Naročnina mesečno 25 L)in, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitar jevi ul.6/111 WEJSEC Telefoni oreduištva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Ček. račun: Ljubljana št. 10 650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79" Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 290? Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn Fašizem kot gospodarske sestav Najznačilnejši pojav sodobnosti je omajaoje stavbe, ki jo je zgradil liberalizem. To velja v enaki meri za politično, kakor gospodarsko in socialno področje. Čutimo, da živimo na prelomu dobe, katere finale sla komunizem in fašizem. Njima nasproti je i/, angleških tal in ozračja vzra-sla liberalna in individualistična ideja ter so vera v demokracijo očividno nahaja v defenzivi. Sicer sta fašizem kakor komunizem dva zaključena sistema, ki si stavljata za nalogo izoblikovanje celega novega človeka na vseh življenjskih področjih, torej na političnem, družabnem in gospodarskem. Radi preglednosti pa se hočemo v naslednjem omejili le na fašizem in še to le na njegovo gospodarsko in socialno izdejstvovanje. To pa predvsem radi tega, ker se z ozirom na Italijo, ki je domovina fašizma in mladi Hitlerjev fašistični pokret v Nemčiji od marsikake strani pričakuje baš od fašističnih ïïtetod in njegovega sistema zadovoljivo rešitev danes najbolj perečega gospodarskega in socialnega problema. Fašizem je nastal v Italiji v dobi. ko je dežela bila komaj na pragu kapitalističnega razvoja. Našel ni čezmerne industrializacije, ne kake izrazito oblikovane delavske proletarske mase. Italijanska plutokracijn ni bila toliko industrijsko kapitalističnega kakor fevdalnega in meščanskega značaja. Fašizem si spočetka ne o svojem programu ne o načinu, kako ga oživotvoriti ne malo ni bil na jasnem. Ker pa je izhajal i/, sindikalizma. je dz vsega početka zrl na državljansko svobodo kot nekak predsodek meščanske družbe, zroč v liberalizmu in individualizmu glavna krivca vsega |>o-litičnega in družabnega zla, nekako infekcijo, ki je, prišla iz zapada. Pač pa že od kraja označuje fašizem neomajna vera v državo, ki jo obožava in ji daje vso oblast. Država nad vse! . zlasti pa še nad svobodo družbe in poedinca. Po tej miselnosti je tistemu, ki upravlja državo, politično vse dovoljeno. Dovoljeno mu je, čeprav je v manjšini med narodom — kar je fašizem gotovo še danes v Italiji — s pomočjo državne oblasti in v imenu njene avtoritete vsiliti svojo voljo večini in jo tudi terorizirati s silo, če se mu zdi potrebno. V tem je osnovno jedro fašizma, ki je s pre-plankano statolatrijo vred v svoji umstveni koncepciji gotovo jako revna doktrina. Edino njegovo merilo za vrednotenje stvari je »Italianitn . Ostali ria državnem krmilu za vsako ceno in Uresničiti »Italianita- — je v enem stavku izražen ves dr. žavni program fašizma. V osnovi torej niti ne gre pri fašizmu za nov gospodarski in socialni red po neveni kakšnih abstraktnih idejah, kakor lo vidimo v komunizmu, temveč je proglašena le su-premac.ija, prvenslvenosl nacionalno združenega naroda nad gospodarstvom, družbo in poedincein. Zato fašizem v svojem bistvu ne predstavlja nikake socialne revolucije, niti ne bistvene pre-osnove obstoječega gospodarskega stanja, kakor ga je prod njim ustvarila liberalna država. Interesi gospodarskih skupin so mu opravičeni, le da se podrede državnim ciljem. Mussolini, levičarski radikal in sindikalist je takoj, čim je prišel na oblast. vrgel proč rdečo kokardo, znak razredne države in se brez pridržka naslonil na meščanstvo in poljedelsko ljudstvo. Krepko pa je pričel preganjati socialiste in njihove strokovne organizacije. V tem pravcu se je polagoma gradila tudi nova fašistična država, ki je sprejela v sebe vso elemente prejšnje liberalne države, le da ni ver nevtralna, lo je v konfliktih med kapitalom in delom no ostaja brezbrižna in ne prepušča, da so rešujejo na osnovi merjenja moči obeli zainteresiranih razredov, ampak jih z obveznimi državnimi razsodišči predhodno ureja in onemogočuje. Fašizem ni nikak svojstven gospodarski si-slem. Osvojil si je vse pojme meščanskega in kapitalističnega gospodarskega pojmovanja. Ne odpravlja ne zasebne lasti, ne kapitala, ne podjetništva iil ne plačilnega razmerja delavstva. Obdržal je trg in cene, ki se spreminjajo po zakonu ponudbe in povpraševanja. Kjer je bila gospodarska oblika Italije kapitalistična, tam je takšna tudi pod fašizmom ostala. Spremenilo se je le toliko, da so fašistično gospodarstvo sme gibati le v mejah državne sankcije, to se pravi, državni politični interesi imajo prednost pred gospodarskimi. Dokler gospodarski in državno-političoi interesi tečejo paralelno, takšen okvir še ne pomenja dosti. Marsikje