GLASILO
KOLEKTIVA
»INDUPLATI«
JARŠE
I. SEPTEMBRA 1952 CENA DIN 8*-
ŠT. 2
'P.h.o.d d>iuq.bn odphtim. pahti^sldm sestankom
osnovna pahtLjsIca 0Ag.ani/ia£qa Jndupiati
Kdor misli, da je delo partijske organizacije nekaj, kar diši po tajinstvenih razgovorih, se zelo moti. Delo Partije je že vseskozi (saj tako nas Partija uči) širok razgovor in najtesnejše sodelovanje z delovnimi množicami. Kdor misli, da je z vstopom v Partijo postal za stopnjo višji, da bi gledal na nečlane zviška, se še bolj moti, a kdor misli, da bo delovnim ljudem Partija dirigirala in komandirala, ta pa je zašel v nevarne kanale sovjetske birokracije. Vsak član Partije se mora nenehoma zavedati, da se mora najprej naučiti poslušati glas delovnih množic, njihova mnenja vskladiti z glavno nalogo Partije Jugoslavije — to je, delovne ljudi prevzgojiti v zavedne, ponosne državljane, ki vedo zakaj-delajo, da ne delajo od danes do jutri, ampak tudi in predvsem za naše bodoče rodove.
Mi, člani Osnovne 'partijske organizacije, lahko globoko samokritično priznamo, da smo zgoraj navedeno zelo zanemarili. Zanemarili smo s tem, da nismo v zadostni meri z osebnim zgledom (ne samo z govorjenjem) delali na prevzgoji delovnega kolektiva.
Kako naj bi to izglodalo? Če hočeš biti za zgled, se moraš najprej izkazati pri svojem strokovnem delu. Skrbeti moraš, da so stalno strokovno izpopolnjuješ, da svoje znanje brez ljubosumnosti daješ drugemu, da osebno pokažeš kvaliteto dela, kako je treba skrbeti za stroje, orodje, material itd. Biti moraš vzor delovne discipline, možatosti, iskrenosti in odločnosti, kadar se to zahteva. Ne moreš biti že dober komunist, ako samo redno obiskuješ sestanke in redno plačuješ članarino.
Nešteto lepih priložnosti imamo v podjetju med delavstvom, da se izkažemo kot iskreni sodelavci — graditelji lepše bodočnosti. Seveda nekateri naši delavci in uslužbenci mislijo takole o dobrem človeku — komunistu: samo da se potegne nekje za njegove težave, ki so morda samo trenutne, ali da sta si dobro prijateljstvo utrdila pri kozarčku vina itd. Za našo Partijo Jugoslavije bi bili takšni pogledi dokaj zgrešeni, kajti takim drobtinicam znajo mnogo bolje streči buržoazija in njeni podrepniki, ki so se znali prilizovati. Partija se bori in se mora boriti za mnogo višje cilje — to je za interese vse skupnosti. Če bi n. pr. neki član Partije predlagal, da ne smemo zviševati cen našim proizvodom, kljub temu, da bi lahko imeli velik dobiček, je to prav gotovo v interesu vseh delovnih kolektivov in splošnega gospodarstva Jugoslavije, ker bodo morali tudi drugi kolektivi znižati cene. Prav gotovo bi nekateri člani našega kolektiva očitali takemu članu Partije, da ni za delavca, ker se bo zaradi tega delil le manjši dobiček. Vrsto takšnih primerov najdemo Vsak dan v našem življenju.
Kvaliteta vsakega člana KPJ se vedno bolj odraža v tem, da smo pri stvareh, ki ščitijo vsesplošne koristi — seveda tudi posamezne v sklopu skupnosti — odločni, dosledni, borbeni, vztrajni, iznajdljivi, iskreni, prepirosti, da vsakemu povemo resnico v obraz in na pravem mestu, da nismo podkupljivi, da iirtamo za-
upanje v delovne ljudi, da nas ni sram s preprostim človekom razgovor jati se in dobra njegova mišljenja upoštevati, pomagati povsod tam, kjer vidimo, da se nekomu godi krivica, vedno biti prepričevalen ter imeti človeški odnos do svoje okolice.
