrat le štiri tekme PRIMOREC — UNION V prvem letošnjem medsebojnem obračunu sta se ekipi razšli pri 0:0. V nadaljevanju sta ekipi igrali z različno srečo. Primorec je bil občutno boljši, vendar se ni nikdar vključil v boj za vrh lestvice, Union pa je predzadnji. Večjih motivov ekipi nimata, zato je pričakovati mirno igro in privlačno nogometno predstavo, med katero naj bi prevladovala skrb za lepo igro. GAJA — SAGRADO Letošnje prvenstvo se je rodilo pred tako nesrečno zvezdo, da se Gaja in Sagrado doslej še nista premerila, čeprav je prvi del lige že zdavnaj mimo. Decembra, ko je bila tekma na sporedu, je nagajalo vreme, tokrat, upamo, da bo drugače. Sagrado je zelo soliden nasprotnik (sedmi na lestvici), ki pa ne more več računati na napredovanje. Obeta se torej zanimivo srečanje. BREG — SAN SERGIO Brežani se bodo najbrž še dolgo spominjali visokega poraza, ki so ga s San Sergiom doživeli v prvem delu. Jutrišnji gostje so v Paniconijeva vrata nasuli kar šest golov. Tudi tokrat je naloga Brežanov izredno zahtevna, ker se San Sergio še bori za napredovanje, preleg tega pa ne bosta nastopila diskvalificirana Pani-coni in Ražem. SOVODNJE — MEDEA Sovodenjci bodo jutri igrali doma proti Medei, ekipi, ki je bila v središču prozornosti med tekmo z Juventino in zaradi česar je bilo 5 njenih igralcev izključenih za dve koli. Mar-sonovim varovancem se torej pronuja priložnost, da proti zdesetkani furlanski prestavi slavijo zmago in dohitijo štandreške nogometaše (Juven-tina v tem kolu namreč počiva) na lestvici. Domači šport BH Danes SOBOTA, 18. februarja 1984 KOŠARKA C-l LIGA 21.00 v Trevisu : Stefanel Treviso -Jadran. PROMOCIJSKO PRVENSTVO 17.30 na Proseku: Kontovel - Polet; 18.00 v Gorici: Sapa - Dom. KADETI 16.00 na stadionu »1. maj«: Bor -Don Bosco; 16.30 v Trstu, Vrdelska cesta 23: Libertas B - Breg; 19.00 v Staranzanu: Staranzano - Dom. DEČKI 15.30 na Proseku: Kontovel - Polet; 16.00 v Trstu, Ul. Forti: Sorvolano - Bor. NOGOMET NAJMLAJŠI 15.30 v Dolini: Breg - Olimpia. NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 18.00 v Repnu: Kras - Cagliari. ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 19.30 v Nabrežini: Meblo - Trega-rofani Padova. ŽENSKA C-l LIGA 17.30 v Centu : Benassi Cento - Sloga; 20.30 v Bologni; Mizar Boschi Bologna - Breg. MOŠKA C-2 LIGA 18.00 v Trstu, telovadnica Monte Cengio: CUS Trst - Olympia Terpin Gorica; 20.30 v Štandrežu: Val - Vivil. ŽENSKA C-2 LIGA 20.00 v Felettu Umbertu: Kennedy -Kontovel Electronic Shop. MOŠKA D LIGA 20.30 v Trstu, na stadionu »1. maj«: Bor JIK Banka Duke Volley 80; 20.30 v Repnu: Kras - Grall Tor-riana Gradišče. ŽENSKA D LIGA 18.00 v Ločniku: Pallavolo Lucini-co - Friulexprert; 20.30 v Tržiču : Volley club Tržič - Sloga; 20.30 v Palmanovi : Santamaria - Olympia Bertolini Gorica. 1. ŽENSKA DIVIZIJA 17.00 v Nabrežini: Sokol - Le Volpi. L MOŠKA DIVIZIJA 19.00 na stadionu »1. maj«: Bor -Pallavolo Sistiana. UNDER 15 ŽENSKE 16.00 v Ločniku: Mossa - Sovodnje. Jutri NEDELJA, 19. februarja 1984 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu : Vesna - Torviscosa. 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Repnu: Kras - Primorje; 15.00 v Bazovici: Zarja - Zaule. 