vidimo, da je država gotove gospodarske panoge naravnost forsirala. Toda gospodarski interesi niso vselej identični z državnimi. V tem slučaju pa je fašistična država vedno našla jako energičnih sredstvo, da jo uklonila gos|K>darstvo svoji politični volji. Spomnimo le na italijansko carinsko politiko! Fašizem tudi ni hotel vzeti gospodarstva v s\0|0 lastno državno upravo, kar je storil ruski komunizem, ki se zalo tudi nevzdržno razvija v državni kapitalizem. Pred to usodno zmoto je fašizem bržčas obvarovalo njegovo prvotno sindika-listično navdahnjenje, morda tudi rimska praktičnost njegovih voditeljev. Fašistična država sicer na svoj način vodi in nadzira gospodarstvo, a ga ne upravlja v svoji lastni režiji. V bistvu sc torej fašistični gospodarski red nc loči od onega v liberalno kapitalističnih državah, le da dopušča manj individualne svobode. Fašizem pa tudi ni nikak svojstven socialni sistem. Pač skuša ublažiti ostra nasprotstva med kapitalom in delom, med velcposestvom in najemniki Posredovalna baza so korporacijc. Prvotno je obstojala namera, združiti delodajalce in delavce v skupnih korporacijah. Toda v zadnjem trenutku so industrijci uzakonitev preprečili. Tako so Rimski sporazum je delo angleške diplomacije „Pakt štirih velesil pomeni detro-nizacijo Francije" - Ruski posfanik protest ra proti diktaturi Angiiie i Poslanik Sovjetske Rusije v Parizu Dovgalcvski, ki je obiskal Dalzdicra, da protestira proti nameravanemu direktoriju štirih velesil. Pariz, 4. aprila. Pi» štirinajstdnevnih razgovorih in pogajanjih je danes svetovna javnost edina v tem. da pomeni rimski pakt dobro zamišljeno in že davno pripravljeno akcijo p<> temeljiti izpreniembi evropske |><> lilike. kakor se je izcimila i/, versaillske mirovne pogodbe 1!)1S. I)očim se je do sedaj očetovstvo rimskega pakta pripisovalo Mussoliniju. je sedaj javno mnenje izprevidelo. lin jc diktator fašistične Italije, ki ga hoče g. .loiivciiel povzdigniti za genija tudi v vprašani i li svetovne politike, samo orodje » rokah Velike llritanijc. (J. MacDnnald ni nikak pustolovec«, kakor Ra je «b priliki debate o rimskem paktu v angleški zbornici imenoval Winston ('lnir-cliil. največji prijatelj Francije. ampak -ledi samo tradicionalni angleški politiki, ki se je odločila proti Franciji, kakor hitro ji je postala premočna in zato po angleškem mnenju nevarna. ttiniski pakt je jako dobro zamišljen načrt, kako lii se ustanovil blok roinansko-german.-kih držat proti slovanske m li vzhodu s pomočjo Francije, ki naj tii bila /.rte* in užitkarica tega pakta olienom. Žrtvovati hi moral« svoje zaveznike in svojo dosedanjo pozicijo v Evropi, zato pa lii smela hiti Angliji hvaležna, da Nemčija od nje ne bo zahtevala V izuči je in Lota-ringije in du se Nemčija ne ho vezala z Italijo politično vodstvo Kvrope pa hi kljub teiiin pripadlo Italiji in Nemčiji. . Načrt vclikohritiinske politike pa ni samo. kakor >iiio rekli, dobro zamišljen, ampak je liil tudi dobro pripravljen. Sega najmanj nazaj i lansko leto. ko je Francija morala priznati Nemčiji lak:>-zvano načelno enakopravnost v orožju, gre pa v svojih koreninah nazaj do takrat, ko ie Briuud * francoski velikodušnosti odpoklical francoske čele iz Porenja. Lanski poizkus MacDonalda. da izloči iz reševanja velikih problemov male države, je bil tretja etapa na poti do rimskega sestanka, ki Ra jc italijansko ia angleško časopisje takoj raz-kričalo kol pakt. šc preden ie Francija nanj pristala. Danes vemo, zakaj tako. Nemško ra-noi je. ki je dobilo sicer nalog, naj o toi zadevi piše s skrajno previdnostjo, se je sedaj izdalo vsaj i toliko. du se more iz njega razbrati popolno soglasje Nemčije /. načrti gosp. MacDonalda in Mussoliuija. Anglija, Italija in Nemčija so bile tako go'ov e svn-jega uspeha, da so mislile, da ho Evropa sprejela rezultate njihovega lihega sporazuma kol izvršeno dejstvo. < c temu danes ni tako in če Anglija in Italija sedaj izjavljata, da o kakem paktu sploh lii govora, ampak da gre samo za misli . je lo le zasluga nenadnega elementarnega odpora Francije. Anglija in Italija sta sedaj menjali svojo tak- kor poracijc os.a stale cluu umikuc« nui zvvzrt tiko in modificirali svoj prvotni načrt, d» r» spravita i sklad z besedilom pakta Zveze narodov tako. da hi Francija mogla nanj pristali. Toda to je le manever, zakaj namen Mussolinijevega načrtu ostane slejkoprej isli: du se rešitev velikih evropskih problemov poveri direktorju štirih velesil. kojeg« sklepi sicer ne bodo veljavni, ako lil proti njim protestirale druge države, zastopane v Svet» Zveze mirfltlov, toda hi predstavljuli lako ogromno silo moralnega, gospodarskega in fizičnega pritiska, da hi se zaniisloiu in dogovorom štirih velesil