Zdaj se vprašajmo, koliko smo se dokopali do teh dobrih lastnosti. Marsikaj bo še treba, predvsem pa, da dobimo tesnejši stik z ljudmi, da si za privzgojo pozitivnih lastnosti mnogo bolj prizadevamo, in to seveda vsak dan v praktičnem življenju. Priložnosti za sodelovanje pa tudi ni malo. Še posebno sedaj pred VI. kongresom KPJ, ko smo sprejeli tekmovalni program. Polno priložnosti je pri strokovnem delu, v upravnem odboru, sindikatu, delavskem svetu, Partizanu ter terenskih organizacijah.
Zato biro Osnovne partijske organizacije poziva vse člane kolektiva, da pred drugim odprtim partijskim sestankom dobro pretresejo vse člane Partije v svojem oddelku in izven njega, da se bo videlo, koga se še drže meščanske, delavskemu gibanju škodljive napake, kdo spada v najboljše vrste delavskega razreda — avantgardno partijo! V razpravah s posamezniki in po oddelkih pretresajte, kaj bi morala Partija v tovarni napraviti, kako pojačati njene vrste z najboljšimi delavci, katerih preteklost in predvsem sedanjost je čista.
Razposlane razpisne liste dobro preglejte in kar najbolj vestno izpolnite ter vrzite v skrinjico- do sobote 23. avgusta. Na dan odprtega partijskega sestanka (datum bo objavljen) pa pokažite s čim večjo udeležbo in javno razpravo svoje zanimanje za delo naše skupne partijske organizacije, za katero nam ni vseeno, kako dela, kako nas vodi v bodočnost in razvoj naše tovarne.
V imenu biroja Osn. part. organizacije: sekretar Rakar Niko
Naše stanovanjske razmere
Ni člana v našem kolektivu, ki ne bi vedel, da nam primanjkuje stanovanj, in to za družine in za samce; vsakdo pa tudi ve, da stoji lepa stanovanjska hiša za našo tovarno nedograjena. V lanskem letu smo morali ustaviti gradnjo zaradi previsokih cen gradbenemu materialu in prenizkih kreditnih sredstev. Letos smo prosili za nova sredstva, vendar nam jih ni mogoče dobiti, ker so ključni objekti po družbenem planu na prvem mestu in žal zaenkrat ni sredstev še za naše želje. Le sami si lahko pomagamo, da gradnjo, polagoma nadaljujemo iz lastne amortizacije in prostega razpolaganja. Žal pa naša lastna sredstva niso zadostna. Bolje pa je počasi kot nikakor! Zato se bo z gradnjo v mejah možnosti nadaljevalo.
Finančno stanje
Prvo polletje je za nami. Ves čas smo se borili kot vsa druga podjetja s posledicami sprememb, ki jih je prinesel prehod v novi finančni in gospodarski sistem. Načelne in pomembne spremembe v našem gospodarstvu so postavile nove zahteve in naloge pred posamezne kolektive, a morda največje pretrese je doživelo komercialno in finančno poslovanje. Iz operativnega, od zgoraj navzdol vodenega gospodarstva smo prešli v novo poslovanje gospodarskih podjetij po načelu samostojnega upravljanja podjetij. Ta prehod ni bil tako lahek in smo morali budno paziti na našo novo zakonodajo, na nov način planiranja, na pravilno povezavo z Narodno banko, na gibanje cen in pravilne možnosti zadostitve ponudbo in povpraševali ja po naših izdelkih na prostem trgu. Iz nejasnih obrisov v prvem tromesečju se je pred nami pričela dvigati zgradba novega gospodarskega-sistema, ki je ob koncu polletja dobivala svojo obliko. No da bi sc hvalili, lahko ugotovimo, da je naš kolektiv šel po pravi poti in zabeležil ob obračunu I. polletja vidne uspehe.