3. AMATERSKA LIGA 15.00 na Padričah: Gaja - Sagrado; 15.00 v Trebčah: Primorec - Union; 15.00 v Sovodnjah : Sovodnje - Medea; 10.30 v Dolini : Breg - S. Sergio. NARAŠČAJNIKI 8.30 v Trstu, Ul. Campanelle: Campanelle - Breg; 10.30 v Bazovici: Zarja - S. Vito. NAJMLAJŠI 10.30 v Repnu: Kras - S. Andrea; 10.30 v Križu: Vesna -• Don Bosco; 11.15 na Opčinah; Ul. Carsia: Roia-nese - Primorec. KOŠARKA KADETI 11.00 na Proseku: Kontovel - Libertas A; 13.00 v Trstu, Ul. della Valle: Bafcolana A - Polet. NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, Sai. di Gretta: Saba - Kontovel; 9.30 na stadionu »1. maj«; Bor - Inter Milje. PROPAGANDA 9.00 v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario - Bor; 17.00 v tržaški športni palači: Inter - Jadran. ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, Ul. Monte Cengio: CUS Trst - Kontovel Electronic Shop; 9.00 v Štandrežu : Soča - Libertas Krm in. NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA 10.00 v Bassanu: Baschiera - Kras. MOŠKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.00 v Križu: Mladina - Chiadino. ŽENSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.00 v Trstu: GM - Kras 1; 10.00 v Repnu: Kras 2 - Kras 3. Naročnino: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir - V SFRJ številko 15.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00. letno 1 800.00 din. za organizacij in podietia mesečno 250,00. letno 2.500.00 din Poštni tekoči ročun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubliona Kardeljevo 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Juliiske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski J- dnevnik dnevnik 18. februarja 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 |4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa IZTT Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Gospodinjstva pod drobnogledom ISTAT Bogataši in reveži v Italiji po statističnih ugotovitvah RIM — Kaj se dogaja s stvarnim mesečnim dohodkom družin v Italiji v zadnjih letih? Državni statistični urad ISTAT je pripravil obširno po ročilo, ki zadeva dve leti, in sicer 1981 in 1982. O preteklem letu se še ne ve nič, čeprav je na dlani, da je bilo prav prejšnje leto eno izmed najbolj »črnih« v zadnjem razdobju (rastoča inflacija, brezposelnost, porast brezposelnih delavcev in usluž bencev ter dopolnilna blagajna itd.). Pri objavi svoje študije pa ISTAT pripominja, da. utegnejo biti podatki netočni, ko gre za primerjave med različnimi leti. Kljub temu pa vseeno tvega trditev, da je poprečni dohodek italijanskih družin padel v letu 1981 za 0,80 odst. (v primerjavi z letom prej), toda že predlani se je zvišal za 1,5 odst. To naj bi pomenilo, da je dveletno nihanje ostalo skoraj brez posledic ter potemtakem, naj bi se ne gmotno stanje italijanskih družin izboljšalo in niti poslabšalo. Ta teza je seveda precej tvegana, ker več ali manj vsi občutijo na svoji koži vse posledice sedanje negativne gospodarske konjukture. Na čem pa so zasnovane trditve ISTAT? Na dejstvo, da je denarna masa porasla 1. 1981 za 17,9 in predlani za 17,8. Inflacija pa je znašala v omenjenih letih 18,7 oziroma 16,3 odst. Razlika med temi vrednosti (porast denarne mase in inflacije) naj bi potrdila zgornje trditve. Prejšnji poskus primerjevalnega izračunavanja porasta, oziroma osipa kupne moči raznih slojev v Italiji z metodo raziskave na podlagi vzorca (anketiranje določenega števila ljudi, ki naj bi predstavljali nekakšen vzorec za večmilijonsko množico) je bil prvič poskusno izveden pred 20 leti, toda rezultati niso bili prepričljivi. Metode anketiranja pa so se izpopolnile in sedaj se približujejo resnici. Iz podatkov ISTAT za predlansko leto se more izluščiti, da je čisti po- prečni dohodek italijanskih družin (po odbitku davkov in dajatev za socialno skrbstvo) znašal 1.310.000 lir, če je družinski poglavar zaposlen. Dohodek je padel za 400.000 lir v,nasprotnem