ostala Kvrnpa jedvu mogla dolgo ustavljali. Zato hi bilo veliko boljše, če hi francoska vlada mesto, da »kii-ša ugodili angleški iuieiiulivi - kompromisno formulo (kakor to r. Duladier namerava), rekla oil-ločno: ue! To hi po našem mnenju ohranitvi miru veliko bolj koristilo, nego omahujoče stališče, ko-jega slabosti I,odo Anglija. Italija in Nemčija ro lov0 sli j ali prej izruhilc i škodo Francije in »lenih zaveznikov. I>ii je to mnenje pravilno, d^ka/ujo tudi članek Siindai Dispatcli«. v katerem sc izjavlja eden izmed največjih sotvoreev v eivaillskega miru L'oyri George za demortiazo vec-sal Ishe pogodhe V tem članku ki je lako značilen, da hi ru bilo treba prav za prav ponatisniti v celoti, pravi Lini d (ieorge. da pomeni Mussoliuijev načrt po- obeli strokovnih zastopstev. A niti tega niso fašisti izvedli. Pač pa so osnovali ministrstvo za korporacijc s korporacijskim svetom, kateremu je pridržana odločitev v vseh plačilnih in tarifnih sporih. Na ta način jc bi! v upravo vr.ešen neznosen in skrajno škodljiv centralizem, ki jemlje vsako potrebno samoupravo nižjim strokovnim edi-nicani. Vzroka pa jc treba iskati v politiki, kjer jc centralizem slejkoprej za fašizem idealna upravna oblika. Zato polilični prefekti vsak čas lahko odslavljajo predsednike sindikatov, ne da bi jim bilo treba vprašati prizadeto organizacijo za mnenje in državni tožilec lahko zahteva revizijo sklepov sindikalnega svela. Fašizem jc v tem pogledu precej podoben centralističnim metodam, kakor jih pozna le šc komunizem. Sploli kažeta oba sistema, kakor tudi sc ljuto med seboj pobijata, presenetljivo veliko skupnih potez. Oba se sučeta okrog enega človeka, junaka, polboga, kateremu sla poverila neomejeno diktatorsko oblast. V obeli sistemih ima prvenstveno mesto država in njena omnipotence, ki suvereno posega v življenje družbe in poedinca in odklanja vsako dcinokracijo. V obeh sistemih jc vsa uprava izrazito centralistična z vsemi senčnimi stranmi, ki jih pozna centralizem: odločitve v skrivnem osebnem kabinetu, anonimnost odločujočih interesov, premoč birokracije, pomanjkanje upravne prožnosti, in sploh čezmerno in škodljivo kopičenje funkcij v državnih rokah. Oba sistema «ta v svoji osnovi pogrešena, kar jemljcta po-edincu osnovne človečanske pravice in ker kopičita posle, ki b; jih nîâiijàu družabne edinice uaj- , vrutek k politiki alijunc med evropskimi velesilami I kakor jc to edino prav. Zveza narodov — tako nudul.iuje — se namreč ni izkazala, ker je samo orožje *(• rancije. - pomočjo katerega h ta vzdržuje siojo hegemonijo v Kv ropi, tako da se ne morejo izpolniti določila versuilskega miru io Pakta narodov. katera gredo za tem. da s(, premagane države zopet v postavijo v svojih pravicah in da sc F.vropa razoroži. Ker Francija v skrbi za svojo hegemonijo tega noče. je prav. če odločitev v evropskih zadevali preide \ roke štirih velesil. Toda hegemonija Francije je danes že stvar preteklosti. Dobila je svoj prvi smrtni udarec po Hooverjevem moratoriju, ki je privedel do izbrisa nja nemške vojne odškodnine. Drugi smrtni udarec jc dobila francoska hegemonija po zmagi Hitlerja. Francija I danes цј več najbogatejša država sveta, radi česar ne more več lako neomejeno podpirati svojih sa-lellilov. kakor jih jc svojčas. Tudi ne more misliti, da hi Ne Ilirijo, ki jc danes podobna oni Nemčiji, katera je leta 1813-14 poniedla Napoleona, s silo pokorila. Mussolini se je zato pokazal kot velikega , realistu, ko je dul inicijativo za alijanco štirih ve-[ lesil. v kateri Francija sicer ne bo več mogla j igrati vloge gospodarju Kvrope. ho pu zasigurana ' pred nem.ko revan-o. Seveda, tako končuje Llovd I («t orge ta svoj značilni članek, se ho Francija tej kombinaciji do skrajnosti upirala, ker dobro cuti, du hi tu pakt pomenil delrnnizacijo Francije v Evropi. Kako mi j bi se Francka pridobila R/fozssoVns m MacDona'd sta mod?FcîVcf'*t suo" načrt V nedeljo jo nastopil v diplomatskih pogajanjih o Mussolinijevem paklu nov moment. On pridobita francosko vlado za vstop v tukozvuili direklorij štirih velesil, sin Italija in Anglija, v- kti zase. toda v istem duhii. modificirali svoj prvotni načrt zato. da bi postni sprejemljiv za Francijo. Izpreinenibc. kakor si jih je zamislil Mussolini, jo prinesel v Paiiz francoski poslanik pri italijanski vladi do Jouvencl, ki jih jo predložil Duladioru in jih tudi v časopisju z v so silo hrani. Kakor nuni pove Jouvenel, predlaga sedaj Mussolini, naj bi so pakt mod štirimi velesilami nekako vključil v pakt Zveze narodov. tako da ne tii l)ilo mogoče mnenj ali sklepov štirih velesil vsilili nobeni državi, katera bi smatrala, da jc laku rešitev naperjena proti njenim interesom. Mirovne pogodbe lii se torej moglo