Nekaj podatkov, ki vam bodo v orientacijo našega dela, vam bo povedalo, da smo sc gospodarsko toliko utrdili, da ne pričakujemo s strahom novih nalog, ki bodo postavljene pred nas.
Knjižno smo ustvarili ob koncu polletja višji plačni fond in višjo akumulacijo, kot je bila po planu predvidena. Produkcijo smo z ozirom na plan dosegli po finančnih pokazateljih 105 %. Ta uspeh nam bo prav prišel za julij in avgust, ko bomo morali preboleti posledice 14-dnevnega izpada proizvodnje zaradi kolektivnega dopusta. Naša sredstva so deloma vezana zaradi prekomernih zalog surovin, kar ovira tekoče finančno poslovanje, obenem pa predstavlja važno re-
našega podjetja
zervo za naš dohodek v prihodnjih mesecih. Če hočemo uspevati, moramo skrbeti, da nabavljamo samo to, kar nam je res potrebno in da prodamo vse, kar izdelamo. Zaloge morajo biti vrednostno v ravnovesju z višino kredita, za katerega smo sklenili pogodbo z Narodno banko.
V prvem polletju smo si izdelali vse potrebne kalkulacijo in določili cene našim izdelkom. Ugotovili smo tudi, kaj smo prodajali predrago in kje imamo v produkciji še rezerve. V zvezi s tem smo postopoma pristopili k zniževanju cen. Po našem planu za 1.1952 smo lahko ugotovili, da smo v predračunih pravilno predvideli stroške za delovno silo in pogon, malo preveč smo predvideli za stroške izdelavnega materiala, zato pa premalo za režijske stroške. Režijski stroški so bili prenizko planirani zaradi nejasnosti cen in storitev v začetku leta. Zelo visoke cene utenzilij (uvozni faktorji) in previsoki bančni stroški so pokazali okrog 15 % višje stroške v režijah, kot so bili planirani. Režija na 1 kg preje bi znašala po planu 47.45 din, dejansko pa je bila 65.93 din. Režija na 1 m tkanine pa znaša po planu 13.08 din, dejansko pa 12.97 din.
Poslovanje z Narodno banko se je vršilo v redu in ni tu bilo posebnih težkoč razen tistih, ki so bile nujne zaradi novih predpisov.
Podjetje je vsak dan na tekočem v svojih terjatvah in obveznostih, o višini zalog in izkoriščanju bančnega kredita. Finančni uspeh prvega polletja je dobil izraz v delitvi dodatnih plač. Skrb vsega našega kolektiva pa mora biti, da v drugem polletju ne bomo popustili in da bomo lahko zabeležili zopet nove rezultate v prospeh in napredek našega podjetja.
Dr. J.
Kritika in demokracija
(O priliki razpravljanja o članku iz Ljudske pravice pod naslovom »V OPO .Induplati' je dovolj kritike in
moči« z dne 21. junija 1952.)
Namen borbe partijske organizacije in posameznih članov v tovarni je, boriti se v sklopu celotnega kolektiva, da se*uresničijo partijski sklepi in naloge.
Nikdar nisem smatral, da nalogo, ki jo imam izpolniti (s strani organizacije, DS itd.), spravim v žep in čakam na pozabljenje, ali da me bo kdo drezal, še najmanj pa, da bi so ob nalogah, ki imajo veliko vrednost za vse nas v kolektivu, umikal zaradi ljubega miru, morda celo zaradi strahu, kaj bodo nasprotniki dejali. Temu pravimo v Partiji umik ali oportunizem v določeni obliki.