primeru (31 odst.). Potem so še razlike v zvezi s spolom družinskega pogovarja in končno razlike med severom in jugom. In končno: dve desetinki bogatejših družin razpolagata z 39 odst. celotnega dohodka, 29 odst. najrevnejših pa samo z 8 odst. dohodka. Maroko vabi turiste Na mednarodni turistični borzi v Milanu skušajo turistične države na najrazličnejše načine privabiti turiste, maroški operaterji so pri tem poklicali na pomoč domačo folklorno skupino (Telefoto AP) Škandal pavijskega davčnega urada RIM — Zahtevali so visoka denarna nadomestila za svoj molk, ko so ugotavljali nepravilnosti v računovodskih knjigah med davčnimi preiskavami, sedaj pa se bodo morali zagovarjati pred sodstvom. To je sklep generalnega pravdništva računskega dvora proti 23 uslužbencem urada IVA iz Pavie, ki so oškodovali državo za 5 milijard in 671 milijonov lir. Z »donosno dejavnostjo« so začeli v septembru 1979, končali pa so jo aprila 1980. leta, ko jih je ena od »žrtev« prijavila. Polovico zneska je prejemal direktor urada Salvatore Moscardino, polovico preostalih 50 odstotkov funkcionar, ki je vodil preiskavo, preostali znesek pa so si razdelili člani komisije. Zločini salvadorskega režima NEW YORK — Že decembra je Pentagon v tajni preiskavi ugotovil, da je salvadorski režim razvodenel in prikril preiskavi o umoru štirih ameriških nun, ki so jih pripadniki salvadorske nacionalne garde ubili decembra 1980, in da je bilo o vsej zadevi »bržkone seznanjen« tudi sedanji salvadorski obrambni minister general Carlos Eugenio Vides Casanova. Pentagon je ves ta čas ugotovitve skrbno prikrival celo pred svojci žrtev, ki jih je včeraj s posebnim poudarkom objavil New York Times. Iz njegovega pisanja je razvidno, da je umor ukazal pripadnik salvadorske nacionalne garde Ale-man in da so oblasti vse storilce podlega zločina premestile, da bi prekrile umor. Tudi ustanovitev dveh preiskovalnih komisij je bila po pisanju New York Timesa le pesek v oči. Manever pa ni kot kaže uspel. Posodobitev meteorologije RIM — Od včeraj bodo imeli italijanski meteorologi precej manj opravičil, ko ga polomijo v svojih vremenskih napovedih. Po šestletni po-skušni dobi je včeraj postal dokončno operativen sistem »Andromeda«, ki vsake pol ure sprejema slike evropskega meteorološkega satelita »Meteo-sat« in jih kompjutersko obravnava, da imajo lahko meteorologi stalno pred očmi realen razvoj vremena v zadnjih 16 urah. Z matematičnimi modeli lahko nato predvidevajo nadaljnji razvoj vremena. Glavna sprejemna postaja je stala 800 milijonov lir. Svoje ugotovitvé bo nato posredovala koristnikom, ki so predvsem letališča, razne ustanove in ministrstva. Trenutno ni sistem v dosegu zasebnikov, saj ni še ustreznega normativa. Vsekakor pa bo razširitev te službe vezana na precejšnje stroške. Še vedno iščejo pogrešane štiri reševalne ekipe, ki od srede mrzlično delajo v porurskem premogovniku v Gelsenckirchcnu, niso še izgubile upanja, da se bodo pravočasno prebile do petih pogrešanih rudarjev, saj je do nesreče prišlo zaradi navadnega usada in ne zaradi rudniškega plina (Telefoto AP) Po desetletju zavlačevanja in ovir se bo začela gradnja mošeje v Rimu RIM — Ko je leta 1973 obiskal Rim saudski kralj Fejsal je bU zaprepaden ob »zgodovinskem dejstvu«, da ni v večnem mestu muslimanskega hrama. Monarhu svete države islama je bilo težko razložiti, zakaj niso v središču katoličanstva zgradili niti ene mošeje. Vsekakor to ni bilo niti potrebno, saj je kralj Fejsal takoj sprožil pobudo, da bi se tudi v večnem mestu z minareta oglasil klic muezina. Želje