revidirali samo v sporazumu z vselili. Gre souio za lo tako povdorju do Jouvenel — da se v okvirju Zveze narodov ustvari-tesno sodelovanje in sporazumno postopanje med štirimi velesilami, kur je gotovo veliko boljše, nego če so le štiri velesile no razumejo med seboj, kakor jo to sedaj. Tak sporazum bi pomenil za Francijo velik plus, četudi bi so n. p i', česar Bog ne daj. razorožil vena konferenca razšla brez rezultata. Kajli v takem slučaju lii četverni sporazum lahko preprečil kakšen eventualni poizkus revizijo evropskih me ju s silo. Torej je, kakor pravi nek nemški list. g. Mussolini sedaj vlil veliko vode v svojo revizijsko vino. Obenem so je oglasil pri Duladioru angleški poslanik v Parizu lord Г>то!1. ki je sporočil, da MucDonald predlaga, da naj bi se šli.i velesilo o vsakem evropskem problemu najprej sporazumelo med seboj. Kakor hitro bi tak sporazum med njimi bil sklenjen, bi so pozvala na razgovor ona država ali eno države, ki bi po takem sporn/uinii bile prizadete. Če bi so (e države izjavile proti, bi inicijativa velesil sama po sobi padla, ako no. pa bi prišla zadeva pred boljše izvršile, radi togega centralizma kratkomalo v državnih rokah. Nobeden od omenjenih sistemov, ki po nekih državah prevzemala mesto liberalne države, ne zna poedincu in njegovim družabnim skupinam odmerili odgovarjajoče sfere lastnega prava in ga njegovi naravi primerno uvrstili v celotno zgradbo države in naroda. Zalo s krščanskega stališča ne moremo sprejeti nc fašizma nc boljševizma, Z upravičeno odklonitvijo napačne podlage, ki jo jc ustvaril liberalizem za državo, družbo in gospodarstvo, še ni posebi podana tudi žc pozitivna baza novega družabnega reda. V leni smislu jc tudi enciklika »Quadragesimo anno« odklonila fašizem kol primerno rešitev socialncga vprašanja na stanovskem temelju. Okrožnica opozarja na glavno slabost fašizma, ki jo vidi v njegovi centralistični ureditvi in preveliki podrejenosti političnim ciljem. Še v mnogo večji meri velja ta kritika seveda za boljševizem. Po vsem tem bo nad vse zanimivo, kako stališče bo v Nemčiji zavzel Hitler, oziroma Papcn, ki ga je v prvi vrsti smatrati za ideologa napovedanega stanovsko urejenega »tretjega carstva«. Ali bosta ta dva politika, ki zametata tako lihe-ralno kakor razredno državo, našla s pomočjo zdrave organizacije slanov naravno razmerje med družbo in državo, ali pa bosta ludi na gospodarskem in socialnem polju slepo zdrvela za italijanskim fašizmom, kakor sla lo storila na političnem? Od tega vprašanja je mnogo odvisen razvoj bodoče Evrope. Drin. Zvezo narodov, ki hi potem o stvari končito-veljui no odločila. Misel, da bi so v direklorij štirih velesil vključila so peta sila. tu je mala untniita, ali pa celo šesta siln. lo jc Poljska, bodisi, da bi lo države dobile glas v direktoriju. bodisi, da bi mu prisostvovale samo kot opu/.ovulkc. so jo opustila, ker so ji Francija in Anglija odločno upirata. Kaj pravi na to francosko ai'no mn pnse Ta nova izdaja Mussolinijevega načela je naletela v francoski javnosti un še večji odpor, nego prvotni načrt. G. Jouvenel meni tako piše duhoviti Journal do Débuts du je francoska javnost unglcško-ituli juuski načrt slabo ra/.umcln. Toda komentar, ki ga jo tlnl temu načrtu g .do Jouvenel. dokazuje, da je francoska javnost Mussolinijev načrt še preveč dobro razumela. Nova izdaja Mussolinijevega načrtu lako nadaljuje francoski list namreč čisto jasno kaže. da je njegova sedanju nadvse nedolžna oblika samo vaba. s kolero naj bi si- Franciia pridobila za lo. da da svoj pečal na bodeče sklope in inicijativo evropskega ili-rektorijn. ki bi mogel polom s tem večjo silo pritisniti na Zvezo narodov, da so njegovim diktafoni ukloni, Francija naj se zapelja v igro. v katerj jo ona že vnaprej tcpciio. Ako ima pakt šlirili velesil samo pomen sodelovanja v okvirju Zveze narodov, poleni jo Mussoliuijev načrt popolnoma nepotreben, kajti tako soglasje jo bilo vodno možno in jo lildi danes možno v okviru Zvezo narodov— ako pu gre za lo. da naj bi velesile s svojim prestižem in dejansko močjo vsililo svojo voljo malim, potom je pakl nesprejemljiv. \ko evropski direklorij no pomeni ničesar novega, potem nima nobenega pomena; ako pa pomeni nekaj novega, potem je skrajno sumljiv. K a: bo sfoft'n franc v'o da Francoska vlada bo o svojem definiliv nein odgovoru, kakor že rečeno, sklepala v sredo. Njena odločitev ne bo lahka, če bi so g. Duladier s svojim odgovorom postavil v nasprotje z cno-dušno voljo francoskega naroda, poletu bi lo pomenilo smrl njegovo vlade in njegove večine, v kateri jo nekaj politikov, ki s i ni puli /.i rajo z Miissolinijevim načrtom Ako bi pa In načrt, za katerim stoji Anglija, definifivnn odklonil, bi so ustvaril