Članek, ki sem ga napisal v Ljudski pravici, je prav gotovo povedal, da gre za borbo proti birokraciji, ki se je vgnezdilu v upravnem poslovanju. Birokracijo je v celotnem življenju čutiti, kar diši po brezdušnosti do ljudi. Seveda gre to lahko še naprej in zavzame nevaren obseg. Skratka, gre lahko na veliko škodo gospodarstva v podjetju in poštenih delavcev ter nameščencev. Toda na žalost je ugotoviti, da so prav tovariši, ki so nekako nosilci oziroma krivci te birokracije, najmanj kritični (razen nekaj izjem), da jim ne gre do priznavanja teh napak ali njih iskanja in se aktivno truditi za popravo teh napak, ne samo pri sebi, marveč tudi v svoji delovni okolici.
Tako je bilo na Partijskem sestanku povedano po članu KP tov. Marincu, da je članek popolnoma neresničen. Na podlagi tega so nekateri člani smatrali, naj se resničnost članka ugotovi. Prav je, da se ugotovi, toda žal že pozno, kajti na zadnjem sestanku partijskega aktiva (pred člankom) sem ob splošni debati o delu članov Kr — nameščencev — povedal konkretne primere (kot v članku Lj. pr.) pojavov birokratskega dela po upravni liniji, povedal sem tudi, da bom oddal članek Lj. pr. Tedaj mojih dejstev ni nihče zanikal. Šele članek je razburil duhove. Sicer ni najhujše razburjenje. Hujše je to, da se je mnenje tovariša Marinca (direktorja) posplošilo med delavci in
nameščenci (k vsemu temu so se dajale še dodatne pripombe, ki so šle v prid krivcem). Ko sem se raztovarjal s posameznimi delavci in nameščenci, ki so in niso člani KP, in jih vprašal, ako so čitali članek, so mi povedali, da ne. Ko so ga prečitali, so mi tovariši povedali, da članek drži. Morda bi se dalo še več o tem pisati, so mi dejali. Brez dvoma, da je imel članek namen doseči, da se prične v podjetju enkrat svobodneje« razgovarjati javno to, kar delavci in nameščenci mislijo v dobro gospodarstvu in kolektivu. Da bi na ta način jx>stopoma pregnali strah pred samovoljnim odpuščanjem, zafrkavanjem, zapostavljanjem in podobnim. Saj v tem tudi tiči posledica birokracije. S precej delavci in nameščenci sem se v času svojega dela v tei tovarni razgovarjal, bodisi da sem sam vprašal, ali pa sem bil vprašan ali opozorjen. Toda vsakdo mi je zaključil, da je bolje, da je tiho, če hoče, da ne bo umazan, da ne bo dobil črno piko ali pa končno, da ne odleti iz tovarne. Ako so delavci dajali upravnim voditeljem predloge, mišljenja, predloge za zboljšanje produkcijo ali njih samih, so imeli tovariši ali gluha ušesa ali pa je šla stvar polževo brzino naprej ali v pozabo. Mar ni to odmikanje od ljudi — demokracije — to je vladanja po delovnih ljudeh.
To pa je prijalo nekaterim tovarišem, da so dirigirali mimo DS, sindikalne organizacije in sploh delovnega kolektiva. Kaj pa hoče OPO naše tovarne? Da se najstrožo spoprimemo z brezdušno birokracijo, da o tej hroščevi nevarnosti govorimo delovnemu kolektivu, kje se nahaja, v čigavo škodo gre vse to in kako jo moramo tolči, in to ne glede, kje se nahaja, ali v Partiji, sindikatu ali upravi. Največja nevarnost pa bi bila, ako bi se vgnezdila birokracija v delavski svet (saj nekaj je je tudi tam). O tem se moremo vsi dodobra informirati. Ogromen uspeh bomo dosegli, da bodo delavci in nameščenci pričeli javno, na proizvodnih, sindikalnih in drugih sestankih kriti-
zirati (začetek aktivnosti je že v tkalnici), ampak ne kritizirati zato, da razdiramo ali osebno obračunavamo. Upravno vodstvo naj se pa vendar že zaveda, da so oni zaradi nas, ne mi zaradi upravnega aparata, čenrav mora tudi ta biti. Toda v pogojih vladanja po delavskih svetih so oni izključno izvrševalci teženj, potreb delovnega kolektiva in potreb splošnega družbenega značaja — seveda v-se v okviru tovarniškega pravilnika in državnih zakonov.