islamskega sveta je posredoval tedanjemu predsedniku Giovanniju Leoneju, ko je ta obiskal Saud sko Arabijo. Bili so to časi naftne krize, ko je v Evropo butnila ogromna masa »petrodolarjev«. Načrt je dokončno odobril takratni zunanji minister G. Andreotti. Od tedaj pa je minilo celo desetletje, v katerem je polno anekdot in zapletov. Kdo vse se ni postavil po robu mošeji: prvi povsem razumljivo Vatikan, potem posamezne politične sile pritiska, združenje za zaščito narave »Italia nostra«, ker je tedanja rimska občinska uprava, demokrščanska, določila lokacijo na »zelenih površinah«. Nasprotovanje se je spremenilo v pravo hajko, ko je po zmagi nova rimska levičarska uprava dala dovo- ljenje za gradnjo. Start je bil kar dober. Načrte sta napravila priznana arhitekta. Italijan Paolo Portoghesi in Iračan Sami Musavi. Naročnik pa je bil rimski islaniški kulturni center, ki še vedno koordinira napore 24 arabskih držav o izgradnji rimske mošeje. Islamski center je izpolnil vse dane pogoje, ce'° zahtevo, da zgradi do mošeje pravo 1.200 metrov dolga avtocesto, da poskrbi za vodovod, razsvetljavo, parkirišče in da posadi preko 120 dreves, pristal je tudi, bodo kupole pokrite s svinčeno oblogo, da ne bi preveč izstopale pred rimskimi cerkvami. Fantazija in bogastvo pa bosta prišla v polni do izraza v notranjosti mošeje, nad katero se bo dv}' gai 42-melrski minaret. V Rim bodo prispeli marosk umetniki in obrtniki za lesene gravure, iz Irana ker° misti in drugi obrtniki. Rimski župan Ugo Vetere ob vsem tem ugotavlp’ da bo mošeja izredna pridobitev za Rim tako s kuliP'. nega kot z družbenogospodarskega vidika. Ob vU>sV,. bodo namreč zgradili kongresno dvorano in druge raz ne večnamenske objekte, med katerimi največjo islarn sko knjižnico na Zahodu. VladinrirHercep DoSpC^O JoagUUl Mimetta (23.) Pa je spet nov škandal Kupljeni odpusti v italijanski vojski TURIN — Namestnik državnega pravdnika v Turinu Antonio Rinaudo, ki preiskuje primere proti plačilu izstavljenih odpustov vojakov, zaradi katerih je v Piemontu in v Rimu v zaporu 16 oseb, méd katerimi je tudi polkovnik Guasta Di Segni, direktor vojaške bolnišnice Celio. Sodnik je med včerajšnjim kratkotrajnim pogovorom s predstavniki tiska izjavil, da ne more postreči z nikakršno podrobnostjo o dogodku. Zbranim je povedal tudi to, da je vojski in karabinjerjem prepovedal, da bi sploh zinili o zadevi. Dodal je, da je preiskava v teku Kakor se je izvedelo iz drugih virov, so zaprte osebe obdolžene združevanja v kriminalno tolpo. Gre za skupino vojakov in vojaških zdw kov, ki so na podlagi poprej sc vali /.ega tarifnega pravilnika dovolj predčasni odpust vojakov ali Pa J priznavali pravico do dopusta. Direktorja vojaške bolnišnice .ja polkovnika Gaetana Guasta Di “^jagi so karabinjerji aretirali na P°"oVi spoznanj turinskih sodnikov o n? nekrivdi v podkupa vanju. Proti Y0JvnCga mu zdravniku je namestnik dr/-*, isa\ pravdnika Antonio Rinaudo P®"/je-zaporni nalog zaradi krimina je javnosti in podkupovanja. 1 rc° , <]i-polkovnik Guasta Di Segni po® zapo-rektor bolnišnice Celio, je bil piren-slen v vojaških bolnišnicah v cah, Bocnu in Turinu. Močan potres v srednji Aziji MOSKVA Močan potres je predvčerajšnjim zvečer (ob. 18.19) ^ yt's del vso osrednjo sovjetsko Azijo. Agencija Tass je zanikala, da bi zahteval človeške žrtve. r ter j6 Tass je sporočila, da je imel potres epicenter v gorovju ^>a^I0Sti P° dosegel 7. stopnjo po sovjetski lestvici (verjetno je podobna Ja Richterjevi lestvici). , Potres je prizadel Tadžikistan, Uzbekistan in tudi Samarkand».