izredno težak mednaroden položaj, ki bi nt 11 g. Dalandicr in Paul-Boiicour gotovo tudi ue bi bila ko". Francoska vlada bo zato sklenila neko vrste kompromisno formulo, katero napoveduje že Echo de Paris . v koleri bo skušala zadovoljili Mussoliuija in MuoDo-naidn. tako da bi so ne zaprla vrata za/,oljnemu sporazumu med Francijo in Italijo in da bi se preprečil vsak poskus nasilne i/.premenibe mirovnih pogodb ter da bi se Nemčija ne pognala v naročje Italijo, česar gotovo nihče v Evropi ne želi. Vendar pa bo francoska vlada odločilo zahtevala. da mora sodelovanje šlirili velesil ostali strogo v okvirju Zvezo narodov in da so noben problem, ki zadeva kogarkoli v Evropi, uo bo smel reševati brez n jega. Ka; pa pravi Nemčiia „Revizija marš'ra !" Od nemških listov, katerim jc ukazana velika rezerva \ pisanju o Miissnliuijcveni paktu, se iï-rniu na jjasneje rcnlriimaska > Kiiluisrhc Volks-/eilnng«. ki v članku Die Révision niarschiert«, i/.vajn sledeče zanimivo innenif Nemcev o fei stvari, namreč: da je po rimskem sestanku postala revizija mirovnih pogodil centralni prnldcin evropske politike. Francoska diplomacija je igro popolnoma izgubila in naloga nemške zunanje politike in režije je sedaj samo ta, da s previdno modrostjo pomaga uiiglcško-itulijunski liniji. Zasluga za ta razvoj — pravi nemški list — gre MacDonaldu, ki je že septembra lanskega leta dosegel nemško enakopravnost. MacDonald pritiska na Francijo z grožnjo, da ji Anglija ne lio pomagala, če bo njena politika v Evropi privedla do vojne. Rimski sporazum Nov moment: protestirata! Pariz, 4. aprila. Danes je začelo vse francosko časopisje najodločnejšo borbo proti Mussolinijcve-mn načrtu. Tudi tisti, ki »o se doslej potegovali za to, da nuj hi se angleško-italijanski predlog kolikor toliko vpošteval. kakor na primer »République«, so danes drugega mnenja. Modificiran Mussolinijev predlog se splošno označuje kot gola maska. Listi svarijo vlado, naj nikar ne gre Angliji in Italiji v past. Splošno mnenje je, da bo odgovor g. Duladlera pod tem vtisom v bistvu odklonilen, čeprav ho varoval lepo formo. pomeni krono MacDonaldovega dela in priznanje, da ni Nemčija tista, ki Evropo vznemirja, ampak da je nemiru v Evropi kriva versaillska pogodba. Cilj rimskega pakta je ta, da bi se v svrlio revizije mirovnih pogodb pred razpravo v Zvezi narodov dosegel sporazum med Anglijo, Nemčijo, Italijo in Francijo, tako da hi metoda revizije v Društvu narodov bila olajšana. Sicer bosta Mula untantu in Poljska z vso silo protestirali, toda realizacije angleš-ko-italijan.-kcgu načrta trajno ne bosta mogli zadržati. Tako so prepričani Nemci. Rusija in Belgija Važen dogodek je to, du sta včeraj proti Mus-soliui-MuoDonaldovemu paktu protestirala pri g. Daladieru tudi zastopniku Belgije in Sovjetske Rusije. Belgijski poslanik je opozurjul lia zavezniški pakt. ki ga ima s Francijo Belgija in ki bi postal po rimskem načrtu brezpomemben. ruski poslanik g. Dovgalcvski pu jc izjavil. da Rusija ne more priznati hegemonije štirih velesil nad Evropo in da hi v takem slučaju prijateljski pakt, ki ga jc sklenila Rusija s Francijo, postni brez pomena. Največji zrakoplov sveta padel v morie ppfi^i ■ m ti • «-»'i*. « m». т liim'l 11 i II ........................ V • ;)tfM<1 Newyork. 4. aprila, tg. Veliki vihar jc danes vrgel v morje največji ameriški vojaški zrakoplov »Acroiit, ko se je oh ameriški obali vežbal v kom-pasoi in radijski službi. »Acron« je bil menda naj- večji zrnkoplov sveta sploh. Na krovu je bilo 77 mož. med njimi tudi admiral umeriškegu zrako-plovstva, Moffett. Zrakoplov je včeraj opoldne sturtul na letališča v Lakehurstu. Od H zvečer dalje ni zrakoplov ilujal nobenih poročil več o svojem položaju, kar pa v Lakehurstu ni zbujalo bojazni, ker so bile na jezerski obali lokulnc nevihto, kutere so motile orezžično poročanje. Nemški paruik za tanke »Phii-bus« je prestregel kratek klic SOS, ki gu je »Acron« oddal po polnoči. Očividno je, da je nenadna nevihta vrgla zrakoplov na morje in gu razbila. Knpitnn navedene nemške ladje »PhSbus« je potoni ruketnih signalov dognal, kje se nahaja »Acron«, katerega je hud vihar gnal v severno-zapudni smeri na široko morje. »Phobusc je hitel na kraj nesreče in mogel rešiti samo prvega častniku Willeya, ki jc svoiečasno vodil vožnjo »Zep-pelinac v Ameriko, radijskega častnika Copelanga in dva moža posadke. Rešenci so bili popolnoma izmučeni in niso mogli povedati, kako se je zgodila katastrofa. Letala mornariške postaje v Lukehnrstu so v prvem jutranjem svitu obletavala kraj nesreče. Ladje, ki so prihitele na pomoč, so dospele na kraj nesreče oh 5 zjutraj. »Phiibusovc kupetun Dulldorf je poročul. du je opazoval rakete ponesrečenega zrakoplova