To, tovariši, je velika borba v vseh podjetjih. V to borbo je treba, da se vključimo polnoštevilno. Toda ta borba ni proti direktorju, tehničnemu vodju in drugim, kakor hočejo to nekateri prikazovati — kot osebam, ampak naperjena je proti napakam, ki jih oni podpirajo oziroma delajo podzavestno ali zavestno. Nič manjša borba pa mora biti za odpravo ali prcprcčenjc tega zla pri nas v organizacijah, DS, UO, Partiji ali posameznikih. Vsi delamo napake — toda važno je, kako se jih zavedamo in se jih otresamo. Kolikor sc jih bomo znali otresti v prid gospodarstva in delovnih ljudi, toliko bomo pred poštenimi delovnimi ljudmi cenjeni in veljali. Vsako osebno naskakovanje, peto-lizništvo, intrigiranje ter korumpiranjo — pa po mojem
mnenju nima in ne sme imeti mesta v našem podjetju. — Tisti tovariši, ki hočejo pridobivati delavce in nameščence za opravičbo svojih napak, se bodo morali prej ali slej umiti, kajti iskrenost, poštenost in resnica so močnejši.
No koncu še to! Čudim se, da pri delavčevih napakah najdemo takoj ustrezne ukrepe poboljšanja — brez hrupa. Kadar pa gre za kaznovanje posrednih krivcev, to je tistih, ki so sokrivi, da je prišlo do določenih napak, pa ne najdemo ustreznih ukrepov. Ali res samo delavci delajo napake? Treba bo, da vsi obrnemo oči tudi tja, kamor včasih nismo smeli.
Ob koncu naj pripomnim, da ne bi tudi tega članka kdo izkoristil v ščuvanje proti kaki osebi ali podobno, ščuvanje (če se tako izrazim) je naperjeno samo proti pojavom birokracije. Zato pozivam ves delovni kolektiv k sodelovanju z delavskim svetom, to je, da razgovarjajo delavci in nameščenci s člani DS, da jim potožijo, predlagajo svoja mnenja, opozarjajo nas nai napake, da se zasedanj delavskega sveta udeleži čim več delavcev in nameščencev, da nam pomagate k še večjim skupnim uspehom in premagovanju težav.
Drobež Maks
A3emo, da se čitatelji sprašujete, kje je nova številka našega lista, pri tem se pa ne zavedate, da ste sami največ krivi. Kje so vaši prispevki za naš list f Večina članov redakcijskega odbora res lepo, mirno spi — zato jih zbudite in jim dajte posla.
Delo upravnega odbora podjetja in delavskega sveta
V nadaljnjem vam bomo navedli samo važnejše sklepe, ki so bili sprejeti na zasedanjih delavskega sveta in upravnega odbora. Oba, v našem podjetju najmočnejša foruma delata z več iniciative in voljo kot prejšnja leta. Pozna se, da se delavci pričenjajo zavedati pomena teh dveh ustanov, preko katerih so sami poklicani k upravljanju svojih podjetij, preko katerih lahko stavljajo svoje predloge in pripombe.
Med drugim je naš delavski svet sklenil, da se:
1- izdela učni načrt za strokovno izobrazbo delavcev,
2.	pripravijo predavanja o fin. položaju podjetja,
3.	urede garderobo v posameznih oddelkih,
4.	zberejo predlogi za dopolnitev ali spremembo tarifnega pravilnika,
5.	poišče primeren prostor za vdevalke.