med hudim viharjem. Ko se je približal »Acronu«, je videl v luči žarometov, kako so se posamezne osebe krčevito oprijemale zrakoplova. Pred očini posadke »Phiibusa«, ki ni mogla pomagati, je utonilo mnogo oseb. Rešeni štirje člani posadke »Acrona« so s »Phobiisa« skušali brezžično poročati niorna-i- • -m "r.lf)n y Wnsliingtonu, vendar rudi utrujenosti niso mogli dati izčrpnega poročila, samo „. .n -o mogli navesti, da je zrakoplov zašel v hud vihar, proti kateremu se ni mogel braniti. Ostankov zrakoplova tudi tekom dopoldneva niso mogli najti. Verjetno je, da se je potopil. Ameriška križarka »Portland« in mnogo motornih čolnov ii sosednih krajev križurijo po vsej okolici, du bi našli pogrešanih 71 oseb. Vedno večja jc bojazen, du je utonila razen rešenih štirih oseh. vsa posadka, ker se niso našli nobeni deli zrakoplovu več, katerih bi sc brodolomci mogli prijeti. Najvišji vrh sveta premagan Letalci dosegli višino 10.675 metrov London, 4. aprila. Letalska ekspedicija, ki si je postavila za nanti u. da preleti najvišjo goro sveta, Mont Everest, jc 3. t. m. svoj cilj dosegla. Piloti so sc odpravili i: mesta 1'ulnea, ki leii na meji države Nepal. Niso p« imeti namena preleteli vrli Everesta. ampak so samo misliti napraviti poizkusili polet, da se preizkusijo motorji. Toda med poletom so ugotovili, da so almosferični pogoji izredno povoljni iu so zato krmilo naperili naravnost proti vrhu. Stvar je čudovito uspehi in poleI je trajni dve uri in pol. Letalci so se dvignili do višine 10.67') m, to je, dospeli so 1800 m višje, nego znaša višina najvišjega vrha Mont Eve.rcsla, ki šteje 8645 m nad morsko gladino. '/.nuno je. du je ie veliko ekspedicij skušalo dospeti nn vrh Everesta in da se je do zdaj ie vsaka, ponesrečila. Vsaka ekspedicija je zahtevala ludi nekaj smrtnih žrtev. Vrh Everesta je namreč neprestano v viharjih ter vedno pokrit od zamrznjene megle, oziroma oblakov. Letalci so imeli v višini 10.000 m prestati naravnost strašno mrzlo temperaturo, katere morejo prenašali samo fizično najtrdnejši ljudje, ki morajo hiti seveda tudi primerno opremljeni. To letalsko ekspedicijo sta bila zamislila polkovnika Elherton in Illacker, ki sla dobra poznavalca himalajskega pogorja in sla se elcspedicije tudi udeležila. Tehnični vodja je bil Vojishe na Pacifiku ne ho Washington, 4. aprila. AA. Japonski delegat Macuoka je izjavil, da bodo sedanji gospodarski •dno-aji najboljša osnova prijateljstva med Zedi-njeniini državami Severne Amerike in Japonsko. Da bi izbruhnila vojna med njima, o tem sploh ni govora. Druga je drugi najboljši odjemalec blaga. .Tapt.nsku ho pustila ameriški trgovini na Kitajsko odprta vrata. Devalvaciia dolarja ? Washington, 4. aprila. AA. Connaly, demokratski senator iz Texasa, je predložil senatu resolucijo, v kateri predlaga, naj bi se vrednost zlatega dolarja znižala za tretjino. Predlagatelj misli, da sedanji dolar ni niti zdravo merilo za sirovinc niti zdravo sredstvo za ureditev vojnih dolgov, ki so bili sklenjeni v dobi, ko so imele sirovine večjo ceno kakor zlato. Connaly zahteva, da naj se zlati dolar ravna po indeksu sirovin. Pilsvidski bodoči predsednik republike Krakov, 4. aprila ž. Letos v juniju bodo nove volitve /a državnega predsednika, sprožena je bila misel, da bi se volitve vršile v Krakom kot stari prestolici Poljske. Za' predsednika najbrž ne 1м> nič več kandidiral stari predsednik, pač |>u bo najbrž kandidiral maršal 1-Ц.....I, L I Gospodarska vojna med Angtijo in Rusijo London, 4. aprila ž. Britanska vlada bo danes predložila parlamentu zakonski predlog o prepovedi uvoza ruskega blaga v Veliko Britanijo. Za ta zakonski predlog bodo zahtevali nujnost. To je prva represalija proti sovjetski vladi. Predsednik vlade MacDonald ne bo podal v parlamentu nobene izjave zaradi aretacije angleških državljanov tako dolgo, dokler ne bo končana razprava proti obtoženim britanskim državljanom, ki se bo pričela 9. t. in. v Moskvi. Tukajšnje sovjetsko poslaništvo je fnkoj, ko je zvedelo zu namero britanske vlade, odvetnikom vstop v sodišče. Nasprotno se je danes objavila nova odredba komisar-skega pruskega pravosodnega ministra Kerrla, katera židovskim notarjem v njihovem lastnem interesu priporoča nujno, naj do nadaljnjega ne izvršujejo svojih poslov. Ohranitev javnega reda in varnosti bi bila namreč resno ogrožena, če bi mo-Tali Nemci v pravnih poslih še nadalje sprejemati listine, ki so jih sestavili ali overovili židovski notarji. Predsedniki sodišč morajo opozoriti ži- Skupščina jugoslovanskega odbora za mednarodno trgovino Belgrad. 4. apr. 1. V dvorani Industrijskega doma je bila danes druga redna skupščina jugo-j slovanskega nacionalnega odbora mednarodne tr-; govinske zbornice. Predsedoval ji je Vasa Jova-' novič. Pred prehodom mi dnevni red so odposlali I pozdravile brzojavke kralju in predsedniku odbora dr. Vojislavu Marinkoviču. Po izčrpnih referatih je bil ponovno soglasno izvoljen za predsednika i dr. Vojislav Marinkovič, bivši zunanji minister in predsednik vlade, v upravo pa pridejo med dru-, gimi iz Ljubljane tudi sledeči: Ivan Jclačin ml., predsednik Zbornice za TOI, in Ivan Mohorič, glavni tajnik Zbornice za TOI V predsedstvo pa pride poleg dr. Marinkoviča kot prvi podpredsednik Vladimir Arko, veleindustrijalec iz Zagreba, kot drugi podpredsednik Voja Jovanovič. kot tretji i Ivan Jelačin mL, kot četrti pa Brkovič. Tajnik odbora ostane še nadalje dr. Štefan Popovič, tajnik j belgrajske Industrijske zbornice. Nato so bili določeni za delegate za medna-: rodno trgovinsko konferenco v Rimu dr. Velizar Jankov i č, dr. Želiinir Mažuranič, dr. Šečerov, dr. j Grga Angjelinovič, dr. Ivan Mohorič, dr. Micič, Pe-I ter Tcslič in dr. Jevremovič. Mednarodna trgovinska konferenca bo pričela e svojim delom 19. apr. j Delegacija pa odide v Rim 16. aprila. Zasedanje tanlnega odbora Belgrad, 4. aprila. 1. Danes se je nadaljevala seja taril. odbora pod predsedstvom dr. Krman-skega. Referat o žitaricah je podal v imenu glavnega odbora srbskih zemljoradniških zadrug Voja Gjorgjevič. Nato so obširno govorili o sadjereji in o našem izvozu sadja. Obravnavali so nadalje tudi vprašanje vozarinskih postavk za hmelj. O tem je podal obsežen referat delegat Danilo G o r j u p iz Ljubljane, ter se je nato razvila obširna debata, v katero so posegli vsi delegati iz Dravske banovine. Poudarjali so, da mora iti v tem oziru vlada na roko našim hmeljarjem, ker je hmelj zelo važna panoga našega narodnega gospodarstva. Obsežen referat o senu je podal dr. Gortan, ravnatelj Zadružne zveze iz Zagreba. Zatem so razpravljali o živinoreji in jc prvi govoril Vojin Varoščič iz Skoplja. Zelo zanimiv in obširen referat je podal v imenu Glavne zveze srbskih zemljoradniških zadrug Vinko Zlatarič o izvozu naše žive in zaklane živine v Italijo in druge države. O vozarinskih postavkah za ribe pa sta imela referate Ljudevit Ku-gelj in dr. Boškovič iz Splita. Anketa tarifnega odbora se bo nadaljevala tudi jutri. Učiteljska napredovanja Belgrad, 4. aprila 1. Napredovali so sledeči učitelji in učiteljice iz 8. v 7. pol. skup.: Rudolf Završnik, Ljubljana. Franc Lubej, Ljutomer, Slava Lunaček, št. Rupert, Mari ja Ccšnik. Ptuj. Jože Zupančič, l itija. Milena Žun, Vič. Franc Zaje, Vel. Dolenec. Jelena Brišer, Moste pri Ljubljani. Marija Vončina, Iga vas. Albina \ i-dic. Sv. Andraž, Angela Vavpotič, Ljubljana, Drago Vidmar, Sv. Jedert. Evlalija Vrišer, škof ja Loka, Cecilija Prosenc, Toplice, Marija Pavlin, Maribor, Ivtfnka Potokar, Moste Ljubica Pol jak, Belgrad, Rudolf Podlogar. Konjice. Marica Po-ropat. Kamnik. Miroslav Počka.j. Saverje, Anton Metlika. Slov. Bistrica. Josip Mihlej. Stara cesta, 1 Frane Mervnr, Žužemberk, Marija Perko, Mokronog. Albina Traven, Ljubljana, Marija žitko, Marovič. Josip Bačič. Ljubljana, Franc Borben. I Zg. Šiška, Josipinn Čok. Ludbreg, Ivan R upnik. Kranjska gora, Mihaela Resman. Bučka, Franc Rebolj, Trata, Klara Čok. Zagorje, Franc snan, ; Drnšče, Davorinka Neželj. Dol. Logatec, Viljem Dorže.j, Ljubljana, Maks Dominkuš. Ljutomer, Albert Debel ja k. škofja loka. Stana Kante. Ljubljana, Antonija Kolarič, Ljubljana, Ljudmila Kozak, Ljubljana, Franc Kožar. Vcrže.j, lože Kristan. Sv. Marjeta. Marija Kvač. Vojnik. Vida K noj žel, Zagorje, Marija Kovačič. Sv. Marjeta, Marija Kramole, št. Vid, Zmagošlav Kristan, Slov. Bistrica. Ivan Kovic, Paračin. Franc Sancin. Sv. Barbara. Slavko Stonar. I jutomer, Marija Stopar, Tržič. Pavla Ilcrbst, Mokronog. Angela Golobic. Jesenice. Ivan Hlebec. Sv. Kri/, Franc Frlan. Turija, Edvard Kovačič. Sv. Marjeta. — Na lastno prošnio je vpokojen Božidar Lnngerholz. pisarniški oficial r i okrajnem sodišču v Laškem. . Belgrad, 4. aprila. I. Za prvega tajnika v zunanjem ministrstvu jc napredoval tajnik II. stopnje dr. J. G o 1 j a. V ministrstvu za socialno politiko pa je napredoval iz 6. v 5. pol. skup. šef kabineta Albert Bizjak. Odvetniški izpit je napravil pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani odvetniški kandidat g. jože Buča*. dovske notarje, da bi se sami izpostavljali nevarnosti ljudske razdraženosti, če bi vršili svoje posle naprej. Zato so židovski notarji oproščeni svojih obveznosti za izvrševanje notarskih poslov. Koln, 4. aprila, tg. Včeraj so bili aretirani cen-trumov podpredsednik državnega zbora Esser, predsednik obrtne zbornice v Kôlnu Welter in sindikus zbornice dr. Engel. Esserju se očita, da je iz zborničnih denarnih sredstev nakazal večji