Delavski svet se zanima za težnje in predloge vsakogar, zato se poslužujte skrinjic v obratu in vrzite vanjo listič, na katerem so zapisane vaše težave. Kogar pa zanima delo delavskega sveta, ki je naš predstavnik, naj pride pogledat in poslušat na seje delavskega sveta, ki so dostopne vsakomur.
Zanimal vas bo sklep upravnega odbora za dotacijo zobni ambulanti v Mengšu v znesku 50.000 din in dotacijo za ljudsko šolo v Mengšu v višini 30.000 din. Razen tega je reševal upravni odbor probleme v zvezi s tekočimi posli v podjetju in organiziral izvedbo delitve dodatnih plač v smislu sklepa delavskega sveta.
Borba za kvaliteto
V mesecu juliju je pokazal sistem premij in kazni na kvaliteto tkanin nove uspehe. Čeprav smo producirali samo pol meseca, je bilo v tkalnici kaznovanih zaradi slabe kvalitete 89 oseb, nagrajenih pa 32 oseb. Kazni so se gibale do 200 din, to kazen je prejela tov. Peterlin Dana, višjih kazni ni bilo.
Tudi nagrade so bile v glavnem nizke, le tov. Benda Marta in Česnik Justa sta prejeli vsaka po 400 din nagrade za kvalitetno izdelavo.
Naš delovni kolektiv pa pričakuje od tkalnice, da se bo razmerje kaznovanih in nagrajenih obrnilo v korist slednjim.
T)oMi smo...
Najpomembnejši dan vsekakor, če pa že to ne, pa vsaj najbolj prijeten je bil 10. avgust, ko smo delili naš obračunani plačni fond.
Po domače smo rekli, da delimo »dobiček«, delili pa smo le tisti dodatni plačni fond, ki je bil po družbeni evidenci v Narodni banki dosežen in ki je presegal izplačane plače po pravilniku. Res jo bil to en del presežne vrednosti naše proizvodnje, drugi del pa smo vplačali v proračun kot prispevek našega kolektiva skupnosti in kot naš prispevek za dograditev objektov težke industrije in elektrifikacije, da s tem doprinesemo po naših močeh h gospodarski in politični okrepitvi naše domovine.
Način razdelitve je bil zamišljen zelo demokratično, tako da so pravzaprav delili ljudje sami med seboj po posameznih oddelkih odnosno mojstrskih partijah. V nekaterih primerih se je delitev prav lepo izvršila, v nekaterih pa je bilo teže. Malo je bilo zamer in tudi kakšna ostrejša beseda je padla, mnogo tudi na račun pomanjkanja samokritičnosti posameznih delavcev in nameščencev.
V pomanjkanju časa je razširjeni upravni odbor, ki je določal tudi okvirne zneske za posamezne oddelke, šel preko sklepa, da dele delavci in nameščenci sami in je kar avtoritativno sam določil višino dodatne plače posameznikom, kar vsekakor ni bilo umestno.
Na račun pridnosti naših nameščenk, ki obračunavajo plače, je bilo za nedeljo 10. avgusta že vse pripravljeno za izplačilo, bilo pa je pripravljeno tudi vse za proslavo in prireditev. Popoldne 10.avgusta se je zbral skoraj polnoštevilno naš kolektiv v sindikalni dvorani, tako da jo bila zasedena do zadnjega kotička. Predsednik delavskega sveta je ob tej priliki podal kolektivu poročilo o naših uspehih v prvem polletju 1952 ter v kratkem nakazal tudi našo pot naprej. Po kinopredstavi se je razvila prijetna veselica, ki jo je organizirala naša sindikalna podružnica in je trajala do pozno ure. Prepričan sem, da si naš kolektiv želi še takih dni, ki jih bo tudi dočakal, če bo vztrajal pri svojih delovnih uspehih.
/
Šport in šah
»Partizan«, Jarše
Ko je bil končan kolektivni dopust, so pričele posamezne sekcije našega telesnovzgojnega društva z delom.