znesek neki prijateljski rodbini, dr. Engelu pa, da je manipuliral s krediti v vrednosti enega milijona mark. Esserja so po zaslišanju izpuetili. Innsbruck, 4. aprila, tg. V tirolski vasi Durch-holzen ob bavarski meji je že več dr.i bival iz Nemčije pobegli časnikar dr. Bell, Včeraj popoldne sta se pripeljala v to vas dva nemška avtomobila, trije moški so povpraševali po dr. Bellu in zahtevali, da se vrne v Mtinchen, če hoče, da se njegova žena in sestra izpustita, ker sta bili zaprti. Dr. Bell se je hotel peljati v Miinchen z vlakom. Nato pa je pristopil četrti moški in dr. Bella ustrelil. Vsi štirje so se potem z največjo naglico odpeljali čez mejo nazaj. f Josip Podgaiski Novo mesto, 4. aprila. Včeraj popoldne je umrl znani novomeški vrvar in posestnik Josip P o d g a j s k i, star 39 let. S pridnostjo si je ustvaril dobro uspevajočo obrt. Bolehal je samo 12 dni in zapušča vdovo in hčerko, .aše iskreno sožaljc! Odkrita tatvfoш Motnik, 28. liiuica. V Fišerjevi trgovini v Pod logu pri Sv. Pavlu v Savinjski dolini je bilo vlomljeno dne 5. febr. t. 1. ter odneseno raznega blaga, tobaka, znamk in gotovine v vrednosti okrog 7000 Din. Dalje časa iti bilo za vlomilci nikakega sledu, slednjič pa se je posrečilo lastniku izslediti enega iz dotične vlomilske skupine. G. Fišer je prišel po opravkih na Vransko in tu opazil nekoga iz Motnika, ki je nosil srajco, kakršne so bilo vzete v njegovi trgovini. Na vprašanje, kdo in odkod je ta človek, je zvedel, kdo in kaj je. Prišel je z orožniki v Motnik, hišna preiskava je potrdila sumnjo. Pri soudeležniku so našli izmaknjeno blago, v kolikor ga še niso razprodali v najbližji in daljni okolici. Domačim in iz Sv. Pavla došlim orožnikom se je posrečilo pri raznih strankah odkriti mnogo nakupljenega blaga, katerega so morali vrniti. Ali je bilo potrebno, da smo poleg drugih škandalov doživeli še le preiskave. Včeraj so orožniki odgnali trojico v /.upor. Preiskava je še v teku in zadnja beseda še ni izrečena. CeSše •0" Jubilej celjske obrtne nadaljevalne šole. Celjska obrtiio-nadaljevalna šola bo slavila v nedeljo, dne 7. maja t. 1. svoj zlat jubilej, to je ■>() letnico ustanovitve. Učitel jski /bor tega ličnega zavoda (26 učnih oseb v 3 razredih) pripravlja svoje učence in učenke z vso ljubeznijo lin to proslavo, ki bo vsebovala predvsem veliko razstavo šolskih pismenih in risarskih izdelkov v novem Obrtnem domu ter priredilo tudi v celjskem gledališču slavnostno akademijo, pri kateri bodo sodelovali samo obrtni va jenci in va-jenke tukajšnje šole. & Seja Vincenci jeve konference. Drevi ob S v Domu v Samostanski ulici seja Vincencijeve kon ference. & Občni zbor Muzejskega društva v Celju se bo vršil v četrtek. /večer •v rdeči sobi Narodnega doma. es V tukajšnji javni bolnišnici je umrla Va.j-dič Ana. 33 letna /ena viničarja iz Roginskc gorce. N. v m. p. -tr Velika tatvina v lekarni pri Mariji Po-magaj« na Glavnem trgu. V noči od 2. nu 3. t. m. je bila izvršena v lekarni pri Mariji Pomagaj«: na Glavnem trgu velika tatvina. Neznani tat, ki je prišel v lekarno na doslej še neznan način, je moral biti o razmerah dobro poučen. Odpiral je predale enega za drugim, da je prišel do ročne blagajne in odnesel 6 do 7 tisoč dinarjev, kateri denar je bil pripravljen, da se poplačajo različni računi. Nato se je podal še v stanovanje in odnesel i/ kuhin je sltižbinji denarnico z manjšo vsoto denarja, denarnico je pa pustil v lekarni. SK Jugoslavija bo gostovala v Murski Soboti. V nedeljo, dne aprila t. I. bo gostovala SK Jugoslavija v Murski Soboti, kjer bo s SK Muro igrala prijateljsko nogometno tekmo. .Kdor se želi peljati v Mursko Soboto, naj se takoj javi pri g. Kuncju, monterju v Mestni elektrarni. Ur Kolesarska dirka na progi Celje—Vojnik, Konjice—Vojnik. Klub slovenskih kolesarjev priredi v nedeljo, dne 9. t. m. klubsko otvoritveno dirko na progi Cel je—Vo jnik. Kon jice— —Vojnik. Start v Gaberju pred trgovino g. Gamsa, ob 14.30, uri cilj v Vojniku pri Zettlu. Glavna skupina vozi na progi Cel je—Vo jnir — —Kri/evec—Vojnik. km 30. Juniorska skupina na progi Celje —Vojnik km 7. Prijave sprejema g. šumer. prijavnina Din 5 — V zvezi s to dirko priredi klub kolesarski izlet v Vojnik. ki se ga lahko udeležijo tudi nečlani. Zbirališče od pol 2 do 2 popoldne pred hotelom Hubertus. Za vse tiste, ki ne ixiscdujejo lastnih koles jc klub organiziral nvtobus-vožn.jo. Avtobus bo odpeljal izpred liot 'la Hubertus točno ob 2, povratek i/. Vojnikn točno ob 0 /večer. Vo/nja tja in nazaj za osebo Din 10. kateri znesek je treba priložiti prijavi. Prijave sprejema blagajnik g. šumer. trgovec, v Prešernovi ulici do solxitc do 7. ure /večer. Nnduadnc prijave v klubov! sobi hotela Hnbertue do 10. ure zvečer.