Pričela se je redna telovadba pionirjev, članic in članov. Posebno lepa je udeležba pri pionirski telovadbi, saj je naraščala od ure do ure, in to od 18 na 35, nato 59 in končno preko 70 dečkov in deklic. Članic telovadi povprečno po 11, Članov pa povprečno 14. Reš je udeležba članov nekoliko popustila ob priliki tekmovanj športnega tedna.
Društvu je uspelo izposoditi si bradljo, prožno desko in drog, ki bodo v kratkem času nameščeni v telovadnici in bodo služili bolj smotrni telesni vzgoji.
Vsi tisti, ki ste se prijavili za telovadbo, pridite, ker vam ne bo žal, saj je vaše telesno zdravje odvisno od pravilne in smotrne razgibanosti telesa, in to vam da sistematična telovadba. Pa ne samo to, tudi discipline se človek nauči in pa pravilne telesne drže, kar ima vsekakor tudi velik pomen.
Da bodo vsi člani poučeni, sporočamo, da delajo sekcije po sledečem urniku:
Ponedeljek: od 16. ure dalje odbojka in namizni tenis.
Torek: ob 15. uri telovadba pionirjev, ob 18. uri telovadba članic in ob 20. uri telovadba članov.
Sreda: imajo pevci vaje in to ob času po dogovoru.
Četrtek: ob 16. uri odbojka in namizni tenis.
Petek: od 16. ure dalje lahka atletika.
Šahovska sekcija in dramatska sekcija pričneta z rednim delom po 1. septembru.
Odprta je društvena soba in prosimo člane, da se je poslužujejo — žal tov. referent za propagando ni našel zaradi »prezaposlenosti« še časa, da bi izdelal za vrata napis, čeprav je za to naprošen že dober mesec dni.
Sekcija za namizni tenis in odbojko, ki jo vodi tov. Borštnar Dušan, je precci živahna. Naši odboj-kaši so odigrali že več prijateljskih tekem, v namiznem tenisu pa je bil odigran turnir za društveno prvenstvo in turnir s Količevim, v katerem smo zmagali 5 :4.
Pa še nekaj o pristopnih izjavah!
Vse pristopne izjave je pregledala posebna, od upravnega odbora društva za to določena komisija in ugotovila, da so bile v glavnem v redu izpolnjene, bilo pa je tudi nekaj posebnosti, in to:
Tov. Zalokar Ladislav iz Rodice se je prijavil samo za nogomet; ker nismo nogometni klub, je komisija njegovo prijavo odklonila.
Tov. Kušar Ana, poznana kot dobra telovadka, se ni prijavila za telovadbo, upamo da bo to nadoknadila.
Tov. Marolt Marija in Uršič Angela sta pozabili prijavi podpisati; naj se zglasita pri tovarišu tajniku (tov. Panjan), da še to opravita.
Tov. Stele Pavla in Šarc Slavka sta pristopili kot podporni članici. S posebnim ozirom na njuno »starost« smatramo, da je ros utemeljeno, da v nobeni sekciji ne sodelujeta aktivno — kaj pravite?
Tov. Kunc Božo kot vodja moškega pevskega zbora se za petje ni prijavil — mogoče mutira? — tudi k telovadbi se ni prijavil, vendar je komisija to smatrala za opravičeno, ker stanuje zelo daleč od telovadnice.
Tov. Jerman Vinko, naš znani tenorist, se tudi ni prijavil k petju — vzroka ni bilo mogoče ugotoviti.
Tov. Bulič Mičo in Mavko Jože se ne strinjata s tem, da se članarina odtegne vsake tri mesece (30 din) od plače. Komisija je vzela njun strah, da ostaneta lahko vsaj tretji mesec brez vseh »dohodkov« z razumevanjem na znanje.
Tov. Januš Jože se je prijavil kljub svoji izredni mladosti in je, čeprav še niti ni shodil, že aktiven član društva in to najmlajši; saj je po njegovih navedbah rojen v letu 1952.
Člani »Partizana«! Pomagajte s svojim aktivnim delom in svojo udeležbo razvijajočemu se društvu, saj bodo uspehi društva tudi vaši lastni uspehi!
Oz naSirahufiOD-
I?uspet Jože — Novo zobato kolo za avtomat »Benin ger« je v delu in bo stroj popravljen v najkrajšem času. Rusjan Franc — Zaslužek za 14 delovnih dni prejmeš ob rednem izplačilu, to je na dan 19. avgusta. Na Tvojo željo ga lahko dvigne tov. Koderman Peter. Oven Ivan — Predlog za montiranje tehtnice v skladišču lanu in konoplje kakor tudi za namestitev lesenega poda ima v pretresu upravni odbor podjetja. O rezultatu boš obveščen.
Blažuti Štefka — Glede menjave delovnega mesta boš obveščena čez nekaj dni.
Neimenovani — Razsvetljava v ženskem stranišču predpredilnice je nameščena.
Neimenovani — Uprava podjetja je zadolžena, da do prihodnjega zasedanja delavskega sveta v mesecu septembru izdela predlog za zgraditev nove vde-valnice oziroma v okviru možnosti preskrbi primeren prostor za vdevalke. Glede višine plač za vdevalke in privezovalke bo stvar predložena v razpravljanje delavskemu svetu ob priliki sestavljanja novega pravilnika. Oglasi se še kaj! Neimenovani — Predlog za nagraditev najstarejših delavcev podjetja je odobren, kot Ti je znano, na zadnjem množičnem sestanku.
Neimenovani — Možno je, da se v vročini, ki vlada zadnji čas, mleko, namenjeno za delavce nočne izmene predpredilnice, kvari. Ker nimamo hladilne omare, se bo morala v bodoče posvečati večja pozornost na čistočo posode za mleko, kar je predpogoj, in na shrambo na primernem mestu. Dvoriščni delavci — Zahteva po dežnih plaščih je upravičena in boste prejeli v kratkem času vse, kar predvideva tarifni pravilnik.
Brojan Ivana — Glede zvišanja plače bo zadeva predložena delavskemu svetu na zasedanju v septembru, ko bo razpravljal o popravkih in izboljšavah v tarifnem pravilniku. Prisostvuj zasedanjem delavskega sveta!
Neimenovani — Uprava podjetja je seznanjena s člankom v Slovenskem poročevalcu »Kako je z nabavo gasilskih cevi?« z dne 6. avgusta. Lahko Ti tudi sporočimo, da so ravno sedaj v teku pogajanja za nabavo strojev Gill in modernih strojev za gasilske cevi iz tujine in če bodo uspešno zaključena, bodo gasilske cevi kmalu v večji mori na razpolago. Rojc Edi — O izboljševalnih predlogih, katerih zaradi obsežnosti no morem tukaj navajati, bo razpravljal upravni odbor podjetja na svoji prihodnji seji. O rezultatih boš obveščen.
Vabimo vse člane delovnega kolektiva, da se poslužujejo skrinjic za dajanje nasvetov, predlogov, pritožb in vseh ostalih zadev, ki se tičejo produkcije, plač, upravljanja itd. Tudi za pravne nasvete, pokojnine, socialno zavarovanje in slično se poslužujte naših skrinjic!	Božo
Oglasi
Urednik, zadolžen za poročila o kinopredstavah in kratki vsebini bodočih predstav, je odpovedal, ker je imel prekratek čas na razpolago. Prosimo kinoodbor, da oskrbi pravočasno potrebne objave itd. za kino in jih izroči uredništvu lista. — Pod šifro »Potrpežljiv«.
Uprava podjetja prodaja preko sindikalne podružnice staro ograjo. Interesenti, zglasite se v sindikalni pisarni. Tudi odeje so še naprodaj po ceni 2(}00 din za komad.
Odgovorni urednik: dr. Jerovec Franc Tiska »Triglavska tiskarna v Ljubljani — 5053-52